TRGOVSKI Z IcfT časopis xa trgovino, indus ^ m obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Naročnina /ki izvršuje trgovsko obrt ali kako trgovsko sorodno stroko.« Isto se naj doda tudi § 3. — § 14, ki govori o gremijalnih inkorporacij-skih pristojbinah, se naj spremeni tako, da morajo to pristojbino plačati tudi oni, ki otvorijo v Ljubljani svojo podružnico. Določila § 17 se naj spremenijo v tem smislu, da je za sklepčnost občnega zbora zadostna prisotnost 10 odst. članstva. Na predlog g. Severja se je sklenilo, da se naj doda gremijalnim pravilom tudi določilo, da se člani, ki se ne bi neopravičeno udeležili občnega zbora, kaznujejo s primerno globo. Nato se oglasi k besedi načelnik Zveze trgovskih gremijev g. Ivan Jelačin ml., ki v izčrpnem govoru utemeljuje potrebo otvoritve popolne borze v Ljubljani. Orisal je cel histo-rijat tega vprašanja, ter pozval navzoče naj bi povsod ponavljali zahtevo po ustanovitvi valutne borze. Predlaga naj bi Gremij poslal resolucijo, enako kakor jo je že poslala zbornica, na vsa merodajna mesta, Krediti za male obrtnike. Pod občutnim pritiskom splošnega ; pomanjkanja denarja trpi danes celo- j kupna naša produkcija. Ni denarja ; niti za nakup surovin in za izplačilo j mead, niti za najnujnejše investicije in popravila na obratnih napravah, j Splošna in trajna kreditna mizerija j ne ovira danes samo našega normal- j nega gospodarskega razvoja, ker ni j sredstev za osnovanje novih tudi naj- j bolj potrebnih obratov, ampak preti uničiti tudi že obstoječa, dobro fundi-rana podjetja. Osobito pa trpi pod pezo pomanjkanja denarja naše malo obrtništvo, ker je le-temu skoro nemogoče dobiti tudi še tako neznatne kredite. Ni čuda tedaj, da spada vprašanje kreditov uprav danes med najbolj pereča vprašanja našega obrtništva. O vprašanju organizacije obrtniškega kredita, ki je bilo stalno predmet najvecje pozornosti naše Trgovske in obrtniške zbornice, se je razpravljalo tudi na zadnji plenarni seji. V svojem izčrpnem referatu o akcijah zbornice na kreditnem polju je zbornični tajnik g. dr. Fran Windischer med drugim omenil, da je opozoril generalnega ravnatelja Narodne banke g. dr. D. Novakoviča, o priliki njegovega zadnjega bivanja v Ljubljani na poseben položaj obrtništva, kateremu bi bilo treba na primeren način priti nasproti glede njegovih kreditnih potreb, ki zaslužijo posebno pozornost in obzirnost spričo številnosti tega stanu, njegove gospodarske važnosti za državo in za bodoči razvoj naše domače produkcije. Gospod generalni ravnatelj je zagotovil, da ima umevanje za te potrebe obrtništva, da pa obstoje gotove težave spričo ustroja in naloga Narodne banke. Akcija za organizacijo obrtniških kreditov je danes uspela toliko, da je Narodna banka v Beogradu sporočila naši Trgovski in obrtniški zbornici, da smejo njene filijale dovoliti tudi malim obrtnikom menično posojilo, katero sme znašati za enega obrtnika največ 5000 Din. Dasi to ni mnogo, vendar je led prebit in zadovoljni moramo biti, ker so to prvi pozitivni rezultati, ki vodijo h končni rešitvi tega velevažnega vprašanja. V informacijo naših interesentov prinašamo v naslednjem dobesedni prevod dopisa Narodne banke v Beogradu, ki pravi: Do osnovanja Saveza obrtnih zadrug, ali njemu slične ustanove, kateri bi Banka odredila kredit za es-kont obrtniških menic, kakor določa to zakon o Narodni banki, želi banka nuditi malim obrtnikom možnost, da se morejo po izkazani potrebi poslu-žiti pri Banki meničnega posojila do 5000 Din na menico s tremi podpisi. (Celokupna Tsota takih posojil, dovoljena obrtnikom v okrožju filialke v LjutnJani, ne sme presegati 500.000 rnSmoff1 "“*• v MoribOT“ *“ Pogoji za podelitev teh posojil so: 1. Obrtnik, ki želi posojila pri Narodni banki, mora imeti vpisano svojo firmo pri zbornici in more samostojno izvrševati obrt najmanj tri leta. 2. Prosilec posojila se ima obrniti s pismeno prošnjo na Narodno banko (odnosno na oni bančni sedež, v katerega področju se on nahaja). V prošnji morajo biti navedeni sledeči podatki: a) katero obrt izvršuje in od kdaj; b) navedba in opis premoženjskega stanja; c) zakaj potrebuje posojilo in koliko; in č) imena in natančnejši naslov onih, ki bodo menico podpisali. Prosilec posojila mora oddati prošnjo svojemu esnafu, odnosno udruže-nju, zadrugi ali korporaciji. Esnafi (udruženja, zadruge, korporacije) bodo poslali te prošnje bančnemu sedežu, v katerem področju se nahaja prosilec, z izjavo o tem, ali je prosilcu odobriti posojilo ali ne. Te izjave so za Narodno banko neobvezne in so samo informativnega značaja. 3. Na bančnem sedežu se bodo prošnje ocenile, ali se naj po vrsti poslovanja in izkazani potrebi izda posojilo ali ne. Ako je mnenja, da bi se z ozirom na poslovanje moglo dati posojilo, tedaj bo bančni sedež, za primer, da mu prosilec ni znan. zahteval še dve informaciji. Na podlagi *bornlče izjave, informacij in osebnega znanja, bo eskontna sekcija Mtlepftla, ali se sme posojilo dati ali ne. Sklep sekcije o tem, da se posojilo more dati, mora biti soglasen. 4. 0 storjenem sklepu obvešča ban- čni sedež prosilca posojila neposredno. Ako se mu odobri posojilo, zahteva, da predloži prosilec menice z eskontno listo. Menice ne smejo biti izstavljene na daljši rok od 92 dni in morajo imeti najmanj tri podpise. 5. Prosilec posojila sme biti podpi-pisan na menici poljubno, t. j. ali kot akceptant ali kot izstavitelj ali pa kot predlagatelj. 6. Ostali podpisi smejo biti tudi od privatnih oseb. 7. Te menice se bodo izplačale v najmanj 5 enakih, trimečnih obrokih, to je vsake tri mesece po 20% (dvajset od sto) od prvotne vsote posojila. 8. Prej nego obrtnik ne izplača celokupnega dolga pri banki, se mu ne sme odobriti novega kredita. 9. Posamezni obrtnik sme biti pri teh menicah posredno obvezan največ do 10.000 Din, to je, sme biti na menicah do te vsote žirant. 