Poštnina plačana v gotovini. C E N A DIN 1.50. Tek. račun pri Ljubljanski kred. banki,“podr. Maribor št. 11.258. Naročnina: četrtletno din 9.—, polletno 16.—, celoletno 30.—. V Prosi postovljolo Franclji In Angliji v znak hvaležnosti... LETO L LIST DOBRE VOLJE ZA SLOVENCE. / IZHAJA DVAKRAT MESEČNO. ŠTEV. 16. Opozarjamo, da g. Vladimir Munda ni več naš inkasant ter ni upravičen niti nabirati inseratov za naš list. Kdorkoli pride k Vam v imenu »Totega lista«, zahtevajte njegovo legitimacijo. Če nima naših' potrdil in dovoljenja: naredite nam uslugo — prijavite ga oblastem. Uredništvo in uprava. PO MONAKOVSKEM SPORAZUMU. Usoda: »Tako, gospoda moja, ste preložili svetovno vojno na nedoločen čas. Sedaj iniate dovolj časa in prilike, da se še temeljitejše pripravite nanjo.« D. Goflja: Vsem v album Četudi kup prijateljev zvestobo ti prisega, ne pričakuj ničesar od njih, razen — gorja in zlega. Ker kadar sila ti grozi, tako izpremene se, da so tedaj prijatelji za — svoje interese. In če ves majhen si tedaj, kaj bi ti patriotstvo, ker, kdor je večji, ima oblast, čeprav je — idiotstvo ... Četudi pravo tvoje je in boš na njem še vztrajal, ker sam si sred sovražnikov, vsak pes bo nate lajal... « Zato ne daj, da bi te kdo s. prijateljstvom zalagal, pomagaj si zato le sam1, in — bog ti bo pomagal! TOLAŽBA V PRAVEM ČASU. Edina nada: Anglija se vsako leto pogrezne za 20 cm v morje .,. NOV DENAR. Kakor poročajo razni listi po informacijah s pristojne strani, so se predstavniki Anglije, Francije, Italije in Nemčije na monakovskih posvetovanjih sporazumeli, da radi bodočega tesnejšega gospodarskega sodelovanja teli držav ustanove valutno zvezo. Plačilna enpta novega skupnega denarja se bo imenovala »čeli«. Bob. Naš inkasant je odslej gospod Areh Ernest. Ako Vas poseli, zahtevajte njegovo pooblastilo. Zmaga Srečni so Francozi bili. zmage so se veselili: »Mir svetovni rešen je daladrija, daladje.« Toda — kakšna je ta zmaga? Stokrat večja bo še zgaga in nastal bo joj mene daladrija, daladje. Gotovo ni res, da je japonski zunanji minister poslal Monakovčanom ogorčeno noto, kako se le morejo gostiti na račun tujih! držav, ne da bi se spomnili tudi Japonske, ko japonski vojaki stradajo na Kitajskem... Tudi ni res, da so Monakovčani na to odgovorili, naj bodo zadovoljni, da zaenkrat še niso — nastradali. ŠPORT. Nedeljska prvenstvena tekma 1SSK Maribor : SK Železničar je bila baje prepovedana, ker je po tekmi Železničar : Rapid podsavez za boks in rokoborbo tožil nogometni savez radi nelojalne konkurence... F. D. Goflja: Pepček, Giuseppe, Joseph in John (Otroška pesem.) Giuseppe, Joseph, John in Pepček so na dvorišču se sestali, Giuseppe, Joseph, John so tam se državo med seboj igrali... Približal se je Pepček plaho: »Naj se še jaz igram državo!« Giuseppe, Joseph, John par krepkih so Pepčku zmazali čez glavo. Dejali so: »Tak otročaj že državo Intel bi sc igrati? Boga zahvali, da med dečki odraslimi smeš — zrak sesati!