Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
51
Vita ŽLENDER
Ina ŠUKLJE ERJAVEC
Jana KOZAMERNIK
Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi 
v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 –  
izsledki vseslovenske ankete
Pandemija covida-19 je v Sloveniji tako kot drugod po svetu korenito 
vplivala na vsakdanje življenje večine ljudi. V spletni anketi, ki smo jo 
izvedli spomladi leta 2021, nas je zanimalo, kako so se spremenile na-
vade ljudi glede njihove telesne dejavnosti v povezavi z okolji, ki so jih 
za svojo telesno dejavnost uporabljali pred in med pandemijo. Rezul-
tati vseslovenske ankete, v kateri je sodelovalo 1.161 udeležencev, so 
pokazali, da se obseg telesne dejavnosti zunaj pri malo manj kot po-
lovici vprašancev ni spremenil. Zaradi epidemioloških ukrepov, npr. 
zaprtja športnih objektov ali prepovedi skupinskih vadb v notranjih 
prostorih, se je pri dobri tretjini vprašancev raba zunanjega okolja 
povečala, predvsem v obliki sprehodov ali pohodov. Pri preostalem 
deležu vprašancev se je obseg telesne dejavnosti zunaj zmanjšal, 
kot najpogostejši razlog za to so bili navajani epidemiološki ukre-
pi, ki so omejevali gibanje na občine, nošnjo mask zunaj, prepoved 
skupinskih vadb in podobno. Z anketo se je tudi preverjalo, katere 
značilnosti zunanjih prostorov vplivajo na večjo ali manjšo uporabo 
po mnenju anketirancev. Rezultati kažejo na pomembnost zagota-
vljanja naravnega okolja za telesno dejavnost, predvsem za hojo v 
vseh oblikah (kot rekreacijo, za namene dostopa in kot pohodništvo), 
ki je bila med vprašanci najbolj priljubljena vrsta telesne dejavnosti.
Ključne besede: načrtovanje zelenih površin, telesna dejavnost, sple-
tna anketa, pandemija covida-19, statistične analize
1 Uvod
Redna telesna dejavnost (TD) je pomemben dejavnik zdravega 
življenjskega sloga ter pomembno prispeva k zdravju in dobre-
mu počutju posameznika in splošnemu stanju javnega zdravja v 
družbi, zato se na mednarodni in domači ravni krepijo prizade-
vanja za izboljšanje stanja na tem področju. Tako kot številne 
razvite države po svetu se tudi Slovenija sooča s problemom 
nezadostne telesne dejavnosti prebivalstva. Po zadnjih podat-
kih stopnjo minimalne potrebne telesne dejavnosti za ohra-
njanje zdravja dosega manj kot tretjina odraslih prebivalcev 
Slovenije (Vinko idr., 2018). Stanje je zaskrbljujoče, še posebej 
ob dejstvu, da je telesna nedejavnost eden glavnih dejavnikov 
tveganja za pojav kroničnih nenalezljivih bolezni, ki so vodil-
ni vzrok za obolevnost in umrljivost v Sloveniji in po svetu 
(WHO, 2021). Telesna nedejavnost je še posebej značilna za 
razvite države in je posledica vse bolj sedečega življenjskega 
sloga, pomanjkanja časa za rekreacijo, tehnološkega razvoja in 
pasivnih oblik vsakodnevnih potovanj, ki so povezana z ur-
banizacijo in tudi s strukturo urbanega tkiva, ki (ne) podpira 
prostočasne in z mobilnostjo povezane telesne dejavnosti.
V času pandemije covida-19 so se možnosti in navade v zvezi 
s TD zaradi ukrepov preprečevanja okužbe za marsikaterega 
prebivalca Slovenije spremenile. V tej raziskavi so bile proučene 
spremembe glede TD predvsem v zvezi z okolji oz. zunanji-
mi prostori za izvajanje TD. Raziskava se tematsko navezuje 
na projekt Ven za zdravje, ki ga je med letoma 2017 in 2019 
sonanciralo Ministrstvo za zdravje in v okviru katerega so 
bile izdelane strokovne podlage za prostorsko načrtovanje ze-
lenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalstva. V 
projektu Ven za zdravje je bila med prebivalci občine Kočevje 
izvedena anketa o značilnostih njihove telesne dejavnosti ter 
njihovih potrebah in željah glede telesne dejavnosti na zele-
nih površinah. Ta raziskava metodološko temelji na anketi, ki 
je bila na podlagi ankete iz Kočevja spremenjena in prirejena 
glede na aktualno družbeno stanje, še posebej glede sprememb, 
ki jih je prinesla pandemija covida-19. Spletna anketa je bila 
razširjena na celotno slovensko populacijo s starostno mejo 
nad 15 let, da bi zbrali podatke o navadah, željah in preferen-
cah glede izvajanja telesne dejavnosti nasploh in še posebej v 
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
52 V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK
zunanjem prostoru. Poslana je bila vsem slovenskim občinam 
s prošnjo, naj se razširi med prebivalce, in po učinku snežne 
kepe prek spletnih strani, novičnikov, poznanstev, družbenih 
omrežij itd. Vprašalnik je bil na spletu dostopen od aprila do 
julija 2021 in v tem času ga je izpolnilo 1161 udeležencev. V 
nadaljevanju poročamo o izsledkih ankete, ki se nanašajo na 
navade in preference ljudi glede TD pred in med pandemijo 
covida-19, s posebnim poudarkom na analizi vprašanj odprtega 
tipa. Prispevek se konča s priporočili za načrtovanje zunanjih 
prostorov za omogočanje in spodbujanje rabe teh prostorov 
v vsakršnih okoliščinah, tudi v nepredvidljivih razmerah, kot 
je pandemija covida-19. Priporočila so namenjena v razmislek 
splošni javnosti ter za uporabo prostorskih načrtovalcev in 
lokalnih odločevalcev. 
2 Značilnosti anketnega vzorca
V vprašalniku smo anketirance spraševali o: 1. njihovi telesni 
dejavnosti pred pandemijo covida-19, vrstah dejavnosti, ki jih 
običajno izvajajo, okoljih, ki jih izberejo za to, ter preferencah 
glede elementov in opreme za izvajanje TD zunaj; 2. morebi-
tnih spremembah, ki jih je v njihove predhodne navade vnesla 
pandemija, in 3. socialno-demografskih značilnostih: spolu, 
starosti, stopnji izobrazbe in trenutni zaposlitvi. Poleg tega 
smo preverjali tudi vidike, ki lahko bolj neposredno vplivajo 
na potrebe posameznika po telesni dejavnosti in javnih zelenih 
površinah: tipu bivališča, tipu bivalnega okolja in značilnostih 
dela. Čeprav vzorec ni bil reprezentativen, je bila to prva vse-
slovenska anketa, ki je povezovala temi načrtovanja odprtega 
prostora in javnega zdravja ter je s tega vidika ponudila zani-
miv vpogled v značilnosti, želje in potrebe ljudi glede telesne 
dejavnosti na prostem in s tem o možnostih, ki se odpirajo 
za razmislek o potrebnih ukrepih za izboljšanje stanja na po-
dročju zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev. Posebno 
vrednost prinašajo odgovori na vprašanja odprtega tipa, s čimer 
je bila anketirancem omogočena navedba dodatnih razlag in 
komentarjev.
Med anketiranci so prevladovale ženske (76 %) in srednja sta-
rostna skupina od 30 do 64 let (56 %), medtem ko so bili mlajši 
(od 15 do 29 let) in starejši (65 let in več) anketiranci približno 
izenačeni pri 21 oziroma 23 %. Razlika med spoloma je bilo 
nekoliko zmanjšana z oglasom na Facebooku, ki je nagovarjal 
moško populacijo, vseeno pa je nesorazmerje ostalo. Poudariti 
je treba, da je bil manjši del anketnih odgovorov zbran s po-
sebnim vprašalnikom, razdeljenim med srednješolce v okviru 
delavnice, ki je potekala z njimi. 
44 % anketirancev ima visokošolsko izobrazbo, sledijo jim tisti 
s podiplomsko (18 %), višješolsko (12 %), srednješolsko (9 %), 
osnovnošolsko (11 %) in poklicno (5 %). Relativno visok delež 
anketirancev z osnovnošolsko izobrazbo gre pripisati zgoraj 
omenjenemu dejstvu, da je bil del odgovorov zbran med sre-
dnješolci. Na to kaže tudi podatek o trenutni zaposlitvi anke-
tirancev, med katerimi jih je bilo 18 % v izobraževanju, (samo)
zaposlenih je bilo 55 %, nezaposlenih 3 % in upokojenih 25 %.
Večina anketirancev ima sedeče delo (66 %), sledijo tisti s te-
lesno dejavnim delom (22 %), raznolikim (7 %) in stoječim 
(5 %). Glede območja bivanja so bili anketiranci skoraj ena-
kovredno razporejeni med mesti oz. večjimi urbanimi središči 
(38 %), manjšimi mesti oz. predmestji (32 %) in podeželjem 
(30 %). Kljub raznolikim območjem bivanja med tipi bivališč 
prevladuje hiša z vrtom (61 %) (slika 1).
