NO. 13 Mmmi&m Doyovi v- ••■' '■'-■v-'- •■- ;:^V; "..' ■ Vv?^" ^ , -‘l l O ■’ ____________________________ V ■ , AM€R!CAN IN SPIRIT JFORCIGN fN LANGUAGE ONU SLOVCNIAN Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, ftSO&MING H€W$PAP€& Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis.. Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 31, 1979 r LETO LXXXI — Vol. LXXXI Cerkev v SR Sloveniji zahteva vre svobodo Nadškof dr. Jožef Pogačnik: “Tudi Cerkev naj ima ne samo z ustavo, temveč tudi v praksi zagotovljeno vso svobodo za svoje delovanje.” LJUBLJANA, Slov. — V prostorih izvršnega sveta SRS je bil 10. jan tl. novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo na Slovenskem. Sprejem prireja vsako le- AIUŠKO-KITAJSKO ZBLIŽEVANJE VZNEMIRJA VODSTVO SOVJETSKE ZVEZE Predsednik ZDA Carter in podpredsednik vlade LR Kitajske Teng sta ob obisku Tenga v Washingtonu slavila pomiritev med ZDA in Kitajsko ter govorila o novi dobi sodelovanja. V Moskvi poteku Kitajčeveira obiska v ZDA pazljivo sledijo. WASHINGTON, D.C. — Pod- vega sestanka dejal, da je to |r>rec^se^n^ v^a(^e LR Kitajske “zgodovinski dogodek _ ko so to predsednik Komisije za odno- ■^■siao'ping je prišel v Wa- prvič v 200 letih odnosi ZDA in "hington v nedeljo popoldne in Kitajske na ravni enakosti’ j bil zvečer na privatni večerji Teng je označil svoj sprejem pri Z. Brzezinskem, ki je pri ZDA za “topel in velik” in na-Kitajcih močno v časteh zaradi povedal, da bo “uspešen”. Na njegovega zagovarjanja odločne vprašanje, o čem so govorili v politike proti Sovjetski zvezi. Beli hiši, je Teng poročevalcem Te večerje se je udeležil tudi odgovoril: “Ni bilo nobenih me-državni tajnik C. R. Vance, na- ja številu vprašanj, ki smo jih vzoči pa so bili tudi nekateri obravnavali, od zemlje do neba. V imenu predstavnikov kato- j ura(Jni predstavniki ZDA Očitno so razgovori obsegali ličanov je na sprejemu govoril m LR Kitajske s svojimi žena- mednarodni položaj, zlasti oni v nadškof Pogačnik, ki je — po mi’ skuPno 16 oseb- Gostom so vzhodni in jugovzhodni Aziji Družini od 21. jan. tl. — med 3tregii tri^e otroci Brzezinskega, pa verjetno tudi v Afriki in na drugim rekel tudi tole" 15 let stari Jan> 14 let stari Srednjem vzhodu, podrobnejši ‘Cerkev se ne istoveti z nobe- Mark in 11 let stari Mike. Na so bili brez dvoma o možnostih nim družbenim redom, temveč ^ Vecer]1 Je bil° P° vsem sodeč m obsegu gospodarskega, teh-stoji nad vsemi. Člani Cerkve d0g0V0rjen0, da 0 razgovorih ničnega, kulturnega in znan-pa naj sodelujejo za gmotni in med zastPPniki LR Kitajske in stvenega sodelovanja med ZDA socialni ter nravni napredek med zastoPnikl ZDA ne bo izda- m LR Kitajsko, družbene skupnosti. V tem nas |no_ nobeno ^adno poročilo. I Ker se ni bilo treba razgovar-spodbuja koncil in pogostne iz- , A jave papežev. Naša srčna želja | vJonedel.iek dopojne cu razgovorov, je je, da bi v vrvežu in nemiru na- ■ Ur* Jožke Tlier umri CELOVEC, Kor. — Pretekli teden, 23. januarja, je umrl tu 77 let stari dr. Jožko Tišler, “oče slovenske gimnazije v Celovcu” in več let njen ravnatelj, dvomi svetnik, ugleden voditelj koro- Papež Janez Pavel II. je poudaril pri odprtju konference PAPEŽ SE ZAVZEL ZA UBOGE LAT. AMERIKE se verskih skupnosti. Sprejema j so se udeležili vsi slovenski škofje, profesorji teološke fakultete, predstojniki moških in ženskih redov, zastopniki Cirilskega društva slovenskih bogoslovcev, Slovenskega duhovniškega j društva, zastopniki verskega tiska in drugi. škili Slovencev. Ustanovil je po drugi svete, vni vojni Narodni svet koroških Slovencev in povezal v njem demokratične, ka-tološko usmerjene rojake. Več let je bil njegov predsednik. Truplo umrlega vodnika koroških Slovencev je bilo na mrtvaškem odru v Slomškovem domu, cd koder je bil 29. januarja tudi pogreb. Novi grobovi Frank Dolšak Preteklo nedeljo zvečer je umrl na svojem domu na 19571 Meredith Avenue 71 let stari Frank Dolšak, mož Mary, roj. Rupert, preje por. Perdan, članice direktorija SDD na Waterloo Road, in preje pok. Mary, roj. Zupančič, oče Donalda, 2-krat stari oče, očim Roberta, Vbiliama ih Rudolpha Perdan, škofov Latinske Amerike duhovnost Cerkve, zavrnil uporabo sile za dosego socialne pravičnosti, pa opozoril na odgovornost imovitih do ubogih. Posebej se je zavzel za svetost družine, zc neločljivost zakona. MEXICO CITY, Meh. — Sv. rosti od 2 do 90 let, ki so bili oče Janez Pavel II. je bil poln pripeljani tja iz vse Mehike, ljubezni in človečnosti v vseh Zagovorniki “teologije osvobo-s voj ih javnih nastopih, poln ra- jenja”, ki jo je papež Janez Pa-zumevanja v -vojih govorih in vel II. odklonil, ker to sploh pridigah, zlasti še ob odprtju ni teologija, ampak je politična konference škofov Latinske A- dejavnost, ki nima nobenega o-merike. Kljub vsej dobroti, ra- pravka z duhovnim poslanstvom z umevanju in človečnosti je od- Cerkve, so menda malodušni ločno poudaril, da je Cerkev v ker v sv. očetu niso dobili pod-prvi vrsti duhovna ustanova, du- pore, na katero so upali. Papež hovni so njeni cilji. Ko je govo- Janez Pavel II. je poudaril po-ril o človekovih pravicah, o so- slanstvo Cerkve, opozoril na cialni pravičnosti, je svaril ško- njene naloge, svaril verne pred fe in duhovnike pred sprejema- nevarnimi, zavitimi potmi. Od njem marskističnih naukov, sva- ločno je zavrnil one, ki hočejo v ril pred porabo sile za dosego Jezusu Kristusu videti revolu-sicer vrednih ciljev. cionarja, ne Boga-človeka, ki je V svojem nagovoru je papež jasno povedal pred Pilatom pozval k “resnično učinkovitim “Moje kraljestvo ni od tega sve-ukrepom na krajevni, narodni ta!” rodov živeli v svobodni jugoslovanski skupnosti in v njej v 11-krat stari očim, brat Edwar-:----^cljcvih, iiaroam da (Niles, O.), Johna, Josephine in mednarodni ravni” poudaril, Sv. oče je včeraj obiskal dru-Perusek (Niles, O.) in Theresejda “morajo dati največ tisti, ki go največje mesto Mehike Gua- ____ Clements, rojen v Clevelandu, največ imajo”. Dejal je, da Cer- 'dala j aro in tam v revnem pred- Uradni sprejem kitajskega go- jati o skupnem poročilu ob kon- |nekaj let z Dolšak Milk Dairy, kev “brani zakonito pravico do mestju znova poudaril dolžnost bilo obema 1 nato 35 let zaposlen pri Euclid privatne lastnine”, toda trdno imovitih, da pomagajo revnim, z vsemi pripadajočimi nastopi, stranema mogoče posvetiti več Bace Dairy Co. do svoje upoko- veruje, da ima vsa privatna Izrazil je svoje razumevanje in Zvečer je predsednik Carter pozornosti samim vprašanjem, lii:ve pr®d ^ Pokojnik je bil lastnina dolžnost služiti skup- sočutje do brezposelnih. Izjavil je, da so primerna hrana, oble- ^ priredil za kitajske goste slav- ki so se jima zdela pomembna. ^an SNPJ št. 614 in Kluba slo- nemu dobru. svobodni1 Slovenih^kier'nai' hna |nostno večer.i0> na katero je po- Z opustitvijo končnega poroči- venskih upokojencev za Water- Indijancem v Cuilapanu, kjer ka, stanovanje in zaposlitev nuj-tudi Cerkev ne samo z ustavo, V3bd t«di bivšega predseumka la se je zlasti Washington izog- J™ Boad 0l^oziL^Jogreb bo jz se jih je zbralo ok-li 300,000, da ne za “dostojanstvo človekove ’'R. Nixona in bivšega državnega nil morebitnim večjim težavam ~u ' J_ "" prid.’ temveč tudi v praksi zagotov-, . Ijen svoboden prostor za svoje taJmka H- Kissingerja. Po slav- m enostranskim tolmačenjem delovanje - za svoje božje po- KstiR ve6e^ v Beli hiši > vsa razgovorov, slanstvo, kar je tudi skupnemu dAzba °dsla V Kennedy Center j ■ blag™ v resničen in ««.1«. |^b“ —-nabavni. po Predsednik Carter je sprejel PodPisu sporazumov o znanstve-Ipovabilo na obisk LR Kitajske, n(~m in tehnološkem sodelova-Teng pa povabilo uradnega vod- niu konoal svoje razgovore v nika LR Kitajske Hua-Kuo-fen- Washingtonu in se podal na o-ga na obisk v ZDA. §led Atlante, Houstona in Seat- tla, od koder bo prihodnji pone- Vietnamci imain v Kambod-1 Maoisti motili sprejem deljek odletel domov, je po u-ži preko 100,000 vojakov. Prijatelji Tajvana so manife- radnih izjavah uspešnejši, kot ki nadzirajo glavna pota stirali pred Belo hišo zanj mir- E0 pričakovali, in velika naselja, ne ob- no in dostojno, pa nato odšli de- ----u---- Pol Pol govori o zmagah nad Vietnamci! vladujejo pa podeželja. BANGKOK, Taj. — Sile Pol Pota so v zadnjem času dosegle večje uspehe proti vietnamskim silam, ki so naglo zasedle Kambodžo in pustile domače vojaške sile pri svojem prodiranju ob strani. Tajski in zahodni viri potrjujejo vesti Pol Pota o uspehih Proti vietnamskim silam v jugozahodnem in severovzhodnem delu Kambodže, pa tudi na Vzhodu Kambodže. Predvsem napadajo prometne zveze i n s tem otežujejo oskrbo vietnamskih sil. Pol Potove sile