« Nato so Pepčka hrabro, družno tam. kjer več hrbta ni, nabili in Johnu, ki je vse skoval to — zahvalni dar so poklonili... Soncu pota meri, sebi jili ne zna: tak je danes človek in zato — divja. * ZNAČILEN IPRISPEVEK GOSPODA DR. RAPOCA, ODVETNIKA V MARIBORU: »Kakšna je razlika med Španijo in Slovenijo? — V Španiji dražijo bike z rdečimi rutami, v Sloveniji pa vole z belimi nogavicami..,« Mariborsko gledališče HUDIČEV UČENEC. Zasedba ob premieri »Hudičevega učenca« je bila obojestransko zadovoljiva, tako s strani občinstva, kakor tudi igralcev in Statistov. Vsi so dali iz sebe vse, kar so mogli. G. Gorinšek je glumil norca neverjetno naravno. To je bila gotovo ena njegovih najbolj uspelih vlog. G. Skrbinšek je igro režiral in bil tudi nosilec glavne vloge. Bil je deležen splošnih simpatij. Najbolj je ugajal v zadnji sceni pod vešali. Splošna sodba pravi, da je g. Skrbinšek v tej sceni dokazal, da je naravnost — rojen za vešala. _ Po vzkliku: »Živela demokracija« je občinstvo zapustilo gledališče in sc mirno razšlo. B. MARIBORSKI MOST POPRAVLJAJO. Že dolgo! Pešci so mu nadeli novo ime: Most vzdihljajev. In po pravici! Predno se odpraviš nanj zaskrbljeno zavzdihneš: Da bi le bil že na drugi strani! Ko sc stiskaš k ograji vzdihuješ v bojazni za golo življenje. In ko (če) ga srečno prekoračiš zavzdihneš olajšano: Hvala Bogu! Ta kelih je za menoj! Ko sem čital o anketi za gradnjo novega mostu sem si mislil: Anketo so že naredili, novi most bo v kratkem stal, pa bi s popravki na starem dotlej še počakali... GRAJSKO KLET BODO PREKRSTILI. Odkar so dobili v Grajski kleti novo kapelo je v tem lokalu postalo neverjetno živahno. Občinstvo se imenitno zabava, pije vino, poje in včasih tudi malo — razgraja. Lastnika sta se odločila za novo ime: Razgrajsika klet. — V vseli glavnih prostorih tega lokala je res prijetno, zato ie pa v »stranskih« bolj nerodno. Celo v najhujši potrebi se jih človek kar rajši odreče... ROŽE. Tine: Kdo te je pa ranil po glavi, da si ves krvav? Tone: Zena mi ie vrnila rožo, preden sem šel v urad. Tine: In zato si krvav? Tone: Ampak roža je bila še v lončku! MED ŽEPARJI. — Od kdaj sc pa zanimaš za modne liste? — Rad bi vedel, kje bodo letos prišiti žepi. Skrb sv. Petra S v. P e t e r? »Nov .rešpetlin’ si bom moral kupiti. S tem nove Češke nič več ne najdem!« Pohorski štoriji Pred leti je na Pohorju tako deževalo, da so nastale prave poplave in je nabrekla Oplotnica odnesla silno mnogo majhnih žag. Tedaj so kmetje pripovedovali dr. K.-ku iz Celja: »Veste, gospod, že tri mesece prej ni bilo nobenega dežja, pa taka suša, da je kar zemlja pokala. Pa smo šli k župniku, da bi napravil procesijo in prosil za dež. Pa veste, prej je vedno zahteval za procesijo samo dva »rajniš«, tokrat pa tri »raj-tiiš«. Vse smo plačali in je napravil procesijo, potlej pa je prišla taka ploha, da nam je vse žage odneslo. Pa veste, kaj vam jaz pravim ,gospod? Glih za en »rajniš« ga je bilo preveč!