10. Bančni sedež bo poslal obrtni zbornici v katere okolišu se nahaja mesto, kjer je sedež, seznam vsih večjih mest v teritoriju sedeža. predvsem na finančnega ministra Stojudinoviča, od katerega je v prvi vrsti odvisna rešitev tega vprašanja. V svojem nadaljnem govora je po-vdarjal potrebo po znižanju obrestne mere. Upa, da bo imela inicijativa [Narodne banke v tem oziru pozitivne uspehe. Naj bi vsi denarni zavodi, posebno Društvo bančnih zavodov delalo na tem, da se obrestna mera res zniža. — Nadalje je g. Ivan Jelačin ml., omenjajoč veliko število kon-kurzov in insolvenc, ki jasno kažejo, da so davčna bremena pretežka, pozival navzoče k solidarnosti, ki nas edina more rešiti iz težkega gospodarskega položaja. Z ozirom na to, da ni dobila Slovenija že 8 mesecev niti najmanjšega kvantuma soli, je predlagal, da se pošlje resolucijo na merodajna mesta z zahtevo, da se preskrbljuje Slovenija redno s soljo, tako morsko, kakor tudi kreško, romunsko in avstrijsko. Tudi je g. Jelačin predlagal, da se sprejme resolucija glede prodaje de-naturiranega špirita, ki naj bi se smel prodajati tako, kakor je bilo to doslej po starih predpisih' mogoče. Predlogi g. Jelačina so bili z odobravanjem sprejeti. Sledile so nato volitve načelstva. Izvoljeni so bili: za načelnika g. Fran Stupica, za podnačelnika pa gg. A. Skabeme in Gregorc. Novoizvoljeni načelnik g. Stupica se zahvali za izvolitev z besedami: Velecenjeni zborovalci! Poverili ste mi ponovno častno nalogo gremijalnega načelnika, zahvaljujem se Vam pri tej priliki iskreno za izraze zaupanja, ki ste mi jih dokazali s ponovno izvolitvijo ter Vam obljubljam, da ostanem objektiven in da bom z vso vnemo kakor doslej, stavil svoje skromne moči v službo naše stanovske organizacije in njenega strokovnega dela ter v zaščito naših gospodarskih interesov. Letošnje leto je pričelo v znaku močnega jačenja našega dinarja in kakor pozdravljamo iskreno ta raz-veseliv pojav krepitve našega gospodarstva, se globoko zavedamo, da nastaja ■/.a naše trgovstvo težka prehodna doba, da se prilagodimo novemu položaju in usmerimo za nadalj-ne delo. Gremij čakajo v letošnjem letu na vseh poljih važni dogodki, rekel bi dogodki odločilne važnosti za naš bodoči razvoj, katerim moramo zato posvetiti kot stanovska organizacija polno pažnjo, da dobimo v vseh naših institucijah in zastopstvih odločilne branitelje našega gospodarskega napredka in dela. Apeliram na Vašo podporo in sodelovanje ter na Vaš složen in solidaren nastop, da dosežemo popolen uspeh.« Za odbornike so bili nato izvoljeni gg. Novak (Perdan), Simončič, Kavčič, Ambrožič, A. Volk, Bolaffio, Hieng, Piellck, Kanc, Derenda,. Železnikar in Čadež, za namestnike pa: gg. Gajšek, Breznik, Turk Vilko, Fabiani in Ravhekar. Za preglednika računov sta bila izvoljena gg. Kolman in Meden, v šolski odbor gg.: Stupica, Šterk, Skabeme, Hieng, Medic, Kavčič; za delegate Zveze: gg. Stupica, Šterk, Gregorc Ivan, Jelačin ml., Kavčič, Ambrožič, Volk, Verov-šek, Hieng in Šarabon, za njih namestnike pa: gg. Simončič, Pielick, Kanc, Derenda, Bahovec, Čadež, Bolaffio, Novakovič, Skabeme in Soklič. Na predlog g. Urana se je sklenilo, da naslovi gremij na magistrat vlogo z zahtevo, da mestni magistrat opusti sedanji način pobiranja smeti ih vpelje moderni ljudski higijcni ustrezajoči način pobiranja s posebnimi zaboji, ki preprečijo vsako zaprašenje tilic. Končno se je na predlog g. Zebala sklenilo, da se pretežni večini gre-mijalnih članov prihrani vlaganje individualnih prošenj za podaljšanje roka za vlaganje dohodninskih napovedi za leto 1025, ki poteče že koncem tega meseca, da se naj gremij obme na finančno upravo s prošnjo, j da se rok za vlaganje napovedi gene-relno podaljša do konca februarja t. 1. Večina trgovcev ne bo mogla namreč do konca t. m. vložiti napovedi, ker še ni sestavila končnih bilanc in tudi ni dobila raznih kontnih izvlečkov od denarnih zavodov o aktivnih in pasivnih obrestih itd. Ker ni bilo nobenega drugega predloga, se je načelnik g. Stupica zahvalil navzočim, ter zaključil občni zbor ob 11. uri. Anketa o krizi lesne trgovine in industrije. (Konec.) Delegat Mijatovič iz Sarajeva je opisoval obupne razmere v šumskem gospodarstvu v Bosni, posebno pri podjetjih, kjer je bila železnica v stanju kriti komaj 50% zahtevanih vagonov in nekaterim manjšim podjetjem te- j kom dveh let ni dostavila niti enega ' vagona. Podjetja so morala vsled tega restringirati produkcijo pod polovico in odpustiti mnogo delavcev. Tajnik M. Bauer iz Zagreba opozarja, da rabi kakor je iz izvozne statistike naših šumskih proizvodov razvidno, naša lesna industrija in trgovina, katere celokupne delniške in rezervne glavnice znašajo okroglo 1 milijardo dinarjev, najmanj še tri milijarde dinarjev bančnega kredita, za katerega morajo plačevati visoke obresti. Od poldruge milijarde kreditov, ki jih je dala Narodna banka privatnim podjetjem, pa participira celokupna lesna industrija in trgovina komaj s 50 milijoni dinarjev. Ta znesek ni v nikakem razmerju z važnostjo lesne industrije in trgovine, ker bi moral znašati najmanj 300 milijonov dinarjev. Zbornični tajnik I. Mohorič iz Ljubljane je izrazil predvsem v imenu zbornice zahvalo inženerju Marinovi-ču, da so vsi predlogi zbornice že načeloma sprejeti v referat ter se je tako naši najvažnejši želji ugodilo v predlogih ministrstva. Opozarja nadalje na nedostatke, ki so se dogajali tekom jesenske izvozne kampanje, ko lesna industrija po cele tedne ni dobila niti enega vagona na razpolago in poudarja nujno potrebo popravljanja odprtih vagonov. Poudarja, da je bila južna železnica že pred poldrugim letom prevzeta v državno upravo, vendar se jo v tarifnem oziru še vedno smatra kot privatno železnico ter se tarife preko njenih prog še nadalje lomljeno računajo. Pripominja, da vzbuja velilco nezadovoljstvo dejstvo, da se rešenje ministra saobračaja dr. Popoviča glede 30% ^nižanja tarife za izvoz lesa še vedno ni izvedlo. Ako bi se vsaj v teh dveh točkah ugodilo našim pravičnim zahtevam, bi se situacija v tarifnem oziru mnogo zboljšala. Nadaljne debate so se udeležili prof. Djoka Jovanovič, predsednik