naj bi po teh Vesteh imele v začetku tedna Pod svojim nadzorom vsaj del Pristanišča Kampot ob Tajskem Zalivu in večji del pokrajine Ta- monstrirat proti povezavi ZDA z LR Kitajsko na škodo Tajvana pred Kapitol, kjer imajo moč-|nejšo podporo kot v Beli hiši. Pristaši neprestane kitajske | "evolucije — maoisti — so tudi I demonstrirali proti obisku Tonga, pa se pri tem spopadli s po-jUčijo, ki jih je več prijela. Dvema pristašema maoizma je uspelo priti med poročevalce, od koper sta kitajskega gosta ozmerjala z ‘izdajalcem’ in ‘morilcem’ \'z neposredne bližine. Policija |iu je naglo odstranila. Carter previdno zadržan Predsednik ZDA je bil v svojem pozdravu kitajskega gosta ored Belo hišo dopoldne in zvečer v Beli hiši skrajno previden, govoril je o “času nove povezave in o novih začetkih, r? ,, ^-----J----- vezave in o novin zacemn, o aS6die ^ bi tudi pomor- dnevu p0miritvei ko so bila pre„ sko oporišče Ream, južno ^ Kompong Soma in področje s starodavnimi templji Angkor, simbolom Kambodže. Zahodni opazovalci ugotavljajo, da vietnamske sile obvladu-lejo glavne ceste in področja ob p ih, imajo pa težave proč od *Uih, pa tudi na njih samih, ko °1 Potove sile z gverilskimi napadi uničujejo na njih mostove lr> postavljajo zasede. VREME Pretežno oblačno z naletava-pem snega danes in jutri. Naj [dolgo zaprta okna zopet od-|prta”. Teng Hsiao-ping je bil tudi Izelo umirjen, vendar ni pozabil omeniti, da je svet “danes daleč od miru ... nevarnost vojne vidno raste”. Četudi ni pri tem o-menil nikogar, je bilo vendar jasno, da meri na Sovjetsko zve-|zo. Obširni razgovori Predsednik Carter je imel s [svojimi sodelavci s Tengom in : njegovimi sodelavci v ponedeljek dva daljša razgovora, ki sta trajala skupno 3 ure in 45 Dekle v San Diegu streljalo na šolarje SAN DIEGO, Kalif. — Dekle, staro 16 let, ki mu je 'oče za Božič kupil puško, je pretekli ponedeljek vzelo puško in začelo zjutraj, ko so otroci hodili v šolo, ki je nasproti hiše, kjer je dekle živelo s svojim očetom, streljati na šolarje. Zadelo je 8 otrok in enega policaja, šolskega upravitelja in slugo, ki sta hotela ranjenim šolarjem pomagati, pa je ustrelila do smrti. Dekle — Brenda Spencer se je nato zaprlo v hišo in se šest ur upiralo pozivom za predajo. V razgovoru s sodelavcem San Diego Evening Tribune je Brenda baje dejala: “Jaz,.ne maram ponedeljkov; to je dan poživilo!” Zelotovega pogrebnega zavoda ga pozdravijo in slišijo, je od- osebe”, na E, 152 St. jutri, v četrtek, ob svetoval nasilje in sovraštvo, de- Ko se je vračal v glavno me-8.15, v cerkev Marije Vnebov- jal jim je, naj gledajo k Onemu, sto, je sv. oče pristal v helikop-zete ob 9., nato na Kalvarijo. “ki nagraja vse po njihovem za- terju pred eno izmed najbolj Anthony J. Vidmar ^enJu • ^ znanih ječ in blagoslovil 2,000 Pretekli teden je umrl 64 let mes ^ axaca je sv. oče sto- jetnikov, ki so ga za to prosili. Vidmar mož' P1 T tamkaJsnl° cerkev in bla- Danes bo papež svoj obisk v -- - - ’ goslovil 400 pohabljencev v sta-Mehiki zaključil. stari Anthony J'. Berthe, roj. Gregorač, oče Ger-aldine Fuduric in DwigfFa, 4-'krat stari oče, brat Josepha, Mary Zitz, Josephine Justin in Alberta. Pogreb je bil pretekli ponedeljek iz Zak pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška na Superior Avenue, nato na pokopališče Vernih duš. i Frank Oster ! V Euclid General bolnišnici je umrl pretekli teden, 24. jan., 61 let stari Frank Oster z 884 E. 884 E. 248 St., mož Doris, roj. Oblak, brat Johna (Ariz.), pok. Anthonyja in pok. Jennie Krainz. Pogreb je bil iz Zakraj-škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. George Kocjancic V St. John’s bolnišnici je umrl P°fnim listom, ki je delal v ra-61 let stari George Kocjancic s ziskovalnih središčih jedrske fill 69 E. 60 St., z;aposlen pri z*ke v Franciji 15 let in ves čas Champ Auto Parts, mož Mary, ° de^u v nRb obve§cal svoje roj. Močnik, oče Georgann Hall, predposta vljene v Vzhodni brat Rudyja, 2-krat stari oče.Nemčiji. Pogreb je bil iz Zakrajškovega Ko so Dobbertina 19. januarja pogrebnega zavoda v cerkev 1979 prijeli komaj nekaj ur po-Brezmadežnega spočetja, nato tem, ko je prebegli vzhodno- Nemec vehun!! v francoskem jedrskem središča skozi 15 tel Odkrili so fra šele, ko ga je izdal orebeeli član vohunske službe Vzhodne Nemčije. PARIZ, Fr. — Pred par tedni je prebegnil na Zahod neki član vzhodnonemške o b v e ščevalne (vohunske) službe in tekom zasliševanja odkril / vrsto imen vzhednomenških v o h u n ov na Zahodu. Eden od teh je bil 45 let stari Rolf Dobbertin, Vzhodni Nemec z zahodonemškim Zadnje vesti Teng Iz Clevelanda ! in okolice i Skupno sv. obhajilo— Članice Oltarnega društva fare sv. Vida imajo v nedeljo, 4. februarja, pri osmi sv. maši skupno s^. obhajilo, popoldne ob 1.30 pa sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Vse vabljene! Rojstni dan— G. Frank Bubnič s 19710 Mohawk Avenue, dolgoletni naročnik Ameriške Domovine, je obhajal 24. januarja svoj rojstni dan. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravih in zadovoljnih let ob ženi Mary, hčerki in njeni družini ter drugih sorodnikih in prijateljih! Ugodno— Pri Anziovarju na St. Clair Avenue je v teku prodaja vsega blaga z 20% popusta. To je resnična ugodnost za vse! Več v oglasu! Neodvisna hranilnica— Neodvisna hranilnica — Independent Savings Association na 1515 E. 250 St., Euclid, Ohio, bo skoro začela redno poslovati. Zahvaljuje se vsem delničarjem m sporoča, da je danes, 31. januarja 1979, zadnji dan ponudbe a nakup delnic. Za naročilo kličite Harold R. Swoppe, tel. 239-5273. Čigav je ključ?— Včeraj je bil najden med E. 71 St. in Pidi & Pay na St. Clair Avenue ključ. Kdor ga je izgubil, ga dobi v uradu AD. Roparji odnesli iz banke $76,353— Včeraj zjutraj so roparji pred odprtjem Central National Banke na 11819 Buckeye Rd., prišli v urad in tam prisilili upravnika, da je odprl blagajno. Odnesli so skupno $73,353, kar naj bi bil doslej naj večji tak rop v našem mestu. Ni izključeno, v . J , , da so imeli roparji zvezo s kom v v!!ral Tibanfci’ko so razmere tako dobr° apito u | p0znjiji) da niso sprožili alarm-r.ega sistema. D.C. — Pallida Hears! na. Kalvarijo. Ford pred Reaganom NEW YORK, N.Y. — Povpraševanje ABC-Harris je dognalo, da je trenutno bivši predsednik ZDA G. R. Ford v pogledu podpore za republikanskega predsedniškega kandidata pred bivšim kalifornijskim guvernerjem, svojim tekmecem leta 1976 A. Reaganom. Za G. R. Forda se je izjavilo 29%. povprašanih, za Reagana Ameriška javnost 46:32 proti rednim stikom s Pekingom na škodo Tajpeja . NEW YORK, N.Y. — Posebno nemški obveščevalec navedel njegovo ime, je po šestih dneh zasliševanja klecnil in priznal svoja dejanja. Pri teh mu je pomagala žena, ki so jo tudi prijeli. Ona naj bi obratovala radijsko-zvezo z Vzhodno Nemčijo. Poleg Dobbertina so prijeli v povpraševanje javnosti, ki sta Franciji v isti zvezi še 26 let sta-ga izvedla New York Times- rega Bernarda Richterja, ki je CBS, je pokazalo, da 46% ame- bd pred enim letom sprejet na riške javnosti nasprotuje pove- delo v francoski! veji Evropske-zavi ZDA z LR Kitajsko na ško- ga jedrskega raziskovalnega sredo odnosov ZDA s Tajvanom, le dišča. Tudi Richterja je omenil 32%; pa jo odobrava. Ostalih prebegli obveščevalec, toda ta je 22%. povprašanih je izjavilo, da vztrajno zanikal to obtožbo, zanima o tem določnega stališča. t° s° ga Francoze izgnali v Za-Povpraševanje je bilo izvede- hodno Nemčijo. Tam so v isti WASHINGTON, Hsiao-ping je svojega obiska skušal pomiriti člane Kongre-j sa glede nevarnosti, da bi LR Kitajska uporabila silo proti Tajvanu. Izjavil je, da bo Peking spoštoval sedanjo stvar- |je p|rj iZnMigena nost na Tajvanu, pa dodal, da * r ne more izključiti uporabe sile.1 WASHINGTON, D.C. — Pred-ker bi to pomenilo zavezavo sednik Carter je na predlog pra-rok pri pogajanjih s Tajva- vosodnega tajništva pomilostil nom. Sprejema na Kapitolu Patricio Hearst, ki je prebila se ni udeležilo 15 senatorjev, 22 mesecev v zaporu za svoje med njimi Barry Goldwater. ; sodelovanj e pri bančnem ropu v LONDON, Vel. Brit. — Avtopre- San Franciscu s pripadniki Sym-vozniki so včeraj končali bionese Liberation Army, ki so štrajk, ko je vlada pristala na 1° februarja 1974 ugrabili, povišanje njihovih plač za Patricia Hearst bo jutri izpu-okoli trikratno “najvišjo me- ščena na svobodo in se bo na ro” 5%. Valentinovo, 14. februarja, po- TEHERAN, .Irta. - Vlada je *?ah* SVOi.im nf.daniim oseb-, ' , mm stražarjem. Izjava o pomi- u o volila vrnitev verskemu, „ ... . , , . x , T.t ... „ . losticvi Patncie pravi, da bi ta vodniku Khcmemiju v Iran m , v , . . . ne bila nikdar udeležena pri se sporazumela z njegovimi , , , ..... . , v. , zločinu, za katerega je bila ob- pnstasi o varnostnih ukrepih. » , . . U. , v , ™ . . sojena, ce ne bi bila ugrabljena, i o vsem sodec se bo Khomeini vrnil jutri. Med tem zapuščajo naglo Iran vsi ameriški državljani, ki tam niso neobho-dno potrebni. Od 40,000, kot jih je bilo v Iranu v preteklem oktobru, jih je sedaj še okoli 10,000. SALISBURY, Rod. — Beli Ro- Razgovori v Nikaragvi ostali brez uspeha WASHINGTON, D.C. — Posredovanje ZDA, Dominikanske republike in Gvatemale v Nikaragvi med predsednikom So-mozo in njegovimi nasprotniki dezijci, ki so imeli edini pra- je propadlo, ko je Somoza kljub vico glasovati o novi ustavi, so pritisku in svarilom ZDA od-to včeraj odobrili z okoli 85% klonil ljudsko glasovanje o tem, vseh oddanih glasov. Nova us- ali naj ostane na svojem mestu tava predvideva prehod vlade do konca svoje predsedniške do-v roke črne večine po splošnih be ali naj se umakne, in enakih volitvah v letošnjem Vse kaže, da bo prišlo do no- aprilu. „ .... ..aj---—J-.......