« # Pred leti sp župniki na Pohorju živeli zelo samotno, zato je razumljivo, da so se v svojem izrazoslovju večkrat zelo močno približevali ljudskemu jeziku. Tako pravijo, da je pred leti pridigal neki župnik z ozirom na jezero pod Velikim vrhom: »Preljubi moji farani! Bog je vsemogočen. Kaj ne, da je vsemogočen?! Tako bi tudi lahko naredil, da bi bilo tole jezero sama kava, vrh tam zadaj pa sam bel kruh. Zdaj bi pa prišel velik potres, pa bi se vrh belega kruha zvrnil v jezero in vi, ljubi moji farani, bi smeli vse to pojesti. Pomislite, kakšno bi bilo to* veselje! Ampak, ljubi moji farani, jaz vam povem: tisto veselje bi bilo še pravi d.. k proti tistemu veselju, ki vas čaka v paradižu. IZ CELJA Na letalskem mitingu. 1. Morala v Celju je stroga gospa, nos ima špičast, na njem pa očala; strogost ji na mitingu vsa je pošla, lahko so dekleta kar javno frčala. Prekratki le bili so dnevi frčanja, po siladkem frčanju še mnogim se sanja. Zato se je vnel prav hud že špetir: zahtevamo miting, — vsak dan na večer. II. Za letalski miting so z letali trosili nad Celjem tri dni reklamne letake. Vzhodnik pa je zanašal to reklamo na Anski vrh in Šmiklav-ški hrib in sta bila oba hriba čisto poreklam-ljena. Uspeh reklame ni izostal: na dan prireditve je opazovalo miting z Anskega vrha par tisoč — zastonjkarjev. Nov boksaški klub V Celju sie je osnoval boksaški klub politikov. V ta klub se sprejemajo samo taki politiki, ki imajo dovolj trdo kožo in ki so najmanj že v dveh političnih: strankah uspešno zaključili svojo politično karijero. Izredno naključje. Tako pravijo v Celju, da bi bili Rusi prav gotovo prihiteli na pomoč Češkoslovaški, toda po čisto »izvan-rednem« naključju niso mogli tiste usodne dni nikjer najti generala Blucherja. Odklonjena ponudba. Uprava velesejma je sporočila, da je kapucinski most pregledala njena komisija in našla, da ni sposoben za gugalnico. Glede guganja ni imela komisija nobenega prigovora. Nasprotno, gaganje je tako odlično, da je kaj sličnega težko najti. Ima pa drugo veliko napako: Na mostič-ju so tako široke odprtine, da bi nežni spol te gugalnice nikakor ne smel uporabljati, — namreč radi morale in revmatizma. Stari pisker. Za vezavo starega piskra še ni nobene ponudbe. Znano je, da so bili v naših Krajih edini in najboljši pi-skrovezi Slovaki. Le ti pa so bili pozvani vsa domov., Doma bodo baje vezali njihovo avtonomijo, ki je sicer še čisto nova, pa že precej počena in odkrhnjena. Prihodnja številka izide že 29. oktobra, nosila bo pa datum 1. novembra. Radto Ud" 10. oktobra 1938. Ameriška poročila vedo iz najverodositojnejšega vira povedati, da bodo Čehi odslej veliko noč obhajali v oktobru. Za veliki četrtek in veliki petek imajo že vse domenjeno, za veliko soboto in veliko nedeljo pa so v tiru živahna diplomatska pogajanja s kitajskim maršalom Čangkajšekom. Angleška diplomacija blagohotno spremlja te razgovore in jih je baje celo pripravljena pospešiti, kakor hitro najde primernega plačnika za stroške slavnosti. Francoski glasovi po teh vesteh slovesno zatrjujejo, da bo »grande nation« slej ko prej pokazala in dokazala svojo zvestobo. 