šuraarskega udruženja, Vaso Vasiljevič iz Gruža, Pavlovič iz Sušaka, Do-žudič iz Belišča in zastopnik tovarne Našice. Načelnik Savič je v svojem temperamentnem govoru obsodil nelojalno zadržanje nekaterih šumskih industrij, ki se nahajajo v tujih rokah in ki še vedno favorizirajo tuje nameščence ter se do danes niti v tem oziru niso nacijonalizicala. Načelnik dr. Todorovič je nato analiziral različne možnosti inozemskega kredita in vprašanje državnega jamstva za privatne industrijske kredite. S tem je bila splošna debata zaključena ter so se delegati podelili v štiri sekcije in sicer v splošno sekcijo za vprašanja eksploatacije državnih domen, davčna vprašanja in socialnopolitična vprašanja, dalje v sekcijo za carinsko-poli-tična vprašanja, v sekcijo za kreditna vprašanja in konečno v sekcijo za prometno-tarifska vprašanja. Interesenti iz Slovenije so bili zastopani po delegatih v vseh sekcijah. Sekcije so razpravljale v ponedeljek popoldne in zvečer ter celo dopoldne v torek obširno o splošnih vprašanjih kakor tudi o špecijt h in krajevnih zahtevah posamezniu pokrajin ter je bila nato sprejeta < '"širna resolucija na plenarni seji v 'unak popoldne. Prvi tlel resolucije se nanaša na kreditne potrebe naše gozdne industrije, glede katerih zahteva, da se jih mora zasigurati po sposobnosti in kapaciteti posameznih obratov. Ker gre 70% naše produkcije mehkega lesa ter 00% trdega lesa v inozemstvo, je treba poleg dinarskih kreditov osigu-rati tudi eskomptni kredit v inozemskih valutah. Ker traja eksploatacija in predelava lesa najmanj poldrugo leto, je treba, da se deluje na valutno stabilnost, ki je podlaga zdrave kalkulacije. Šumarska industrija pozdravlja ja-čanfe dinarja, vendar opozarja, da je treba, da se jačanje vrši sistematično brez velikih skokov in padov, ki vnašajo v obratovanje nesigumost, povzročajo odpuščanje delavcev in zmanjšujejo državne dohodke na davkih in tarifah. Zato se predlaga, da se skliče posebna anketa, ki naj bi se bavila z vprašanjem stabilizacije dinarskega tečaja. Glede inozemskih kreditov pa se po dosedanjih skušnjah mora ločiti med velikimi in malimi podjetji, ker so zadnja povečini domača in narodna. Velika podjetja uživajo po svojih starih zvezah kredit v inozemstvu, medtem ko so mala podjetja prepuščena sama sebi. Poleg tega nudijo velika podjetja vsled svojih dolgoletnih zvez garancijo velikih nank, ki se jih vsak moment lahko uporabi kot podlago za inozemski kredit, dočim manjša industrijska podjetja takih prednosti nimajo ter je zato treba, da se stvori taka podlaga z državno garancijo. V resoluciji prometne sekcije, ki je zelo obširna, se predvsem zahteva, da se čimpreje uredi odnošaj države na-pram vicinalnim in privatnim železnicam, da bi se z nelomljenim računanjem tarif olajšalo transport šumskih proizvodov. Poleg tega se zahteva de-klasifikacija hlodov iz tarife B na C, kakor je bilo pred vojno, ter za lesno oglje iz tarife B v špecijalno tarifo. Poleg tega se je zahtevalo, da se nabavijo špecijalni vagoni za tovorjenje lesnega oglja ter da se tarifa pri teh transportih računa za faktično in ne za nakladalno težo. Dalje je bila zahtevana deklasifikacija materijala, ki služi za embalažo, na tarifo C ter tarifna zaščita tanina v notranjem prometu napram inozemskim strojilnim ekstraktom. Predlagalo se je nadalje znižanje najemnine za skladišča na Sušaku, ker so skladišča na Reki za 50% cenejša, ukinjen je ležarine za blago, ki se nahaja na železniških prostorih, kadar železnica ni v stanju dostaviti vagonov, dalje znižanje na jemnine za ležišča ob železuiški postaji. Nadaljne točke resolucije se nanašajo na zahtevo, da se za nujne transporte za utovor na ladje daje prednost pri dostavljanju vagonov, da se na postajah, ki tovorijo nad tisoč vagonov letno, zgradijo vagonske tehtnice ter da se popravljanju voznega parka posebno ob železnicah posveti posebna pažnja. Končno zahteva resolucija uvedbo sistema štacijskih ekspertnih tarif za vse šumske proizvode z najmanj 30% znižanjem in z upoštevan iem potrebe reekspedicij, uvedbo znižanih tarif za domače luke, uvedbo znižane tarife za prevoz drv v Banat in Beograd ter za uvedbo kreditiranja '--zarine. V carinskopolitični resoluciji se predlaga, da se pri pe dbah s sev. 1 državami ohrani zaš";'r' - carino ter j skuša doseči za naše 1 "o izdelke na | jugu carinske ugodil^ ‘ V splošni > sekciji pa se je sprej 7 ,r resolucijo zahtevo, da se zasigura pravico eksploatacije državnih gozdov domačinom potom dolgotrajnih pogodb ter da se čimpreje pristopi izenačenju davkov in reviziji dajatev za socialno poravnavo. Izjava zastopnika prometnega ministrstva, da bo najpozneje tekom enega meseca uveljavljena ekspertna tarifa za les, je napravila zelo dober vtis. Ob zaključku je generalni direktor šum izjavil, da se bodo vsi predlogi, ki so bili podani pismeno od posameznih korporacij, odnosno ustmeno tekom debate, predložili posebni inter-ministerijelni komisiji, ki bo sestavljena iz zastopnikov prometnega, trgovinskega in finančnega ministrstva ter ministrstva šum in rud, da takoj ukrene vsak v svojem delokrogu potrebne korake, da se željam in predlogom ugodi, odnosno v kolikor pa to ni mogoče, da pripravi vse potrebno gradivo, da se vprašanja čim preje rešijo. Pogoji odškodninskih zahtev. (I* trgovinskosodne prakse.) Toženka je postavila vtoževani terjatvi v pobot svojo nasprotno, veliko večjo terjatev iz naslova odškodnine, utemeljujoč ta svoj prigovor tako-le: Tožnik ji je v juliju 1919 kot pooblaščenec lastnika prodal neko tovarno, ki je bila last avstrijskega državljana, in radi tega pod sekvestrom. Še preden pa je bila odobrena ta pogodba, ki se je takoj predložila v odobritev sekvestracijskemu oblastvu, je tožnik na podstavi istega pooblastila prodal tovarno drugim, neki družbi. S tem postopanjem ji je napravil tožnik veliko škodo. Povzročil je zmedo v odločitvah upravnega sekvestracijskega oblastva. radi česar je nastal dvom, čigava last postane tovarna. Toženka je radi tega zamudila že ugodne prilike in ugodni čas za nameravano povečanje tovarne in ni mogla vzidati novih gonilnih strojev in stiskalnic, ki jih je bila nabavila, a so ležali ne-izrabljevani. če bi tožnik ne bil s svojim ravnanjem povzročil tega stanja, bi bila toženka do koncem 1.1920 vso tovarno preuredila, povečala in adaptirala, izrabila bi bila konjunkturo in zaslužila najmanj desetkrat toliko, kolikor tožnik od nje zahteva s tožbo. Tudi ji je tožnik povzročil s svojim postopanjem velikanske stroške za intervencijo v Beogradu, da je mogla zadnji hip preprečiti potrditev druge pogodbe. Tudi ni pripustil, da bi bila toženka nastopila posest tovarne. Tožitelj je ugovarjal, da je bila druga pogodba, sklenjena v januarju 1. 