-I--- - -- — -- pa 25%. Sen. H. Baker, vodnik - - , ..... v. ., , Vjšja temperatura okoli 27 F minut. Ponovni in zadnji sesta- republikanske manjšine v Sena- no pretekli teden od torka do zvezi pnje i večje s e\i o ose , X3- C) danes, jutri za nekaj sto- nek med obema pa je bil včeraj, tu, je dobil 12%, J. Connally in petka, vprašanih je bilo 1,500 o- ki so na sumu, da so vohunile Pinj nižja. % Predsednik ZDA je tekom pr« sen. L. Weicker vsak po 5%. seb po vseh delih ZDA. |za Vzhodno Nemčijo. žrtvujmo se za svoj tisk. ohraniuimo i AMERIŠKO DOMOVINOI vib bojev med Somozino vlado in njenimi nasprotniki. Ti že nekaj časa govorijo, da so pripravljeni in da bodo začeli nov oborožen nastop proti vladi. &MERIŠKA DOMOVINA, JANUARY J, 1979 ■m Ameriška Domoviiva /«•/w k i/i o pi t%i—k i o rii e G117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) James V. Debevec — Owner, Publisher ■Puoiislied. Mon., Wed., Fri, except holidays and 1st two weeks in July NAROČNINA: Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav; $40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreigrn Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months FRIDAYS ONLY: $10.00 per year;—Canada and Foreign: $15.00 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio .flgjjjfej 83 N.o 13 Wed., Jan. 31, 1979 V Italiji demokracija z malo krščanstva V Gorici v Italiji izhajajoči slovenski tednik “Katoliški glas” je v svoji številki 2 od 11. januarja 1979 prinesel pod gornjim naslovom sledeči članek, ki je ob novi vladni krizi v Italiji še posebej poučen in zanimiv. L V začetku oktobra, v nedeljskih izdajah dnevnikov “L’Unita” ter “II Popolo”, sta si glavna tajnika komunistične, Berliguer, ter demokršanske stranke, Zaccagnini, izmenjala vljudnostna priznanja. Že kak dan potem je isto komunistično glasilo prvič javno podprlo glavnega tajnika DC s tem, da je označilo Fanfanijevo skupino “Nuove Cronache” znotraj DC za skupino v stanju pospešenega razkroja.. Ta skupina se namreč upira preveliki povezavi demokristjanov s komunisti. “L’Unita” se sklicuje na Toskano in Sicilijo, ki sta bili prej Fanfanievi trdnjavi, sedaj pa da sta se pridružili smeri Zaccagnini-ja in Andreottija. Komunistično glasilo v polemiki s socialisti pribija, da leninizem ni pomenil zapreke za PCI na njeni poti med stranke ustavnega loka. S tem je bi gotovo uresničen prvi korak v cilju “zgodovinskega kompromisa”, tj. prva stopnica za italijanske komuniste pri upravljanju in vladanju države. Posledice tega se že dolgo občutijo. Demokristjani in komunisti se vzajemno podpirajo, si delijo položaje in mesta ne samo na državni ravni, pač pa vse do posameznih dežel in nokrajin. Spomnimo se samo na razdelitev položajev na tržaškem radiu, kjer so na slovenski oddelek namestili od zunaj na vodilna mesta komunista in socialista, prezrli pa pri napredovanju dolgoletne uslužbence radia ali pa nastavitev novega ravnatelja slovenskega gledališča brez natečaja. In končno vzajemno podporo komunistov demokristjanom pri izglasovanju regulacijskega načrta Gorice. Na vladni ravni pa se pripravlja zakon, ki bo odpravil verouk kot reden predmet v šoli. In to spet z odobritvijo DC. Tudi zakon o razporoki in splavu je bil odobren ob blagohotnem zadržanju DC. Takšno zadržanje demokristjanov postavlja vprašanja, kakšna je danes pravza-orav politična ideja demokrščanske stranke oz. kakšna bi sploh morala biti, da bi odgovarjala krščanskemu imenu, ki si ga lasti? : Krščanske demokracije se pojavijo v Evropi kot ljudske stranke v drugi polovici preteklega stoletja. Preko njih se katoličani vključujejo v zgodovinsko dogajanje in v demokratično prenovo države, da bi se zoperstavili politični nadvladi liberalnega meščanstva in njegovim proti-cerkvenim in orotikršcanskim stališčem, pa tudi brezverski socialistični ideologiji. Krščansko demokratska gibanja so navdihnile in poživljale socialne ideje velikega papeža Leona XIII., kot jih je objavil v znameniti okrožnici “Rerum N o var um” (1891). V tej okrožnici je papež zavrnil kot nestvarne socialistične nauke o skupni lastnini, ki naj bi odpravila delitev sveta na bogate in revne, a je po dvup-i strani poudaril upravičenost delavskih zahtev no človeka vrednih gospodarskih in socialnih razmerah na delu. V Italiji se je katoliško gibanje uveljavilo predvsem na socialnem področju, z ustanavljanjem ljudskih posojilnic, zadružništva idr. Najbolj je gibanje zajelo kmetijska področja severne Italije. Toda šele volitve leta 1913 so pokazale tudi njegovo politično težo. In šele po prvi vojni (1919) jfe znameniti ljudski voditelj duhovnik don Sturzo ustanovil Ljudsko stranko, ki pa v tistem času ni uspela omajati liberalno meščanskega političnega monopola v državi Fašizem je Ljudsko stranko zatrl. Poslej je obstajala ilegalno, člani so sodelovali v protifašističnem odnoru In med zadnjo vojno tudi v partizanskem o-svobodilnem'gibanju. Stranka je ponovno nastopila pod imenom Krščanska demokracija (DC) šele po zadnji voj-Tr z. Pe Gasperijem na čelu, evropsko znanim politikom. Ta ii je pripomogel do volivne zmage leta 1948. ko je bila Italija v n črva vr» osti da pride pod vlado tedaj stalinistično usmerjene PCI. De Gasperi je Italijo vključil v zahod-vo gospodarsko in Politično področje kot tudi v atlantsko zavezništvo (NATO). Od zmage v letu 1948 je DC nenehno na oblasti. / Za Italijo je demokrščanska stranka nedvomno mno-'•'o storila.. Država ni nikoli poprej dosegla take blaginje kot prav (bo zadnji vojni, nod njeno vlado in z naslonitvijo na Zahod. Deležna ie bila-sredstev za povojno obnovo m Marshallovega načrta, stopila je v Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). (Dalje sledi) IZPOD ZVONA SV. STEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Mislil sem, da je našega Aljaščana g. Ludvika sneg zasipal. Malo je res manjkalo, pa je vendar poslal pismo o svojem potovanju, katerega sem prejel danes. Takole opisuje svojo pot: Mesto Juneau je glavno mesto Aljaske. Obdano je s hribi do 14,000 čevljev visokimi, prebivalstva pa ima 20,000. Kraj, kjer danes stoji mesto, sta našla dva iskalca rud Richard T. Harris in Joseph Juneau leta 1880 in odkrila tam zlato rudo. Nastala je naselbina, katera se je 1. 1881 imenovala Juneau, leta 1906 pa je Juneau postal glavno mesto Aljaske. Oddaljeno pa je od kanadske meje samo 50 milj. Avtobusi so nas najprej odpeljali na ogled ledenika Mendenhall, ki je oddaljen od mesta kakih 15 milj. Res, zanimiv pogled na ledenik, ki je, kot pravijo, edini v Aljaski, da se lahko pripelješ skoraj čisto do njega. Prostor, s katerega smo ledenik ogledovali, je bil leta 1916 ves pokrit z ledom. Ledenik seje topil in se počasi odmikal, od leta 1936 pa stoji, kjer je sedaj. Vodnik nam je povedal, da je površina ledenika 1,580 kv. milj, poleti pa se stene, ki segajo v jezero, pri ledeniku stopijo vsak dan za dva čevlja, toda ta ledena masa se tudi pomika vsak dan za dva čevlja v jezero. Veliki kosi ledu se vsak dan lomijo od ledenika in padajo v jezero, kjer smo jih videli plavati v vodi kot majhne ledene gore. Na poti nazaj nam je naš vodnik na nekem križišču pokazal cesto, ki bi na bila najdaljša na svetu, dolga je 4,860 milj ter teče od St. Johna ob Atlantskem oceanu preko vse Kanade do glavnega mesta British Columbie Victoria na Pacifiškem oceanu. Na poti nazaj na ladjo smo si ogledali mesto in trgovine. Kot glavno mesto Aljaske ima precej državnih stavb, ki po zunanjosti ižledajo, kot da so bile zgrajene šele pred kratkim časom. Iz mesta sva z ženo kar peš mahnila do pristanišča ter na našo ladjo. Na