11. oktobra 1938. Dobro poučeni krogi, ki so v stalnih ozkih zvezah s pristojnimi instancami, zatrjujejo, da se je Angel Miru začel kakor deseti brat potepati po svetu. Kamor pride, ga sprejmejo z odprtimi rokami in slavnostnimi govori, servirajo mu pa bombe, granate in koncentracijska taborišča. Zaradi takega ravnanja je baje silno nezadovoljen, na moč razočaran in sploh hoče obrniti našemu planetu hrbet. V bližnji bodočnosti se bo izkazalo, če je to res njegov trden namen ali samo diplomatska kaprica. 12. o k t o b r a 1938: PAT poroča iz Varšave, da so trije visoki vojaški dostojanstveniki neke neznane velesile dobili želodčne in črevesne krče. ko so brali evropska poročila o svoji usodi. — Za točnost ne odgovarjamo. 13. oktobra 1938. Ker je številka 13 nesrečna, v smislu tradicije danes niti ne sprejemamo niti ne oddajamo novic. 14. oktobra 1938. Deputacija odličnih Slovencev na Kitajskem se je šla poklonit Čangkajšekovi soprogi (maršal sam je namreč preveč zaposlen) in ji je zagotovila neomejeno solidarnost slovenske peščice z velikim in viteškim kitajskim narodom. Hkratu je slovenska deputa- . cija gospo maršalovo naprosila, naj ji izposluje tudi sprejem pri vrhovnem poveljniku japonskih okupacijskih čet na kitajskih tleh. — Visoki dostojanstveniki, ki so prisostvovali temu ' visokemu sprejemu, so izjavili, da se je izza izbruha japonsko-kitajskih sovražnosti gospa maršalova pri tej priliki prvič spet resnično in prav iz srca nasmehnila. 15. oktobra 1938. Odprite okna, odprite duri, ker »Toti list« že k vam se žuri, poln novic in bodic in resnic! Bodite mu zvesti, podobni nevesti, ki komaj čaka, kdaj »on« prikoraka, da kar pred oltar stopita vštric. Pardon, to ni vic! itt) Ota fo/o/nčo PORAVNAVA JE NEMOGOČA. Sodnik: »No, kaj pa vam jc še re- Sodnik zasebnemu tožilcu: »Ali ne / kel?« ^ , bi bilo bolje, da bi se z obtožencem Zasebni tožilec: »Pomislite! 0- poravnali in živeli ž njim v miru?« zmeijal me je, da sem prokleta šetrt- Zasebni tožilec: »Gospod sodnik, berla. I e žalitve mu ne morem nik- obtoženec mi je rekel javno, da sem ar odpustiti.« falot, fakin, gauner, tat, ropfar, osel, troti in ne vem še kaj. Vse to bi po- Kdor sie svoje lastne sence boji, zabil. Toda obtoženec me je žalil se ta nima zdrave pameti — ali pa ne mnogo hujše.« čiste vesti. ZA KRATEK ČAS V izjavah gotovih državnikov čujemo neprestano, da se je treba povrniti nazaj v leto 1918., oz, v leto 1914., ker da le s tem se bodo popravile krivice, ki so se zgodile nekaterim narodom pri sklepanju mirovnih pogodb. Te dni je hotel nekdo po vsej sili v dunajsko cesarsko grobnico, ki pa je že nekaj časa zaprta, kajti obiskovalci so bili le takozvani legitimisti, odkar pa je ta pokret zatrt in prepovedan, nima kdo, da bi hodi! v grobnico obujat spomine. Kapucinski pater, ki ima nadzorstvo nad grobnico, nekaj časa gleda, kako dotičnik kljuka na železnih vratih in jih trese, potem pa le pristopi k njemu in ga z osornim glasom opomni: »Kaj pa kljukate in razbijate po vratih, ali ne vidite, da je grobnica zaprta? Kaj pa hočete? Človek se nejevoljen ozre in reče: »Vidim, da je zaprta! V grobnico bi rad, samo ne vem, koga naj pokličem, ali cesarja Franca Jožefa ali Karla, eden izmed obeh nam manjka, ko Se vračamo v leto 1914. in 1918.