1920, sklenjena samo za primer, da bi se prva pogodba, sklenjena s io-ženko, ne bila potrdila po pristojnih sekvestracijskih oblastvih. Posesti oz. obrata prodane tovarne, ki se je dotlej obratovala na račun neke tuje tvrdke X., pa toženki sploh ni smel izročiti, ker mu je sekvestracijsko oblastvo to izrečno prepovedalo. Tovarne torej ni mogel prej izročiti, dokler ni bila pogodba odobrena ali pa sekvester razveljavljen. Slednje se je zgodilo v aprilu 1. 1921, tedaj pa je obratovanje prevzela toženka. Po drugem kupcu se je bil ozrl šele, ko je videl, da se pogodba s toženlco ne odobri, ampak da se ji delajo razne težave; toda tudi tedaj je lojalno in previdno sklenil drugo pogodbo z znanim pogojem, ki je bil tudi toženki dobro znan. Pravdno sodišče toženkinciw prigovoru ni ugodilo. Ugotovilo je, da je tožitelj res tovarno naprej prodal z izrečnim dostavkom, da se ta pogodba sklene le za primer, da bi sekvestracijsko oblastvo pogodbe s to-ženko ne odobrilo. Iz tega pa sledi, da toženkino postopanje ni povzroči- lo kake zmede pri sekvestracijskem oblastvu, ker je ostala njegova odločitev glede odobritve prve pogodbe še vedno popolnoma prosto. Tudi je dognano, da je po izrečnih ukazih sekvestracijskega oblastva smel tožitelj prodati podjetje edino na račun tvrdke X., in ne na toženkin račun. Potemtakem toženka sploh ni mogla prevzeti kupljene tovarne, dokler ni bil sekvester razveljavljen, torej tudi ne adaptirali niti vstaviti novih strojev in stiskalnic. Škode torej toženki ni povzročil tožitelj. Prizivno sodišče je toženkin priziv zavrnilo. V soglasju s prvim sodiščem je bilo tudi prizivno sodišče mnenja, da druga pogodba sama po sebi toženki ni povzročila nobene škode, kajti la pogodba šekvestracij-skemu oblastvu ni zabranila, da postopa na podstavi upravnih predpisov, veljavnih za sekvestracije, in da po prostem preudarku odobri eno ali drugo pogodbo ali pa nobene. Druga pogodbu sama na sebi torej ni mogla niti preprečiti, niti zavlačevati rešitve odobrenja toženkine pogodbe. Drugega protipogodbenega ali protizakonitega dejanja, ki bi utegnilo tvoriti tožnikovo krivdo, pa toženka niti ne navaja. Tudi revizijsko sodišče je toženkino revizijo zavrnilo. Gre za odškodninsko, pobotoma uveljavljeno terjatev. Pogoj sleherni odškodninski zahtevi pa je poleg nastale škode in vzročne zveze med nastalo škodo ter kakim dejanjem ali kako opustitvijo onega, ki je baje oškodoval, po § 1295 obč. drž. zale. tudi krivda. Prav v tem smislu izreka prizivna sodba v razlogih, da toženka ne navaja ni-kakega protipogodbenega ali protizakonitega dejanja, ki bi utegnilo tvoriti tožiteljevo krivdo. Revizija prezira, da polaga prizivna sodba svoj poudarek na krivdo. Vse, kar tudi še revizija očita tožitelju, in sicer: sklep nove, druge pogodbe za primer, da prejšnja pogodba s toženko ne bi bila odobrena, zmede v odločitvah oblastva, toženkina zamuda ugodne prilike za povečanje tovarne in neizrabljeno postajanje dragih strojev, toženkini stroški za intervencije v Beogradu, — vse to lahko, da je res in lahko, da je toženki povzročilo škodo. Bistvenega pogoja odškodninskega zahtevka, krivde, se pa te okol-nosti ne tičejo. Prav je torej bilo, da niso bili dopuščeni dokazi, ki so bili o teh okolnostih ponudeni, ter prizivna sodba povsem ustreza zakonu. R. St. isnsiSfsajssseiei&eissiSSSSSL^ >BUDBHA< I " ' ~ ~1 Jws.ll Sit 'JJ/h .BUDM - -tj* trade mark c lis D Trgovina. Likvidacija centraliziranja nemške zunanje trgovine. — Nemška vlada postopoma ukinja centrale za zunanjo trgovino. Pred kratkim je ukinila centralne poslovalnice, med drugim za nemške livarne, za glasbila, za lesno industrijo, za gorilno olje, za bencin in benzol, za steklo in naravno kamenje. Podpora za udeležbo naše države na razstavi v Lvonu. Minister trgovine in industrije je sklenil, da se iz budžeta ministrstva določi v svrho podpore za sodelovanje naših gospodarskih krogov pri veliki mednarodni razstavi uzorcev v Lyonu, ki se otvarja marca t. 1. iznos 120 tisoč Din. Dunajska produktna borza je pričela dne 10. t. m. priobčevati cene namesto v kronah v šilingih. Cene v šilingih veljajo za 100 kg (doslej za 1 kg). Indeksne številke v Nemčiji. — Indeksna številka za veletrgovino se je v prvih osmih dneh t. m. zvišala od 134.4 na 136.4 točk, to je za 1.6%. V isti dobi se je indeksna številka za preživljanje povišala za 0.7% na 123.8 točk. Borzno poslovanje ob sobotah. — Borze na Dunaju in v Pragi bodo v bodoče poslovale tudi ob sobotah. Število trgovskih slučajev v Angliji. — V. Angliji je bilo priglašenih trgovskih stečajev 1. 1920; 2286, 1. 1921: 5664, leta 1922: 7636, 1. 1923: 8146 in 1. 1924: 7984. Zvišanje indeksa za veletrgovino t Rumuniji. — Indeksova številka za veletrgovino v Rumuniji se je v decembru 1. 