ladji ni bilo nikdar dolgčas. Poleg kina, gledališča je bila še kartna zabava, na odprtem morju pa tudi igranje na kocke. (Dalje sledi) ljudje nejevoljni. Tukaj snega na kope, on pa na soncu ... Ker bom pač moral ostati v svojem orlogu, imam dovolj ajdove in xoruzne moke, tudi dovolj kislega zelja. Tudi krompirja je dovolj. Saj sem vendar ‘gor rastel’ pri koruznih in ajdovih žgancih ter kislem zelju. Upam pa, da, xo boste to brali, se bo že vreme kako obrnilo, da bom svobodno šel ha cesto in v trgovino. * Danes, ko to pišem, je 119. obletnica smrti slovenskega misijonarja in škofa Friderika Barage. Spodobilo bi se, da bi se sleherna fara, ne samo slovenska, spomnila tega velikega apostola Indijancev in njih očeta. • Kako je rastla slovenska fara sv. Štefana v letu 1978? “Farno poročilo to pove v sledečih številkah: Krstov je bilo 16, prvih obhajil 25, sv. birmo je prejelo 88 oseb, iz farne šole je gradu-iralo 29 učencev, porok je bilo 6, smrt pa — 25. Nazadujemo! <*• Farna šola sv. Štefana je bila zaprta od ponedeljka, 15. januarja. Preveč snega. Tudi slovenska sobotna šola ima neprostovoljne počitnice. Lani so bile težave, letos spet. * Nad $5000 je dobila fara v dar od faranov za Božič. Darovi so prišli tudi od drugod. «P Neki P. Z. je odgovoril g. Tonetu Osovniku. Dobro mu je povedal! Jaz bi mu stavil nekaj vprašanj. Ne iz kakega sovraštva, ampak iz čisto načelnega vidika. 1. Kakšna demokracija je bila to, da je kralj Aleksander ukinil Orla in katoliške prosvetne organizacije ter uvedel le eno samo “viteško” organizacijo, Sokola kraljevine Jugoslavije? 2. Kdo je takrat najbolj navdušeno proglašal “jugoslovanstvo”? Ali niso bili prav Sokoli! Sam sem zaradi'tega moral v zapor. 3. Kaj bi storili Jugosokoli danes? Bi še naprej proglašali “jugoslovenstvo” in se navduše vali “nad enotno viteško organi-eijo” in zabranili obstoj “Orla”? =!= Zima, zima bela .. nam je zaigrala. Spomnimo se, kako je bilo v januarju 1967, ko smo bili zasipani do vratu. Letos se nam je zgodilo spet tako. Po lepem Božiču pa snežna nevihta. Najprej za Silvestrovo, naj hujše je pa bilo v petek, 12. januarja, in naslednja dneva. Zasipalo nas je do vratu in še čez. Hotel sem v cerkev. Rad bi skidal pot do Cermak ceste. Pričel sem, pa je bilo snega do pasu in še višje. Kam naj spravim ta beli prah? Preveč ga je bilo! Farni zvonovi so že odpeli, jaz pa še na polovico nisem prišel. Pričelo me je zebsti v roke in noge. Zasadil sem lopato v sneg, samo pol dela je bilo dovršenega. Vrnil sem se v hišo ves premražen. Šele drugi dan sem skončal drugo polovico kidanja. Komaj sem se skopal do Cermak ceste. Vrata na Cermak so tako ozko odprta, da se komaj stisnem skozi kakor suha cerkvena miš ... Napovedujejo še več tega belega prahu. Kam ga naj denem?. Ce bo šlo tako naprej, bom pričel tudi jaz štrajkati. Ne bom več kidal snega. Lopato bom zasadil na naj višji vrh snega, sani pa se zaprl v svoj medvedji brlog in čakal, da bo pri kukalo sonce in vsaj za silo stopilo ' te snežne vrhove. Če bi imel kaj “penezov”, bi se odpeljal v Florido, kakor je to storil naš guverner Thompson, ki se je pa moral hitro vrniti, ker so bili Na vse je pomislil. ■— “Oženil si se torej. Boš videl, da te bo še glava bolela!” — “Sploh ne. Oženil sem se s farmacevtko.” =i= Daši sit snega in kidanja tega belega prahu — vse bralce te kolone prav lepo pozdravlja “Toti Štajerc” —----o------ iO&ib slovenskih upokojencev v Eucfidu EUCLID. O. — Slovenski upokojenci v Euclidu, Ohio, kot običajno prirejajo večerjo in ples v soboto, 17. februarja 1979, v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Naša članica Mrs. Zaman s svojimi pomočnicami nam bo pripravila okusno večerjo. Servirali jo bodo od 4.30 do 7. zvečer. Vsak bo dobro in hitro postrežen. Samo 400 vstopnic bo prodanih, da ne bo treba nikomur čakati. Za ples bo igral orkester Eddie Buehner. Cena za večerjo in ples je $6, samo za ples pa $2. Naše članstvo se kar dobro drži, v klubu nas je nad tisoč. Leta 1978 nam je umrlo 30 članov in'članic. Prihodnja seja kluba bo v sredo, 7. februarja, ob enih popoldne. Pozdrav! Joseph Birk, preds. Župnik VHIjko Pipp umrl na Koroškem t Č. g. Viljko Pipp je umrl in bil 16. januarja letos pokopan pri Sv. Miklavžu na Dravi na Koroškem. G. Pipp je bil pred vojno kaplan v Cerkljah na Gorenjskem, nato v Polhovem Gradcu, župnik v Lučinah; zaprt od Nemcev, pozneje nekaj časa v žažarjih; med zasedbo po Nemcih skušal nekaj mesecev brez vsakega dovoljenja skrbeti za Lučine; po zasedbi Slovenije po komunistih živel na Koroškem na raznih farah. Bolezni zadnjih let so mu končale zemeljsko pot in odprle večnost, kjer se je združil s fanti in možmi iz cerkljanske- in drugih fara, ki so bili njegovi farani in s katerimi je deloval. Molimo za g. Viljkota Pippa in vse naše rajne! J. C. -----o------ Mimogrede iz ftlelwaukaeja MILWAUKEE, Wis. — Malokdaj so si vremenski pregovori tako edini kot januarski v zahtevi, da bodi prvi mesec v letu mrzel in suh, če hočemo imeti kaj prida letino: “Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. — Kadar prosinec odpira dežnike, žetve polletne ne bodo velike. — Če v januarju drevje od mraza poka, jeseni s sadjem preobloženo drevo stoka. — Če prosinec ne zmrzuje, ne sneži, rad sušeč to nadomesti. — Če prosinca grmi, slabo vreme preti. — Če prosinca ni snega, rad sušeč to nadomesti. — Če prosinca grmi, slabo vreme preti. —- Če prosinca ni snega, ga pa mali traven da. Letošnji prosinec je bogato založen s snegom in mrazom, zato bomo imeli vroče polletje in v jeseni dosti žita, grozdja, sadja in drUgih dobrot. ¥ Kje so tisti časi, ko smo slišali: “Ta je mož beeda” ali “Ta drži častno besedo” ali “Dober glas se sliši v deveto vas.” Danes častna beseda ne drži nič več. V Milwaukeeju se dober ali slab glas širi po telefonskih žicah. * Kje so tisti časi, ko so nam vtepali v glavo ljubezen do domovine in nas učili, da je za domovino umreti častno. Kje so tisti časi, ko so nam pripovedovali naši veljavni ljudje, da je častno služiti svoji domovini, pa četudi padeš za njo. Pravi rodoljub ne.pozna nobenih izgovorov, kadar ga narod kliče v borbo. Mogoče v diktatorskih državah to še drži, toda v zahodnih svobodnih državah takih krilatic ne upoštevajo. © Danes je vse preveč megleno in malokdo ve, kaj je pi'av in kaj ni. Ko so se ameriški vojaki junaško borili v Vietnamu proti komunističnemu napredku, so jih doma nekateri ljudje klicali za bedaste hlapce ameriške vlade. Dezerterje, skrivače in celo one, ki so šli v Vietnam pomagat in bodrit komunistične borce, so pa imenovali rodoljube in junake! * Te dni sem imel večkrat priliko opazovati na TV pretresljive nečloveške scene na morju, kjer so na majhnih ladjah prevažali na tisoče nesrečnih žrtev, starih, mladih in otrok, bežečih iz Vietnama, kjer vlada komunistični režim. Starci, otroci in bolniki umirajo od gladu in žeje, pa jim ne pustijo, da bi se izkrcali na suho1 zemljo. Žrtve u-mirajo, mi pa govorimo o človekovih pravicah? Tudi v Evropi pred 30 leti, ko so nas kot živino prevažali v železniških živinskih vagonih, za nas ni bilo človekovih pravic. Oblika zatiranja človeka po človeku se je spremenila, zatiranje in mučene pa ostane in je hujše, kot je bilo! Ko je pred leti Kongres odklonil vsako vojaško in finančno podporo Južnemu Vienamu, je bilo jasno, da je Amerika te dotedanje zaveznike hote ali ne-! hote pognala v objem komuni-1 stičnih zmagovalcev. S tem so | mali narodi izgubili zaupanje v Ameriko. Govorili so, da je boljše biti sovražnik Amerike, kot pa njen prijatelj in zaveznik. Ko je predsednik Carter izročil Panamski kanal Panamcem, so se ljudje doma in drugod čudili, pa ne dolgo. Dejali so, pa naj bo, zaradi ljubega miru! Ob tolikem govorjenju o miru med Izraelom in Egiptom še vedno ni nič trdnega. Trden ameriški zaveznik iranski šah Reza Pali-levi je moral predati oblast nasprotnikom in zapustiti svojo državo. Ped kratkim je predsednik Carter priznal korpuni-stično Kitajsko in prepustil 17 milijonov Tajvancev njihovi u-sodi. Zopet smo se čudili tej za-nanji politiki Amerike. Veletrgovci, tovarnarji pa bodo dobili prosto pot trgovanja z o-gromno Kitajsko in pot donos-nego dobička. Sicer pa je resnica, da trgovci vsega sveta pripadajo isti religiji! * Pred časom sem bral, da trockisti pravijo, da je revolucija za vogalom. Sovjeti trdijo, da socializem napreduje z velikimi koraki. Američani pa si zadovoljno manejo roke, češ, da je vse OK. Ta čas pa tli razredni boj in vojne divjajo na vseh koncih sveta. Poglejmo Irsko, Izrael, Palestino, Kambodžo in Afriko. Povsod vojne in tragedije! In zakaj? Odgovor je enostaven: “Vojna je