2 Rekreacijske navade anketirancev 
pred pandemijo covida-19
Med anketiranci jih samo 33 % dosega zadostno telesno de-
javnost, ki po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije 
(SZO) za ohranjanje zdravja odraslih oseb (18–64 let) znaša 
minimalno 30 minut zmerno-intenzivne telesne dejavnosti na 
dan petkrat na teden oziroma vsaj 150–300 minut zmerno 
intenzivne ali 75–150 minut intenzivne telesne dejavnosti v 
enem tednu, za otroke in mladostnike pa 60 minut zmerno-
-intenzivne telesne dejavnosti na dan vsak dan (WHO, 2020). 
36 % se jih telesno udejstvujejo vsaj 30 minut tri- do štirikrat 
na teden, 27 % od enkrat do dvakrat na teden in 5 % nikoli. 
V anketi nas je zanimalo, kakšni so razlogi za nizko raven udej-
stvovanja v TD. Po pričakovanjih je bil glavni razlog pomanj-
kanje časa, med opisnimi odgovori pa so anketiranci največkrat 
navajali osebne razloge, kot so lenoba, pomanjkanje motivacije 
in druge prioritete. Med razlogi, ki so v neposredni povezavi 
s prostorskim načrtovanjem, je bil največkrat omenjen razlog 
»predaleč od mojega doma«. Pomanjkanje dobrih prometnih 
povezav do prostorov za TD in pomanjkljiva kakovost pro-
storov za večino anketirancev nista bila relevantna razloga za 
njihovo nezadostno TD.
Slika 1: Tip bivališča v odstotkih (N = 784)
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
53Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 – izsledki vseslovenske ankete
Med vrstami, ki jih anketiranci izbirajo za svojo TD, prevla-
duje hoja v vseh oblikah – kot rekreacija, aktivna mobilnost 
in pohodništvo. Vse tri oblike hoje predstavljajo skoraj po-
lovico najpogosteje izbranih vrst dejavnosti med anketiranci. 
Hoja na sprehode je najbolj priljubljena vrsta rekreacije med 
ženskami in starejšimi, medtem ko je med moškimi, mladimi 
in anketiranci srednjih let najbolj priljubljena hoja po oprav-
kih, v službo ali šolo. Hoji sledijo telovadba, kolesarjenje po 
opravkih, v službo ali šolo, vrtnarjenje, rekreativno kolesarje-
nje, druženje s prijatelji v parkih, rekreacija v športnih objektih, 
tek in rekreacija na posebej opremljenih zunanjih površinah 
in drugo (slika 2).
hoja na sprehode
hoja po opravkih, v šolo, službo
hoja v hribe
telovadba, joga itd.
kolesarjenje po opravkih, v šolo, službo
vrtnarjenje
rekreativno kolesarjenje
druženje s prijatelji v parkih, na trati, ob vodi itd.
rekreacija/telovadba v športnih objektih (npr. v telovadnici, 
na bazenu
tek
rekreacija v posebej opremljenih zunanjih prostorih (npr. na 
igriščih, napravah za fitnes)
drugo
Slika 2: Pogostnost izvajanja različnih vrst TD pred pandemijo covida-19 (N = 910)
Slika 3: Pogostnost izvajanja TD vsaj petkrat na teden v različnih okoljih pred pandemijo covida-19
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
54
Vrste TD, ki so jih anketiranci navedli pod drugo, so bile: 
jahanje, rolanje, vožnja s skirojem, nabiralništvo (gobarjenje, 
nabiranje zelišč itd.), hišna opravila (sesanje, košna trave itd.), 
ljubiteljsko kmetovanje (vinogradništvo, sadjarstvo itd.), se-
zonske dejavnosti, kot so smučanje, bordanje, tek na smučeh, 
plavanje v naravnih vodah, jadranje, supanje, surfanje in ve-
slanje.
Anketiranci na lestvici od 1 (nikoli/ne uporabljam/nimam na 
voljo) do 4 (od pet- do sedemkrat na teden) označili pogo-
stnost izvajanja TD v različnih okoljih. Največ anketirancev 
doseže zadostno TD v naravnem okolju (kamor štejemo npr. 
gozd, travnik, obrečno območje) in doma, temu sledijo še ur-
bano okolje (npr. asfaltirane pešpoti, kolesarske steze, trgi in 
soseske), park (večji park ali manjše zelene površine) in športni 
objekti (npr. telovadnica ali bazen) (slika 3). Pri tem je treba 
opozoriti, da se kot TD po priporočilih SZO upoštevajo vse 
vrste gibanja, tudi zično opravljanje različnih del v domačem 
okolju. Analiza se nanaša na preverjanje najpogostejšega tipa 
okolja in upošteva samo rabo enega okolja pet- ali večkrat na 
teden, ne pa na kombinacijo rabe različnih okolij. Med anke-
tiranci ni bilo statističnih razlik glede na tip bivalnega okolja 
(večje mesto, manjše mesto ali primestje in podeželje).
Med značilnostmi prostora, pomembnimi za izvajanje TD 
zunaj, so anketiranci na lestvici od 1 (nepomembno) do 5 
(zelo pomembno) najvišje uvrstili veliko naravne sence (pov-
prečna ocena 4,14), čemur so sledili varnost dostopa in upo-
rabe (4,13), velika travnata površina (4,06), bližina bivališču 
(4,05), sklenjenost rekreacijskih poti (3,98), možnost izvajanja 
dejavnosti pod streho (3,08), možnost skupinskega izvajanja 
vadbe (2,63), možnost izposoje potrebne opreme (2,79) in 
drugo (2,03). Pod »drugo« so anketiranci navajali predvsem 
urejenost in čistočo.
Na enaki lestvici so anketiranci ocenjevali tudi pomembnost 
posameznih elementov zelenih površin za TD zunaj (slika 4). 
Najvišje so uvrstili drevesa, klopi, koše za smeti in utrjene poti. 
Pod »drugo« so anketiranci največkrat navedli avtobusno po-
stajališče. Pri analizi glede na spol in starostne skupine je bilo 
ugotovljeno, da so za ženske v primerjavi z moškimi statistično 
značilno pomembnejši elementi klopi in koši za smeti, razsvet-
ljava, toaletni prostori, večja počivališča, pitniki, utrjene poti, 
informacijske table in parkirišče. Primerjava starostnih skupin 
je pokazala, da so toaletni prostori, informacijske table, bližina 
gostinskega lokala in parkirišče statistično značilno pomemb-
nejši elementi za anketirance stare 65 let in več in pitna voda za 
anketirance stare 15–29 let, medtem ko so v primerjavi z ostali-
ma starostnima skupinama utrjene poti zanje manj pomembne. 
Klopi in koši za smeti ter zavetje pred dežjem so statistično 
značilno pomembnejši za starejše v primerjavi z anketiranci 
srednjih let, medtem ko so za zadnje drevesa statistično zna-
čilno pomembnejša v primerjavi z mlajšimi anketiranci.
dr
ev
es
a 
(N
 =
 8
31
)
kl
op
i i
n 
ko
ši
 z
a 
sm
et
i (
N
 =
 8
32
) 
ut
rje
ne
 p
ot
i (
N
 =
 8
31
)
to
al
et
ni
 p
ro
st
so
ri 
(N
 =
 8
24
)
ra
zs
ve
tlj
av
a 
(N
 =
 8
29
)
pi
tn
ik
 o
zi
ro
m
a 
bl
iž
in
a 
pi
tn
e 
vo
de
 (N
 =
 8
26
)
in
fo
rm
ac
ijs
ke
 t
ab
le
/s
m
er
ok
az
i (
N
 =
 8
24
)
pa
rk
iri
šč
e 
(N
 =
 7
91
)
za
ve
tje
 p
re
d 
de
žj
em
/n
ad
st
re
še
k 
(N
 =
 8
24
)
ve
čj
a 
po
či
va
liš
ča
 (k
lo
p 
z 
m
iz
o 
(N
 =
 8
26
)
po
se
bn
a 
op
re
m
a 
za
 t
el
ov
ad
bo
  
(t
rim
, fi
tn
es
) (
N
 =
 8
20
)
po
se
bn
a 
op
re
m
a 
za
 ig
ro
 (N
 =
 8
19
)
bl
iž
in
a 
go
st
in
sk
eg
a 
lo
ka
la
 (N
 =
 8
21
)
dr
ug
o 
(N
 =
 1
02
)
Slika 4: Pomembnost elementov zelenih površin za TD anketirancev zunaj. Prikazana so povprečja lestvice ocen od 5 (zelo pomembno) do 
1 (nepomembno).
V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
55
Pri ovrednotenju opreme in ureditve prostora, ki bi jih spodbu-
dila k pogostejšemu izvajanju TD zunaj, je 28 % anketirancev 
(N = 790) najvišje uvrstilo pešcem namenjene poti, sledile so 
kolesarske steze (22,4 %) in površine za igro z žogo (10,8 %). 