1924. zvišala od 4132 na 4285. fTrnArnpniliilroiin Industrija. sklenile odposlati ministrstvu trgovine in industrije posebno spomenico, v kateri prosijo, da se prepreči nadaljno otvarjanje tovarn špirita v prečanskih pokrajinah, da se znižajo cene za gorljiv špirit in za špirit, ki se porablja za kislino in da se v izdatnejši meri pospešuje izvoz. Za utemeljitev teh zahtev na-v&ja spomenica, da imamo 8 industrijskih iii 56 poljedelskih tovarn, ki morejo na leto izdelati 4050 vagonov špirita, dočiin ga rabimo doma le 700 vagonov. Otvoritev novih tovarn naj bi se dovoljevala z omenjenim kontingentom proizvajanja le v Srbiji, kjer še ni špiritovih tovarn. Špirit se porablja za gorivo in za proizvajanje kisline ali likerjev, konjaka, parfemov in drugih luksuznih produktov, važna pa je produkcija špirita tudi zaradi patoka, ki se porablja za živalsko krmljenje. Zaradi porabljanja patoka je važno, da so tovarne razdeljene po delih naše kraljevine. Za kompenzacijo znižanja cen za gorljivi špirit in špirit, ki se porablja za kiseli-no, naj bi se zvišala cena špirita, ki se porablja za industrijske namene, odnosno za izdelovanje luksuznih predmetov. Kar se tiče pospeševanja izvoza, navaja spomenica, da inozemske tovarne pospešujejo izvoz, če tudi z izgubo, ker pokrivajo izgubo radi patoka z donosom drugih monopolov. Vlada naj pospešuje tudi naš izvoz in omogoči tovarnam, da si osvoji svoja prejšnja inozemska tržišča, katera obvladujejo sedaj Nemci in Holandci. Denarstvo. Uvedba zlato valute v Franciji. Francoska vlada namerava predložiti parlamentu načrt, koji pomenja vrnitev k zlatemu franku. Paritet bi se moral ustanoviti z 10 tisoč Iranki za 1 kg zlata, kar odgovarja paritetu v iznosu 16 in pol frankov za en dolar. Koliko menic se prostestira v Beogradu? V prvi polovici meseca januarja se je pri trgovinskem sodišču v Beogradu protestiralo 411 menic. Carina. Proti carinski kontroli v trgovinah. Pne 16. t. m. se je vršila v zagrebški Trgovski in obrtniški zbornici anketa T«di nepoštenih pritožb carinarnice Proti zagrebškim trgovcem zbog pogre-senega deklariranja blaga. P o izčrpni razpravi se je sklenilo, da se prosi Generalna direkcija carin, da: 1. naroči carinarnicam. da bi se samo v izjemnih slučajih in vsled neanonimnih prijav podvzemalo naknadno pregledovanja robe,' potem ko je roba že izvožena iz skladišča v prostore carinarnice po čl. 66. carinskega zakona; 2. da odredi, da .je za to pooblaščen samo upravnik carinarnice ali njegov delegat in v nobenem primeru druge oblasti; 3. da se za primer negativnega rezultata povrnejo stroški vsem, pri katerih se povzemajo take naknadne revizije izven carinarnice; 4. da prepove prekopavanje skladišč .in obratov trgovcev s strani carinskih organov, ker ni to dovoljeno niti v smislu zakona. Naravno, da se s lem ne jemlje v zaščito tihotapcev, a se s pravico zahteva tudi to, da dokaze o tihotapstvu morajo predložiti carinski organi in uradi. — V interesu solidne trgovine je, da se carinjenje vrši korektno in da se odstranijo razlogi postopanju, ki povzročajo ugledu in interesu trgovcev težke škode. Izvoz in uvoz. Angleški uvoz in izvoz v decembru l. 1924. Uradna statistika pravi, da je Anglija uvozila v mesecu decembru za 131,600.568 šterlingov blaga. To je za 22,444.656 šterlingov več kot v decembru 1923. leta. Izvozila je za 60,307.866 šterlingov; torej za 5,192.633 šterlingov več kot v decembru 1923. leta. Promet. Poštne pošiljke- v Španijo in izvorna Izpričevala. — Predpisi o carinjenju Poštnih pošiljk v Španiji, ki so dovoljevali ugodnostno carinjenje poštnih paketov brez izvornega izpričevala, so stopili koncem leta 1924 iz veljave. Poštnim pošiljkam v Španijo se morajo to-fej, ako ne vsebujejo vzorcev brez vrednosti, od 1. januarja t. 1. dalje prilagati tudi izvorna izpričevala. Javno telefonske govorilnice v Beogradu. Ministrstvo pošt v Beogradu namerava postaviti na raznih mestih pre- stolice pet javnih telefonskih govorilnic in je v to svrho zahtevalo tudi potrebni kredit. Na ta način bi se omogočilo hitrejše razvijanje interurbanske telefonske službe in telefonskih razgovorov, s čimer bi se v veliki meri tudi ustreglo tujcem in samim meščanom, ker ne bi morali, ako potrebujejo telefon na ulici, se zatekati v prenapolnjeno telefonsko centralo. Promet v sušaškem pristanišču leta 1921. Dne 24. februarja lani je bil Su-šak evakuiran. Promet parnikov nerednih linij je bil v letu 1924: 193 z 157.942 tonami, parnikov rednih linij pa 1469 z 184.006 tonami, jadrnic 519 z 21.693 tonami. Skupni promet je lani znašal 12.017 vagonov raznega blaga, 1028 va- gonov vina, 4674 vagonov lesa, torej skupno 17.719 vagonov. Promet potnikov v sušaškem pristanišču je izkazan sledeče: I. razred 17.693, II. razred 6492, III. razred 70.324, skupno 94.439 potnikov. Največji potniški promet je bil v mesecih: julij, avgust, september. Enoten tarif za železniški promet. Internacionalna železniška konferenca, ki se je sestala v Krakovu, je določila enoten pravilnik za promet s Poljsko, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Avstrijo, Ogrsko, Švico in Italijo. Pravilnik stopi v veljavo s 1. marcem tekočega leta. Nadalje je konferenca odobrila, da se komisija za blagovni promet sestane dne 27. januarja v Monakovem, da izdela tozadevni pravilnik. TA ZNAK jamči za kakovost in radi tega hitro razprodajo v Vaši trgovini ! Ne zamudite izpopolniti Vaše zaloge »ZLATOROG« mila točno in pravočasno! Razno. Anketa glede odpiranja in zapiranja obratov. V minstrstvu za socialno politiko v Beogradu se je vršila te dni ožja konferenca, ki bi imela sklepati o tem, ali naj nova uredba o zapiranju in odpiranju trgovin stopi v veljavo izza 18. t. m., kakor je to predvideno, ali ne. Konferenci so prisostvovali zastopniki: 'I rgovske, industrijske in obrtniške zbornice, kakor oelavske zbornice in ministrstva trgovine in industrije. Zastopniki delodajalcev, ki so tudi bili prisotni, so zahtevali, da se uveljavljenje te naredbe odloži še za tri mesece, medtem, ko so delojemalci nasprotno zahtevali, da zadobi popolno moč že od 18. t. m. Na izjavo dr. Oliča, zastopnika ministrstva trgovine in industrije, da ta konferenca nima kompetence, da bi mogla odložiti uveljavljenje predmetne uredbe, se je sprejel predlog, da stopi v veljavo 18. t. m., a da se v teku sledečih treh mesecev od dneva, ko stopi v veljavo, izvršijo gotove izpremembe glede nekaterih nedostatkov, ki se bodo v dotičnem času pokazali. Razstava mlečnih izdelkov v Milanu. Na