List 42.
Poročilo o sedemletnem pogozdovanji Krasa
od c. k. deželnega nadzornika g. Goll-a.
Od leta 1874., odkar se je posebna skrb obrnila na pogozdovanje Krasa, obsegajo nasadi okoto 160 hektarjev. Razdele se na občine Postojna, S t. Peter in Vipava. Od teh spada pomladanskemu in jesenskemu nasadu okolo 34 hektarjev, za kar se je okolo 300.000 listnatega in hoj evnega (črnega) le sa, 25.000 sadičev jagned in 160 kilogramov pravih kostanjev porabilo. Pravi kostanj se je nasadil v Vipavski dolini na prošnjo tamošnjega županstva. Ta nasad kakor tudi drugi so se prav dobro obnesli, tako, da se je izmed vseh sadik 70 odstotkov prijelo. Posebno se mora opozarjati na hrib Sovič nad postojnsko jamo, Ostri vrh pri Postojni in na nasadne objekte pri Bistrici in Vipavi. Med nasajenimi rastlinami kažejo črni borovci najboljši vspeh. Poskus z nasadom jagned se je na obili zemlji in v zatišji dobro obnesel in priporočati je, da se pogozduje tudi s tem drevjem. Ostri vrh, Sovič in pri Flamljah so obdani s suhimi zidovi, da so varni pred pasočo se živino. Za te zidove se je v prošlih 4 letih okolo 1200 gold. izdalo, in sicer po 1 gold. 40 kr. za kurentni meter. Stroški za pogozdovanje  oziroma za izrejo sadik
334
znašajo za 1879. leto 3274 gold. 83 kr., za leto 1880. pa 3332 gold. 80 kr. Pri zadnjih stroških so všteti izdatki za jesenske nasade, razen tega pa se je od teh 3332 gold. porabilo 720 gold. za zidanje magacina, ki je ob enem hišica za stražnika. Rastline za pogozdovanje Krasa se izrejajo v centralni semenski drevesnici pod Rožnikom, ki je zdaj razširjena na 2*90 hektara, 5 oral, 85 štirjaških sežnjev.
Izkaz o rastlinah v tej drevesnici kaže, da je bilo jeseni 1880. leta listnatih drevesc 844.400, hojevih 3 milijone in 341.000 in sadnih 241.800, skup 4 milijone in 428.200 rastlin, ki so se izredile od setve 80 kil macesnovega, 40 kil belo-borovega, 100 kil črno-boro-vega, 80 kil smrekovega, 200 kil akacijnega, 50 kil javorovega, 50 kil jesenovega in 122 kil semena raznih druzih gozdnih in sadnih dreves. Skupni letni stroški za vzdržavanje semenske drevesnice s plačilom za stalnega delavca vred, ki je bil ob enem nadzorovatelj semenski drevesnici, znašali so za 1879. leto 1500 gld. in za 1880. leto 1600 gold., tako, da stane izreja 1000 drevesc blizo 60 kr. Vsako leto pa se izredi ne le toliko drevesc, kolikor jih treba za pogozdovanje Krasa, ampak še razdeli se jih mnogo naprednim občinam in privatnim osobam. V slednjih dveh letih se je tako močno povpraševalo po sadičih, da se bode moglo mnogim prosilcem na deželi še le v bodoči pomladi vstreči.
Med občinami so se pri pogozdovanji osobito marljive skazale občine Vipava, Pošto j na in Bistrica, katerim gre zato javna pohvala. Konečno omenja g. Goli, da prebivalstvo sprevidi veliko korist pogozdovanja in da je tedaj upati, da se bode prijemalo z vedno večim veseljem tega dela. V minolih 10 letih se je mnogo obrnilo na bolje.