S poglobljeno statistično analizo je bilo ugotovljeno, da so 
bile pri vseh elementih statistično značilne razlike glede na 
starostne skupine. Tako bi bile za mlajše anketirance statistično 
značilno večja spodbuda za TD zunaj površine za igro z žogo 
v primerjavi z ostalimi starostnimi skupinami. Za anketirance 
srednjih let bi bile te površine statistično značilno večja spod-
buda kot za starejše anketirance. Podobno velja za poligon za 
skiro ali kolo (pumptrack). Poligon za tek bi bil statistično 
značilno večja spodbuda za mlade anketirance in anketiran-
ce srednjih let v primerjavi s starejšimi anketiranci. Pešcem 
namenjene poti bi bile statistično značilno večja spodbuda za 
anketirance srednjih let kot mlajše in večja spodbuda za starejše 
kot za ostali skupini. Kolesarske steze bi bile statistično zna-
čilno večja spodbuda za anketirance srednjih let v primerjavi 
z ostalima skupinama. Površine za jogo in telovadbo bi bile 
statistično značilno večja spodbuda za mlajše anketirance kot 
ta tiste srednjih let, medtem ko med mlajšimi in starejšimi 
ter tudi med starejšimi anketiranci in anketiranci srednjih let 
nismo našli značilnih razlik. Naprave za tnes, minigolf, plezal-
ne stene, mize za namizni tenis in podobno ter tudi površine 
za ples in druga oprema, pri čemer je bil največkrat navajan 
skatepark, bi bile statistično značilno večja spodbuda za mlajše 
anketirance kot za ostali skupini. Slika 5 prikazuje razvrščene 
kategorije opreme glede na starostne skupine.
Med dejavniki, ki anketirance odvračajo od rabe zunanjega 
prostora za TD, jih je izmed 786 najvišje uvrstilo smrad, ki so 
mu sledili gneča, nevzdrževanost/smeti/nečistoča, dež, hrup, 
vročina, mraz in sneg. Poudariti je treba, da so bile razlike 
med povprečji izbire teh elementov majhne. Na podlagi ana-
lize dodatnih opisnih vprašanj lahko sklepamo, da anketirance 
moti predvsem smrad zaradi onesnaženosti z izpušnimi plini v 
urbanih okoljih, na podeželju pa predvsem smrad s kmetijskih 
zemljišč zaradi gnojenja. Primer odgovora anketiranih oseb:
»Onesnažen zrak.«
»Na podeželju je daleč najbolj moteč faktor pri sprehodih v 
naravo (poleg odvrženih smeti) smrad. Smrad od gnojenja, 
nelegalen raztros vsebine greznic po travnikih in piščančjega 
gnoja iz intenzivne reje. /…/«
Anketiranci so v anketi lahko opisali tudi svoje želje glede 
značilnosti zelenih površin za telesno dejavnost. Odgovori so 
bili zelo raznoliki in so variirali od želje po sistemskih reši-
tvah urejanja zelenih površin do zelo specičnih želja, kot je 
površine za igro z žogo
poligon za tek
pešcem namenjene poti
kolesarske steze
naprave za fitnes, minigolf,  
namizni tenis, plezalna stena itd.
površine za jogo, telovadbo
površine za ples
poligon za skiro, kolo (pumptrack)
drugo15–29 let                   30–64 let                   65 let in več
Slika 5: Oprema, ki bi anketirance spodbudila k več TD zunaj, po starostnih skupinah (N = 790).
Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 – izsledki vseslovenske ankete
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
56
Preglednica 1: Kategorije razlogov za povečanje TD v zunanjem prostoru v času pandemije covida-19 
Kategorije razlogov Odgovori
Razlogi zaradi neposrednih omejitvenih ukrepov
zaprtje notranjih prostorov za TD
»Fitnesi in telovadnice so zaprti.«
»Prej smo se posluževali različni vadb, sedaj pa poskušamo to nadomestiti z gibanjem v naravi.« 
»Vsi javni notranji prostori za vadbo so zaprti.«
ukinitev drugih prostočasnih dejavno-
sti (npr. druženj, kulturnih prireditev, 
prepoved potovanj) 
»Več časa, veliko dejavnosti ni bilo dovoljenih.«
»Več časa imamo, zaradi zaprtosti trgovin, lokalov, nič druženja s prijatelji, sošolci ... nobenih 
drugih aktivnosti, ostala je samo osebna rekreacija, sprehodi in druženje preko zooma.«
»Saj so vse ostale dejavnosti ukinjene.«
spremembe obveznosti (ukinitev dela, 
obšolskih dejavnosti, šolanje na da-
ljavo)
»Več časa. Manj obremenjenosti z drugimi hobiji (svojimi in od otrok).«
»Več ostalih zadev je odpadlo, več časa ostane za gibanje z družino. Otroci so dejavni, vendar ko 
ni izrednih razmer, jih cele popoldneve prevažamo na treninge in med vikendi na tekme. Pre-
voza v naseljih ni, kolesarskih poti ni, ceste so ozke in zelo nevarne zaradi tovornega prometa, 
gozdne poti niso razsvetljene, torej neprimerne za otroke v popoldanskih in večernih urah.«
»V času epidemije ne hodim v službo in imam več časa.«
»Več prostega časa. Nujnost izvedbe nekaterih aktivnosti v naravi – za otroke, kot del športne 
vzgoje v šolah. Različne iniciative (osvojiti določeno število višinskih metrov, kilometrov ipd.).«
»Več potrebe, tudi otroke je potrebno rekreirat, saj nimajo treningov. Več časa ...«
ukinitev prevoza do službe, šole in 
drugih opravkov
»Delo od doma, ni vožnje na delo in si prej doma in več prostega časa.«
»Več prostega časa zaradi dela od doma – vožnja v pisarno sicer vzame več kot dve uri dnevno.«
»Imam več časa – čas, ki sem ga pred pandemijo namenila za vožnjo do fakultete (1,5h), v času 
karantene namenim za sprehod s psom.«
Razlogi kot posledica omejitvenih ukrepov
povečana skrb za zdravje in dobro 
počutje
»V naravi najdem sprostitev in se razgibam, pozabim na skrbi.«
»Več prostega časa zaradi čakanja na delo, skrb za zdravje, preusmeritev misli – sproščanje.«
»Več časa si vzamem za sprehode po gozdu ali v naravi zaradi krepitve odpornosti.«
spremenjene osebne razmere (spre-
memba lokacije bivanja med pande-
mijo, novo lastništvo psa, porodniški 
dopust ipd.)
»Zdaj imam psa in grem na sprehod vsaj trikrat na dan.«
»V času pandemije bivam pri fantu, kjer je v bližini gozd in sprehajalna pot ob jezeru. Fant ima 
psa, ki ga sprehajam in tako med gibanjem nisem sama. V Ljubljani, kjer živim, imam po navadi 
manj časa. Tam sicer so sprehajalne poti, ampak je tudi večje število ljudi in vse poti so v bližini 
mesta in cest, torej je manj narave.«
psihološki razlogi v zvezi s omejitveni 
ukrepi (predvsem poziv #ostanidoma)
»Zdaj smo veliko več doma, delo od doma, in je za duševno zdravje treba it večkrat ven na zrak.«
»Zaradi vseh omejitev, je več časa za naravo.«
»Zaradi občutka utesnjenosti doma.«
»Zaradi potrebe po gibanju izven štirih sten, se pravi v naravi. Posledično sem spoznala rekreacij-
ske, sprehajalne in gozdne poti v okolici svojega doma.«
»Želja po svežem zraku in beg pred zaprtimi prostori.«
manjša možnost okužbe v zunanjem 
prostoru 
»Zaradi zraka – pa tudi pravijo, da je zunaj manj možnosti, da se okužiš z virusi ... Ker živim v 
centru Ljubljane v bloku – potrebujem zrak in prostor za hojo ...«
V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
57
Preglednica 2: Kategorije razlogov za zmanjšanje TD v zunanjem prostoru v času pandemije covida-19
Kategorije razlogov Odgovori
Razlogi zaradi neposrednih omejitvenih ukrepov
omejitev gibanja
»V Ljubljani je bila megla, na Katarino pa nisem smela, ker je v občini Medvode. Rožnik in PST 
sta postala preobljudena in polna tečnih ljudi, ki so prej hodili drugam.«
»Nemožnost prehajanja v druge regije. Rada hodim in ne samo po istih poteh v Ljubljani.«
»Omejitev gibanja na prostem in premalo prostora za sprehode – predaleč od doma.«
prepoved druženja, izvajanja skupin-
skih vadb
»Izogibanje stikom z ljudmi.«
»Skupina starejših nas je vadila na prostem, zaradi pandemije nam to ni bilo več omogočeno.«
zaprtje objektov
»Ker je odpadla vadba v zaprtih prostorih.«
»Manj je možnosti za plavanje, ni organiziranih dejavnosti in izletov.«
»Nisem mogla imeti treningov v notranjih prostorih.«
prepoved rabe določenih zunanjih 
prostorov
»Zapiranje otroških igrišč, kjer sem spremljal vnuke na sprehodih, ko so jih pa zaprli, vnuki niso 
imeli interesa za sprehode oziroma igranja na igralih, kar je bil izgovor, da jih odpeljem stran od 
televizije.«
»Ne smem igrati nogometa ipd. športov zunaj«
ostali ukrepi (nošenje mask, policijska 
ura, splošno)
»Omejitveni ukrepi (prepoved zadrževanja, druženja, obvezne maske, policijska ura ...)«
»Čudna navodila, nošenje mask v gozdu.«
Razlogi kot posledica omejitvenih ukrepov
druge obremenitve (npr. pomanjkanje 
časa zaradi zaprtja šol in vrtcev,  
povečan obseg dela itd.)