« Kdo je Župan je oča Janez Klinc, ki vlada vas Dobrenje, morale vaške je čuvar, ker mehkih že kolen je ... Župan ta zalo hčerko ima. To Rozika je tista, ki bela je, ko lilija, samo tako ni — čista ... Ta Rozika na lepem kar otroka je dobila, ne da se sploh kedaj poprej bi bila poročila ... Ce bi se drugi »liliji« to bilo vse zgodilo, bi dično vaško ženstvo jo za — cipo kar krstilo ... A ker županova je hči, in oče vas pač vlada, »nekoliko pač smole le« ima trpinka mlada. Ker sukati jezike kar jim dano ni po cesti, gonile so ga babnice — doma do nezavesti... zapeljivec? Razjarjen bil je Janez Klinc, razjarjen radi hčere, ki grešen tak izrodek je morale ino vere ... Prostaško ni se maščeval, ker pač poznal bon ton je, zato za zapeljivca pa namenil le — izgon je ... Razglasil jedrnato je: »Kdor tista je baraba, ki kriv je, da otroka je dobila naša baba, naj skida se nemudoma kar čez občinsko mejo, ker po njegovi krvi jaz občutim svinjsko žejo!« Ko čul bontonski ta razglas je tisti, ki bil kriv je, za glavo se je brž prijel, če pisker mu še živ je ... V svarilo čujte vsi, le kaj povzročil ta razglas je: že drugi dan nato bila — hrez moških kar vsa .vas je ... G. ZANJ JE PRAKTIČNO. »Hvalevredna navada! Če bi bilo narobe, bi naših časopisov jaz ne mogel citati.« SPOZNAL JO JE. Janez: Kdaj si spoznal “svojo sedanjo ženo? Jurij: Tri mesece pred poroko! Janez: Blagor tebi! Jurij: Kdaj si pa ti svojo spoznal? Janez: Tri mesece — po poroki! ALI VESTE... — Katera filmska igralka se še ni nikoli ločila? •oicluioj, A3[Jiqs — — Kateri listi niso cenzurirani? 'IUS3A0JQ — — Komu je danes najlažje? •itujsnpui — — Imamo naravnost klasično lepo jesen in je to edino, kar je v tej dobi, ki zanjo ni mogoče najti dovolj umazanega izraza, še — klasično lepo. Posledice te klasično lepe jeseni se vidijo zlasti ob nedeljskih večerili v obliki majajočih se takozvanih človeških bitij in nadalje v obliki raznih ogorčenih političnih izbruhkov ter ponesnaženih trotoarjev ... — Hvala bogu in poštenosti velesil. da se je vojna nevarnost odstranila. Mariborčani lahko spet v miru žulijo svoje tri deci in izvršujejo svoje zakonske dolžnosti, in jim' ni treba več spravljati svoje premičnine v kovčege, zaboje in vreče. Zdaj s;o spet varni pred napadi iz zraka in zato je zdaj izšel razglas in navodila odbora Maribora proti napadom iz zraka... — Mariborske tekstilne tovarne so bile poslednji čas občutno skrčile svoj obrat in so dejali, da radi pomanjkanja surovin. V resnici pa sc bili te surovine — tovarniški mojstri — sudetski Nemci, ki imajo to lastnost. da jih Slovenec ne more nadomeščati ... — V Španiji — tako č’tamo — bombardirajo sovražne postojanke s cigaretami in kruhom, v Nemčiii jih obsujejo z rožami, nri nas jih pa bombardirajo z — obljubami In obljubljajo vse: tržnico, most, javna stranišča in druge kulturne