operacija, kjer se ljudje, ki se ne poznajo, koljejo za koristi tistih, ki se dobro poznajo in zato skrbno gledajo,, da bi se ne pobili. Pravijo, da sta politika in vojskovanje znanost. Res je, toda samo za tiste, ki so na položajih, za malega človeka sta tragedija! * ' ■ V reviji “Sij svobode” sem bral članek Janeza Malenška, kjer je zapisano: “Kapitalizem in socializem nista sovražnika. Oba imata istega gospodarja — milijonske bankirje iz Evrope in Amerike. Po večini Jude, ki posojajo denar vladam vsega sveta s pogojem, da vladajo tako, kot jim oni diktirajo. Demokracija je le videz, za katerim se skrivajo anonimni vladarji, ki na pozornico življenja postavljajo svoje ljudi. Pred dvema letoma so izbrali tudi predsednika Carterja!” Avtorja Garry Allen in Larry Abraham sta v knjigi “Nihče se me ne upa imenovati zarota” nakazala, kdo vlada svet. Nekaj ugotovitev iz navedene knjige: “F. D. Roosevelt je dejal: V politiki se nič ne zgodi slučajno. Če se zgodi, lahko staviš, da je bilo tako v načrtu. Amerikanci so protikomunisti, pa ne vedo, kaj je komunizem in ga ne pobijajo. Nikakor ne morem razumeti, zakaj so težki bogataši, kot so Kennedyji, Rockefellerji, tovarnar Ford, Har-riman in drugi za socializem. Komunizem ni gibanje zatiranih množic, temveč gibanje, ki so ga spočeli in ga vodijo bilijo-narji. Najprej hočejo vzpostaviti po državah socialistične vlade, potem pa jih združiti y eni sami “Veliki kombinaciji” vsemogočnega socialističnega sveta. Za vladanje nad svetom je potrebna skrivna družba, kot so masoni. Zarote ne kujejo samo bankirji, temveč tudi najbolj vidni izobraženci, vse od davnine v najnovejši čas. Obe stranki v ZDA, demokratska in republikanska, imata istega gospodarja. Nad njima je “Odbor za zunanje zadeve”. V tem odboru je 1500 oseb, ki so pripravljeni vzeti odločilna mesta v vladi. V Vietnamu je padlo 50,000 A-merikancev. Liberalni kapitalisti iz ZDA so pomagali obema stranema. Lenin in Trocky nista prišla i na oblast zato, ker bi ju poklica- la lačna in zatirana množica Rusije, ampak zato, ker so ju tja poslali vplivni ljudje iz Evrope in Združenih držav. Ali ste vedeli, da so komunistično revolucijo v Rusiji financirali ameriški multimilijonar- ji- Multimilijonarji, Rothschildi, Kennedyji, Rockefellerji, Schif-fi, Morgani, Harrimani in Milner ji se mednarodnega komunizma ne bojijo. Po pravici lahko sklepamo: če so ga oni financirali in se ga ne boje, je to zato, ker ga imajo v oblasti! Malenšek konča s tem, da je postavil v skrivalnico moža, ki vodi osla. Mož pomeni judovskega kapitalista, osel pa kristjane in dobro misleče demokrate, ki se dajo temu možu voditi, kamor in kakor on hoče. Take zadeve je težko prežvečiti, toda upam, brez težkih posledic. L.G. Odlikovanja nekaterih . slovanskih duhovnikov v IvsiriJI CLEVELAND, O. — V zad-nem času so bili kar trije slovenski duhovniki pohvaljeni in odlikovani za svoje požrtovalno in vztrajno delo med slovenskimi ljudmi v Avstriji. Tako je na Koroškem dobil škofijsko odlikovanje naš dobri znanec in prijatelj Vinko Zaletel, župnik v Vogrčah v Podjuni, ki je postal škofijski svetnik (svetovalec) celovške škofije. Linška škofija pa je odlko-vala tamkajšnjega slovenskega izseljenskega duhovnika in delegata slovenskega izseljenskega dušnega pastirstva v Avstriji Cirila Lavriča. Škofijski svetovalec graške škofije pa je postal tudi Matrin Belej, ki deluje že vrsto let v graški škofiji. Belej Martin je duhovnik ma' riborske škofije, ki stalno biva v Avstriji in opravlja tam duš' nopastrisko delo med slovenski' mi rojaki. Njegov naslov je: Enzenbach, 8112 Gratwein bei Graz. Rojen je bil 21. okt. 1917 v Laškem, mašnik postal 4. mai" ca 1944 v Ljubljani. Poleg drugega .oskrbuje dušnopastirsko tudi bolnišnico za tuberkulozne v Enzenbachu pri Gradcu. Prvih dveh odlikovancev-duhovnikov se vsi še živo sp°' minjamo iz avstrijskih begun' skih taborišč v prvih letih P° zadnji svetovni vojni ter imaj0 z njima pisemske stike premno' gi med nami. Čestitkam k njihovim zaslU' ženim odlikovanjem se seveda pridružuje tudi vsa slovenski družina v ZDA in Kanadi. J. S. Zares presenečenje V Parizu se je oče 9-letneg3 dečka onesvestil, ko se je ponck? zbudil zaradi zvonjenja pri vr&' tih in je zagledal na pragu pre' zehajočega sina v spalni srajc'- Mali mesečnik je v spanju pri okno v 6. nadstropju in °' mahnil v globino. Drevo je 6' blažilo padec, fantič se je zbud' na travi. Zdravnik, ki so ga poklica^’ je ugotovil pri dečku le neka) modric, pomagati pa je mot'^ nezavestnemu očetu. Smrt kosi med otroki Glede umrljivosti otrok je Pe' ru prva dežela v Ameriki, V° splošni umrljivosti pa na drU' gem mestu, takoj za Bolivijo, s° opozorili na kongresu o zašču otrok v Limi. Od tisoč perujskih novo?0 jenčkov jih umre 115, predvseU' zaradi nedohrajenosti in infe^ cijskih bolezni. V Peruju je čedalje več bolež ni, ki so posledica slabih zdra^ stvenih razmer: malarija, tifaS in griža. Med vzroki so neugodne sta novanjske in higienske okoliše^ ne, riedohranjenost, pomanjkli' va zdravstvena prosveta in 116 razvita zdravstvena služba. MESUMX 0OMOW* JSNUAET BT, M9 ^ HAINADSHA DOMOVINA GLAS S PRERIJE... LETHBRIDGE, Alberta. — Prazniki miru in tihe sreče so preteklost. Kljub preko trem desetletjem v tujini se še vedno vračajo spomini na zemljo pradedov, posebno še v božičnem času. Skrivnostno so zadonele orgle ob pesmi Svete noči. V trumah so se vračali župljani od bogoslužja. Prijeten vonj kadila, oboji vrat zaznamovani z letni-eo in začetnimi črkami sv. Treh kraljev, kos orehove ali rozinove potice ..., to je le nekaj bežnih spominov, katere smo v skromnosti, a kljub temu v tajinstveni globoki sreči preživljali v božičnih praznikih. Mnogo bi se dalo še napisati o teh spominih, toda to ni bil namen mojega dopisa. Pride doba človeka, ko mu ne zaželjeni trkajo na duri prvi znaki jeseni življenja. Le takrat se mu nudi prilika, da prime za pero in obudi spomine' iz preteklega ali celo predpreteklega leta. Sicer se dopisnik naše srenje pridno oglaša v “Kanadskem delu Ameriške Domovine”, pa so omembe vredni dogodki, katere iz razumljivega vzroka izpusti. * Pavle Kveder 65-letnik. Zvon sv. Petra v Ljubljani ga je 30. junija 1913 privabil na ta svet. Tam .med zmajskim in šentpetrskim mostom na Poljanskem nasipu so mu potekala otroška, fantovska in kratka doba odraščajočih let. V skromnosti je preživel svojo mladost. Zaslužek njegovega očeta kot mestnega delavca ni zmogel stroškov študija vseh otrok v višjih šolah. Poleg tega je bila Kvedrova mama tako dobrosrčna, da kar so imeli, bi najraje podarila njim, kateri so bili še v večji stiski in potrebi. Pavle si je s poučevanjem u-čencev pomagal skozi svoj študij. Pridno je ministriral pri Sv. Petru in kot učitelj iščnik pri zgodnjih sv. mašah v stolnici. Bil je član Fantovskega odseka ter se je udejstoval pri mnogih športnih društvih. Pisal je športno kritiko v ljubljanskih časopisih. Po končanem .učiteljišču je bil kot eden izmed mnogih kandidatov s plačanim dopustom sprejet v enoletni tečaj telesne vzgoje v Beogradu. Po dovršenem tečaju je poučeval na ljubljanskih državnih gimnazijah in se med tem udeleževal univerzitetnih predavanj. Med študenti je bil zelo priljubljen, vsied tega je na prošnjo nekaterih uglednih družin privatno vzgajal otroke v plavanju in smučanju. V času, ko je Pavle začel uživati sadove naporne mladosti, je za naš narod nastopil eden izmed najtežjih časov zgodovine. Med okupacijo fašizma in. nacizma se je pod vabljivim geslom “svobode” skrivala diktatorska politična stranka. Po ljubljanskih ulicah so pod streli padali cvetovi naroda. Borci “svobode” so zverinsko pobijali verne zavedne družine. Kdo se še čudi, če se je večina slovenskega naroda postavila v bran? Med te se je uvrstila tudi Kvedrova družina. Ni odobravala u-morov, nasilja in strahovanja. S pomočjo velesil je zmagalo zlo. Takrat so pred nasiljem bežale preko meja trume rojakov, med jcelo mladega dekleta. nogometnih iger, pri katerih je vneto sodeloval. Vesela narava in družabnost mu je pripomogla, da je bil priljubljen med begunci. Ni čudno, da si je vsied .ega prisvojil srce lepega dekleta Tončke Šifrer. Poročila sta se 7 taborišču in se kmalu nato po-iala preko- morja na plantaže dadkorne pese zapadne Kanade. ?o napornem dveletnem obvez-lem delu se je Pavle oprijel tesarstva. Delal je pri gradbenem podjetju. (Športno navdušenje ;a tudi v Kanadi ni zapustilo. Bil je razsodnik mnogim nogo-netnim tekmam.) Težko, a so-azmerno hitro se je prilagodil lovemu poklicu. V svoji izurje-losti je sebi, ženki in otrokom, am zgradil prijeten dom. Pre-nagane so bile prve težkoče. Družini ni