»Delo od doma, otroci, in usklajevanje časa, saj pridejo dnevi, ko si delala celi dan, takrat, ko so 
vrtci in šole zaprti. Popoldan čas za otroke, zvečer čas za službo.«
»Več skrbi za otroke, tako da se prilagajam njihovim aktivnostim, zaradi dela od doma ne hodim 
v službo in zato manj kolesarim.«
»Več obremenitev v službi kot posledica epidemije.«
upad motivacije
»Bolezen, več dela, manj družbe in problem motivacije (psihološke težave).«
»Da smo zmeraj v hiši in enostavno nimam volje in časa.«
»Nimam motivacije, da grem ven, nočem it sama ven.«
zmanjšanje aktivne mobilnosti (hoje, 
kolesarjenja)
»Moja telesna aktivnost je bila predvsem hoja po opravkih in podobno, epidemija pa je tovrstne 
opravke okrnila.«
»Delo od doma je odvzelo še kolesarjenje na delovno mesto.«
»Manj odhodov v mesto, kjer sem naredil kar nekaj kilometrov peš.«
strah pred okužbo
»Bila sem bolj v hiši in se izogibala družbi.«
»Bolezen, strah pred okužbo, nimam volje.«
»Ljudje ne spoštujejo zaščitnih ukrepov. Nelagodje ob neprestanem srečevanju ljudi brez mask 
ob srečanjih v neposredni bližini.«
Drugi razlogi 
zdravstvene težave
»Pogosto imam viroze, skratka zdravje mi slabo služi.«
»Poškodba kolena.«
vremenski vplivi »Zelo hladno vreme.«
Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 – izsledki vseslovenske ankete
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
58
saditev več sadnih dreves v mestih. Njihove odgovore (N = 
63) smo kategorizirali v te skupine, razvrščene od največkrat 
do najmanjkrat omenjene kategorije: 
• načrtovanje, upravljanje in vzdrževanje rekreacijskih poti 
(kolesarskih in pešpoti) (12 odgovorov), nekaj primerov:
»Najbolj moteča je razdrobljenost, nedokončanost, 
manjkajoči odseki kolesarskih stez.«
»Želim si čim več urejenih kolesarskih poti, ki bi povezovale 
bližnja mesta, npr. Ljubljana–Kranj. /…/«
»Trenutno urejajo vodotok Gradaščice, da se zmanjšajo 
možnosti poplav. Pametno bi bilo istočasno urediti tudi 
pohodno pot ob reki.«
»/…/ Povezane kolesarske poti okoli otroških igrišč in šol, 
široki pločniki, da lahko hodiš v paru ali varno s kolesom 
in mlajšimi otroki.«
• problematika sobivanja različnih dejavnosti, pri čemer so 
bili izpostavljeni predvsem problemi odnosa med kolesar-
ji, uporabniki skirojev in pešci, in problematika spreha-
janja psov brez povodca (9 odgovorov), nekaj primerov:
»Moti me, da si v Ljubljani sprehajalne poti in tudi 
pločnike vse bolj prilaščajo kolesarji, mopedisti, motoristi 
itd., nekateri skrajno brezobzirni. Ne počutim se več var-
nega hoditi po svojem rodnem mestu.«
»Premalo je poskrbljeno tudi za otroke, igranje na cestišču, 
in mladino. Starejši se rešujemo s hojo.«
»V mestni naravi je preveč pasjih iztrebkov in na pogled 
preveč nevarnih izpuščenih psov ali pa so ti na iztegljivih 
povodcih. Preveč ljudi hodi po sprehajalnih poteh po 
svoji levi strani, kar zna biti včasih moteče. Moti me tudi 
prisotnost kolesarjev v gozdu in samo čakam nesrečo.«
• želja po različnih zelenih površinah (npr. po pasjih par-
kih, površinah za skupinske vadbe) (8 odgovorov), nekaj 
primerov:
»V podeželskem okolju ni mnogo prometnega hrupa, na-
rava sama nam nudi mnogo alternativ umika od poseljenih 
območij. Več bi bilo potrebnih kakovostno opremljenih 
otroških igrišč, saj vemo, da današnji način življenja nudi 
otrokom premalo krepitve vsestranskih motoričnih sposob-
nosti.«
»Redna vsakodnevna telovadba v skupini je zelo pomembna. 
V času covida, ko smo najbolj potrebovali telesno aktivnost 
na prostem, je bila prepovedana ali zelo omejena. /…/«
»Tudi na podeželju bi potrebovali kakšno igrišče/vadbeni 
prostor.«
• želja po osnovni opremi, kot so klopi, koši za smeti in 
pitniki (7 odgovorov), dva primera:
»/…/da bi bili ob rekreacijskih površinah tudi koši za 
smeti, sanitarije, pitna voda, predvsem pa čim več zasaje-
nih dreves, ki bi v vročih spomladansko-poletno-jesenskih 
mesecih omogočala, da ljudje lahko telovadijo v senci, kljub 
neznosni pripeki.«
»Po poteh spomina in tovarištva od Grbine pa do Koseške-
ga bajerja bi prosila za več klopc. Po bolezni sem velikokrat 
tako švoh, da težko dalj časa hodim. Zato bi mi klopce zelo 
olajšale okrevanje. Klopce bi mi omogočale, da bi se lahko 
večkrat (ob utrujenosti oz. bolečinah) ustavila in spočila 
ter tako čisto samostojno in brez pomoči prehodila kar 
dobršen del poti. Z večkratnimi počitki bi bilo to možno. 
In zadovoljstvo vsakdanjega napredka bi bilo neizmerno.«
• želja po dodatni opremi, kot so osvetlitev, gostinska po-
nudba, prostori za jogo (5 odgovorov), primeri:
»/…/ Želim si več zunanjih površin in podestov, kamor 
bi lahko položila podlago za jogo (npr. pesek, asfalt, trava, 
niso dobri za to).«
»Pobuda za izvedbo pločnikov (z razsvetljavo) ob glavnih 
cestah v naseljih izven večjih mesta, saj bi tudi pozimi šel 
popoldan na sprehod, ko je že mrak in tema, pa ni varnih 
poti.«
»Pogrešam prostor za družine ... Kjer bi otroka kaj poče-
la, hkrati pa tudi midva, in bi to bilo na skupni lokaciji, s 
kakšnim lokalom zraven.«
»Urejena parkirišča oz. možnost parkiranja, toaletni pro-
stori, možnost kombinacije gostinskega lokala, ki nudi tudi 
WC ne le za goste (proti plačilu, urejeno z občino ...) /…/«
• spodbuda k ozelenitvi mest (6 odgovorov), primeri:
»Več zelenih površin v mesto. Več dreves. Manj sekanja.«
»Vedno bolj nam je jasno, da je biti zunaj važno, in to na 
dobrem zraku! Drevesa, zelenice, parki – postajajo v mestih 
vedno bolj pomembni!!! Morali bi sprejeti zakon, da se dre-
V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
59
ves ne sme sekati – dogaja se – tudi pred našim blokom –, da 
dobijo zemljišče z drevesi lastniki nazaj in posekajo drevesa 
samovoljno ...«
»/…/ Rada bi, da bi se v mestih dalo več poudarka nara-
vi, zelenim površinam, drevesom na vsakem parkirišču in 
po celi površini. Sploh ne bi smelo biti parkirišč v mestih 
brez dreves. Klopce so zelo pomembne za mnogo ljudi. Za 
gibanje starejših gotovo. Za moje gibanje (zaenkrat) ne, za 
moje druženje zunaj pa ja. Ko se načrtujejo novogradnje, 
bi morala biti predpisana obvezna ozelenitev v okolici v 
določeni meri. Obvezna!!!«
• sistemsko urejanje zelenih površin in participacija pri lo-
kalnem razvoju in urejanju prostora, predvsem mladih (6 
odgovorov), primeri:
»Spodbuditi bi bilo potrebno občine, ki imajo manj sred-
stev v investicije, ki spodbujajo ureditev spornih aktivnosti 
na prostem in razvoj nasploh.«
»Težiti k sistemskim spremembam in spodbudam za traj-
nostno urejanje zelenih javnih površin, ki so prilagojene za 
kakovostno udejstvovanje družbe (kombinacija ponudbe za 
telesno aktivnost, zadovoljevanje osnovnih potreb (pitniki, 
WC) ter sprostitvenimi elementi (klopi ...) – mlade vključe-
vati v vseh stopnjah izobraževalnega sistema (raziskovalne/
projektne naloge za reševanje izzivov lokalnega okolja, ki so 
potem tudi podprte s strani občine ali nagrajene) – spodbu-
jati celovito participativno udejstvovanje občanov pri oddaji 
pobud, ki so odraz lokalnih potreb in želja za razvoj in 
urejanje prostora.«
• splošna želja po ohranjanju narave:
»Menim, da pri skrbi za zdravje in uporabi zunanjih povr-
šin v mestih ne gre le za opremljeno in kategorizirano infra-
strukturo, ampak predvsem za ohranitev prostih, različnih 
in predvsem neodtujenih zelenih javnih površin, ki jih pre-
bivalci mest s svojimi navadami (p)osvojijo in uporabljajo 
kot njim zadovoljive, (lastne) in katerih raba jih preprosto 
osrečuje. Karkoli že počnejo. Hodijo, tekajo ali samo iščejo 
smisel življenja. (... z ležanjem na travi ...).«
3 Telesna dejavnost in covid-19
Poleg splošnih navad glede TD smo z anketo preverjali tudi 
spremembe v TD in rabi okolij za TD v času pandemije co-
vida-19. Anketiranci so navedli opisne odgovore, v katerih so 
poročali o zmanjšanju svoje TD predvsem zaradi različnih 
epidemioloških ukrepov, še posebej zaradi omejitve gibanja 
na občine ali regije, zaprtja športnih objektov in prepovedi 
druženja in izvajanja skupinskih vadb. Anketiranci so poročali 
tudi o nespremenjenem obsegu, vendar spremenjeni obliki TD. 