institucije. skratka vse. česar ne bodo držali ... — Po dvesto letih so spet oživele nravstvene komisije, ki bodo čule nad vsestransko nepokvarjenostjo našega milega naroda. Ker se narod ne kvari niti na Mariborskem otoku, niti na političirh shodih, ampak — v gledališču, so prvo nravstveno komisijo dirigirali tja, kjer je leglo vsieera zlega ... Niso na te komisiie deležni — diletanti, ker je pač diletant d> Jetant tudi — v pokvarjanju ... Jesen lega, kakor tudi pomlad, močno na srce in. kot vse kaže tudi — na možgane, kaiti število samomorov na srčni podlagi raste i/ dneva v dan. Če bi vsak človek, ki ni vedno v soglasju z ženskim spolom, 'skočil zato že v Dravo, ne bi v njej že davno več bilo nobenega prostora za ribe ... — Kdor ni bil med vojno vojak in si zato ne more ustvariti iluzije kr- vavega klanja, naj obišče kako nogometno tekmo. Tam se mu bo gotovo zagabila vojna. Pa tudi nogomet! ... — Največji idealisti mariborske manjšine so se, poslednji čas udejstvovali najbolj po raznih straniščih, kjer so svojo duhovitost polagali na oltar sten in vrat in, kjer lahko vsakdo občuduje tudi njihovo risarsko spretnost v obliki raznih križev in portretov... Ni čudno potem, da so ti inteligenti, ko so preložili kraj svojega delovanja v sekrete, pogrun-tali, da zadnje čase po Mariboru nekaj — smrdi... IZ UREDNIŠTVA. V uredništvo »Totega lista« je prišel mlad mož in dejal uredniku: »Včeraj sem Vam poslal dva ducata šal!« »Vem1,« je odgovoril urednik. »Ali site jih že prečitali?« »Sem. Že pred desetimi leti.« Je pač taka: vsakdo si misli svoje. Ubogi (?) člani društva so poslušali vesti iz onega sveta, medtem ko PRAKTIČNI NASVETI. Ako si državni uradnik in nisi zadovoljen s svojo majhno plačo, se napij vsakega prvega v mesecu, pa boš videl vse dvojno. Ako se hočeš prikupiti svojim, predpostavljenim, poslužuj se sistema »K. V. P.« (kakor veter piha). Ako si izgubil službo, pošlji svojo ženo k šefu intervenirat. Ako nimaš lepe in mlade žene, naprosi kako privlačno sosedo, da ti stori to uslugo. Ako nabirajo po ulicah prostovoljne prispevke, te rešijo samo hitre noge in spretno manevriranje po stranskih ulicah. POGOVOR Z DUHOM. Neki kmet se je prebudil sredi noči in slišal šum v kuhinji. Mislil je, da straši, pa je zaklical: »Če si dober duh, vem, da mi ne boš nič hudega storil. Če si pa hudič, mi tudi ne boš nič hudega storil, ker imam1 tvojo sestro za ženo ...« so predsednici migljale pred očmi le dobrine tega sveta... Spiritizem Tragikomedija ljubljanskih piramid v////////- Slavno je ljubljansko Mirje, slaven skrpan »Rimski zid«, vendar vse nič ne pomeni, dokler tam ni — piramid. To so rekli strokovnjaki, modre plešaste glave, koj z načrti učenjaki v roj na Mirje prihite. Dol in gor, na, desno, levo, vse premerijo zvesto, mojster Plečnik kot v,prividu modro kima jim z glavo. Krampi zapojo, lopate — in kot zraste! bi iz tal pred zidovjem in na zidu niz je piramid nastal. Dolga leta pridne roke piramide tam grade iz prsti, da bo ceneje, z rušo vse jih oblože.' Od župana do cigana, vse se zmage veseli, ko pa zemljo dež razmoči, piramid — nikjer več ni. Zadnja že se je nagnila, v blato sklonila glavo, mojster tužno premišljuje, proti Krimu zre oko: »Molči, Mirje, nisi vredno, da te s slavo obdarim, a zato pa v piramido bom spremenil tebe, Krim!