primanjkovalo kru-la, kakor ga je Pavletu v mla-losti. V času, ko se je naj lepše raz-bjala družinska sreča, je Kved-■ova družina v letu 1966 izgu-ula nenadomestljivo mamico. S em je bila med drugim močno mzadeta slovenska beseda, ka-ero more naj lepše izraziti in o kot bogato dediščino izročiti )trokom le mati. Vzgoja otrok e bila na ramenih Pavleta sa-nega. Dorastli so in v njih se iz-aža podedovana in vzgojena )oštenost ter zvestoba. Alenka in Leila sta si izbrali Doklic pokojne mame. Alenka je praduirala kot bolniška sestra eta 1973. Leto nato se je poro-•ila in sedaj je mamica zgovor-ii hčerkici, katera je v veliko azvedrilo in veselje staremu o-:etu Pavletu. Leila je graduira-a leta 1977. Preteklo leto smo hli povabljeni na njeno svatbo, catera je bila doslej med nami ma največjih. Kvedrov Gregor je navdušen športnik, kar je povzel po očetu. Odlikuje se v “hakiju in bejs-balu”, obenem pa pridno študira na kolegiju. Sin Tomaž študira in obenem pa pridno dela, da ni v preveliko breme očetu Pavletu. Pred dobrim letom je Pavleta obiskal njegov brat dr. Jože Kveder. To veselo snidenje je Pavle delil tudi z rojaki, posebno še z onimi, kateri smo Jožeta poznali iz begunstva. Spominjamo se ga še, ko je mlad in postaven krepko stopal skozi taborišče. Nehote so se za njim o-zirali pogledi deklet. Predno je dr. J. Kveder obiskal Kanado, se je mudil v Argentini, kjer ima mnogo prijateljev in znancev. Srečanje z njim so nas spomini povezovali z domovino, be-gustvom, Argentino in Kanado. Pestri so bili pomenki, žal prehitro so potekle ure njegovega obiska med nami. Vrnil se je k svoji družini v Avstrijo, v Spit-tal ob Dravi, kjer uživa med avstrijskimi prebivalci velik u-gled in priznanje kot splošni zdravnik. Upamo, da bo še kdaj obiskal Pavleta, ki bo imel kot upokojenec dovolj časa, da mu pokaže lepote Kanade. V preteklem letu 30. junija je *Pavle dopolnil 65. leto in tako nastopil dobo upokojitve. Ne predstavljajte se ga kot tipičnega upokojenca. V resnici je Ipoln moči in življenja, kar se I izkaže posebno na zabavnih ve- Zaveda se, da vrednota nje presega vse bogastvo. Med nami in tudi tujci je Pavle upoštevan kot izobraženec in vesel družabnik. Iz srca mu želimo mnogo let srečnega, mirnega in zadovoljnega življenja v pokoju. * V pokoj je stopil med nami tudi Ivan Boh. Mnogim je v spominu kot odličen in pogumen vodnik domobranskih čet. Ob prliki njegove upokojitve se je v mesecu novembru v spremstvu svoje dobre žene Tončke podal na potovanje v Argentino. Obiskala sta svoje številne prijatelje in znance. Vrnila sta se pred božičnimi prazniki, ker te je naj lepše preživeti doma v krogu svoje družine, posebno še, če je številna kot Bohova. Dobra, radodarna mama Tončka ima polne roke dela, ko se zberejo njihovi otroci s svojimi družinami. Doslej imata Ivan in Tončka 11 vnukov in vnukinj. O argentinskem obisku nam pripovedujeta zelo objektivno. Občudujeta narodno zavednost in skupnost. Njih gostoljubnost jima bo ostala v trajnem spominu. Ivan Boh ima v tem mestu samostojno kleparsko delavnico, pri tem mu pridno pomaga njegov sin Marko, kateremu bo polagoma prepustil vso odgovornost. Na ta način bo mirno prešel v tako zaslužena mu upokoj-niška leta, kar mu vsi iz srca želimo. V decembru sta odpotovala v Argentino tudi Jože Dimnik in njegova žena Fani. Božične praznike sta preživela med svojimi sorodniki in prijatelji v Buenos Airesu. Vrnila sta se prve dni v januarju. Pred božičnimi prazniki nas je obiskal naš misijonar č. g. Ciril Čarga. Kljub temu, da med našo srenjo ni organiziranega društva, je za sprejem misijonarja vse urejeno. O njegovem prihodu so o pravem času obveščeni vsi rojaki. Po misijonu zberemo v cerkveni dvorani k pomenku ob kavi in pecivu. Lani 17. decembra je obhajal svojo 50-letnico ali kakor pravijo, srečal je Abrahama, Štefan Dimnik. Čudno se nam zdi, kako da je Štefan dosegel to starost, ko nam vsako leto v svoji šaljivosti trdi, da je star 39 let. Za to priliko nas je povabil na svoj dom k sladki kapljici. Njegova žena Anica je poskrbela, da so se napolnili želodci. Zapeli smo mu zdravico in mu želeli zdravje in srečo še za mnogo let. Leto 1978 smo zaključili na zabavnem večeru, katerega priredi vsako leto Ludvik Pahulje svojim odjemalcem, obenem pa povabi svoje prijatelje k dobri večerji in na sladko kapljico in seveda ples. Tone D. Kanada zahteva od SZ $6 milijonov odškodnine OTTAWA, Kan. — Zunanji minister Donald Jamieson je pretekli teden, dan pred potekom zakonite dobe po mednarodnih določilih, predložil Sovjetski zvezi v imenu Kanade zahtevo po kritju škode, ki jo čerih. Ob polki ali valčku utrudi je povzročil sovjetski satelit z Skavtska božičnica pri Mariji Pomagaj TORONTO, Ont. — Skavtska mladina pri Mariji Pomagaj je za letošnji Božič spet povabila svoje starše in prijatelje k tradicionalni božičnici. Pri Mariji Pomagaj je nedelja, 17. decembra, zapisana v skavtsko kroniko kot dan živahnega zbiranja in sodelovanja, srečanja z župnijsko skupnostjo in vstop v prelepi božični čas. Skavtska mladina se je pretekle tedne pridno pripravljala za svoj program. V nedeljo, 17. decembra pa je zažarelo v cerkveni dvorani božično drevo, posuto z lučkami in svetlimi o-kraski. Na odru je oživela zimska scena v pričakovanju Miklavža. Na stene med visokimi okni pa smo obesili sveže smrekove veje in jih okrasili z zimsko lepoto. Iz kuhinje je dišalo po domač hrani, kavi in poticah. Pod visokim božičnim drevesom so slonele božje jaslice z Detetom, angelom in pastirci... Lepo vreme je pripeljalo k Mariji Pomagaj mnogo ljudstva. Bil je velik praznik za vse: skavtsko mladino, starše in obiskovalce. Z božičnim programom smo začeli ob štirih popoldne. Predsednik skavtskega odbora g. Franc Habjan je po pozdravu povabil č. g. Toneta Zrneca, da poda svojo božično misel. Med drugim je č. g. župnik poudaril važno dejstvo, da se naša skavtska mladina vzgaja po katoliških načelih in izrazil željo, da bi župnijske skavtske organizacije stalno napredovale v številu članstva in kvaliteti. V prvi točki so nastopili v režiji Sandre Haban naj mlajši skavti v prizoru Marjetice na polju. Mlajše skavtinje so pod vodstvom Helene Kralj ič-Hočevar zaigrale prizor Noč pred Božičem (Andreja Grobin, Nada Skrt, Marija Komljanec in Susan Pogačar). Večje skavtinje (rangers) so pripravile televizijsko oddajo MPVT, kanal 80. Vsebino so s pomočjo ge. Z. Brunšek in A. Resnik sestavile skavtinje same. Nastopile so: Marijana Grobin in Sandra Skrt, Marjetka Godec, Cvetka Bric in Marjetka Pregelj, Irma Pevk in Judita Pregelj. Za reklamo pri tej televiziji-ski oddaji so poskrbeli skavti Tone in Peter Ahlin, Edi Jamni-šek in Andrej Kraljič, ki so predstavili zaporedno zastopnika Krekove in Župnijske hranilnice ter slovenske podjetnike in gradbenike — seveda vse na šaljiv način. Prišel pa je čas duhovne priprave na Božič ... Ob petju stare božične pesmi Na polnoči grede se je vsa skavtska mladina zbirala k jaslicam, kjer je skavtinja Monika Resnik podala berilo zorne božične maše. Ob intonaciji Svete noči (č. g. Zrnec) je vsa dvorana pobožno doživljala lepoto slovenskega božičnega večera... In kakor so pastirci na betlehemskih poljanah hiteli k Detetu v jaslicah in strmeli nad čudežem Svete noči, tako naj bi naša slovenska mladina ne samo ob Božiču, temveč vse dni svojega življenja iskala Njega in Njegove luči v zmedi časov in modernih kultur. Prijetno nedeljsko popoldne njimi so bili tudi trije Kvedrovi fantje. Lojze, najmlajši, je bil žrtev strahotne vetrinjske tragedije. Bil je eden izmed deset-tisočih slovenskih mladih fantov, po končani vojni vrnjenih v domovino, v strahotno mučenje in morijo. Mnogi se spominjamo Pavleta iz avstrijskih begunskih taborišč, posebno gimnazijski dijaki, je bogate knjižnice in si s tem katere je poučeval, ter igralci bogatil znanje in srčno kulturo. jjedrskim reaktorjem, ko je pa-.smo zaključili s čajanko, ki so V poletnem času bo imel Pav- 'del na kanadsko ozemlje. ,le večjo možnost negovanja Kanada je za enkrat naraču-vrta, do katerega ima posebno nala škodo na 6 milijonov dolar-| veselje. Gredice okoli doma bo- jev, pa si izgovorila možnost, da ;do še bogatejše žlahtnih rož. Več svoje zahteve dopolni. bo imel časa za dopise v Kanad- —:----o------- . ski Ameriški Domovini, v kateri ZA SMEH 'jedrnato opisuje življenje in no- ---- vice rojakov. V dolgih zimskih | “Mama, ali veš, koliko je zob-1 večerih bo segal po knjigah svo- ne paste v eni tubi?” ‘Ne.” “Skoraj od stene do vrat.” jo pripravile skavtske matere. Bog daj še mnogo takih domačih srečanj, da bo srečen in zadovoljen stari in: mladi slovenski rod. Anica Resnik . —-----o------ iožicnisa Borna Lipa TORONTO, Ont. — Božični čas je čas prijateljstva, ljubezni in dobrote. Naša srca se raduje-jo velikih praznikov rojstva Božje Ljubezni na svet, praznikov, ki prinašajo obljubo odrešenja in blagoslov miru. Ljubezen, mir in dobrota naj bi napolnjevali naše dneve. Odsev Božiča naj bi ožarjal naša pota in prizadevanja, da bi iz dneva v dan prinašali svetu veselo oznanilo Kristusovega evangelija. V ta sveti božični čas je k našim starejšim, rojakom prispelo radostno vabilo. Pripravljalni odbor za slovenski starostni dom Lipa je za nedeljo, 17. decembra, popoldne priredil zanje v new-torontski dvorani Brezmadežne božičnico s kulturnim in družabnim programom. Ob pol štirih popoldne se je lepo število naših starejših zbralo v cerkvi k litanijam in blagoslovu, ki ga je podelil č. g. Ivan Jan. Potem se je v dvorani ob jaslicah in božičnem drevescu razvil pester spored. V začetku so Fantje na vasi zapeli Sveto noč in Pastirci povejte... G. Vilko Čeku-ta je doživeto prebral priložnostno zgodbo o Francu Gruberju in nastanku pesmi Sveta noč. Petje Nežke Čekutove je o-mehčalo marsikatero srce in spravilo solze v oči. Ob sprem-Ijavi klavirja (Mike Mulrooney) je zapela eno svetovno naj lepših božičnih pesmi O, Holly night in še Jerusalem in Peace, my friend. Kulturni program so spet zaključili Fantje na'vasi z zbirko treh slovenskih narodnih. Posamezne točke je povezoval g. Franc Arhar. Družabni program, se je nadaljeval z. večerjo, ki jo je pripravila ga. Minka Hace. Ta večer je slavila svoj 78. rojstni dan ga. Albina Vipavec, mati slov. ad-kokata Karla Vipavca. Čestitkam so se pridružili še Fantje na vasi s pesmijo Slovenec sem. Pripravljalni odbor se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu božičnemu popoldnevu. Kdor še ni dobil potrdila za Income Tax za prispevke v sklad Doma Lipa, naj kliče: G. Albin Blatnik, tel. 251-7155 ga. Cveta Arhar, tel. 493-8330 Občni zbor Doma Lipa se bo vršil v nedeljo, 18. februarja, ob 3. popoldne v dvorani Brezmadežne v New Torontu. Vsi člani, prijatelji in podporniki slovenskega starostnega doma Lipa vabljeni. V decembru so darovali za Dom Lipa v dolarjih: F. Osredkar $200.—; po $100: D. Franceschi, S. Klemenčič (Trenton), F. Pe-pevnak, L. Ponikvar (namesto cvetja za pokojne), skavtinje župnije Brezmadežne, Kati Turk; $60: Dušan Klemenčič; po $50: M. Aberšek, J. Genoria, M. Jereb in družina, T. Kobal (London), I. Zajc; $35: J. Senica; po $30: J. Ambrožič, K. Kozlevčar, Mariine sestre (New Toronto), P. Novak, M. Žagar; po $25: Adolf in Jožefa Fortuna, V. Trček; po $20: Franc Kus (namesto cvetja za pok. Cirilom Zupančičem), Marijine sestre (namesto cvetja za pok. V. Tekavčiča), Ivan Palčič (Hamilton), A. Polajnar, g. Ptaček, $15: ga. M. Kovačič (v spomin pok. Franca Kovačiča); po $10: M. Mevlja, J. Pintarič, I. Tavčar; $5: g. Oražem. Vsem daroval cem iskreni Bog plačaj! : Pripravljalni odbor/1 Doma Lipa Vesti ii domovine “Ljudje na Krki” V Novem mestu je bila prvr predstava filma “Ljudje ne Krki”. Film prikazuje življenji in navade prebivalcev Dolenj ske. Asfaltirane ceste V Odrancih so pred nedav nim odprli šest kilometrov ar faltirane ceste. Zdaj imajo • tem, poleg Beltincev največjer podeželskem kraju v Pomurji asfaltirane vse ceste. V Sloveniji so umrli 9. januarja V Mariboru: Alojz Pratnemer; v Tolminu: Ivanka Hvala; v Ljubljani: Alojz Colnarič, Rr dolf Letnar, Edvin Tešar, Go; mir, Gala, Mara Rakovec, Ar ton Arh, Juro Brišnik, Uršul' Bonča, Robi Kovač, Zink; Picelj, Marija Janežič, roj G vaj c; v Prevaljah: Cirila Rupar; v Brežicah: Franc Bele; v Dragovanji vasi pri Črnomlju: prof. Mihael Kambič; v Trbovljah: Angelca Ličar, Jože Plevčak; na Reki: Marija Aupič; v Preski: Klemen Iskra; v Tomišlju: Mihael Japelj. 10. januarja Na Mlaki: Miro Hribljan; v Limovcih pri Trojanah: Janez Perme; na Ilovki: Franc Škofič; v Celju: Tilčka Pilko; v Gabrovici pri Črnem Kalu Ivana Ivančič, roj. Zerjul; v Ljubljani: Emil Zavodnik, Al bert Mlekuš, Jule Vizjak; v Smolenji vasi: Branko Vehar 11. januarja V Ljubljani: Rudi Gratzer, Marija Prašnikar; na Jesenicah: Jožko Pavli; v Moravčah: Jože Kocjančič; na Bregu pri Litiji: Frančiška Kokalj, roj. Jurič; v Škofji Loki: Gertrud Kejžar; v Mengšu: Martin Dolinšek. 12. januarja V Špitalu ob Dravi: Franja Brodar, roj. Jenko; V Ljubljani: Peter Vukovič, Anton Kocman, Francka Filipič, roj. Gluhodedov; v Velenju: Ivan Grudnik; na Vranskem: Ivan Praprotnik; v Klečah: Angela Škerl, roj. Erjavec (Klemenova mama); v Zaborštu: Franc Šimenc. 13. januarja V Ljubljani: Vinko Bajželj, Dragomir Galičič, Melanija Premelč, roj. Schrei, Andrej Zalar, Mirko Pervanje, Jakob Kuhar, Jože Podobnik; Metliki: Miloš Tacnik; v Hruševju' pri Postojni: Ivan?. Milharčič (Jožcova mama); v Sevnici: Rudi Mejak; v Gornji Radgoni: Filip' Jurkovič; v Dravljah: Julijana Jurič; v Hrastniku: Silvo Zuparvc; v Hruševi pri Dobrovi: Anton Belec; v Količevem: Marija Lenček. IVERI ljudje Včasih se tudi neumni i držijo pametnih načel. L. SINCLAIR Čitateljem na področju Velikega Clevelanda priporočamo za novice iz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka oh 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do U popoldne, ki jo vodita dr. Mi-'an in ga. Barbara Pavlovčič. Vovi naslov postaje je: 1990 E. ’21 St., Euclid, Ohio 44117. MALI OGLASI Cleaning Lady One day a week. Bratenahl. We are on Lake Shore Bus Line. References required. 451-1230 (13-15) Cook Two evenings a week. Family of 4. Bratenahl area. Preferred, that they own ct!. References required. 831-3170, ext. 271. (13-15) House for Sale 2 family house in Collinwood area, at 716 E. 157 St. $29,900. Call 249-8266 (13-15) Open Sun. 2-5 House for Sale 18208 Hiller Ave. Convenient to parochial schools, shopping and transportation. Roomy colonial. 1st floor family room with fireplace and bath. Call 531-4478. (13-14) Lastnik prodaja Enostancvanjsko hišo, 5 sob in kopalnica, moderna kuhinja, D/o garaže. Kličite 431-2785 po 6.30 zvečer. (13-15) For Rent rooms down on Neff Rd. Call 481-3797 (13-15) LIVE-IN HOUSEKEEPER Including care of semi-invalid gentleman (other help employed). Must speak some English. References required. Call after 7 p.m. 423-3377, OR call 9 a.m. to 5 p.m. 423-4408. Hiša naprodaj Enostanovanjska hiša na E. 72 St. južno od St. Clair Avenue, vse sobe in zunanjost na novo prepleskane. $11,000. Kličite po 5. pop. 1-286-6688. (12-14) Hiša naprodaj Bungalov, 3 spalnice, aluminijast opaž, zimska okna, moderna kuhinja in kopalnica, naprodaj na 1003 E. 72 Place, tel. 431-3160. (10-14) Oddajo 3i neopremljene sobe s kopalnico na E. 71 St. blizu St. Clair. Za odrasle. Garaža po že-lii. Kličite 361-0989. (8-15) MALI OGLASI House for Sale E. 185 St. 6 roam brick single. 3 bedrooms, finished 3rd, finished basement, central air conditioning and carpeted. Low 50’s. 585-0890. / (13-17) Stanovanje oddajo Trisobno stanovanje s kopalnico in/garažo oddajo na Shawnee Avenue. Kličite 481-3576 od 4. do 8. zv. (13-15) j FOR RENT 4 room furnished apartment. Up. — E. 63 and St. Clair. Call after 4 p.m.—881-5976 (9-13) FOR RENT 3 room apartment, furnished or unfurnished in single house, E. 63 and St. Clair. Call after 4 p.m.—881-5976 (9-13). Stanovanje v najem Štirisobno stanovanje St. Clair in E. 63 St. oddajo. Kličite 432-1323. (x) “D" §.;r* fcAit6R..e Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu! ODNOS! Z JAVNOSTJO V PgODAJi F Na razpolago je mesto ipri veliki finančni ustanovi za razlaganje in prodajo bančne postrežbe splošni javnosti. Redna plača in odstotki. Lepe robne koristi. Kandidat ji morajo govoriti tekoče slovensko in angleško. Kličite 351-2113 za sestanek. Delodajalec enakih priložnosti M.F.IL : (x) AMERIŠKA DOMOVINA JANUARY 31, im. ^XXjLxzxlJLiL^s:'ZXXXzr'r?T?'rp^1 BREZ DOMA HEKTOR M A LOT H ^-^^xx!rxxxxxxixxxixr X 3:TYTmrYYTT^ Pograbil sem kroglico. Bila je svinčena, okrog nje pa je bil o-vit tenek bel papir. Zdelo se mi je, da je na papirju nekaj napisano, bilo pa je še premalo svetlo,'da bi mogel citati. Moral sem čakati, da se zdani. Previdno sem zopet zaprl okno in znova legel v posteljo. Kroglico papirja sem držal v roki. Počasi,- počasi se je začelo daniti in končno se je na steni celice ; pokazal rdečkasti odsvit zarje. Razvil sem listek in čital: Ameriške in evropske označbe mer Pri čevljih je razlika v označ tu mere za približnih 32% dc 13 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi Dri ■noških ali ženskih čevljih. Ne primer: če vam sorodnik piše, da potrebuje čevlje št. 39 je to ameriške mere 6%; št. 40 je 7, it. 41 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 je 11; ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Ta ko bi na primer št. 38 bila ame riške mere 8, 37 bi bila 5 ir 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razr lika v označbi mere vedno zs 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je to ameriške mere 32, št. 4J je ameriške mere 34, 44 je 36. 