Predvsem je bilo mogoče opaziti dva trenda: prenos izvajanja 
TD v domače okolje (npr. v obliki vodene vadbe prek Zooma 
ali samoiniciativne vadbe doma) in zamenjavo dejavnosti, ki 
jih zaradi spremenjenih razmer ni bilo mogoče več izvajati, z 
izvajanjem dejavnosti v zunanjem, pretežno naravnem okolju 
(npr. s sprehodi v naravi, pohodi na okoliške vzpetine, vrtnar-
jenjem). Zanimivo je, da je skoraj polovica anketirancev kljub 
spremenjenim okoliščinam ohranila enak obseg TD v zuna-
njem okolju (47 %), kar 32 % vprašancev pa je bilo zunaj bolj 
telesno dejavnih kot prej. Analiza odgovorov na vprašanje, ki 
se je nanašalo na izvajanje TD v času pandemije v zunanjem 
okolju (N = 1.031), je tudi pokazala, da je bilo 21 % vprašancev 
v zunanjem okolju manj aktivnih kot pred pandemijo, 47  % 
pa enako aktivnih. 
Anketiranci so bili podrobneje povprašani o svojih navadah v 
zvezi s TD v zunanjem prostoru. 539 anketirancev je navedlo 
opisne razloge za spremembo navad, ki smo jih analizirali na 
podlagi utemeljene teorije (Glaser in Strauss, 1967). Podatke 
smo kodirali in oblikovali kategorije razlogov za povečanje in 
zmanjšanje TD v času pandemije covida-19. Med razlogi za 
povečanje obsega TD zunaj v času pandemije covida-19 je bil 
najpogosteje naveden razlog »zaprtje notranjih prostorov za 
TD«. Sledili so mu »povečana skrb za zdravje in dobro po-
čutje«, »ukinitev drugih prostočasnih dejavnosti«, »ukinitev 
obveznosti«, »spremenjene osebne razmere«, med katerimi 
so bili največkrat omenjeni novo lastništvo psa, spremenjena 
lokacija bivanja v času pandemije in porodniški dopust, in 
»psihološki učinki, povezani s pandemijo covida-19« (pre-
glednica 1). 17 odgovorov, v katerih anketiranci niso navedli 
podrobnih razlogov (npr. »več časa« ali »delo od doma«), 
nismo kategorizirali.
Med razlogi za zmanjšanje TD so vprašanci največkrat nave-
dli »omejitev gibanja« in »prepoved druženja in izvajanja 
skupinskih vadb«. Temu so sledile »druge obremenitve«, 
»pomanjkanje motivacije«, »zaprtje objektov«, »drugi ukre-
pi«, med katerimi so bili največkrat omenjeni nošenje mask, 
»zdravstvene težave«, »zmanjšanje aktivnih potovanj v služ-
bo, šolo ali po opravkih« in »strah pred okužbo«. Preglednica 
2 prikazuje kategorije, ponazorjene z izjavami anketirancev. 
Veliko anketirancev je kot razlog navedlo upad motivacije 
zaradi prepovedi izvajanja skupinskih vadb, čeprav ta način 
izvajanja TD za večino vprašancev ni bil najpogosteje izvajan 
(slika 6). Vseeno se zdi, da je ta način vadbe pomemben za ohra-
njanje redne TD določenega dela populacije. Dodatna analiza 
glede na starostne skupine je pokazala, da mlajši in starejši 
Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 – izsledki vseslovenske ankete
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
60
anketiranci statistično značilno raje izvajajo TD v organizirani 
skupini z vodeno vadbo, mlajši pa tudi raje kot druge skupine 
sodelujejo pri množičnih rekreacijskih dogodkih.
Anketirance smo spraševali tudi o tem, ali je pandemija covi-
da-19 vplivala na njihovo dolgotrajno spremembo navad. 42 % 
jih je to potrdilo, 48 % zavrnilo, 10 % pa je bilo neopredeljenih 
(N = 899). Dodatna analiza glede na spol je pokazala, da v 
nasprotju z moškimi ženske statistično značilno menijo, da so 
se njihove dolgoročne navade glede TD spremenile.
4 Zaključki in priporočila
Raziskava, opisana v tem članku, je temeljila na anketi med 
prebivalci Slovenije, s katero so bile raziskane vrste telesne 
dejavnosti in okolja, ki jih za svojo telesno dejavnost upora-
bljajo anketiranci. Z njo smo želeli spoznati tudi preference 
ljudi glede značilnosti zunanjih prostorov za njihovo uporabo 
ter ugotoviti, kakšen pomen pripisujejo različnim elementom 
in opremi zelenih površin. Namen raziskave je bil tudi odkriti, 
ali in kako je pandemija covida-19 vplivala na navade, moti-
vacijo in preference ljudi glede različnih vrst TD in okolja za 
njihovo izvajanje.
Rezultati so pokazali, da je velik delež anketirancev na splo-
šno vsaj minimalno telesno dejaven, vendar zadostno telesno 
dejavnost po smernicah SZO (WHO, 2020) dosega le dobra 
tretjina vprašancev. Podatek o nezadostni telesni dejavnosti 
tako velikega deleža vprašancev je primerljiv z izsledki naci-
onalne raziskave, ki jo je NIJZ izvedel leta 2016 (Vinko idr., 
2018), in zaskrbljujoč, še posebej ob hkratni rasti čezmerne 
teže prebivalstva, saj oboje spada med glavne vzroke za pojav-
nost kroničnih nenalezljivih bolezni (Ministrstvo za zdravje, 
2021). Raziskava tako potrjuje nujnost krepitve ukrepov za 
izboljšanje stanja in prizadevanj Ministrstva za zdravje RS, da 
se poleg organiziranega spodbujanja telesne dejavnosti izbolj-
šata tudi privlačnost in ustreznost zunanjega prostora za vse 
starostne skupine, še posebej zelenih površin za TD kot dela 
ukrepov izboljšanja javnega zdravja. V ta namen so še posebej 
pomembne povezane in usklajene dejavnosti prostorskih na-
črtovalcev in sektorja javnega zdravja, na primer v programih 
Ven za zdravje – promocija strokovnih usmeritev načrtovanja 
zelenih površin za aktiven življenjski slog med deležniki na lo-
sam/-a
v manjši zasebni družbi
v organiziranu skupini z vodeno vadbo
v obliki sodelovanja na množičnih rekreacijskih 
prireditvah
35,4 %
33,8 %
19,4 %
11,4 %
39,5 %
37,8 %
15,0 %
7,6 %
38,4 %
35,0 %
19,1 %
7,6 %
sam/-a
v manjši zasebni družbi
v organiziranu skupini z vodeno vadbo
v obliki sodelovanja na množičnih rekreacijskih 
prireditvah
sam/-a
v manjši zasebni družbi
v organiziranu skupini z vodeno vadbo
v obliki sodelovanja na množičnih rekreacijskih 
prireditvah
15–29 let                           30–64 let                        65 let in več
Slika 6: Najljubši način izvajanja TD pri anketirancih pred pandemijo covida-19 glede na tri starostne skupine (N = 846)
V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
61
kalni ravni[1] in Aktivno v šolo in zdravo mesto[2], ki oblikujejo 
in promovirajo skupne ukrepe za izboljšanje stanja.
