123
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V.
Ki se s ključi brani i družinu hrani,   ta  se   glada brani.
Slepemu tema ne pači.   (Nesramnež ne mara za sram, neumnež ne mara za nauk.)
Molitva gre   k Bogu,   a   kruh   u torbu.    (Na pravo molitev da Bog blagoslov.)
Vsi ljudi mnogo znaju, a sam Bog vse znd.
K svojemu ni daleko pojti (k imanji ali rodbini, ako se rado ima).
Kade ni  debla, ni hlada.   (Kjer ni mogočnosti,  ni velikega dela.)
Mula je pitoma (krotka), ali udre kopitoma (varuj se potuhnjenca).
Vsaka vas ima svoj glas (poseben govor).
Dalje je od zla do dobra, nego od dobra do zla. (Raje pride zlo, nego dobro.)
Kade se ki rodi, tamo rad beži. (Domovina je mila.)
S ključi se brani (zapiraj), s čeljadom (z družino) se ne karaj.
Drage dečline i žene, čuvajte se po mene! (Pravi nesrečno umožena žena.)
Dokler je čep mokar (vina kaj v sodu) , ne fali ni kuno ni botar;  kada je čep sub, je kum i botar glub.
Za sto let ne bo mojih erevljev ni dret.
Petehi su mu zakukurikali. (Tako se reče, ako kdo počne, pa ne more dozidati,) To je vzeto iz basne o Divic-gradu (amphitheater) v Pulji. Učkarske vile so se z nekim Učkarjem vadlale, da bodo jedno noč, noseče kamenje z gore Učke v Pulji Divic-grad , ga sezidale in pokrile, poprej, nego petelini zakukurikajo; al ta Učkar je ucoel peteline lepo oponašati, ter je zarano peteline zbudil, da so kukurikali, in tako so deve-vile vadijo zgubile , a Divič grad (grad devic-vil) je ostal nedozidan in nepokrit.
Stoji   na   stok   (ravno  navzgor) ;   stoji   na   pošo   (na pošev).