« Mačkasto možje učeni križem hodijo, molče, srenja šteje in računa, da ježe se ji lasje. Po barakah siromaki polni takih so spoznanj: »Bolj ko piramid je treba nam v Ljubljani stanovanj. Krpčll. pri Specialistu za ušesne bolezni. Zdravnik: Kaj pa je z vami, Križ? Križ: Nekaj so se mi ušesa pokvarila? Zdravnik: Ste včeraj kje krakali? Križ: Ne, ainpak — na koncertu Moderne pesmi sem bil. G. KAJ JE NESRAMNOST? Nesramnost je, če srečaš ponoči znanca, mu pripoveduješ, kako si pravkar v parku videl njegovo ženo v objemu z drugim, nato se pa posloviš in mu voščiš: »Lahko noč!« G. Ljubljanska koračnica Mrtve v lepe vile, žive pa na dilc, tako v Ljubljani moda ukazuje nam, neroda. Oženi se, oženi se, oženi se moj sin! Site vse h koritu, lačne k praznemu situ, tako — uče nas sitari — v pomoč bo ubogi pari. Obesi se, oženi se, obesi se moj sin! Sedem zakramentov, še več je pa patentov, le tega ni, kako živi naj se od besedi. P. s.: Ko sem se ondan vračal od Sv. Križa, kjer spe naši dragi pokojni večno spanje, (oj, blagor jim in vsak dan posebej sem jim zavoljo tega nevoščjliv!) srečam blizu šentpeterskega spomenika v svetovni vojni padlim junakom gručo ljudi; ki je po znanem napevu ubrano pela to-le pesem in prav strumno korakala nekam v noč. Ker so zdaj vedno kaka razburjenja na sporedu, si nisem upal dolgo poslušati in vem le to, kar sem ujel mimogrede. To malenkost pa kot veren sin slovenskega naroda, ki se vedno zavedam dolžnosti do celote, zdaj iz srca rad izročam vesoljni slovenski celokupnosti, sodobnim v prosto uporabo, bodočim v blagohotno pozabo, zraven pa ostajam slej ko prej na vse strani zvesto vdani Krpčlj. V RESTAVRACIJI. Gost: »Natakar, plačal bi rad...« Natakar: »Prosim ...« Gost: »... pa nimam denarja.« bi. PRI ZDRAVNIKU. K zdravniku pride kmet in tarna na vse pretege. Zdravnik ga vpraša: »Kje vas pa boli?« »Vrag vedi, gospod doktor; kadar siem doma, me boli doma, kadar sem tu, me pa tu boli... Strašno je to!« BRZOJAV. Neka firma je poslala tovarni sledeč br-zojav: »Pošljite mi čimprej naročeno trikotažo, ker sem ostal v trgovini brez hlač.« bi. Zamorska zgodbica »Sosed, napovem ti vojno, ker hočem imetijsadove tvoje palme!« »»Tovariš, kaj bi se ne dalo mirnim potom zadevo urediti?«« »Dobro, sosed, pristanem na tvoj predlog. Palmo kar imej ti in jo neguj, sadove, dragi, bom pa jaz obiral!« Na operacijski mizi je zavzdihnila Evropa: »Vse te večne operacije bi še nekako prenašala, saj sem jih že vajena; ampak te proklete narkoze, te mi škodujejo!« SREČANJE V GOZDU. Pozno ponoči gre mož skozi gozd. Nenadoma skoči predenj razbojnik z naperjenim revolverjem in zakliče: »penar ali življenje!« »Nimam niti enega niti drugega,« pravi mož ravnodušno. »Kako to?« se je zmedel razbojnik. »Če nimaš denarja, imaš vsaj življenje.« »Prosim te, ali je to sploh življenje?« »Kaj pa si?« »Državni uradnik.« »Pojdi svojo pot, tebi res nimam kaj vzeti.« RAZSODI NAJ SODiSCE. Dva tatova sta se zagovarjala pred kazenskim senatom. Državni tožilec je predlagal, naj se oba najstrožje kaznujeta Kot obtežilno je navajal njihovo izredno predrznost. »Le pomislite, gospodje sodniki,« je dejal, »prvi je vlomil pri belem dnevu, takorekoč vpričo lastnika v zlatarjevo trgovino in odnesel ure, prstane, verižice in drugo: drugi pa se je splazil v temni noči, ko so domačini mirno spali, v tujo hišo, odprl s ponarejenim ključem stanovanje in odnesel vse, kar mu je prišlo pod roko. Nato pa sta skupno ukradene stvari pirodala in si dobiček delila.« Zagovornik pa je izvajal: »Gospodu državnemu tožilcu ni všeč, da je izvršil prvi obtoženec vlom podnevi, drugi Pa ponoči. Prosim, razsodite sedaj vi po zakonu in vesti, kdaj naj krade pošten človek, da bo gospod državni tožilec zadovoljen.« BASEN. Ob potoku sta sc napajala volk in jagnje. Nenadoma je volk pokazal jagnjetu zobe in zarohnel: »Kaj mi kališ vodo!« »Kako naj ti kalim vodo,« je odgovorilo jagnje, »ko pa voda od tebe k meni teče?« »Molči! Menda mi rasno višje stoječi boljše vemo, kako teče voda!« RESNIČNA ANEKDOTA. Nekoč so hoteli dijaki 4. razreda mariborske humanistične gimnazije razjeziti profesorja Jcrovška. Zato so mu pred poukom napisali na tablo: »Jerovšek je hudič vseh hudičev.« Ko je stopil »Zevs« v razred in opazil napis, sc je nasmehnil in rekel: »Fantje, prav dobro ste opisali — svojega razrednika.« Tiskala »Ljudska tiskarna« v Mariboru. — Za tiskarno odgovarja V. Eržen v Mariboru. si/oje Maga zez dafoemti AHojstcu! Priporoča se: »rečice Tattenbachova ulica 7 Priporoča se: Srečke Sall dni salon. Marik er, modni salon. Dobra izdelava! — ^pbcjn© cene! ior 7 D. Goflja: TR6AT E V • 2e čriček prepeva, ne more več spat, v trgatev veleya, spet pojdemo brat. Tam fantje, dekleta, pojo in pijo, prepir se obeta, ker šmarnico žro. V začetku beseda le ostra frči, nato pa seveda, frče že pesti. Za kratek pa hipec kar nož zablesti, sekira in pipec med rebra tišči. Dekleta kričijo k Žan dar jem zbeže, žandarji hitijo na bojno poljč. Ce fantič štatljiv jc, kri puščal ti bo, tako že storil jc Krjavelj s kozo ... Tak tukaj se pušča štatljivcem vsem kri, še puška sred trušča na Klas govori... Rodila trgatev je mrtvecev pet, špitalu dajatev — krvavih deset... Jih bodo celili v špitalu najprej, a krepko zašili jih v ječi poslej. i A kaj bi dajatve, pet mrtvih ljudi, do nove trgatve se — kup jih rodi!.. Nogometni derby in končni rezultat 6:4 Vzidite v v Mariboru! \Jsak ,veUt D(&c& ji/ut&, d&foa Mr ^Meni kuUib^a! HaUsa šivalne, steoie prodaja na mesečne obroke ži dinlOO'— • •••'*. *' l'f • j> ) j,! : • 'V " ' .. 1. . (f mehanična delavnica DealcsUe Maribor, Vetrinjska ulica štev. 11 podruž.: Studenci, Aleksandrova c. 60 . Izdaja in urejuje: Božo Podkraišek v Mariboru. — Rokopisi naj sc pošiljajo na naslov: Božo Podkrajšek, Maribor. Cvetlična ul. 12.