Anketiranci so kot najbolj priljubljeno vrsto TD pred pande-
mijo izbrali hojo (rekreativno hojo kot aktivno mobilnost in 
pohodništvo) in naravno okolje kot največkrat uporabljano 
za izvajanje svoje telesne dejavnosti. Nadaljnja analiza je po-
kazala, da anketiranci ne glede na spol in starost kot najpo-
membnejše značilnosti zelenih površin pojmujejo drevesa in 
naravno senco ter varno okolje. Zadnje se nanaša predvsem na 
prometno varnost (povezanost omrežja rekreacijskih poti, poti 
za aktivno mobilnost in drugih odprtih površin), za kar je klju-
čen vzpostavljen zeleni sistem. Podobno predvsem za starejše 
ugotavljajo tudi Lestan idr. (2019), kar nakazuje potrebo po 
večji povezljivosti urbanih območij z naravnimi okolji za TD. 
Analiza razlik glede na spol in starostne skupine je pokazala, 
da se kljub univerzalnemu strinjanju anketirancev o pomemb-
nosti naravne sence, dreves, omrežja poti ter osnovne opreme 
in vzdrževanosti prostora pojavljajo razlike glede načina ureje-
nosti in opremljenosti v navezavi na določene vrste TD, ki so 
priljubljene pri določenih skupinah prebivalcev. Odgovori na 
vprašanja glede pomena določenih značilnosti, lastnosti, ele-
mentov in opreme zunanjega prostora kažejo tudi, da ljudje za 
svojo vsakodnevno telesno dejavnost v glavnem potrebujejo in 
želijo dobro urejene in opremljene prostore oz. zelene površine, 
kar odpira tudi vprašanje zanesljivosti njihovih odgovorov na 
predhodno vprašanje glede razlogov za nizko raven udejstvo-
vanja v TD. V tem okviru vidiki dostopnosti do prostorov 
za TD in njihova pomanjkljiva kakovost s strani anketirancev 
niso bili prepoznani kot relevantni. Razlogov, da ljudje vidikov, 
ki so strokovno postavljeni na prvo mesto med potrebnimi 
izboljšavami stanja (Šuklje Erjavec idr., 2019; WHO, 2016, 
2017), ne prepoznavajo kot pomembnih, je verjetno več, med 
najpomembnejše pa prav gotovo spada možnost neposredne, 
osebne izkušnje tovrstnih ureditev, ki je v Slovenji dokaj skrom-
na. Praksa kaže, da ljudje ne pogrešajo ali izražajo potrebe po 
tistem, česar ne poznajo, vendar stanje prostora vseeno vpliva 
na njihove odločitve in navade. Slabo dostopni, neustrezno 
urejeni zunanji prostori nizke kakovosti niso privlačni in ne 
spodbujajo aktivne rabe. Za poznavanje stanja, potreb in želja 
uporabnikov je torej nujno informiranje in zbiranje podatkov 
ter tudi vključevanje in izobraževanje prebivalcev o prostorskih 
ureditvah za telesno dejavnost kot konkretnih primerov dobrih 
praks. Samo s kakovostnim in lokalnemu kontekstu prilago-
jenim prostorskim načrtovanjem je namreč mogoče ustrezno 
odgovoriti na prostorske zahteve za raznolike telesne dejav-
nosti, prilagojene značilnostim konkretnih uporabnikov (na 
primer starosti ali številu uporabnikov).
Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je pandemija covida-19 
na TD anketirancev vplivala različno. Del anketirancev je svoje 
dejavnosti, ki jih med pandemijo zaradi epidemioloških ukre-
pov niso mogli več izvajati, zamenjal z vrstami TD, ki so jih 
lahko izvajali zunaj. Hoja v obliki sprehodov in pohodništva, 
vezana na naravna okolja, predvsem na gozd, se je izkazala za 
ključno za ohranjanje telesne dejavnosti velikega števila vpra-
šancev. Priljubljenost tovrstnih okolij pri slovenski populaciji 
potrjujejo tudi Ugolini idr. (2020), ki so v raziskavi primerjali 
rezultate ankete, izvedene v šestih evropskih državah. V njihovi 
raziskavi je večina slovenskih anketirancev prihajala iz mestnih 
območij, medtem ko ta raziskava razširja njihova dognanja, saj 
so bili deleži anketirancev približno enakovredno razporejeni 
med podeželskim, obmestnim in mestnim prostorom. Ugo-
tavljamo, da je naravno okolje za TD najbolj priljubljeno pri 
vseh anketirancih ne glede na območje bivanja, kar potrjuje 
pomen dobre dostopnosti naravnega okolja v Sloveniji ne samo 
za podeželske, ampak tudi obmestne in mestne prebivalce. V 
zvezi s tem je bila omejitev gibanja na občine ali regije epi-
demiološki ukrep, ki je najbolj vplival na zmanjšanje obsega 
TD pri anketirancih. Sklepamo lahko, da je bil to tudi eden 
od razlogov za nizko podporo temu ukrepu (Hočevar Grom 
idr., 2022). Pandemija covida-19 je vplivala na zmanjšanje TD 
v zunanjem okolju pri 21 % anketirancev, glede na izsledke 
drugih raziskav (npr. Jurak idr., 2021; Meh idr., 2021; Hoče-
var Grom idr., 2022) pa lahko sklepamo, da se je na splošno 
TD prebivalcev poslabšala pri večjem deležu prebivalcev. Poleg 
omejitve gibanja sta na zmanjšanje TD anketirancev vplivala 
tudi ukrepa zaprtja objektov za športne dejavnosti in prepo-
ved druženja in izvajanja skupinskih vadb. Zadnje je statistično 
značilno vplivalo predvsem na skupino anketirancev, starih od 
15 do 29 let. Ta podatek potrjuje potrebo po zagotovitvi al-
ternativnih možnosti za telesno dejavnost mladih, ki spadajo 
v skupino prebivalcev, ki so jih posledice ukrepov za zajezitev 
pandemije najbolj prizadele ne samo na področju telesne dejav-
nosti, ampak tudi glede nančne situacije, duševnega zdravja 
in stanovanjske problematike (IŠSP in IPOP, 2021; Hočevar 
Grom idr., 2022).
Poleg neposrednih razlogov ne gre pozabiti na posredni vpliv 
epidemioloških ukrepov na zmanjšanje TD med pandemijo, 
med katerimi sta bila najpogosteje navajana razloga druge obre-
menitve in splošna izguba motivacije za TD. Pomanjkanje mo-
tivacije za TD je bilo pri manjšem deležu anketirancev prisotno 
že pred pandemijo ter skupaj s pomanjkanjem časa in dajanjem 
prednost drugim dejavnostim spada med osebne razloge za 
nezadostno TD. Pri podobnem izrednem zdravstvenem stanju 
v prihodnosti bi bilo treba poiskati kompromis med nujnostjo 
zaščite zdravja ljudi z vpeljavo izrednih zdravstvenih ukrepov 
in ohranjanjem javnega zdravja z omogočanjem izvajanja re-
dnih telesnih dejavnosti. V tem pogledu so se ustrezno urejene 
in javno dostopne zelene površine v bližini bivališč izkazale za 
še posebno pomemben dejavnik.
Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 – izsledki vseslovenske ankete
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
62
V nadaljevanju predstavljamo priporočila za načrtovanje in 
urejanje zunanjega prostora za spodbujanje telesne dejavnosti 
prebivalcev. Oblikovana so na podlagi izsledkov ankete glede 
splošnih preferenc ljudi glede TD in specičnih v času pan-
demije. Temeljijo tudi na izkušnjah projekta Ven za zdravje, v 
katerem so bila na podlagi izsledkov raziskave dana priporočila 
za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje TD na strateški 
in podrobnejši ravni (Šuklje Erjavec idr., 2019). Priporočila 
v nadaljevanju so namenjena prostorskim načrtovalcem pri 
načrtovanju lokalnega prostora in drugim strokovnjakom kot 
pomoč pri njihovem delu, lokalnim in državnim odločevalcem 
ter javnosti za vpogled v stanje, njegovo kritično presojo in 
razvojne odločitve za izboljšanje. Ključno je, da se odločevalci 
in prostorski načrtovalci zavedajo pomembnosti vključevan-
ja socialno-zdravstvenega vidika v različne ravni načrtovanja 
(Kozamernik in Šuklje Erjavec, 2021).
Priporočila za prostorske načrtovalce:
• Pomen zelenih površin za telesno dejavnost in zdravje je 
pomemben argument za uveljavljanje načel strokovnega, 
celovitega in kakovostnega načrtovanja zelenih površin 
pri pripravi prostorskih dokumentov. Te vsebine se nana-
šajo na vse vidike zelenih površin, še posebej na socialne, 
zato je zagotavljanje javne dostopnosti zadostne količine 
ustreznih zelenih površin v bližini bivališč prebivalcev 
mest in naselij ključnega pomena. Upoštevati je treba, 
da samo z zelenimi površinami, ki so opredeljene z na-
mensko rabo, navadno ni mogoče doseči ustrezne ravni 
preskrbljenosti in raznolikosti. Pri načrtovanju je zato 
treba upoštevati vse potenciale, tudi območja v drugih 
namenskih rabah, še posebej primarnih. Vzpostaviti je 
treba tudi boljšo povezanost urbanega prostora z odprto 
krajino zaledja in s tem dodatno okrepiti možnosti za 
telesno dejavnost. Najustreznejši pristop za to je načrtova-
nje zelenega sistema, ki se lahko (odvisno od prostorskega 
konteksta in potreb) pripravi za več manjših naselij hkrati 
ali na ravni celotne občine. Vztrajati je treba pri pripravi 
ustreznih strokovnih podlag, ki poleg analiz prostora, 
demograje in potreb vključujejo tudi analizo obstoječe 
preskrbljenosti z zelenimi površinami in postavitev lo-
kalnih ciljev (lokalnih standardov) za izboljšanja stanja.
• Kakovostno načrtovanje zelenih površin za aktiven ži-
vljenjski slog temelji na upoštevanju raznolikosti značil-
nosti in tipologije zelenih površin, poznavanju njihove 
ustreznosti in potrebni zmogljivosti za različne oblike 
rabe in telesne dejavnosti ter poznavanju potreb, prefe-
renc in motivacije lokalnega prebivalstva. Kot strokovno 
podporo imajo prostorski načrtovalci na voljo priročnik 
DPR Zeleni sistem mest in naselij: Usmerjanje razvoja ze-
lenih površin (Šuklje Erjavec idr., 2020) ter Ven za zdravje: 
Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje 
telesne dejavnosti in zdravega življenjskega sloga (Šuklje 
Erjavec idr., 2019). Pri oblikovanju predlogov za dosega-
nje izboljšanja stanja na področju kakovosti, dostopnosti 
in preskrbljenosti naselij z javnimi zelenimi površinami 
za javno zdravje in aktiven življenjski slog je na ravni 
občine treba preveriti tudi cilje in ukrepe na področju 
krepitve zdravja in razvoja prostora drugih sektorjev ter 
vzpostaviti medsektorsko sodelovanje za skupno oprede-
litev potreb, možnosti in ciljev ter tudi povezanih smernic 
in ukrepov.
• Za privlačnost prostora za aktivno rabo je poleg kakovo-
stne zasnove in dobre (javne) dostopnosti površin treba z 
akcijskim delom plana predvideti tudi njihovo ustrezno 
vzdrževanje in dolgoročno upravljanje. Zasnova zelenih 
površin naj omogoča tudi nekoniktno sorabo s strani 
vseh skupin prebivalcev, npr. z oblikovanjem dovolj veli-
kih površin in namestitvijo ustrezne opreme (npr. košev 
za pasje iztrebke). Zelo pomemben vidik je načrtovanje 
večnamenskih javnih ureditev, še posebej tam, kjer je na 
razpolago malo odprtega prostora, ter v manjših mestih 
in naseljih. Pomembno je tudi sistemsko opredeljevanje 
možnosti sorabe, dobro dostopnega in krajinsko kakovo-
stnega prostora v okviru drugih namenskih rab.
• Vse usmeritve s strateške ravni načrtovanja OPN in RPN 
(npr. zelenega sistema) je treba ustrezno prenesti na iz-
vedbeno raven in v smernice v izvedbenem delu OPN, 
ki se nanašajo na načrtovanje in urejanje zelenih povr-
šin. Pri tem je usmeritve pomembno prenesti celovito in 
smernice vključiti tudi v druge namenske rabe, ne samo 
v namensko rabo ZP. Prav tako je pomembno, da se prek 
enot urejanja prostora opredelijo območja javne dosto-
pnosti in medsebojne povezanosti.
• Pri pripravi novih prostorskih aktov je treba preveriti tudi 
možnosti za prilagoditev rabe zelenih površin ob izrednih 
razmerah, kakršna je pandemija covida-19 (npr. ali je raba 
ZP večnamenska oz. prilagodljiva, ali površina omogoča 
rabo ob ustrezni razdalji in so zmogljivosti posameznih 
območij zadostne, ali je potrebna prostorska ali časovna 
ločenost rab itd.).
Priporočila za odločevalce
• Občine imajo priložnost, moč in odgovornost za obli-
kovanje temeljnih določil, ciljev in vizije ter ukrepov za 
zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev za zdravje 
in dobro počutje ter aktiven življenjski slog prebivalcev. 
Načrtovanje zelenih površin na občinski ravni naj bo 
celovito, vključujoče, sistemsko in medsektorsko ter naj 
vključuje lokalno skupnost. Posebno manjše občine v tem 
pogledu potrebujejo tudi podporo in strokovno pomoč, 
ki jo je smiselno zagotoviti sistemsko in organizirano na 
državni ali regionalni ravni.
• Pri odločanju glede prihodnjega prostorskega razvoja 
je treba upoštevati, da kakovost bivalnega in naravnega 
V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
63
okolja pomembno prispeva k javnemu zdravju, dobremu 
počutju in zadovoljstvu prebivalcev. Številne mednarod-
ne in domače raziskave in smernice kažejo, da imajo zele-
ne površine pri tem še posebej veliko vlogo in pomen, saj 
pomembno prispevajo h kakovosti okolja, omogočajo stik 
z naravo in spodbujajo telesno dejavnost. To pomembno 
prispeva k zdravju in kakovosti bivanja, zato je pri na-
črtovanju na lokalni ravni tem vsebinam treba posvetiti 
posebno skrb in pozornost.
• Pomembno je upoštevati, da so za aktiven življenjski slog 
prebivalcev še posebej pomembni spodbudni prostorski 
pogoji za vsakodnevne, popolnoma običajne dejavnosti, 
ki niso šport in športna vadba, ampak predvsem telesne 
dejavnosti, kot so hoja in kolesarjenje po opravkih, raz-
lične oblike igre, plesa, druženje, vrtnarjenje ipd. Za njih-
ovo zagotavljanje niso potrebni posebni objekti in drago 
opremljene ureditve, temveč predvsem splošna kakovost, 
dobra dostopnost in raznolikost odprtega prostora. To 
se še posebej nanaša na zelene površine, ki omogočajo 
tudi za zdravje in dobro počutje zelo pomemben stik z 
naravo in zagotavljanje kakovostnih pogojev za aktivno 
mobilnost v občini.
• Na načrtovanje in zagotavljanje kakovostnih, javnih ze-
lenih površin se zato ne sme gledati kot na nadgradnjo 
in strošek, ampak kot na dobro dolgoročno naložbo v 
razvoj družbe in gospodarstva. To ne velja samo za mestna 
okolja, ampak tudi za podeželje, kjer so prostorski pogoji 
za to (razen za vrtnarjenje) pogosto zelo skromni ali celo 
neobstoječi.
• Kakovostno načrtovane zelene površine bodo tudi dol-
goročno izboljšale odpornost in prilagodljivost mest, 
naselij in občin na izredne zdravstvene okoliščine, kot 
je pandemija covida-19, ter tudi na naravne nesreče in 
podnebne spremembe.
• Od prostorskih načrtovalcev je treba pričakovati in za-
htevati ustrezno strokovno usposobljenost (vključitev 
krajinskega arhitekta) za načrtovanje javnega odprtega 
prostora, zelenih površin in krajine ter dobro poznavan-
je njihovih koristi in tudi nevarnosti za zdravje različnih 
skupin prebivalstva.
• Za ustrezno in učinkovito načrtovanje je potrebno dobro 
poznavanje in upoštevanje lokalnega okolja, potreb pre-
bivalstva (raznolikih skupin) ter drugih za lokalno skup-
nost in prostor značilnih razmer. V ta namen je treba izde-
lati strokovne analize prostora, ki za obravnavani namen 
obsegajo stanje odprtega prostora, vključno z obstoječimi 
povezavami za pešce in kolesarje in preskrbljenostjo z 
zelenimi površinami po različnih vidikih: ekološkem, ki 
prispeva k razumevanju stanja okolja in odpornosti na 
podnebne spremembe in naravne nesreče; morfološkem, 
ki prispeva k podobi in značaju, ter družbenem, ki se 
nanaša na javno dostopni prostor in prispeva k možnos-
tim druženja in aktivnega življenjskega sloga.
• Preskrbljenost z zelenimi površinami je treba ocenjevati, 
razvijati in spremljati na lokalni ravni, v okviru mest in 
naselij (kjer ljudje bivajo), in ne statistično posplošeno 
na celotno občino, saj so taki podatki lahko zavajajoči.
• Ob tem, da so razvojne odločitve učinkovite in skladne 
s potrebami, je treba poseben poudarek nameniti tudi 
ugotavljanju še neizkoriščenih potencialov in analizam 
problemov ter v to vključiti vse relevantne resorje in ak-
terje na ravni občine in lokalnih skupnosti. Zelo koristno 
je pripraviti tudi napoved demografskega razvoja za lo-
kalno raven. Ukrepe za uresničevanje vseh opredeljenih 
razvojnih ciljev je treba ustrezno vključiti v prostorske 
akte na različnih ravneh (RPP, OPP, OPN) s smernicami 
in odloki, ki opredeljujejo določila o odprtem prostoru, 
zelenih površinah, urejanju podobe naselij ipd. Posebno 
pozornost je treba nameniti prenosu usmeritev v izved-
bene ravni OPN in pri OPPN.
• Kot za stavbe sta tudi za kakovostno gradnjo oz. ure-
janje zelenih in drugih javnih površin nujno potrebni 
priprava ustrezne projektne dokumentacije in skrb nad 
kakovostno izvedbo gradnje. Poleg tega mora načrtovanje 
zelenih površin za doseganje želene razvojne vizije vedno 
vključevati tudi akcijski načrt in vzpostavitev ustreznega 
dolgoročnega upravljanja za njihovo kakovost.
5 Sklep
Ta raziskava je dala zanimive vpoglede v navade Slovencev gle-
de TD na splošno, v zunanjem prostoru in spremembe TD 
med pandemijo covida-19. Na podlagi ankete lahko sklepamo, 
da so Slovenci na splošno telesno dejavni, čeprav jih s stra-
ni Svetovne zdravstvene organizacije priporočeni obseg TD 
(WHO, 2020) dosega le približno tretjina. Glede na dognanje 
raziskave, da so osebni razlogi, na primer pomanjkanje časa, 
motivacije in dajanje prednosti drugim dejavnostim, bistveni 
za nezadostno TD prebivalcev, je naloga odločevalcev razmi-
sliti, kako prebivalce spodbuditi, da telesno dejavnost vpeljejo 
v svojo dnevno rutino. Pandemija covida-19 je pri precejšnjem 
deležu anketirancev spodbudila več TD zunaj, predvsem v na-
ravnem okolju. Razlogi za to so bili različni: nekateri so TD v 
notranjih prostorih zamenjali za dejavnosti zunaj, nekateri so 
pridobili čas za TD, ker so odpadle druge dejavnosti, nekateri 
so aktivno mobilnost zamenjali z drugimi vrstami TD zunaj. 
Pri številnih so omejitve spodbudile in ozavestile potrebo po 
stiku z naravo. Ta je prisotna v vseh ljudeh in je pomemb-
no izhodišče za spodbujanje TD v zunanjem okolju. Naloga 
odločevalcev je zagotoviti ustrezne mehanizme za možnost 
vzpostavitve in implementacije načrtovalskih strateških odlo-
čitev skozi procese prostorskega načrtovanja ter spodbujanje 
izdelav ustreznih strokovnih podlag z analizo preskrbljenosti z 
Spremembe v značilnostih telesne dejavnosti ljudi v različnih okoljih zaradi pandemije covida-19 – izsledki vseslovenske ankete
Urbani izziv, strokovna izdaja, 2022, št. 14
64
zelenimi površinami in zasnovo zelenega sistema naselij. Vloga 
načrtovalcev pri tem je zagotoviti na analizah in vrednotenju 
lokalnega prostora in lokalnih potreb temelječe strokovne pod-
lage ter obravnavo javnih zelenih površin in drugih za zeleni 
sistem pomembnih odprtih prostorov ob upoštevanju zagota-
vljanja TD za vse prebivalce. To naj bo prednostno v okviru 
zasnove za aktiven življenjski slog, ki opredeljuje tipe prosto-
rov in ustrezne smernice za zagotavljanje uporabe. Te smernice 
opredeljujejo tudi velikost, stopnjo opremljenosti, varnosti in 
vzdrževanja, da se zadosti raznolikim potrebam uporabnikov. 
Nenazadnje pa je ključno, da se usmeritve prostorskih aktov 
ustrezno in na strokovni ravni implementirajo v prostoru, za 
kar je potrebno strokovno projektiranje z zavedanjem potreb 
uporabnikov in povezovanja prostorov v širši zeleni sistem.
Opombe
[1] Glej spletno stran http://venzazdravje.uirs.si.
[2] Glej spletno stran https://www.aktivnovsolo.si.
Zahvala
Članek je bil napisan s finančno podporo Javne agencije Republike 
Slovenije za raziskovalno dejavnost (odobrena sredstva za temeljni 
raziskovalni projekt P5-0100). Zahvaljujemo se tudi Nini Goršič za 
aktivno sodelovanje pri pripravi in distribuciji ankete in vsem, ki so 
si vzeli čas za izpolnitev vprašalnika. 
Viri in literatura
Glaser, B. G., in Strauss, A. L. (1967): The discovery of grounded theory: 
Strategies for qualitative research, Observations. Chicago, New York, 
Aldine Pub. Co.
Hočevar Grom, A., Belščak Čolaković, A., Rehberger, M., Lavtar, L., Gabri-
jelčič Blenkuš, M., Jeriček Klanšček, H., idr. (2022): Pandemija COVID-19 v 
Sloveniji: Izsledki spletne raziskave o vplivu pandemije na življenje (SI-PAN-
DA), 19. val. Ljubljana, Slovenija, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
IŠSP (Inštitut za študije stanovanj in prostora) in IPOP (Inštitut za poli-
tike prostora) (2021): Vprašanja za stanovanja: Tegobe in želje iskalcev 
stanovanj ter priložnosti za stanovanjsko zadružništvo. Ljubljana, Sloveni-
ja.
Jurak, G., Morrison, S. A., Kovač, M., Leskošek, B., Sember, V., Strel, J., idr. 
(2021): A COVID-19 crisis in child physical fitness: Creating a barometric 
tool of public health engagement for the Republic of Slovenia. Frontiers 
in Public Health, 9(644235), str. 1–7.
Kozamernik, J., in Šuklje Erjavec, I. (2021): Izzivi načrtovanja zunanjih 
ureditev za daljinske telesne dejavnosti. Urbani izziv, strokovna izdaja, 
13, str. 109–117.
Lestan, K. A., Černič Mali, B., in Golobič, M. (2019): Pomen odprtega 
urbanega prostora za zdravo odraščanje in aktivno staranje: primer-
java Ljubljane z manjšimi mesti. Urbani izziv, strokovna izdaja, 9, str. 
132–138.
Meh, K., Morrison, S. A., Sember, V., in Jurak, G. (2021): Spremembe v 
24-urnem gibalnem vedenju slovenskih najstnikov v času izolacijskih 
ukrepov ob prvem valu epidemije COVID-19. Šport: Revija za teoretična 
in praktična vprašanja športa, str. 251–256.
Ministrstvo za zdravje (2021): Telesna dejavnost za zdravje. Dostopno na: 
https://www.gov.si/teme/telesna-dejavnost (sneto 7. 3. 2022).
Šuklje Erjavec, I., Balant, M., Kozamernik, J., in Nikšič, M. (2020): Zeleni 
sistem v mestih in naseljih: Usmerjanje razvoja zelenih površin, priročnik. 
Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, gra-
ditev in stanovanja.
Šuklje Erjavec, I., in Kozamernik, J., (2021): Ven za zdravje – zelene 
površine v podporo javnemu zdravju. Urbani izziv, strokovna izdaja, 13, 
str. 96–108. 
Šuklje Erjavec, I., Kozamernik, J., in Žlender, V. (2019): Ven za zdravje: 
Priročnik za načrtovanje zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti 
in zdravega življenjskega sloga. Ljubljana, Urbanistični inštitut Republike 
Slovenije.
Ugolini, F., Massetti, L., Calaza-Martínez, P., Cariñanos, P., Dobbs, C., Os-
toić, S. K., idr. (2020): Effects of the COVID-19 pandemic on the use and 
perceptions of urban green space: An international exploratory study. 
Urban Forestry & Urban Greening, 56(126888), str. 1–9. 
Vinko, M., Kofol-Bric, T., Korošec, A., Tomšič, S., in Vrdelja, M. (ur.) (2018): 
Kako skrbimo za zdravje? Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev 
Slovenije 2016. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
WHO (World Health Organization) (2016): Urban green spaces and 
health: A review of evidence. Köbenhavn, Regionalna pisarna za Evropo.
WHO (World Health Organization) (2017): Urban green space inter-
ventions and health. A review of impacts and effectiveness. Köbenhavn, 
Regionalna pisarna za Evropo.
WHO (World Health Organization) (2020): WHO guidelines on physical 
activity and sedentary behaviour: At a glance. Dostopno na: https://www.
who.int/publications/i/item/9789240014886 (sneto 3. 3. 2022).
WHO (World Health Organization) (2021): Noncommunicable diseases. 
Dostopno na: https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/non-
communicable-diseases (sneto 3. 3. 2022).
V. ŽLENDER, I. ŠUKLJE ERJAVEC, J. KOZAMERNIK