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 je 44. Isto je pri meri za deklice. Evropska št. 38 je ameriška 12 40 je 14, 42 je 16. 44 je 18 in 46 je 20. Pri moških oblekah pa zače-jajo mere v Evropi s št. 42, ka; je enako ameriški meri 33, št. 44 je ameriška 34, 46 je 36, 43 je 32 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 in 56 je 44. Pri moških srajcah pa je razlika v označbi sledeča: št. 35 pomeni ameriško mero 13 Vz, 36 je 14, 37 je 14%, 38 je 15., 39 je 15%, 40 je 15%. 41 je 16, 42 je 16%, 13 je 17. Dolžinske mere: palec ali inča = 2.54 cm,. 1 milja — 3609.33 m Votle mere: 1 pint = 0.57 i. 2 pinta — l kvart; 4 kvarti — l galon; 1 bušel (mernik) — 36.35 1; 1 barel (sod) 131.74) Uteži: 1 funt = 453.59 g; 1 unča = 28.35 g Toplotne mere: 9 Fahrenheitovih stopinj je enako 5 Celzijevim. 0 C 32 F; 0 F je —17 7* stopinj C; 100 C 212 F; 50 C le 122 F; 10 C je 60 F. Ploskovne mere: 1 a ker — 10.46 arov; ) kv. milja =. 2.50 kv. km. limfen ‘‘Jutri zvečer te bodo prepeljali v grofijsko ječo. Potoval boš z vlakom v vagonu II. razreda z enim. stražnikom. Sedi poleg vrat, skozi katera boš stopil v vagon. Ko se boste vozili 45 minut (štej natančno), bo vlak začel voziti počasneje. Odpri tedaj vrata in skoči iz vlaka. Skoči z vsi silo, stegni roke naprej in pazi, da priletiš na noge. Kakor hitro boš na tleh, splezaj po levem pobočju, kjer te bova čakala z vozom in iskrim konjičem, da te odpeljeva. Ne boj se niče-shr. Dva dni pozneje bomo v Franciji. Pogum torej! Pazi zlasti na to, da se močno zaženeš iz vlaka in da priletiš na noge.” Rešen! Ne bom prišel pred poroto! Ne bom videl, kaj se bo tam zgodilo. Kako dobra sta bila Matija in Bob! Prepričan sem bil, da je Bab pomagal prijatelju tako velikodušno. “Čakala te bova z vozom in iskrim konjičem.” Gotovo bi Matija sam ne mogel urediti vsega. Znova sem čital listič: “Ko se: boste vozili 45 minut; levo pobočje; prileti na noge.” Gotovo se bom zagnal, z vso silo, tudi če se ubijem. Bolje je, da umrjem, kakor, da bi me obsodili kot tatu. Kako modro je bil zasnovan ves načrt. “Dva dni pozneje bomo v Franciji,” Mojemu veselju pa je bilo primešane nekoliko žalosti. Kaj pa Kapi? To misel sem takoj izrinil. Nemogoče je, da bi Matija zapustil Kaplja. Če je znal mu bo gotovo posrečilo- dobiti skovati načrt, da reši mene, se nazaj tudi najinega štirinožnega prijatelja. Prečital sem listič še nekajkrat, nato sem ga prežvečil in pogoltnil. Zdaj sem lahko mirno spal. Zaspal sem tako trdno, da se nisem zbudil, dokler mi ni ječar prinesel zajtrka. Čas je kar precej hitro mineval. Drugi dan popoldne je vstopil v celico stražnik, ki ga še nisem poznal in ki me je pozval, naj grem za njim. Z velikim za-dovodjstvom sem opazil, da je bil to možakar kakih petdesetih let in ne bogve kako gibčen. Vse se je zvršilo po Matijevi napovedi in, ko je vlak odpeljal s kolodvora, sem sedel poleg včat. Stražnik je sedel meni nasproti. Bila sva sama v oddelku. “Govorite angleški?” me je vprašal. “Prav malo.” “Ali razumete dobro?” “Še precej, če le ne govorite preveč hitro.” “Hočem vam torej dati dober nasvet, dečko. Nikar ne klju- bujte sodnikom. Rajši vse lepo i priznajte. Tako si boste pridobili j naklonjenost vseh. Nič ni takoj zoprno, kakor če kdo taji, ko vsi dokazi govore proti njemu. S tistimi pa, ki priznajo,, so sodniki mnogo bolj prizanesljivi. Če mi zdaj poveste, vso resnico, vam bom podaril nekaj denarja. Videli boste, koliko ugodnejši bo vaš položaj v ječi, če boste imeli kaj pod palcem.” Že sem mu hotel odgovoriti, da nimam ničesar priznati, ko sem se spomnil, da je bolje, da; si ohranim njegovo .naklonjenost; zato mii nisem odgovoril nič. “Gotovo hočete vse še premi šiiti,” je nadaljeval. “Prav je tako. Ko boste v ječi spoznali, kako prav sem vam svetoval, me boste poklicali, kajti ni prav, da bi zaupali svoje . priznanje komur koli. Rajši se obrnite name, ki sem pripravljen vam pomagati.” ’ . Molče sem prikimal. “Vprašajte po stražniku Dolfu-su. Si boste zapomnili ime?” “Da, gospod.” Naslanjal sem se ob vrata. Prosil Sem ga, če smem opazovati pokrajino, prek katere sva se vozila. Ker si je hotel tudi on pridobiti mojo naklonjenost, mi |je odvrnil, da lahko gledam, kolikor me je volja. Čemu neki bi se bal? Saj je vlak hited s polno brzino. Ker je vel skozi odprto okno hladen veter, se je stražnik kmalu odmaknil na drugi konec sedeža. Jaz pa se za mraz nisem sme-nil. Z levico sem previdno segel skozi okno in od zunaj odprl vrata. Z desnico sem jih pridržal. Čas je mineval. Nenadoma je lokomitiva zapiskala in vlak je začel zmanjševati brzino. Prišel je odločilni trenutek. Naglo sem odprl vrata in se z vso silo vrgel v praznino. Padel sem v jarek., K sreči sem z rokami zadel ob. pobočje, pokrito z rušo. Kljub temu pa je bil sunek tako močan, da sem se nezavesten zgrudil na tla. j Ko sem se zavedel, sem mislil, da sem še vedno v vlaku, ker sem čutil, da se peljem in sem slišal ropotanje koles. Ležal sen: na otepu slame Čudno! Obraz sem imel ves moker in nekaj toplega mi je ležalo čelo in lica. Odprl sem oči in zagledal grdega rjavega psa, ki me je lizal po obrazu. Moj pogled se je srečal z očmi prijatelja Matija, ki je klečal poleg mene. “Rešen si,” mi je dejal, odri nil psa in me poljubil. “Kje sva?” (Dalje prihodnjič) • Potovanja skupinska In pordi oci » Nakup ali najetje avt*"t • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevod) • Davčne prijave M. A. Trave! Service K51« St. Clair A ve. Cleveland, Ohio 4410) Phone 431-3500 AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA ifip iiii a-;-.: i bromova pogrebna zavoda 1BS3 East 62 Sl JtrOlO Lake Shcs® Sl^d. i3i-208*i 531-6300 Latinska in *Iovens!6& imena mesecem I. Januar — Prosinec II. Februar — Svsčam III. Marec — Sulec IV. April — Mali traven V. Maj — Veliki traven VI. Junij — Rožnik VIL Julij — Mali srpan 17III. Avgust — Veliki srpan IX. September — Kimovec X. Oktober — Vinotok XI. November — Listopad XII. December — Gruden GROMOVA TRGOVINA S POHIŠTVOM l$3• 'M FEB. 4 f & tg* m Revco Discount Price $ Sun. 4 p.m. ' $5.75 bale. $8.75 regular ■ £&■ $3.75 bale. * $6.75 regular »sm BUDAPEST SYMPHONY * FEB. 11 *§ "gr H Revco Discount Price 1 Sun. 4 p.m. $5.75 bale. $8.75 regular ‘V 53.75 bale. * $6.75 regular ^ Stop in to your nearest Revco Discount Drug Center to pick up your discount ticket coupon. (No purchase necessary) Tor the best seats ask for DINNER/SHOW! CALL 523-1755 1 Call for special group rate (40 or more). Call 771-4444. • 1 Dine at Swingo's. Choice theatre seats will be delivered to your table! Tree parking for the evening too! For reservations call: 861-5501. Cost * of tickets automatically added to dinner check. •I Tickets are available at regular prices through all Ticket outlets and The Palace Theatre Box Office, 1621 Euclid Avenue, Cleveland, Ohio 44115 FOR MORE INFORMATION OR CHARGE BY PHONE, CALL: 523-1755 )n suPP°rt of Playhouse Square Foundation. J Pakce Bo* Office Hours: Mon. thru Sat., 9 a.m. to 5:45 p.m.; Son., 10 a.m. to f; 5:45 p.m. No checks accepted at Box Office window. , ____,, , ’(.No refunds, no exchanges. ■■win. . ?3 THE 1979 REVCO FESTIVAL OF STARS... ONE MORE REASON WHY vfe. • .•. .YOU NEED ALL THE REVCO YOU CAN GET. NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY - THE KITCHEN To order,^send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, HI. 60432 V blag spomin OB 19. ' oB”zr,E LJUBLJENA MATI Anna Pajk ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960. V miru božjem zdaj počivaj, Skupaj mnogo let smo živeli, draga, nepozabna nam, slabe in dobre čase imeli, v nebesih rajsko srečo uživaj Bog pa hotel je tako, do svidenja na vekomaj. da Vas prvo vzel je v nebo. Žalujoči: REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova, DIANE, snaha, vnuka in vnukinje ter OSTALO SORODSTVO Cleveland, Ohio, 31. januarja 1979. zm mmm r _____ A ČE SE SELITE Izpomite ta odrezek In ga nam takoj pošljite. Ni potrebo da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensk« Navedba starega, naslova ja nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. Cleveland, Ohio 4410. Moj novi naslov: .......................... MOJE IME: ................................. i Moj stari naslov: .......................... PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO