8 5 5 A’ ^
l !
Poštnina
PRImuKSKI DNEVNIK
Abb- Mt5SfiuripEtov“ Cena 300 lir
Leto XXXVI. Št. 44 (10.564)
TRST, petek, 22. februarja 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« ^ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
NEPRIČAKOVAN obrat v desno ob koncu kongresa krščanske demokracije
Večina na kongresu KD proti dialogu s komunisti Zaccagnini in Andreotti sta ostala v manjšini
Zaskrbljenost pristašev Zaccagninijeve politike zaradi, majhnih možnosti za izhod iz krize Komunisti niso pripravljeni na razpravo o programu vlade, če postavlja KD proti njim Projudicialno zaporo - PSI bo prihodnji teden sklepal o odpovedi podpore Cossigovi vladi
— Izid volitev novega vsedržavnega sveta krščanske demo-njirn ' V .ce*0,i odraža razmerje sil, ki je prišlo do izraza predsinoč-
tono’
' j10 ie lider struje Forze nuove Donat Cattin pridobil vso stranjo ,®snico in sredino, do dorotejcev, ter povsem nepričakovano Za J® 'k usPoh, zaradi katerega je postal — pa čeprav verjetno le ,-atek čas — dejansko edini zmagovalec kongresa. Kar 57 odstot-e*e8atov se je namreč izreklo za Donat Cattinovo »preambulo«, jjlja uvod, ki
„	ga je predlagal
enotno besedilo vseh predloženi, J0'110'! >n v katerih piše, da <JU, e.vol“ciji KPI» kongres KD t**foč^a’	obstoja naspro-
hu a s* stališča .. . ne omogočajo a^i demokraciji delitev odgo-T°st' S tisto stranko.,,
J«	krščanske demokracije
^ •zavrn'i Zaccagninijeve pre-j„ Pa čeprav zelo previdne kom ■ ? nakazane o soočanju s Dfpj^sii. Za dokument, ki sta ga j, j 'avila Zacagnini in Andreotti izreklo 41,1 odstotka delega-
tov, to je pripadniki Andreottijeve struje (12,4 odst) in pripadniki Zaccagninijeve skuitine, ki združuje morotejce, baziste in «Bodra-tove prijatelje*.
Za zaključek tega kongresa ni značilen razkol krščanske demokracije; konec koncev je do razkola na kongresu vedno prišlo, tudi na zadnjem kongresu, ko so neposredno volili tajnika in je Zaccagnini v zadnjem trenutku in za majhno število glasov prekosil Fanfanija. Značilno je, da pomeni ta kongres
"■miiiiiiiii, , n,,, niHiininuuHHumnnti umiiiniii im,	umni, miiiuum,,, um u, f
I DRUGIM MESECU KRIZE M!D VELESILAMA
Sovjetsko tolmačenje mednarodnih dogajanj
Otonih izgledov o umiku čet SZ iz Afganistana
— Pretekla sta že sko-sko int8 meseca. odkar s sovjet-trsSa tervencijo v Afganistanu prelet a SVet hajhujša kriza povojniii če’i2vJravrih znakov umirjenja ni, ditejjezatnem° izjave sovjetskih vo-litvarr|v na, zborih volivcev pred voljo^.1 V '^bovne sovjete republik, da P°slanci zatrujujejo ljudstvu, sti ,0V;Jska zveza kot v preteklo-
t)apJfg,0Varja politiko popuščanja totikj Stl *n Pušča odprta vrata «po-tade razuraas>- Minister za zunanje da ^Andrej Gromiko celo trdi, dfžavrTK h spornih vprašanj v med-Probl 81 °dnosih in ne mednarodnih Vjetsi, tr'0V’ 0 katerih se ne bi So-^ a zveza pogajala.
OtOeJ Pjem obdobju pogajanj o ttietj anJu strateškega orožja je 'čnake6 eS'*ama Prevladalo načelo jan jih6 Varnosti», po sedanjih doga-drjj Pa P-staja jasno, da to ne in <ja a Vse odnose med velesilama 1'°Ves,VSaka no svoje tolmači «rav-
Sše d vsem tem Pa ie naj-Pa bru 3 86 njihovi spori prenašajo ^astva6 ^ržave’ na tuJa mc>rja in
ZVej^^vi zatrjujejo, da sovjetska Ijih r>!’.lma Pohlepa po tujih ozem ganiista lsotnost njene vojske v Af-be afonu, Pa je le posledica obram *Una,'aniStanske suverenosti pred t>°navi? -a§resijo. Sovjetski voditelji Ske-a ?J° tezo o načelih proletar-batek ‘H^macionalizma, ki jim je Rabil 8 s0 Priskočili na pomoč VaniaVaradi ameriškega vmeša-«ana’ v ,»e -ie stopnjevalo po izgubi a« L), Moskvi poudarjajo, da ZDA v Af3a„ nad°knadile iransko izgubo fVeza rw^banu' ker ^ bo Sovjetska ale^PP^vila po robu takim na-
••tih ^ Vsemu pa ZDA po sovjet-baujg- ,en.ab vztrajajo pri svojem ,valia n ■ 'ar nai bi jasno izpriče-•adij ,pri'S<>tnost ameriških bojnih *abs|?em letalonosilk v Perzijsko-a-v>nskj morju in stalni vvashing-!>ii	n' da so Bližnji in Sred-
Jienjsko ^r Indijski ocean »živ-Su h važn°sti» za ZDA kljub 0(1 arnJ,- aahaiajo na tisoče milj
Jake ' ,°bale'
Jejo, ,j moskovske ocene izpriču-,a jvjetska zveza ne name-®ardstan 3- iti sv°ie vojske iz Af-b°8ti 'n ne pretresa niti mož-sWa jmboličnega umika*. Sred-b®r°čaiJega obveščanja nadalje J‘ga J ' da prihajajo iz pakistan-rfhe l. .JJlja nove oborožene sku-, 8 PaS«. uriJ° ZDA in Kitajska.
j,, inskem ozemlju naj bi bilo hib p-JJbeebnih oporišč in 50 zbir-ata«., jank, kjer se urijo afgani-
bai'va^n ^kuRine' ki jih Sovjeti že £ ra,r.m e »banditi*. Ob vsem tem *H voi 'Jlv°. da se ne bo sovjet-Ka za sedaj še umaknila.
Jbotita?3/6 . pa Pozablja omeniti ^erriu ,Jiudski odpoT proti sovjet-diti 7 P^^gu. Nemogoče je pojas-V(!lmPerialističnim vmešava-k0®0	skoraj celotno za-
5a tak n kabulskih trgovin, ki so >ki r>aCln Protestirali proti so-w e umnosti v di-žavi, nemo-J mani# . Pojasniti protisovjet-Snsk-,f-5tacija v številnih afga-, wski '' niestih. a navsezadnje so-h i,rno,'a,štabi dobro vedo iz n .1* rv.Hl!lAenj v 2- svetovni vojni, ‘anščina nemogoča brez j v,vi<H Prebivalstva. Vsega tega jn;s J;m sre<lstvih javnega obve-!?»b(li(ib'- foročiln govorijo le o m °V-inn' ki nai>adajo »branilce (JJPdi pridobitev* Afgani
Aleksej Kosigin govoril volivcem
MOSKVA — «Zaupamo v zmago politike miru in popuščanja napetosti v mednarodnih odnosih, v potHi-ko, ki zagotavlja narodom bodočnost. Stopanje na pot moči in vojaške nadvlade, kot si to želijo številni v ZDA in na Kitajskem, bi bilo prava biaznost, saj samo veča nevarnost svetovnega spopada*. S temi besedami se je v moskovskem gledališču «Bolšoj» predstavil svojim volivcem po štirih mesecih odsotnosti predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin.
Njegov predvolilni govor je bil obenem «odpiranje* in »zapiranje* Zahodu. Prevladalo pa je »zapiranje*; zahodni opazovalci celo trdijo, da je bil njegov govor hujši od govora obrambnega ministra Ustinova. «Nihče ne sme dvomiti — je nadaljeval Kosigin — da bo SZ dopustila kršenje sedanjega ravnotežja sil •;ebi v škodo. Vojnohujskaška politika imperialističnih sil. njihov trmasti odpor proti stvarnostim v svetu, njihov poskus zaviranja osvobodilnih procesov, so glavni vzrok sedanjega poslabšanja mednarodnih odnosov. To še najbolje dokazuje odpor ameriških in drugih kapitalističnih krogov ob političnih spremembah v Kampučiji, v Iranu in v Afganistanu*.
korak nazaj, na stališča strankine desnice, ki zagovarja sestavo pet-strankarske vlade in zapira vrata komunistom, a ne le v vlado, ampak celo vrata do dialoga in do možnosti stvarnega sodelovanja pri snovanju državne politike.
To je prišlo do izraza tudi v številnih izjavah predstavnikov strankine levice oziroma zagovornikov Zaeagninija. Že predsinočnjim je Andreotti opozoril na skrajno nekorektnost Donat Cattina, ker je predložil svojo «pi-eambulo», ko je bilo kongresa dejansko že konec in ko se torej o tem dopolnilnem dokumentu ni mogla razviti dodatna razprava. Predstavnik Zaccagninijeve skupine posl. Pumilia je dejal, da «desna večina, ki se je na nepričakovan način osnovala ob koncu kongresa, odvzema krščanski demokraciji edino možno strategijo, da se sooča s sedanjo težko stvarnostjo v trenutku, ko se začenja po-Cossigovo obdobje.*
Med predstavniki struj, ki so podprle Donat Cattinovo «preambulo», pa je bilo včeraj vendarle opaziti rahlo zadrego zaradi nastalega položaja, a ne. zaradi odnosa do komunistične partije, ampak predvsem zaradi bodočega vodenja krščanske demokracije. Te struje razpolagajo namreč z absolutno večino, nikakor pa ni mogoče trditi, da so med seboj homogene in bi se torej lahko ta večina kaj kmalu skrhala; prvi je spregovoril Fla-minio Piccoli, ki očitno še vedno upa na tajniško mesto; dejal je, da je prišlo, kar zadeva komunistično partijo, do «enotnih stališč vseh skupin* in da je treba sedaj stremeti po dosegi «široke strankine enotnosti*, ki bo potrebna pri naporih za sestavljanje oodoče vlade. Donat Cattin, ki je zakuhal apdljo, pa je včeraj dopoldne blaženo izjavil, da «ne obstaja nobena večina* in da je to »vse, kar la.hko izjavi*.