mednarodnem' vzorčnem velesejmu v Milanu, Id se bo vršil od 12. do 27. aprila t. 1., bo posebno urejeno odelenje za razstavo mlečnih izdelkov. Tudi na lanskoletnem velesejmu se je vršila razstava mlečnih izdelkov, katere so se udeležile skoro vse evropske in južnoameriške države. Ker ni biki lansko leto na omenjeni razstavi zastopana naša mlekarska industrija, poziva naš generalni konzulat v Milanu, da bi se naši industrialci udeležili razstave v čim-večjem številu. Francoska finančna politika. Na pred-poldanski seji je zbornica odobrila ustanovitev urada za dajatve v naravi, ki prihajajo iz Nemčije po določbah mirovne pogodbe. Tekom razprave o načrtu je izjavil ministrski predsednik Herriot, da je vlada proti vsaki inflaciji. Francija bo morala to leto, tako je nadaljeval Herriot, prestati več gospodarskih tež-koč; toda naj bodo posledice našega sklepa kakršnesibodi, za nobeno ceno nočemo denarne inflacije. Naj se zgodi karkoli, od sedaj naprej se ne bo tiskal niti en bankovec odveč. Storili bomo vse potrebno, da ukinemo politiko posojil iu iuflacije. Zbornica je te Herrioto-ve izjave sprejela z velikim navdušenjem. Odbor za kodificiranjc mednarodnega prava. Glavni tajnik Društva narodov sporoča, da je odbor 16 članov, ki jih je izbral svet Društva narodov 12. decembra preteklega leta v Rimu, v svrho preučevanja postopne kodifikacije mednarodnega prava, sprejel imenovanje. Člani odbora so večinoma profesorji prava na evropskih in ameriških univerzah. Kasneje jim bo prideljen tudi en izvedenec za muslimansko prav . Odbor bo najprej sestavil provizoričen seznam snovi mednarodnega ' a v a, ki se mera radi svoje aktualno- imprej kodifici-rati na podlagi me:! :arodnega sporazuma. Ta seznam se predloži pravočasno vladam vseh držav, brez ozira na to, če so slednje članice Društva narodov. Bogastvo Zedinjenih držav koncem decembra 1922. Cenilni urad ceni bogastvo Zedinjenih držav koncem decem-| bra 1. 1922 na 300.308,862.000 dolarjev, j Potemtakem se je premoženje Zedinjenih držav od leta 1912 pomnožilo za 72.2 odstotkov. Ta cenitev se oslanja na točno statistiko ameriškega premoženja, ki je po svoji višini razdeljeno na katego-lije. Avstrijska razstava v Londonu. Angleški urad za zunanjo trgovino je pod-vzel na iniciativo avstrijskih in britanskih trgovskih krogov vse korake za ponovitev avstrijske razstave v Londonu iu je obenem razposlal prospekte in prijavnice. Interes pri avstrijski eksportni industriji je zelo velik. Brezposelnost v raznih državah. Koncem leta 1924 je bilo število brezposelnih v posameznih državah sledeče: V Rusiji 1,300.000, v Veliki Britaniji 1 milijon 158.000, v Nemčiji 436.450, v Poljski 155.245, v Italiji 134.719, v Avstriji 130.000, v Češkoslovaški 73.006, v Holandiji 65.740, v Avstraliji 32.708, na Danskem 27.518, na Madžarskem 26.020, na Norveškem 20.050, v Belgiji 18.444, na Švedskem 17.344, v Franciji 11.863, v Kanadi 10.540, v Švicarski 9451, na Finskem 1803. Brezposelnost je napram isti periodi v letu 1923 nekoliko nazadovala. Od vseh mogočih držav se publicirajo statistike, samo za Jugoslavijo ne publicirajo mednarodni centralni uradi prav nobenih statističnih podatkov; najbrže, ker jih sploh ne prejemajo. Varnostna služba na franoskih vlakih. Ker je bilo v poslednjih letih izvršenih na potnike v vlaku več napadov, je bila oblast javne varnosti prisiljena, da ukrene potrebne odredbe za varnost potnikov. V to svrho je bil ustanovljen poseben zbor policistov, ki bodo vršili v ponočnih vlakih varnostno službo, tako, da bodo potniki na daljših vožnjah lahko brezskrbno spali. Zastoj v nemško-iiancoskih trgovskih pogajanjih. Dne 17. t. m. popoldne se je vršila plenarna seja nemške - francoske delegacije za sklepanje trgovinske pogodbe med Nemčijo in Francijo v Parizu. Francosko trgovinsko ministrstvo poroča o seji sledeče; Francoski del gati, katerim je bil 10. t. m. predi žen nemški protl-predlog, so skušali uveljaviti nove predloge, ki naj bi po svoji popustljivosti dovedli d sporazuma. Toda nemška delegacija ;e te predloge, v kolikor se tičej n izvedovanj in razpečavanja alz " 1 darinških izdelkov in minimaln stojkine na nemške izdelke, od H la. Francoski delegati so izročil: •’ to nemški delegaciji tekst svoji) !njih predlogov, o katerih m 1 'dnja sklepati in poročati sv ’ Kako pospešuje Italija - o lenje potoni poštne hranilnice. Da prid bi večje hranilne vloge in pospešil ' tem varčevanje, osobito med re'' ! imi sloji, je italijanska poštna hram' :ca razpisala za vlagatelje razne nap - v skupnem iznosu 4 milj. lir. Vseh nagrad je 1792, in sicer 82 po 25.000, 50 po 10.000 lir, 160 po 5000 lir, 350 po 2000 lir in 1200 po 1000 lir. Pri žrebanju nagrad pridejo v poštev vloge, ki so koncem 1. 1923 presegale vsoto 2000 lir. Žrebanje se je pričelo dne 30. decembra 1924. Rusko gospodarstvo v 1. 1924. »Prager Presse« dobiva od svojega dopisnika iz Moskve sledeče vesti: Posejana površina se je napram letu 1923 povečala za 8% (površina tehničnih kultur se je povečala celo za 20%), število goved je na-rastlo od leta 1923 na 1924 za 24%, število prašičev pa za 65%. Industrijska produkcija je povprečno narastla za 33 odstotkov, produkcija lahke industrije (tekstilne itd.) za 43%, produkcija težke industrije (metalurgične itd.) pa samo 23%. Množina natovorjenega blaga je narastla za 35%. Obtok bankovcev se je povišal na 2 in pol kratno višino. Trgovinski promet na borzah je narastel za 40%. V primeri z zadnjim letom pred izbruhom svetovne vojne je odstotna višina sedaj: Pri posejani površini 87%, pri industrijski produkciji v začetku leta 43%, na koncu leta 1924 pa približno 57%. Množina na železnicah natovorjenega blaga 47%. Obtok plačilnih sredstev 25%. Ljubljanska borza. 19. januarja 1925. Blago. Les: Trami, 3/3, 3/4, 4/4, 4/5, fco naklad, postaja den. 350, bi. 370; hrastovi frizi, 4, 5, 6, 7, 8, od 25—60 fco nakladalna postaja den. 1330, hrastove deske, 30, 41, 42, 52, 54, 61, 62, 71—81, M 2 m do 3.50 m, do 25% s srcem, .fco naklad, postaja den. 1250; smrekove deske, 25 mm, monte, fco nakladalna postaja bi. 575; remeljni, 4/8, 3/6, monte, fco naklad, postaja bi. 600; bukova drva, 1 m dolž., sept. seč., fco nakladalna postaja 2 vag. den. 22, bi. 23, zaklj. 22. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Ljubljana den. 455; koruza, nova, gar., fco Postojna tranz. bi. 265; koruza, nova, def., umetno sušena, fco Ljubljana bi. 250; oves srbski, par. Ljubljana 2 vag., den. 325, bi. 330, zaklj. 330; otrobi pšenični, srednje debeli, fco gorenjska postaja bi. 215; otrobi pšenični, drobni, pap. vreče, fco sremska postaja bi. 175; laneno seme, fco Ljubljana den. 650; moka za krmo št. 8, fco Odžaci bi. 240; krompir, fco dolenjska postaja bi. 155. Stročnice, sadje: Fižol ribničan, čišč., b/n, fco Postojna tranz den. 360. Vrednote. 7% investicijsko posojilo iz. leta 1921 den. 64%; loterijska 2%% državna renta za vojno škodo den. 127, bi. 130. Celjska posojilnica d. d., Celje den. 210, bi. 212. Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 226. Merkantilna banka, Kočevje den. 124, bi. 130. Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 895, bi. 902. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 150. Trbovelj, premogo-. kopna družba, Ljubljana den. 410, bi. 425. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100. 4%% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke bi. 90. T>žna poročila. ŠPIRIT IN ŽGANJE. Industrija špirita se bori že tri leta z raznimi težkočami, tako da je do sedaj delovala z velikimi izgubami. Vsled tega so se morale cene izenačiti in povišati, ker bi bil sicer obstoj tej industriji ogrožen. Pripomniti je treba, da so cene špirita v drugih državah še enkrat tako visoke kakor pri nas. 4 Današnje cene špirita za vagonske odjeme iz tovarne so sledeče: odjem 120 lil v cisterni Din 35.— odjem 100 hi v železnih sodih Din 36.— odjem 50 hi Din 86.25 odjem 25 lil Din 36.50 odjem 10 lil Din 37.— odjem 3 hi Din 37.50 odjem pod 3 hi Din 39.— z državno trošarino vred, le proti takojšnjemu plačilu v naprej. Eadi tega so se povišale tudi cene žganju, ker je bila v celi državi slaba letina za češplje, kakor tudi za vse drugo sadje, iz katerega se izdeluje žganje. Danes se zahteva za vagonski odjem za originalno slivovko za 1 % Din 85.—, tudi to le proti takojšnjemu plačilu na-prej. Tendencija je trdna in je pričakovati še višjih cen v špiritu in žganju. Trtne cene m meso * Ljubljani (16. januarja). V mesnicah po meetu 24 do 27. Ne trgu: Govedina: 1 kg govejega mesa I. 24—26, II. 17—24, vampov 10 do 12, pljuč 8—10. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 27—50, II. 25, jeter 29 do 30, pljuč 24—25. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 30, II. 25, pljuč 14—15, jeter 25—30, slanine trebušne 27.50, slanine ribe in sala 32.50, slanine mešane 30, slanine na debelo 32.50, masti 35—37.50, šunke (gnjati) 41.50, prekajenega mesa I. 38, II. 35. Klobase: krakovskih 56, debrecinskih 56, hrenovk 42, svežih kranjskih 40, pol prekajenih kranjskih 43, suhih kranjskih 50. Perutnina: 1 piščanec večji 20—30, 1 kokoš 40—50, t petelin 40—45, nepitana gos 70—80, 1 domač zajec manjši 10, večji 17.25 Din. 1 liter mleka 3—3.75, 1 kg surovega masla 50, čajnega 60—70, masla 50, bohinjskega sira 56, sirčka 10, eno jajce 1.50 Din. Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani. 1 kg kave Portoriko 76—84, Santos 50—54, Rio 42—46, pražene kave I. 110, II. 84, III. 60, kristalnega belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, riža I. 10—14, II. 8—10, 1 liter namiznega olja 25, jedilnega 22, 1 kg soli 3.50, riževega Škroba 18, pšeničnega 14, koruznega 12, testenin 18 do 12 Din. Mlevski izdelki na trgu v Ljubljani (15. januarja). 1 kg moke št. »Ot 7.50, za kuho št. »2< 7, bele krušne št. »5-5.25, črne krušne št. >7« 4.25, kaše 6, ješprenja 7, otrobov 3, koruzne moke 4.50, zdroba 5, pšeničnega 7.50, ajdove moke I. 8, II. 7 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 6 konjev, 1 bik, 138 volov, 345 krav in 4 teleta, skupaj 494 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 13. januarja 1925 so bile sledeče: Debeli voli 1 kg Žive teže 11.20—11.75 Din, pol debeli voli 10 do 11, plemenski 9.50—10, klavne krave debele 9.75—10.75, plemenske krave 7.50—9.25, krave za klobase 5.75—7, molzne krave 7—9.75, breje krave 7 do 9.75, mlada živina 10.50—11.25, teleta 15—17 Din. — Mesne cene: Volovsko meso I. vr9te 25—27.50, volovsko meso II. 22—24, meso bikov, telic in krav 15—20, telečje meso I. 25—30, telečje meso II. 21—24, svinjsko meso sveže 18.75—35. Prodalo se je 128 komadov. Dunajski živinski trg. 12. t. m. je bilo ha trgu 2090 komadov goveje živine. Uvozile so: Ogrska 789 komadov, Češkoslovaška 88 kom., Jugoslavija 39 kom., Rum unija 616 kom., Avstrija sama je postavila na trg 1311 kom. — Cene: Vo- li la ak 195—22.000, voli la 10 do 20.000, voli srednji 154— 17.500, bušaki Dobiček in zadovoljstvo svojih odjemalcev boste dosegli le s tem blagrom ak 13—16.000, biki ak 13—60.000, krave ak 13—16.000, klobasarice ak 8— 15.000. Potek sejma je bil srednji. Cene so ostale povečini neizpremenjene, samo bušaki in slaba živina se je podražila za ca ak 1000 pri kg žive teže. Mariborski tržni dan (17. januarja). Ta tržni dan je bil s svinjskim mesom izvanredno dobro preskrbljen. Na trg je prišlo 82 slaninarjev, ki so prodajali svinjino po 25 do 35, slanino po 30 in drob po 20 dinarjev. Kakor so cene pri slaninarjih padle, tako je bilo tudi pri domačih mesarjih, kajti ti-le so prodajali govedino pa 17—20, teletino 19—30 in svinjino po 20—30, klobase pa 25 do 35, prekajeno meso 40, drob po 8—14 dinarjev za kg. Mesar Pirš je prodajal govedino po 15—17, teletino po 19—20 in svinjino po 20 Din za kg. Pri njegovi stojnici je bil velik naval ljudi — prodal je pa tudi vse, kar je imel —, to so seveda nizke cene povzročile. V mestni mesnici se je prodajala govedina po 15, teletina pa po 19 Din za kg. To pot so se prodajale tudi morske ribe po 28—30 Din za kg. — Perutnine je bilo približno samo 300 komadov. Cene so bile kokošim 20—50, racam, gosem in puranom pa 60—150 Din komad. — Domačih zajčkov ni bilo videti. — Krompir, zelenjava, sadje in druga živila: Kmetje so pripeljali 7 vozov krompirja in so ga prodajali po 10—11 Din mernik (7 in pol kilogr.), drugače pa so bile cene solati 1.50—2.50 Din komad ali kupček, čebuli 3—5 dinarjev venec, kislemu zelju 3.50—4, kisli repi 2, jabolkam 4 do 8, hruškam 6—16, maslu 48, kuhanemu 54 Din za kg, jajcam 1.50—2.50, limonam 0.75—1.50, pomarančam 1—2.50 dinarjev komad, bučnemu olju 33—34 Din liter. — Lončena in lesena r o -b a, kakor lonci, sklede, krožniki, vrči, košare, jerbasi, peharji, koši, rešeta, banje, škafi, žlice, vilice itd. so se po- nujali po 0.50—100, brezove metle po 2—5 Din komad, koruzna slanla pa po 25—27.50 Din vreča. TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKft ANGLEŠKI PREMOG, 8LKZIJSKH BRIKETE dobavlja JUJRIJA", Ljubljana KRALJA PETRA TRG 8. Telet. 220. JV" Plačilo tudi na obroke! '•C Dobava, prodaja. Dobava akumulatorske baterije, motorja in merilnih inštrumentov. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje na podstavi čl. 86—98 zakona o držav, računovodstvu in njega pravilnika licitacijo za dobavo akumulatorjev, motorja z dinamo strojem na isti osi za polnitev akumulatorjev in merilnih inštrumentov v svrho postavitve akumulatorske baterije pri telegrafski centrali v Mariboru. Licitacija se bo vršila dne 20. februarja 1925 ob enajsti uri v poslopju direkcije pošto in telegrafa v Ljubljani (Sv. Jakoba trg štev. 2), pogoji za to dobavo pa se dobe proti položitvi predpisanega kolka 20 Din, oziroma so na vpogled v sobi št. 75 istega poslopja. Ponudnik mora položiti 5% odnosno, če je tuj državljan 10% kavcije ponudene cene pri Pomožnem uradu direkcije p. in t. v Ljubljani najkasneje do 10. ure na dan licitacije. Licitacije se lahko udeleži le ponudnik, ki je vpogledal ali prevzel tozadevne pogoje. Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 26. januarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 2500 vreč iz jute za cement (50 kg vsebine). Natančnejši pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju tega ravnateljstva. — Dne 4. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave inven-tarskih predmetov in pohištva v vrednosti 300.000 Din. Dne 9. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bakrenih cevi. — Dne 10. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave bakrene žice in bakrenih obročev; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu dobave smrekovih desk. Dobave. Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema ponudbe glede dobave dveh prenosnih tankov za prevažanje bencina in dveh podzemeljskih tankov-nih naprav za shranjevanje bencina za hidroplane. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 7. februarja 1.1. pri intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave 190.000 ovsa. — Dne 11. februarja t L pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave železne pločevine; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave peči, štedilnikov in cevi. — Dne 12. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede raznih lopat iz jekla. — Dne 13. februarja t. 1. pri ravnateljstvu, državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega tekstilnega materijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave 1500 kg saponi-na (surovo olje). — Dne 14. februarja t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave lokomotivnih ognjenih cevi. Pogoji se nahajajo v vpogled, pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delovni dan od 10. do 12. ure. 1. Odjemalce icdovoljl, ker je tanejii, pere pa perilo sneino bllUefa belo. 2. Trgovce zadovolji vsled konkurenCne tene ter lahke prodate. To je praloi praiek :i Dobi se v vseh veletrgovinah! Cenjenim trgovcem in industrijcem se priporoča solidno domače spedicijsko podjetje „JUG0P0RT“ na Sušaku, Uskoška ulica št 55. Podružnica podjetja na Rakeku in Jesenicah. Prevzema vsakovrstne transporte, ocarinjenja' In vskladlščenja blaga. Informacije bretplačno! Josip Peteline, tfubljana N« veliko7 (blizu PrrHemoreo« *(>o<7>vnl>e) ob votli molol Priporočti polrebiein« ».« 6IvU|«, krojofe, CevlJafJ«, ‘.»•rtlrtrje, modno blogo, pletenine. iipw rokf«, Sklice, Miku««, lotUelno blago. Telefon 915 Telefon «5 Tvrdka • nasledniki v Ljubljani. Clavna zaloga Ciril Metodovih vžigalic. Veletrgovina špecerijskega in kolonijal-nega blaga na debelo in na drobno po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte cenike 1 TISKARNA ..MERKUR mmmmm Trg/tnd. i i LJUBLJANA Sima« Orsgoriitsvs utica It IS u .SVETLIN Tvornlce* ^< • priporoča svoje prvovrstne kemične izdelke, kakor ..SVETLIN** la in »KARIČA" krema za čevlje »SVETLIN** v a* elinska mast za usnje - -SVETLIN** voščilo la, belo in rumeno - Pisarna In zaloga : LJUBLJANA, Vegova ulica St. 2 Tiska Časopis«, posetnic«. knjig«, broinrs, l«tak«. csnik«. pravil«, lepake, vse trgovske la aradn« tiskovin« Itd. v sni In v v«4 barvah Lastaa kajtgovasalaa V eletrgovtrua v •««««•••»••>« •••••••»•••»• Ljubljana, Poljanska cesta St. 3 Krovec, stavbeni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacije vodovodov Napravo airalovodov, - Kopallik® ia kloectne naprave. Izdelovanje posod is pločevine sa flrnei* barvo, lak In med vsake velikosti, kakor tudi posod (ftkalle) za konzerve Najboljši Hvalni »troj Je edino le losip Petelinc-a znamka Gritzner in Adler za rodbino, obrt In industrijo Ljubljana Pouli» vmm m bru;U(M. gartndla. Delavnica sa popravila da veHko Talal » »'3 Ma ml. IS V Ljubljani prlporoCa Špecerijsko blago r osmo vrstno Sgni^Je moko In deSslne pridelke raznovrstno rudninsko vodo Lastna praiama *a kavo in mlin aa «11-lave m električnim obratom. MA RAJEPOLAOO! mn ^»atnft ta jsdsjstsi|i >Meik*r<. tnovako-iadsitrijaks d. 4., LJuMfana. — Odgovorni uradnik P. JERAS. Tlak tlakam« »Morkur«, trgovako-indnatrljaks d. d.