Vceia. j namreč že zasedalo vodstvo komunistične partije, kjer sta Chiaromonte in Di Giulio poročala o poteku kongresa KD. V popoldanskih urah pa sta na tiskovni konferenci obrazložila stališča KPI: večina na kongresu KD ni sprejela Zaccagninijevega predloga (ki so ga komunisti nadvse pozitivno ocenjevali), da bi začeli s soočanjem z vsemi demokratič nimi silami brez aprionstičnih izključitev možnosti vstopa komuni stov v vlado. Kongres pa, ugotavljajo komunisti, ni nakazal alternativnih možnosti, ampak je z o-dobritvijo «preambula» celo zaprl vse možnosti politično-programske-ga pogajanja s komunisti.
Ob tem stališču komunistov, ki je bilo sicer znano že dalj časa in je bilo nanj vezano tudi samo Zacca-gninijevo poročilo, ostaja odprto vprašanje, kaj bodo naredili socialisti. Craxi je za prihodnji teden že sklical strankino vodstvo, ki bo razpravljalo o kongresu krščanske demokracije in bo verjetno sklepalo o
tem, kdaj bo PSI zahtevala odstop nih besedah pomeni, da bo verjet-
Cossigove vlade. Predsednik socialistične skupine v poslanski zbornici Balzamo je dal včeraj razumeti, da bi socialisti lahko vendarle počakali do zasedanja vsedržavnega sveta KD. to je do izvolitve tajnika, kjer se bodo osnovale nove večine v tej stranki. S tem seveda ne soglaša večina socialistične stranke, tista, ki je pred kratkim na centralnem komiteju prisilila Craxija, da je zavzel stališče za odprtje vladne krize takoj po kongresu KD. In današnji Avanti v uvodniku, ki ga politični komentatorji pripisujejo prav Crajdju, ponavlja to stališče: socialisti se nočejo zaplesti v sta-nje, ki je polno dvoumnosti in bodo takoj začeli z odstopanjem od obvez v parlamentu, piše danes v socialističnem glasilu. To pa v enostav-
no prihodnji teden na zasedanju socialističnega vodstva padel predlog o takojšnji zahtevi po odstopu Cos-sigove vlade,
Z izidom kongresa KD so zadovoljni le liberalci in socialdemokrati. Obojni vidijo v »preambuli* Donat Cattina stvarno možnost, da o-stanejo še nekaj časa v vladi. Republikanci pa so zelo previdni in njihov tajnik Spadolini je včeraj dejal, da je treba počakati na zasedanje vsedržavnega sveta KD. O vladi KD - PRI je bilo v zadnjih dneh mnogo govora, vendar je bila ta možnost postavljena vedno v okviru predlogov Zaccagninijeve skupine, kot nekako predhodnik vstopa KPI v vlado. Danes, ko se je stvarnost v KD spremenila, je previdnost Spadolinija razumljiva, (bbr)
V Beogradu končano zasedanje CK ZK Jugoslavije
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je ob koncu svoje plenarne seje odobril končni dokument o smernicah pri uresničevanju vodilne vloge ZK v jugoslovanski družbi	(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiitmmaiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiifiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiHiiiiifiitiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiluniiiiiiiiHia
Z BLISKOVITO AKCIJO KARABINJERJEV GEN. DALLA CHIESE
Domnevna voditelja rdečih brigad Peci in Micaletto ujeta v Turinu
Atentat na funkcionarja v avtomobilski tovarni «Alfa Romeo» pri Milanu
TURIN — Z dolgo pripravljeno in bliskovito izvedeno akcijo je karabinjerjem generala Dali a Cbiese uspelo uloviti Patrizia Pecija in Rocca Micaletta, ki ju označujejo za voditelja torinske, oziroma genovske «kolone* rdečih brigad. Za teroristoma, ki sta bila še med rj kimi domnevnimi »zgodovinskimi* voditelji rdečih brigad na prostosti, so varnostne sile oprezovale že od srede lanskega decembra, ko so aretirali peterico brigadistov in odkrili nekaj skrivališč. Vso akcijo so vodili naravno v najstrožji tajnosti in tudi po aretaciji niso posredovali nobene javne izjave ali sporočila policijskih in sodnih oblasti.
Potek policijske operacije je zato mogoče opisati le po skopih vesteh, ki so pronicnile iz uradnega molka. Po opreznem zasledovanju obeh teroristov, se je akcija policijskih sil sprožila v noči med ponedeljkom in torkom, ko je prišel v Turin sam general Dalja Chiesa. Karabinjerji so najprej vdrli v podstrešno stanovanje v Ulici Borgo Dora št. 1, kjer so presenetili organi, ki preganjajo teroriste dotlej neznanega Filippa Mastropasquo, 32-letnega roparja in razpečevalca mamil, ki je za take zločine presedel 5 let v zaporu.
V skrivališču so odkrili mnogo dokumentarnega materiala, letake, s katerimi teroristi prevzemajo odgovornost za atentate, nekaj lasulj in staro pištolo s strelivom. Žani-
ZUNANJI MINISTER ZDA NI PREPRIČAL ZAVEZNIKOV
BOREN USPEH CYRUSA VANCEA
Ipl ^
PARIZ — Kot pričakovano ni včerajšnji kratki obisk ameriškega državnega tajnika Cyrusa Vancea zgladil težav med francosko in a-meriško vlado glede afganistanske krize. Po svojih pogovorih s francoskim kolegom Jeanom Francoisom Poncetom je Vanče časnikarjem de jal, da sta ugotovila «široko stopnjo podobnosti tako v analizah kot v ciljih*, s katerimi skuša Zahod premostiti sedanjo krizo. Za temi besedami politični opazovalci že o-cenjujejo Vanceov obisk kot neuspeh, saj je državni tajnik priznal, da so bili «prisrčni, koristni in odkriti*. da razlike še vedno obstajajo in da jih bodo še nadalje pro učevali.
Da bi bila mera polna je predsinočnjim, pred obiskom ameriški ve leposlanik v Franciji kritiziral ne katere zahodne države predvsem pa Francijo zaradi pomanjkanja soli darnosti z ameriško vlado po sovjetskem posegu v Afganistanu. Od-
nosi med Washingtonom in Parizom pa so se «ohladili» predvsem po francoskem sklepu, da se ne bo njen predstavnik udeležil bonskega srečanja zunanjih ministrov ZRN, ZDA, Velike Britanije in Italije. Pariz je tako srečanje ocenil kot preveč provokativno za Sovjetsko zvezo, zaradi prevelike reklame, ki sta mu dali tako Amerika kot Nemčija. A-meriški državni tajnik je bil zato prisiljen, da se s svojimi evropskimi zavezniki ločeno sestane, da u-gotovi do katere mere so pripravljeni slediti Washingtonu v svojih protisovjetskih ukrepih.
Sinoči je delni neuspeh Cyrusa Vancea potrdil tudi francoski zunanji minister Francois Poncet, ko je izjavil, da obstajajo «podobnosti» glede vzrokov in bistva afganistanske krize, a «nasprotja» glede načina, kako bi krizo reševali. Francija torei vztraja pri svoji avtonomni politi’ i in ne podpira zanjo pretirane Carterjeve protisovjetske pobude.
Resnici na ljubo je bil Vanceov obisk v Bonnu in v Rimu le malenkostno uspešnejši. Predsednik italijanske vlade Cossiga je ameriškemu tajniku jasno povedal, da v enotnem zahodnem taboru, mora Evropa o-hraniti svojo subjektivno politiko, ki se lahko tudi razlikuje od ameriške. Glede bojkota olimpijskih iger pa italijanska vlada ni sprejela nobenih ukrepov in prepušča odgovornost vsedržavnemu olimpijskemu odboru.
Po vsem tem bo tudi skoraj gotova podpora britanske vlade le medla tolažba za ameriško diplomacijo. Položaj je torej ostal nespremenjen. Pariz nasprotuje Carterjevim protisovjetskim pobudam. Bonn gleda na krizo z ozkega vidika zahodnonem-ških koristi, Italija skuša pridobiti na času, le London, kamor je Vanče sinoči prispel, bo Vancea stoodstotno podprl, (voc)
Na sliki (telefoto AP); Vanče ob prihodu v Pariz.	■
Patrizio -Peci
mivo je, da so bili letaki podpisani z različnimi siglami, ki se jih poslužujejo teroristične skupine: «Prima linea* si lasti uboj funkcionarja ICMESE Paolettija, «ronde proletarie di combattimento* pa a-tentat na industrijca Orecchio, ki so ga 7. decembra ustrelili v noge. Po tem preiskovalci sklepajo, da delujejo teroristične skupine v tesnem sodelovanju.
Glavni cilj operacije so pa varnostni oddelki dosegli naslednji dan, ko so na Trgu Vittorio Veneto, nedaleč od odkritega «brloga», ulovili Pecija in Micaletta, ko sta prihajala na zmenek. Preden sta se sešla so ju obkrožili karabinjerji in jima bliskovito nataknili lisice. Oba sta bila oborožena, Peci baje s pištolo, ki so jo uplenili podčastniku železniške policije, ko so ga rdeči brigadi-sti ranili oktobra v Rimu. Varnostnim silam je torej uspelo, da so prijele vsakega posebej, da se izognejo nevarnosti oboroženega spopada v samem mestnem središču.
Oba brigadista sta bila precej različna od slik (posnetih pred 6 leti, preden sta se začela skrivati), ki so bile karabinjerjem na razpolago, in sta imela pri sebi ponarejene dokumente. Ob aretaciji sta odklonila vsak odgovor na vprašanja preiskovalcev in sta se seveda proglasila za «politična jetnika*. Zato je tudi še nemogoče razložiti prisotnosti navadnega kriminalca Mastropasque v skrivališču, v katero sta se po mnenju policije zatekala, Možna so le ugibanja o njegovi povezavi z domnevnima voditeljema rdečih brigad: ali se je v zaporu »politiziral*, ali pa predstavlja nadaljnji dokaz o zvezali med terorističnim in navadnim kriminalom.
Micaletto in Peci sta med drugim obtožena uboja v Ulici Fani v Rimu in umora bivšega predsednika KD Alda Mora. Po njuni aretaciji je od osumljencev še na prostosti le naslednjih sedem: Mario Moretti (ki ga imajo za voditelja rimske kolone RB in člana najvišjega vodstva), Enrico Bianco. Franco Pinna, Orian-na Marchionni, Susanna Ronconi, Barbara Balzerani in Giustino De Vuono. Po uspehu policijske akcije je notranji minister Rognoni včeraj čestital poveljnikoma policije Coro-nasu in karabinjerjev Cappuzzu, pri čemer je poudaril, da morajo varnostnim silam zagotavljati največjo solidarnost tako politične sile. kot vsi državljani.
Domnevno teroristko so aretirali včeraj tudi v Bologni. Gre za 21-let-no Anno Giordani, ki jo obtožujejo pripadnosti oboroženi tolpi in prevratniške zveze. Za njo so izdali zaporni nalog zaradi sodelovanja pri
U £&	.....
Rocco Micaletto
bančnem ropu, ki ga je konec avgusta lani izvedla oborožena skupina teroristov. Tedaj so prijeli 2 od 5 članov tolpe, ki sta pripadala organizaciji «prima linea*, za enim moškim in dvema ženskama pa se je bila izgubila sled.
Žal je treba tudi v včerajšnjem dnevu beležiti nov teroristični podvig. V tovarni «Alfa Romeo* v Are-seju pri Milanu so ranili v roko in v obe nogi načelnika oddelka za barvanje avtomobilov Pietra DalTEro. Atentat ni imel prič, saj so na žrtev
streljali v odročnem delu tovarne malo pred 19. uro, ko je bila že tema. Doslej si očetovstva ni prilastil še nihče, varnostne sile pa so začele takoj rešetati tovarno, ker menijo, da bi mogli biti atentatorji še v njej. Sindikati so takoj proglasili za danes enourno protestno stavko. (Iv)
Srečanja sindikatov s PRI, PLI in PSDI
RIM — Generalni tajniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Lama, Carniti in Benvenuto so se včeraj sestali z vodstvi PRI, PLI in PSDI. Na razgovorih so sindikalisti obrazložili predloge za ozdravitev gospodarstva in za zaščito delovnih slojev pred inflacijo, ki sestavljajo platformo za pogajanja z vlado. V preteklih tednih so l bili že sestali s KPI in PSI.
SALISBURY — Kot so včeraj sporočili v Salisburyju je policija predsinočnjim aretirala Mugabejevega predstavnika za tisk Justina Nyoka zaradi »protivladnih izjav*.
MADRID — Pripadniki baskovske separatistične organizacije ETA so predsinočnjim ubili v San Sebastia-nu pehotnega polkovnika Eugenia Saracibara.
PO OGLEDU TOVARNE SALONIT V ANHOVEM
Viktor A vbelj končal obisk v Novi Gorici
Spremljali so ga Vida Tomšič, dr. Marijan Brecelj in Tone Bole - Obširna razprava o cestnih povezavah
NOVA GORICA — S pogovori v anhovskem Salonitu se je konča! včerajšnji obisk Viktorja Avblja, Vide Tomšič, dr. Marijana Breclja in Toneta Boleta v novogoriški ob čini. Pred tem pa so si predsed niki in člani predsedstva socialistične republike Slovenije ogledali gradbišče mednarodnega mejnega prehoda v Vrtojbi in imeli pogovore o aktualnih vprašanjih novogoriške občine. Tako je med drugim stekla beseda o stabilizacijskih prizadevanjih, o problemih izgub, ki tarejo občino, predvem so podčrtali izgube v Meblovi temeljni or ganizaciji združenega dela Iverka in anhovskem Salonitu. Prav tabo je tekla beseda o uresničevanju osimskih sporazumov, o sodelovanju med posameznimi krajevnimi skupnostmi in občinami v Italiji in še posebej o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico.
Kot je poudaril predsednik skupščine občine Nova Gorica Jože šušmelj, novogoriška občina že vr sto let zelo prijateljsko in uspešno sodeluje s slovenskimi občinami Doberdob. Sovodnje m Števerjan ter z občino Gorica. To sodelovanje obsega raznovrstne oblike predvsem na kulturnem, upravnem, političnem in športnem področju v občini Nova Gorica je v gradnji več objektov, ki so določeni v- osim skih sporazumih. Med največjimi
objekti je prav gotovo mednarodni mejni prehod Vrtojba Celotna investicija znaša 150 milijonov di narjev. Trenutno je v gradnji 600 metrov ceste in mejni kontrolni objekti. Pričakujejo, da bo prehod odprt v drugi polovici letošnjega leta. Mednarodni mejni prehod se začeli graditi skladno z zakonom o izgradnji avtoceste Šentilj Nova Gorica. V izdelavi so tudi načrti za gradnjo ceste Solkan Brda, ki bo deloma potekala po italijanskem ozemlju. Na jugoslovanski strani naj bi letos začeli graditi cesto na odseku Hum - državna meja. Prav-tako pa bodo, seveda če bodo izdelani projekti, začeli graditi most čez Sočo v Solkanu. Investicija za cesto bo znašala 200 milijonov di narjev.
Na pogovorih v anhovskem Salo nitu pa je generalni direktor Milan Vižintin spregovoril o vseh težavah, ki tarejo to delovno orga nizacijo. V Anhovem so lani opremili 840 tisoč ton cementa ali 2! odst. več kot leta 1978 Pri tem pa so imeli za 21,5 stare milijarde izgube. Glavne vzroku za takšen položaj pa v Salonitu vidijo v prenizki ceni cementa. Pogovorov v Salonitu se je udeležil tudi član centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Miha Ravnik%
J. ALIČ
Titove poslanice Carterju, Brežnjevu Castru in Gandhijevi
Sporočilo zdravniškega konzilija
pravi, da je Titovo zdravstveno stanje še naprej resno
LJUBLJANA - BEOGRAD -Včerajšnje sporočilo zdravniškega konzilija o zdravstvenem stanju predsednika Tita je kratko in kon-cizno:
»Splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza Tita je šc naprej resno. Izvajajo potrebne ukrepe intenzivnega zdravljenja.*
Poročilo tokrat ne govori o »objektivnem boljšem počutju* predsednika, prav tako pa tudi posebej ne omenj'a težav v delovanju ledvic. Po tem je mogoče soditi, da je Titovo splošno zdravstveno stanje v zadnjih dveh treh dneh bistveno nespremenjeno in ostaja resno kljub izboljšavam, do katerih je prišlo v zadnjih dneh.
Agencija Tanjug je medtem sporočila, da je podpredsednik predsedstva SFRJ Lazar Koliševski včeraj izročil veleposlanikom ZDA, Sovjetske zveze Gvineje in Kube poslanice predsednika Tita za Carterja, Brežnjeva, Seku Tureja in Fi-dela Castra in da bo enako poslanico izročil minister za zunanje zadeve Vrhovec predsednici indijske vlade Indiri Gandhi med svojim bližnjim obiskom v Novem Delhiju.
Agencija Tanjug dodaja, da so bile te poslanice pripravljene že v prvih dneh februarja, ko je Titovo okrevanje po operaciji dobro napredovalo in jih je nameraval Tito podpisati brž ko bi zapustil kliniko. Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja potem tega ni mogel narediti in je zato zdaj Tito sam pooblastil Lazara Koliševskega, da poslanice podpiše in preda naslovnikom. Glasnik zveznega izvršnega sveta Mirko Kaležič je povedal, da je v spomenicah izražena zaskrbljenost Jugoslavije spričo razvoja svetovnega dogajanja in da vsebuje poziv mednarodni skupnosti naj vloži vsa napore za obnovitev razvoja popuščanja napetosti kot' univerzalnega procesa v mednarodnih odnosih.
Jugoslavija je trdna, enotna in neomajna. Njena moč je utemeljena v resnični neodvisnosti, samoupravnem socializmu in neuvrščenosti, kar je plod dolgotrajnega in težkega boja vseh Jugoslovanov pod vodstvom predsednika Tita. T6 je bistvo številnih poročil in komentarjev. ki jih vsak dan objavlja na stotine časopisov, radijskih in televizijskih postaj v številnih tujih državah o jugoslovanski stvarnosti, vzpodbujeni predvsem zaradi zdravstvenega stanja predsednika Tita. Svetovni tisk ne glede na politično opredelitev še nikoli ni toliko pisal o Jugoslaviji.
»Jugoslavija zna sama braniti lastno neodvisnost*, piše perujski dnevnik El Espereson, medtem ko El Coreo iz Lime dodaja, da Titova osebnost izžareva izredno moč in u-trjuje enotnost vseh Jugoslovanov. Italijanski Paese Sera komentira določene izjave v svetu in zaključuje, da v Jugoslaviji ni nikakršnih sumničenj v sposobnosti države, da o-hrani neodvisnost in sama 'odloča o svoji usedi. Glasilo socialnedemo-kratske stranke iz ZRN v uvodniku piše, «da je Jugoslavija pod Titovim vodstvom postala območje stabilnosti in da se je iz nekdanjega evropskega soda smodnika spremenila v stabilno državo*.
RIM — «Ne samo italijanska vlada, temveč italijansko ljudstvo izraža predsedniku Titu iskrene želje za ozdravljenje*, je izjavil italijanski zunanji minister RufHni pri sprejemu novega veleposlanika SFRJ v Rimu Marka Kosina.
Minister Ruffini je visoko ocenil odnose med obema državama, ki po njegovem predstavljajo «šolski primer dobrega sosedstva in prijateljstva*.
TRŽAŠKI DNEVNIK
SE O SESTANKU Z MINISTROM LOMBARDINIJEM
S SINOČNJEGA SESTANKA NA DEŽELI
EDINI POZITIVNI DOSEŽEK NAROČILO Industrijska zveza naj jasno pove ZA PREDELAVO GRIMALDIJEVIH LADIJ kje so na razpolago delovna mesta
Selo na dveh enotah bo trajalo le do srede septembra • Brez odgovora zah-tevi o preklicu dopolnilne blagajne in o deliniciji vloge državnih soudeležb
Včeraj se je vrnilo iz Rima tržaško odposlanstvo, ki so ga sestavljali tukajšnji parlamentarci, sindikalisti in predstavniki deželne uprave in ki se je v sredo zvečer sestalo z ministrom za državne soudeležbe Lombardinijem Ob povratku so sindikalisti povedali, da je odposlanstvi, orisalo ministrj nevzdržen položaj v tržaških obra tih z državno soudeležbo in mu izročili spomenico, v kateri so podrobneje nanizani problemi priza detih proizvodnih enot.
Glede Tržaškega arzenala - Sv. Marka spomenica naglasa, da je treba zagotoviti njegovo specializacijo za uresničevanje posebnih gradenj ter za predelovanje in popravljanje ladij. V njegovem okviru je treba čimprej dograditi zi dani dok Skladno z razvojem o-men.jene specializacije je treba določiti ustrezen organik osebja. Predlog ministrstva za državne soudeležbe, da bi arzenalu namenili poseben finančni sklad, sindikati sprejemajo, vendar morajo biti ta sredstva namenjena le finansiranju novih naročil.
Železarna Italsider pod skednjem mora razširiti svoj proizvodni program — pravi nadalje spomenica, — Tovarno velikih motorjev pri Bo-ljuncu je treba posodobiti, da bo kos konkurenci drugih podobnih o bratov v Evropi, tovarni CMI je treba zagotoviti naročila za gradnjo žerjavov, ki jih potrebuje tr žaška luka. Italcantieri in Tržaški Lloyd pa je treba primerno okre piti. Vsem tem obratom je končno treba z organizacijo posebnih te čajev zajamčiti reden dotok kva lificirane in specializirane delovne sile.
Glavna tema sestanka z mini strom pa je seveda veljala problemu novih naročil za Tržaški arzenal - Sv. Marko. Kakor smo zabeležili že v včeraišnji številki, ji-temu obratu sedaj zagotovljena predelava dveh ladij za družbo «Grimaldi». kar pomeni zaposlitev arzenala do srede septembra. To pa je hkrati tudi vse. kar je tržaško odposlanstvo doseglo v sredo na rimskem sestanku. Brez od govora — zlasti zaradi trmastih gledišč predsednika družbe Fincan-tieri Basilica Rocca. šo ob povratku poudarili sindikalisti — pa sta ostali obe prav tako važni zahtevi tržaškega odposlanstva, da se nam reč prekliče ukrep o vpisu 227 de lavcev Tržaškega arzenala v dopolnilno blagajno, in da se enkrat za . vselej razčisti vloga, ki naj jo v bodoče igrajo obrati z^ državno soudeležbo na območju tržaške po krajine.
Komunistični poslanec Cuffaro pa je v zvezi s sestankom z ministrom Lombardinijem naglasil, da je bilo v rimskih razgovorih opaziti, da je splošna stavka vsega tržaškega delavstva in prebivalstva 14. februarja le zganila vladne kroge. Minister Lombardini je namreč dal razumeti __medtem ko so bila stališča predsednika družbe Fincantieri povsem negativna — da Tržaški arzenal po predelavi dveh ladij za Grimaldi-ja lahko računa še na nova naročila v okviru prizadevanj za obnovo državnega ladjevja, za varčevanje z energijo in za boj proti onesnaženju mcrja. Minister je skratka pokazal določeno razumevanje za naše probleme.
Ni pa prodrla naša zahteva — je še dejal Cuffaro — naj bi se ob tej priliki konkretno definirala vloga državnih soudeležb v našem mestu in v naši deželi. In prav to nam je zdaj najbolj potrebno: v javni kom ponenti tržaškega gospodarstva je nujno poskrbeti za kvalifikacijo delovne sile, razviti tehnično-razis'.o-valne dejavnosti, preusmeriti obstoječi proizvodni potencial na nova tržišča in sprožiti nove oblike mednarodnega sodelovanja. Samo tako se bo lahko ustavilo postopno nazadovanje Trsta, zasebna podjetnost bo zadobila novega elana i.i bodo pri merno ovrednotene zemljepisne prednosti našega mesta in njegove bogate izkušnje v dejavnostih, ki so povezane s pomorstvom, (ef)
Bacicchi in Gerbfava o rabi slovenščine v poštnih uradih
Komunistična senatorja Bacicchi In Jelka Gerbec sta naslovila mi nistru za pošto in telekomunikaci je vprašanje, če so pristojni de javniki ob imenovanju načelnikov poštnih uradov iz skupine D v Na brežini, Bazovici, Devinu m Dolini upoštevali člen 3 uredbe glav nega ravnatelja za krajevne pošt ne urade z dne 21.3 1979, po ka terem je v navedenih uradih ob vezno obvladanje splovenskega je zika.
L in 2. marca pokrajinski kongres SSk
Pokrajinski kongres Slovenske skup: nosti. Javljamo, da bo pokrajinski kongres Slovenske skupnosti za Tržaško dne 1. in 2. marca na sedežu V Ul. Machiavelli 22, za razpravo o poročilih ter volitve novih vodstvenih organov. Začetek ob 17. uri Vabljeni vsi člani. Predsedstvo.
Izid natečaja oh prazniku žensk
Zveza žensk Italije sporoča izid natečaja za pripravo manifesta na
temo «Ženska in mir», ki so ga priredili ob priliki 8. marca, mednarodnega dneva žensk. Na prvo mesto se je uvrstila slikarka Manuela Maras-si, na drugo Škrbina Coral in na tretje Renata Sirotich. Odprtje razstave bo 1. marca v centru Barba-can na istoimenskem trgu.
Feministke za pobratenje Trsta s krajem v Pakistanu
Tržaški feministični kolektiv «0 lympia de Gouges» je naslovil na vse krajevne uprave, vodstva strank in sindikalnih organizacij, sredstva javnega obveščanja ter razne dru ge ustanove in organizacije v Trstu pismo, v katerem predlaga pobratenje našega mesta s kakim krajem tretjega sveta. Zamisel tržaških feministk izhaja iz ugotovitve, da proslavljanje toliko opevanega mednarodnega leta otroka še zdaleč ni odgovorilo na nekatera bistvena vprašanja, kot je na primer ravno dramatično vpraša-
nje otroštva v nerazvitih deželah tretjega sveta. O tem se je sicer precej poročalo po tisku zdaj v pomilovalnem tonu, zdaj z demago-škirn prizvokom, vendar kakih konkretnih ukrepov ni bilo z nobene strani. Od tu torej predlog, da bi se naše mesto na viden in trajnejši način oddolžilo letu otroka. Izbira kraja, s katerim naj bi se Trst pobratil, naj bi se usmerila na Pakistan, kjer je že itak težke gospodarske in socio-zdravstvene razmere še poslabšal dotok begun cev iz bližnjega Afganistana. Pri tem pa ne gre zgolj za izvršitev dobrodelne akcije, ki naj pomiri našo vest, pravijo feministke temveč za dejanje, ki naj pripomore k drugačnemu gledanju na probleme tretjega sveta, od vselej prepuščenega grabežljivosti razvitejših, ter odpravi vsa neskladja, ki so posledica neokolonialistične politike. Feministično gibanje vabi vse ustanove in organizacije, da ta predlog podprejo.
• Rajonski svet za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestal 28. t.m. ob 18. uri na sedežu v Ul. Ermacora 3.
iilliliiiliiiiliiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiaiiiiimiiiiii
NA DCŽILNI IN NA KRAJCVNI RAVNI
Zaključki kongresa KD ne obetajo nič dobrega
Reševanje številnih problemov na deželni ravni je bilo praktično zaustavljeno cela dva meseca
Že mnogo časa, -že nekaj mesecev lahko rečemo, se je veliko govorilo o vsedržavnem kongresu krščanske demokracije. Marsikdo mu je pripisoval nekakšne tavmaturške lastnosti. Sklicevanje na zaključke kongresa je postalo že vsakdanja praksa ob vsaki priložnosti, ko se je govorilo o deželni krizi ter o možnosti sestave take ali drugačne vladne koalicije. V ospredju je bilo seveda vprašanje neposrednega sodelovanja komunistov v novi vladi, ki ga je druga najmočnejša stranka v državi in. v deželi odločno postavila kot predpogoj za vsako nadaljnje pogajanje za izhod iz krize. Nihče ne more zahtevati --pravi KPI — da bi sami aktivno sodelovali na pogajanjih za sesta-
darsko krizo. V zadnjih dveh mesecih pa je bilo reševanje vseh teh problemov praktično zamrznjeno seveda v pričakovanju na zaključke vsedržavnega kongresa večinske stranke v državi in v deželi. Kakšni so bili ti zaključki, smo že videli; lahko torej rečemo, da je bilo izgubljenega precej časa, največje posledice pa bo nosilo prebivalstvo samo. (as)
Tečaja, ki je ena prvih pomembnih pobud pred kratkim ustanovljenega inštituta IRFOP, se je udeležilo nad sto zdravstvenih operaterjev iz vseh krajev naše dežele. Tečaj so vodili priznani strokovnjaki Poklicnega centra za zdravstveno vzgojo univerze iz Perugie, ki so poleg raznih sološnih problemov zdravstvenega skrbstva poglobili tudi vprašanja zdravstva v šolah in tovarnah.
Uspel izpopolnjevalni tečaj za bolničarje
•Deželni inštitut za poklicno usposabljanje je priredil v preteklih dneh v hotelu Enalc izpopolnje-vo programa ia..vladne,koaUeije«£kQ j^aloi tečaj za poklicne bolničarje, bi že vnaprej vedel i, da ne bomo soudeleženi pri izvajanju tega programa.
Rešitev tega vprašanja je bila torej poverjena strankinemu vsedržavnemu kongresu, ki mu je posvetil največjo pozornost. Lahko celo rečemo, da se je kongres sprevrgel v nekakšen referendum, na katerem so se predstavniki notranjih struj zavzemali za sodelovanje s komunisti, ali pa mu odločno nasprotovali. Vprašanje sodelovanja KPI ne samo v osrednji državni vladi, ampak tudi v deželnih odborih in v odborih krajevnih uprav je tako postalo osrednja točka celotne kongresne razprave. Kako je kongres 'D cd<?ovoril na to vprašanje nam kaže že izid glasovanja o- dokumentu, v katerem se odklanja vsaka možnost sodelovanja s KPI in o katerem so delegati glasovali pred sklepnim glasovanjem o raznih re-soluciiah. Podprlo ga je 57 od sto vseh delegatov, kar pomeni, da bo odnos KD do komunistov ostal še naprej, kot je bil vsa zadnja leta.
Kaj torej lahko pričakujemo na deželni ravni? Kako bodo ti dogodki pogojevali razvoj in rešitev deželne krize? Vprašati se moramo tudi kako bo tak zaključek kongresa vplival na razvoj dogodkov na tržaški občini, kjer bo odbor Liste za Trst v kratkem predložil proračunski dokument, ki bi ga moral občinski svet — vsaj po predvidevanjih — zavrniti?' Kako bo torej prišlo do sestave alternativnega občinskega odbora, ki ga demokratični Trst že dolgo zahteva, če pa KD trmoglavo vztraja pri načelnih predsodkih do možnosti vstopa komunistov v vlado in v odbore kra jevnih uprav?
To so vprašanja, ki lahko upravičeno zaskrbljujejo vsakega demo kratičnega državljana iz tržaške pokrajine in celotne dežele. Večkrat smo že poudarili — in to je storila tudi sama KD — da je nadaljnji obstoj občinskega odbora Liste za Trst lahko v veliko škodo krajevni stvarnosti. Enoletno upravljanje sedanje uprave je že pustilo negativne posledice v družbeno . gospodarskem življenju naše pokrajine, ki preživlja eno najhujših kriz v zadnjih desetletjih. Enoletni obstoj me lonarske uprave je torej pustil take posledice, ki jih bo težko izbrisati.
Zaključki kongresa KD pa dajejo možnost sedanjim upraviteljem, da lahko nemoteno še vnaprej nadaljujejo po poti, ki ne obeta nič dobrega.
Položaj je zaskrbljujoč tudi na deželni ravni. Dne 21. decembra lanskega leta je deželni svet odobril proračun za finančno leto 1980. Od tistega dne je vsaka dejavnost deželne skupščine in vseh njenih organov praktično zamrznjena. Številni problemi pa so medtem še vedno brez vsake rešitve: vprašanje obnove porušene Furlanije, izvajanje osimskih sporazumov, gospodarska kriza in drugi kontingent-ni problemi še vedno čakajo, da bi se politične sile sporazumele in začele izvajati drugačno politiko, ki je potrebna, da bi dežela preživela sedanjo politično, družbeno in gospo-
Kam s 500 delavci Sl RT in Dreher po zapadlosti dopolnilne blagajne ? - V ponedeljek nov sestanek na odborništvu za delo
Na pobudo enotne sindikalne zveze CGEL, CISL, UIL je bil sinoči v prostorih deželnega odborništva za industrijo in trgovino v Ul. Trento 2 ožji sestanek namenjen obravnavi krize, ki je v zadnjem času zajela tržaško industrijo, in pobud za njeno delno premostitev, ki bi jih lahko prevzela Zveza industrij-cev iz tržaške pokrajine' v sodelovanju z Zvezo malih in srednjih industrijskih obratov. Sestanka so se udeležili predstavniki deželne uprave (odbornik za industrijo Ri-naldi in ravnatelj odborništva Postorim), sindikalne zveze (Gialuz za CGIL. Degrassi, Gosdan in Zo lia za CISL, Fabricci, Di Turo, Gasivoda in Cauter za UIL), Zveze industrijcev (podpredsednik Grandi in ravnatelj Del Piero) ter deželne finančne družbe Friulie (pred sednik Bianchi) in Krožnega sklada za gospodarske pobude (pred sednik Gallopin).
Na sestanku so sindikalisti ponovno opozorili na dejstvo, da se je število zaposlenih v tržaški industriji v zadnjih petih letih zmanjšalo za okrog 5000 enot in da je v zadnjem času poleg obratov z dr žavno soudeležbo kriza prizadela tudi vrsto zasebnih tovarn, kot sta zlasti bivša steklarna Vetrobel (SIRT) in bivša pivovarna Dreher. Kakor je bilo poudarjeno med zadnjo splošno stavko 14. februarja, zahtevajo sindikati v tem kritičnem položaju zagotovitev 1000 novih delovnih mest v zasebnih in državnih industrijskih obratih, pri čemer bi morali imeti pomembno besedo zlasti zasebni industrijci. ki že leta ne nalagajo svežega kapitala v nove proizvodne pobude. V tesni povezavi s tem problemom j e nadaljnja zahteva sindikatov, naj deželna uprava poskrbi za organi zaciio posebnih tečajev za kvalifi kacijo mladih delovnih sil in za prekvalifikacijo «starejših» delavcev.
Problem je toliko bolj pereč, kei bodo konec marca zapadle ugod nosti dopolnilne blagajne tako za de'avce bivše steklarne (SIRT) ka kor tudi za preostalih 80 delavcev bivše pivovarne. V obeh primerio se z vso nujnostjo postavlja vpra sanje proizvodne preosnove, vendar vse kaže. da bo postopek pri obeh obratih še dolgotrajen (čeprav so dežela. Friulia in Krožni sklad že dali na razpolago 8 milijard lii za preosnovo JjMe. torej zaposliti okrog 509 delavcev SIRT in Dreher v času, preden bo sta stekla predvidena neva, ta? (SIRT naj bi kakor znano prešla k proizvodnji specialnih jekel, bivša pivovarna pa naj bi se prelevila v tovarno za proizvodnjo pohištva.)
Industrijska zveza je opravila med tržaškimi industrijci posebno anketo, ki je menda pokazala, da bi tukajšnji industrijski obrati lahko zaposlili okrog 670 delavcev, v večini primerov specia-
liziranih, okrog 200 specializiranih delovnih moči pa naj bi nekako do konca leta mogle absorbirati tukajšnje industrije z državno soudeležbo. Nadaljnjih 500 delavcev naj bi moglo najti zaposlitev v gradbeništvu.
Ob tem se je na sestanku vnela živahna razprava, med katero so sindikalisti očitali industrijcem, da tudi v tisku navajajo številke, za katerimi pa zeva v resnici meglena praznina, če je' že v tržaških industrijskih obratih na razpolago nad 1000 prostih delovnih mest. naj zveza industrijcev konkretno pove, kje so ta mesta, kakšno kvalifikacijo zahtevajo in v kakšni meri se na tej podlagi lahko uresniči načelo mobilnosti delovne sile. Pri tem so sindikalisti postavi li zahtevo, naj se Zveza industrijcev čimprej izjasni, da bo mogoče postaviti tematiko industrijske zaposlenosti na Tržaškem na trdno osnovo.
V tej fazi razgovorov so se prisotni razšli. Prihodnji ponedeljek bo na sedežu deželnega odborništva za delo nov sestanek, katerega se bodo udeležili tudi zastop-
niki Intersinda. Glavna točka na dnevnem redu bo prav razprava o dejanskem obsegu pojava prostih delovnih mest v zasebnih industrijskih obratih na našem območju in o možnosti začasne zaposlitve delavcev, ki jim bo konec marca zapadla dopolnilna blagajna, (ef)
Policija na sledi tretjemu napadalcu na goste v baru študentskega naselja
Tržaška kvestura je prijavila sodstvu v njegovi odsotnosti 22-letnega Alessandra Gottija iz Ul. Domus Civica 6 pod obtožbo, da je motil ljudi in v obtežilnih okoliščinah povzročil telesne poškodbe gostom v baru študentskega naselja v Ul. F. Severo 158 v torek pozno zvečer. O zadevi smo poročali včeraj in omenili, da so agenti prijeli Mauri-zia Marchija in Roberta Floro. Gotti se skriva.
NOVI UKREPI DEŽELE ZA PREPREČEVANJE POŽAROV
Varstvo pred gozdnimi požari: potrebna je zlasti pazljivost
Razdobji od 1. januarja do 30. aprila ter od 1. novembra J* 31. decembra proglasili za razdobji nevarnosti gozdnih požarov
Za kršilce omenjenih predP'^ in prepovedi so predvidene stri* kazni. Vprašanje pa je, v ka*s“ meri se v tem pogledu izvaja k trola, kajti, če že govorimo o » tokrosu, ugotavljamo, da se ta,sP? vedno bolj nekontrolirano širi, ^ prav se istočasno veliko g°Y®n u. tem, da bodo zanje uredili strežna dirkališča.
V zvezi z vprašanjem prepr^j vanja gozdnih požarov velja ome® tudi ukrepe dežele, ki do ustanovitve prostovoljnih S®' skih skupin. O tem se v zaon^L času malo govori. Začetno n®v šenje je marsikje kmalu upadlo-daj je bila namreč poverjena činam naloga, da poskrbijo za PF stovoljno gasilsko službo in ko* dinirajo njeno delo. Občine so res lotile tega dela, vendar njs® mele vse uspeha. Na našem P°“. čju se je najbolj izkazala doh^" občina, ki je dala pobudo za 38 ^ novitev gasilskega društva Breg; društvu je pristopilo veliko ljn® ^ vseh krajev občine in trenutno v njem aktivno udejstvuje okrog . članov. Kako poteka njihovo i Kadar eden od članov zapazi go*", požar ali pa ga kdo nanj 0Pp®F se nemudoma poVeže z ostalina t položliivimi člani in skupaj se I
Razdobji od 1. januarja do 30. a-priia 1980 in od 1. novembra do 31. decembra 1980 sta proglašeni za razdobji velike nevarnosti za gozdne požare v vsej deželi Furlaniji -Julijski krajini. To določa poseben dekret predsednika deželne uprave, ki je bil te dni objavljen v Uradnem vestniku dežele in ki se navezuje na deželni zakon iz 18. februarja 1977 ter druge dekrete o tej temi. Ukrep ni nekaj novega v naši deželi, vendar ima to dobro lastnost, da ponovno opozarja javnost na nevarnost gozdnih požarov, ki so zlasti v suhih zimskih dneh zelo pogost pojav v naših krajih, predvsem na Tržaškem, in povzročajo neprecenljivo škodo naravnemu bogastvu. Dekret nadalje navaja v podrobnostih vse tisto, kar je na področjih, ki so po deželnem zakonu označena kot gozdna področja, prepovedano delati. Dekret namreč prepoveduje prižaganje ognjev, razstreljevanje min in podobno. Prepovedano je tudi kroženje z motoriziranimi sredstvi (izjema so seveda vozila gozdnih čuvajev in kmetijska vozila). Veliko nevarnost za gozdne požare predstavljajo zlasti motokrosisti, ki jih tako pogosto videvamo divjati po kraških gmajnah in gozdovih in ki tudi sicer povzročajo veliko škodo našim kmetovalcem.
«tlllllllllllllMIIU<lll«IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllll|||||||||III|imil|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||ti||||||||||||||||||||||||||||i|||||||||||||||||||||||||||,
DOMAČINI BODO VERJETNO UGODILI PROŠNJI DELAVCEV ITALSIDER
S kompromisno rešitvijo naj bi zadruga ohranila denar, Kolonkovčani pa zemljo
Zadrugarjem je treba poiskati drugo zazidljivo površino ■ Potreben bo najodločnejši pritisk na tržaško občinsko upravo in na politične stranke
V sredo smo nakazali stvarno možnost kompromisnega dogovora med kolenkovskimi družinami, ki naj po melonarski zamisli žrtvujejo svojo rodno i plodno zemljo bogu cementu, ter gradbeno zadrugo I-talsider, ki bi na tej zemlji rada sezidala sto stanovanj delavcem škedenjske železarne. Domačini bi zadrugi dovolili formalen začetek del, zadruga pa bi domačinom pomagala v iskanju obojestransko koristne rešitve; takšne, ki bi zadrugi omogočila, da prejme pričakovane milijarde iz javnih sredstev, in hkrati preprečila vsakršno razla-ščevanie.
Kolonkovski zemljiški lastniki so kompromis, za katerega je izrecno zaprosila zodruga Italsider, proučevali dva dni in kaže, da bodo vanj tudi privolili. Pa ne zato, ker so podvrženi moralnemu pritisku, ki ga nekatere sile zaostrujejo do iz-siljevalne mere, češ, če jim ne o-mogočite izgradnje stanovanj, potem so vam delavci in njihovi problemi deveta briga. Pač pa zato, ker ravno T<o’onkovčani kot delavci
IlllllilllIllllllllliiliiilliiliilMllUllliiiiliiiiiiUMiliiliiliiiHilllliitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiininilliilllllllllllillllllllllllllilitiimilliiMlllllll
POD VODSTVOM POKRAJINSKEGA TAJNIKA T0NELA
Predstavniki tržaške KPI včeraj obiskali Ljubljano
Pogovor s člani komiteja mestne konference ZKS - Sodelovanje ob meji nujnost sedanjega časa - Vprašanje zakonske zaščite slovenske manjšine v Italiji
Na povabilo mestne konference Zveze komunistov Slovenije se v Ljubljani mudi štiričlanska delegacija komunistične partije Italije za tržaško pokrajino. Delegacijo vedi sekretar Claudio Tone!, v njej so še člani vodstva Ugo Poli, Peria Luša in Stojan Spetič. Na srečanju s člani komiteja mestne konference — vodil jih je sekretar Marjan Orožen — so zlasti poudarili zanimanje obeh partij za razvijanje stikov med partijskima organizacijama obeh mest, ki na ta način tvorno dopolnjujejo vsestransko in bogato sodelovanje med ZKJ in KPI. Predstavniki tržaške partije so še posebej poudarili, kako se zavedajo in so ponosni na vlogo tržaških komunistov pri navezovanju in utrjevanju stikov z
Zvezo komunistov Slovenije in Hrvaške ter njenih organizacij v obmejnem, pa tudi drugih oomočjih. V pogovoru, kjer so predstavniki o-beh delegacij uvodoma razgrnili problematiko svojih mest, so našli stičišče glede vseh predlaganih oblik širšega sodelovanja, od sodelovanja znanstvenikov - komunistov z obeh univerz do stikov mladih delavcev, študentov in drugih ter navezave sodelovanja znanstvenih ustanov, ki se ukvarjajo s preučevanjem zgodovine delavskega gibanja. Ko so o-bravnavali mednarodni položaj in vlogo obeh partij In mest v njem so znova podčrtali usodno povezanost mednarodnega položaja z ustvarjalnimi načrti in vzdušjem prijateljstva ob meji. Samo dobro sosedstvo
IIIIIIIIIIHIIIIIIHIIimillllHIMIIIIIIIIIIimHMmMlllimttllllMIIMItlMHIHIIIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIMIItlMIIIIIIIHIttl
OBREZOVANJE DREVOREDA
Tudi narava se mora prilagoditi določenim pravilom mestnega življenja. Sedaj ko gre zima h kraju in bo začelo vsak čas brsteti, se je moral namreč tudi košati drevored v Ul. Flavia, kot drugi mestni drevoredi, prepustiti zobem žage
lahko ruši vse takšne pregrede, so poudarili. Sodelovanje ob meji je nujnost sedanjega časa, v interesu ljudi z obeh strani te pravne ločnice. S tem v zvezi predstavniki tržaških komunistov pripisujejo velik pomen bodočemu Sporazumu med E-vropslo gospodarsko skupnostjo in Jugoslavijo in pa dokončni ureditvi vprašanja globalne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Obvestili so ljubljanske sogovornike, da bodo s tem namenom te dni predložili parlamentu nov nekoliko preo-bilkovan predlog za zaščitni zakon. Na pogovoru so izrazili svojo solidarnost z jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter z Zvezo komunistov ob bolezni tovariša Tita in povedali, da si iskreno želijo, da vodja jugoslovanskih komunistov in veliki borec za neodvisnost jugoslovanske partije in ljudstva čimprej okreva.
Popoldne so se tržaški komunisti na mestni skupščini seznanili z vprašanji prometne ureditve in obiskali Litostroj.
_________ J. P.
Priletna ženska nesrečno
praznovala rojstni dan
Devetinpetdesetletna Maria Pacco je včeraj prav nesrečno praznovala svoj rojstni dan. Okna stanovanja v tretjem nadstropju hiše št. 25 v Donadonijevi ulici je hotela olepšati z novimi zavesami: stopila je na stol, izgubila ravnotežje in padla, pri čemer se je huje poškodovala po nogi. Rešilec Rdečega krita jo je prepeljal v bolnišnico. Ženska biva sama.
Policija je aretirala in prijavila 30dstvu pod obtožbo kraje v obtežilnih okoliščinah 23-letnega jugoslovanskega državljana Zorana Nikoliča. Na vogalu med ulicama Maz zini in S. Spiridione je sorojakinji Ljubici Jovičič izmaknil torbo s pravkar nakupljenimi oblačili v vrednosti skoraj 100.000 lir. Mimoidoči so stekli za njim in ga predali policijski obhodnici.
na zemlji lahko najbolje doumejo delavske probleme in potemtakem železarjev nočejo prizadeti, četudi nimajo morda prav nobenega trdnega jamstva, da se jim bo privolitev v kompromis obrestoval.
Kaj pomeni «formalen začetek del»? Namestitev razmejitvenih ko-ličev in table z osnovnimi podatki o naravi pobude. Ne pomeni torej tudi dejanskega pričetka del. Tudi zato ne, ker je bil zapadlostni rok, do katerega ima zadruga pravico do obljubljenih sredstev iz državne blagajne, podaljšan.
Če bedo Kolonkovčani šli na roko delavcem, potem bo seveda tudi zadruga dolžna strdgd Spoštovati obvezo, da se bo do največje možne mere borila skupaj z njimi za takšno rešitev, ki bi njej omogočila zidavo stanovanj, domačinom pa zajamčila, da se ■ njihove zemlje ne bo nihče kakorkoli dotaknil. Zadrugi je treba, skratka, nameniti drugo zazidljivo površino. V ta namen bo potreben enoten pritisk v prvi vrsti na občinske upravitelje, sicer pa še na politične stranke, sindikate in druge merodajne dejavnike.
Kolonkovčani mimo verjetne koncesije zadrugi Italsider seveda niti za ped ne odstopijo od svojih dosedanjih zahtev: občina naj po širokem posvetu s prebivalstvom usmerja urbanistične posege tja, kjer ne morejo radikalno spremeniti obstoječe socialnogospodarske, kulturne in etnične podobe; strogo naj upošteva dejanske potrebe občanov po stanovanjih, gradnje pa naj se odvijajo po prednostni lestvici s tem, da se stanovanjsko usposobi mestno zgodovinsko središče.
Predvsem pa naj temeljito prouči ugovore h gradbenim načrtom, ki so jih kolonkovski zemljiški lastniki poslali občinskemu odboru in ki jih bo moral obravnavati zatem občinski svet. Pri vsem tem se mora občina zavedati, da Kolonkovčani ne bodo popustili in z njimi tudi ne Kmečka zveza in da ji prav nič ne bodo pomagala natolcevanja preko glasila LpT, katerega zadnja številka priobčuje grob napad odbornika za urbanistiko Dea Rossija prav na račun KZ. Iz njegovega nerodnega samobrana je moč sklepati, da je mestna okolica dobesedno preplavljena z radičem, da bi torej razlastitev tistihle nekaj kolonkovskih vr-tičev pravzaprav ne bila velika škoda, (dg)
Gostom ne kaže
streči ponoči
če imaš gostišče odprto nreko polnoči, plačaš globo, še globlje, moraš seči v žep, če ti je poleg te-1 ga zapadla zdravstvena knjižica iri če se je isto primerilo še tvoji ženi. i Zgodilo se je včeraj ponoči na Trgu Venezia 4. Okrog 2.30 je motorizirana obhodnica kvesture zapazila, I da je navojnica gostišča «A1 Collio* : le na pol zaprta. Agenti so vstopili ( in našli pred pultom dve stranki, za pultom pa lastnika Remigia Ra-danicha in njegovo ženo Antonio Tanče. Naložili so jima slano de- ' namo kazen, ker sta stregla go- j stom pozno v noč in ker sta jima zdravstveni knjižici zapadli že kar predlanskim.
Iz parkiranih vozil
so pretakali bencin
Policija je prijela 18-letnega Valeria ' Colaricha, ki je s 16-letnima prijateljema včeraj ponoči «sesal» bencin iz avtomobilov parkiranih na Klancu Sv. Ane v višini poslopja št. 138. Iz simce 1000 so s cevjo potegnili 20 litrov goriva in ga nato skušali pretočiti v Colarichev fiat 124. Sredi pretakanja jih je zalotila policijska izvidnica; mladoletnika sta pobeg nila, Valeria pa so odpeljali na kve sturo, kjer so ugotovili, da ni po-'
vratnik ter ga izpustili. Vsekakor se bo moral zagovarjati ped obtožbo tatvine z obtežilnimi okoliščinami in povzročitve gmotne škode, ker je poškodoval zamašek simcinega bencinskega hranilnika.
Sedel je na pločniku Carduccijeve ulice in blizu znane kavne pražilni-ce prosjačil mimoidoče pešce za drobiž. Nadel si je tudi pravokotno izrezan kos lepenke z napisom iglu-honerm. Ko pa sta se pojavila policijska agenta, je kartonček brzp snel in se urnih korakov oddaljil. Policaja sta ga ustavila in ugotovila, da gre za jugoslovanskega- državljana Milorada Sardžiča, 30 let starega. V žepu je imel za 6.000 lir kovancev, dejal pa je, da je prosjačil, ker ni imel ničesar za pod zob. Kvestura ga je odslovila nazaj domov.
OD DANES DO NEDELJE
Na Pomorski postaji IV. deželni kongres CGIl
Na Pomorski postaji se bo danes ob 9. uri začel IV. deželni kongres Nove delavske zbornice CGIL za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Na kongresu, izvoljenih na 18 kongresih po kategorijah in 12 kongresih po conah?
Uvodno poročilo bo podal glavni tajnik organizacije Ar-turo Calabria, zaključne misli ob koncu kongresa pa bo povzel vsedržavni tajnik Elio Giovannini. Razpravi, ki bo trajala od petka do nedelje, bodo prisostvovali tudi predstavniki sindikalnih organizacij iz SR Slovenije, tukajšnjih političnih strank ter deželne in krajevnih uprav.
Na Pomorski postaji so odprli razstavo fotografskih posnetkov, dokumentov, lepakov in drugega podobnega materiala iz arhiva CGIL. Ločeno pa sta urejeni še dve razstavi, in sicer fotografska razstava o obnavljanju potresnih območij v Furlaniji, in razstava fotografij na temo «Trst, kakršen je». Organizatorji vabijo delavce in meščane. saj si razstave polnoštevilno ogledajo.
J rei-
pravijo gasit. Za svoje delo P. mejo tudi določeno plačo, ki jo videva deželni zakon. Plačani so uro po delovni pogodbi gradbin ^
Prostovoljne gasilske ekipe ■ morale dejansko nadomestiti Pn * šenju gozdnih požarov poklicne 8 silce, ki razpolagajo, kot veffl, L skrajno pomanjkljivim organi ..
V birtvu bi morali gasilci 177 ^ samo takrat, ko so v nevarnosti vališča, vendar dogaja se, d^Jj.
segajo tudi sicer, ker je pn
Kffl*
cev očitno premalo, zlasti na su. Delno pokrivajo to službo P
stovoljci, ki so organizirani v ^
novi za varstvo okolja WWF, ^ dar so le-ti na razpolago sa.no sobotah in nedeljah.
Pri tej službi, pravijo tisti, s tem ukvarjajo, je važnejše P° ^ predhodno preprečevati, kot P3 ^ segati kasneje, ko se je o£enJ preveč razplamtel. Če se P ja časno poseže, ni treba veliko ko pa je požar zajel že vehkCK vršine, ne pomaga več niti bat prostovoljcev.	^
Letos zaenkrat še ni bilo Hj, požarov, vendar so v teh dneh, ko je vreme suho, VS1,WU za požare, kot je rečeno v de ^ predsednika dežele. Prav z?1? $ bolj kot vsak poseg prostovoljni ^ poklicnih gasilcev potrebni cu ^ govornosti in pazljivost vsake? med nas.
Nagradni natečaj za teze o zadružništvu ^
Deželni odbor Furlanije krajine je razpisal nagradni na ^ v višini enega milijona lir 23 £? boljšo doktorsko dizertacijo vhrav demskem letu 1978-79, ki bo o ^ navala vprašanje zadružništva.^ diši z juridičnega ali gosp®0 ^liga, kot z zgodovinskega ali, ajteV stičnega vidika. Rok za PredLv N prošenj in ustreznih dokument® ^ zapadel 15. maja, dokumentacij%ie je treba izročiti na sedežu	sv,
za razvoj zadružništva, v u Frančiška 37, v Trstu.
Ocenjevalno komisijo bodo seF)-p ljali glavni tajnik deželnega^ 1 ra (predsednik), dva profeso jjjl-tržaške univerze ter ravnatelj be za razvoj zadružništva.
Koncerti
Na nedeljskem koncertu v " Juriju ob 11. uri bo komorni 3	>
bel Verdijevega gledališča P°Pvajai stvom Severina Zannerinija *z jna. skladbe Rossinija, Pipola in I*aj
, oe V*'
Ob 2. obletnici smrti drog pr«' me Frančiške darujeta Anči 1 gica z družinama 30.000 lir z3 nost družina Opčine.
V spomin na prijatelji®0 -.m Perello ob 35-letnici njene ^11 niške smrti daruje Tatjan3 10.000 lir za Sklad Albina
Podpisane organizacije naznanjajo žalostno vest, da je t.m. zvečer nepričakovano preminil
20.
MIHAEL FLAJBAN
znan In zaveden slovenski trgovec, soustanovitelj in podP^ nik številnih slovenskih ustanov.
Zato ga bomo ohranili v trajnem spominu.
&
Pogreb pokojnika bo jutri, 23. februarja, ob 10. n®1 mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ahi-
g
Po želji pokojnika priporočamo namesto cvetja darove iobrodelne namene naših organizacij.
Slovensko dobrodelno društvo Slovenska prosvetna matica Slovenska skupnost
Trst, 22. februarja 1980

Gledališča
AVDITORIJ
Od poneddjka, 25. t.m., »Andria* V™ja Terencija v priredbi N. Machiavellija. Nastopa Rimsko ljud-«o gledališče.
VERDI
Prihodnji torek ob 20. uri bo na wedu premiera (abonma red A I .Parter, red E za balkon in ga-ori]°) opere poljskega skladatelja wzystztofa Pendereckega «Pasijon ??. sv- Luki*. Poleg orkestra Verdijevega gledališča sodelujejo zbor rokovske radiotelevizije, tržaški o-ffoski zbor, sopranistka Slavka Ta-kova, baritonist William Stone in asist Boris Carmeli ter Claudio Plombi kot recitator, n . ro bo v ponedeljek ob 18.30 v Prostorih Umetnostnega krožka pred-
R0SSETTki kriUk EnZ° Restagn0' °anes 0b 20.30 prvič v Italiji osical «Rock on stage*. Naropajo Dee D. Jackson, Leroy Go-„ez, Leano Morelli, VValter Foini, ^zo Malepasso, Reddy.
Kino
CS|a Underground 18.00-20.00-«.00 «Prendi i soldi e scappa». Rezija Woody AUen. Igra Woody
Juleti.
nžionale 15.30 «Satisfaction love*, arvni film. Prepovedan mladini AP°d 18. letom.
r. °n 21.00 Predpremiera «Don £j rovanni*. Mozart - Losey. en 16.30 «L’insegnante va al ma-o con tutta la classe*. A. Rizzo-’ L. Banfi. Prepovedan mladini 18. letom.
oeisior 16.00 «10». Prepovedan »ladinj pod 14. letom.
^pacielo 16.00 «Arrivano i gatti*. -Barvnj film.
plcc 16.00 «Inferno». D. Argento. arvni film. Prepovedan mladini 11 letom-
15 30 «Uragano sulle Ber-
PiSde*' Barvni film.
‘“Mammatico 15.30-22.00 «Giochi gnati*. Prepovedan mladini pod rv;8; ‘etom.
staiio 16.30 «Io sto con gli ippo-j.wtami». t. Hill, B. Spencer.
..•ern° 16.30 «H malato immagina-Al> A. Sordi.
ora 16.30 «Gli aristogatti*. Ri-
Casar» film.
Pitol 16.30 «11 mistero della si-V0i,°ra acomparsa*. Barvni film.
“ (Milje) 17.00 «Dracula padre Vitt/i • 10*- Barvni film.
oJt0,.Ven«‘° 16-15 «Poliziotto o Ald»K®’a*‘ dean Paul Belmondo. «eoaran 17.00-22.00 «Gli uomini p Pessono essefe violentati». ^ Povedan mladini pod 14. letom.
Sestave

stavnijS*d umetnostni galeriji raz-Ser„i 6° 26. februarja svoja dela gio Miealesco.
razst5a,*.eriii «Alla Corsia Stadion*
8e(a do 28. februarja svoja
ja^dayli šole Capri n razstavlja svo-'**a Ico Parisi. Razstava bo
ob delavrii-
6o 9. marca,
V	* I 13- ure. tog. fefltru Barbacan je odprta fo-rija ska razstava Claudia Sacca-
V	„ P°dobami iz Trsta in okolice,
t.m	Cartesius bo jutri, 23.
jih tipi 18- uri odprl razstavo svo-
tr • ^nton'° Furlana. Razstava y ajala do 6. marca.
23. . ^lerMi Rettori Tribbio 2 bo Ve p •	18. uri odprtje razsta-
Corjji^^idge Cittavecchia» Johna
Izleti
°6vešč t38 'n BD Rdeča zvezda zlet v d’ odpade smučarski i-tm.	Bavascletto v nedeljo, 24.
delj**ni?^BD v ^rstu prirejajo v ne-hticj ’ ‘”• t.m., sedmi zimski spre-ZbjfM?, .Frasu in sicer na Kosten j. Vem ue Pd 9- uri na Oberdanko-Jgu,' Odhod ob 9.10 z avtobu-IjuLpi'- Š2 na Prosek. Vabljeni vsi
spdt Krasa
24, i * sporoča, da je v nedeljo, vas	V °6dod avtobusa v Ovčjo
Vrh* t tekmovanje za pokal «Lepi 5ke nto0”0 °d 6. uri izpred sodnij-Paiače (Foro Ulpiano).
Bbstni _
>re*ca vabi na”
družabni večer
M ^ jutri, ..........
Prosvetni dvorani.
Zabrr"U odbor iz Boršta
v nT.„„J““1’ 33. t.m., ob 20.30
Pred 50 leti sta si obljubila večno zvestobo
JOIIANCA IN JUSTO TENUE
Še mnogo let ljubezni in zdravja jima želijo hčere Bruna, Gina in Loredana ter sinova Tonči in Rado z družinami.
V POKRAJINI DELUJE 10.430 PODJETU
Kolikšen je pravzaprav delež trgovine v goriškem gospodarstvu?
Več kakor polovica registriranih podjetij se ukvarja s trgovino ali drugimi terciarnimi dejavnostmi - Pomembna vloga prevozništva
^SLOVENSKO ■-STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
nuiiurm dom
EDWARD ALBEE
KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF?
igra v treh dejanjih
Danes, 22. t.m., ob 19. uri ABONMA RED I Jutri, 23. t.m., ob 19. uri IZVEN ABONMAJA V nedeljo, 24. t.m., ob 16. uri IZVEN ABONMAJA
GLASBENA
MATICA
Trst
Sezona 1979 - 80
6. abonmajski koncert V ponedeljek, 25. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
pihalni kvintet
Radiotelevizije Ljubljana
Spored: Farkaš - Plesi; zart - Kvintet v c-molu;
Mo-., De-
spič - Vinjete, Hindenmith -Kvintet.
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 11. ure ter uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
DRUŠTVO
SLOVENCEV
MILJSKE
OBČINE
VAS VABI NA
PREŠERNOVO
PROSLAVO
jutri', 23.', februarja 1980, ob 19.30 v dvorani kina Verdi,. Nastopajo: kivaui »a učenci celodnevne šole Žav-lje - Korošci
domači srednješolci in višje-šolci
pevski zbor JADRAN harmonikarski orkester Glasbene matice «SINTESIS 4» Režija: STANE RAZTRESEN
Odbor DSMO
Kakšna je struktura gospodarstva na Goriškem in kolikšen je j delež posameznih gospodarskih pa-. nog? O tem, da ima trgovina sku-| paj z nekaterimi terciarnimi dejavnostmi pomembno vlogo, ni nobenega dvoma. Vprašanje zase pa
-----—-—--------;—	1 je, če ni ta sektor že močno pre
fcrec.nja Soia r. Erjavec vabi na koračil optimalno razmerje. Glasi-Presemovo proslavo, ki bo jutri, • lo goriške trgovinske zbornice Eco--3. t.m., ob 19. uri v dvorani Ma- nomia Isontina objavlja v zadnji nJ,mfa doma v Bojanu Ul. Cordh- številki pregled podjetij, ki delu-
roli 2. . Na sporedu so recitacije, na-1 jejo v pokrajini. Podatki se nana-
stop pevskega zbora in glasbene šajo na stanje 31 januarja letos
Razna obvestila
PD LONJER - KATINARA ŠD ADRIA
Ob dnevu slovenske kulture
SREBRNE NITI
LJUDSKE PESMI
Pevsko izročilo iz slovenskega prostora nam bo predstavila ženska pevska skupina Stu ledi. Njihov izbor bo uvedel in povezoval pesnik
MARKO KRAVOS
Jutri, 23. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju.
VABLJENI!
skupine ter Linhartova komedija v dveh dejanjih Županova Micka.
Šesti openski bienale umetnikov amaterjev - SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, Ki bo letošnjega junija. Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom. Zainteresirani se morajo prijaviti odboru do 31. maja 1980. Društvo bo določilo komisijo, ki bo ocenila dela in jih ooločila za razstavo. Ne bodo sprejeta nepristna, izumetničena ali neizvirna dela in dela, ki so bila že razstavljena. Odbor SPD Tabor.
Smučarski klub Devin prireja 24. februarja ob priliki smučarskega tekmovanja z? peti pokal Lepi vrh avtobusi.! izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 209506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551.
PD Vesna sklicuje v nedeljo, 24.2., v kriškem Ljudskem domu ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva, 2. Poročila, 3. Pozdravi, 4. Razprava, 5. Razrešnica, 6. Volitve 7. Razno.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča ' čno in neučno osebje šol vseh stopenj, da ima pravico do ponovne pokojninske odpravnine v smislu zakonskega odloka št. 163 iz dne 29. 5. 1979. Pravico do ponovne odpravnine imajo vsi tisti, ki so v pokoju od 10. 9. 1979. Zainteresirani, ki so v pokoju od leta 1977 po zakonu .336/70, naj vložijo prošnjo na Skrbništvo in v njej naj zaprosijo, da bi jim pri novi pokojnini vključili prehod v višjo plačilno skupino pod pogojem, da je to za upokojenca ekonomsko ugodnejše. Podrobnejša pojasnila in model prošnje zainteresirani dobijo na sedežu SSŠ v Ulici Filzi št. 8 vsak torek in petek od 16. do 18. ure.
BERITE
REVIJO
nwj
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
f Čestitke
ŽENJA TOMAŽINČIČ sporoča vsem sorodnikom in znancem, da je mami Nadica povila hčerko Varjo.
											
Včeraj - danes
Da,
anes. PETEK, 22. februarja SonCe MARJETA ‘ 17,4o Vzi“e °b 6.57 in zatone ob ha vvirf ,'ž’na dneva 10.43 — Lu-ju( .e 10.38 in zatone ob 0.05 * SOBOTA, 23. febniarja MARTA
Ja 9 ^efaJ; na j višja temperatu-1'A	nainižja 3,3, ob 18. uri
Ust«lW Je- zračni tlak 1027 mb
^0v7hodn-iVe*er 16 km na uro seve-lastio aik’. vlaSa 38-odstotna, nebo Saturn rje ,mal° razgibano, tem-a morja 8,6 stopinje.
*0i*0JSm IN SMRTI £aterim, ^E: Tomaž Metlika, virio ruiiella, Boberta Cernigoi, %-da e,‘ a Santina, Elisa Stanco, mtossa tlA1,n’ Baul Iurisevic, Pablo Jatin T,- Fasolo, Karol Hro-Bi Martino00 ^°^u®no’ Francesco
^artjn.ln SO: 56-letni Francesco 'Škabar Re?8'*etna Gentile Bais vd. •etni V z letni Antonio Tasca, 56-Gelcioh ®Ste	73-letna Lucia
Janni ium)r' Biminich, 77-letni Gio-“r°si 7,,’ 82-letna Venuti vd. Am-V°t', 79 i , na Anna Monaro vd. Li-Ja Alečo.i Lu‘Ki Lovisato, 94-let-S-letni t?nMra Bota vd. Dapretto, Metila vajko Baimondo Škerjanc, Vlrginia Pavarone vd. Gia-
noglio, 77-letna Lidia Tromba vd. Revere, 83-letna Giusta Punis vd. Vasta, 71-letni Romeo Ghersini, 63-letna Norma Spangaro vd. Cucut, 84-letna Maria Filippi vd. Carmeli, 58-letni Armando Fiandaca, 86-let-na Giuseppina Pravisani vd. Apol-lonio, 83-letni Giorgio Caranzula, 84-letna Emilia Hoge por. Trevi, 90-letna Giovanna Stefancich vd. Su-stersich 81-letna Pierina Ferranda vd. Olimpo, 87-letni Giacomo Di Candia, 56-letni Basilio Giorgi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Giacomo 1, Ul. Soncini 179, Ul. Re-voltella 41.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM od 22. do 7. ure: telef. številka 732-627.
ELEKTRIČNE inštalacije na domu ter popravila z varjenjem nudi Servis v Gorici. Telefonirati na štev. 30-441.
GROSISTIČNO podjetje jestvin i-šče trgovske potnike za takojšnjo zaposlitev. Podrobnejše informacije na telefonski številki 2087 Gorica.
ROBERT PIPAN Mavhinje 22/D nadaljuje z osmico do 16. marca.
OSMICO v Lonjerju 291/1 je odprl
in so torej zelo aktualni. Na trgo vinski zbornici je bilo takrat registriranih 10430 podjetij, od tega pa jih odpade na trgovinski sektor kar 5233, ali več kakor polovica.
2608 podjetij je registriranih za trgovino na drobno, 460 za trgovino na debelo, 756 je podjetij, ki se ukvarjajo z zastopstvom podjetij ali drugo posredniško dejavnostjo, 1104 podjetja opravljajo gostinsko dejavnost Točnega vpogleda, koliko oseb je zaposlenih v trgovinskem sektorju na žalost ni. pravzaprav je ugotavljanje skoraj nemogoče ali vsaj zelo težko, številna^ podjetja, zlasti gostinska nam reč se poslužujejo sezonske delov ne sile, mnogokrat pa imamo o pravka tudi z tako imenovanim zaposlovanjem na črno.
V skupino tako imenovanih industrijskih podjetij, oziroma podjetij, ki se ukvarjajo .s predelavo, izdelovanjem -blaga ali strojev je vpi sanih 2254 podjetij. Največ je takih, ki jih z navadno besedo označujemo 2a mehanične delavnice. Teh je 1093. Tretja po številu vpisanih podjetij najmočnejša kategorija združuje gradbena in inštalaterska podjetja Obojih skupaj ie 1206. Glavno besedo imajo seveda gradbena podjetja, ki 'jih je 911
Morda bo zanimiv podatek, da deluje v pokrajini 15 kreditnih zavodov (bank) in kar 59 zavarovalnic, oziroma njihovih podružnic.
Ne gre prezreti pomena, ki ea j imajo nekatere terciarne dejavno i sti v goriškem gospodarstvu. V tej j-, skupini je vsekakor na prVem mestu prevozništvo in to prevoz cestnih tovorov. Ta dejavnost se je v zadnjem desetletju izredno razmah nila, prav v zadnjem času pa je že opaziti določene znake nazadovanja. Očitno je ponudba že dosegla, oziroma presegla popraševa nje po storitvah. Po drugi Strani pa ne. fere podcenjevati vloge železnice'. za opravljanje prevozniške dejavnosti je v pokrajifti regfstri-Tanij).^7, podjetij.
Do 5. marca poskrbeti za dvig bencinskih bonov
Trgovinska zbornica obvešča, da je treba nakaznice za gorivo po znižani ceni dvigniti dq 5. marca. Do omenjenega roka bodo delili tudi nakaznice novim upravičencem, tistim, ki so predložili prošnjo do 31. januarja letos. Prošnje, ki so jih posamezniki vložili po tem datumu, bodo upoštevali ob drugem razdeljevanju, 12. maja.
Italijanski kantavtor spada v tisto generacijo pevcev, ki izhajajo iz leta 1968. V Folk studiu v Rimu so delovali bodoči mojstri italijanske popevke Cocciante, Venditti in De Gregori. Prvo ploščo je izdal že pred osmimi leti skupno z Ven-dittijem. Tri leta pozneje se je u-veljavil z «Rimmel», njegovim najlepšim delom. Uspeval ie do katastrofalnega koncerta aprila 1976, ko ga je mladina z leve kontesti-rala, tako da je moral koncert zaključiti pred koncem in več časa sploh ni več nastopal. Takrat ie De Gregori zašel v hudo krizo, menili so. da se ne bo več ukvarjal z glasbo. Pa ni bilo tako. Sredi leta 1978 je izdal novo ploščo, začel je uspešno sodelovati z Luciom Dallo; lani poleti sta na skupni turneji po Italiji dosegla izreden uspeh, saj sta imela na nekaj koncertih več kot pol milijona poslušalcev. To je bil za Italijo izreden podvig. Na jesen je prišel na dan zadnji gramofonski album, ki je že več časa med najbolj prodanimi v trgovinah s ploščami.
Jutri bomo imeli na sporedu a-kustične balade in novejše pesmi. Spremljali ga bodo Session-man, k: so z njim sodelovali pri izvedbi zadnjega glbuma. Menimo, da bo to izreden koncert za ljubitelje tega kantavtorja, ki jih je tudi v Gorici kar precej. (Al)
Prešernova proslava jutri na Vrhu
Tudi na Vrhu bodo imeli Prešernovo proslavo. Priredi jo tamkajšnje prosvetno društvo «Danica» jutri, 23. februarja, ob 20. uri. Proslava bo v osnovnošolskem poslopju. Program bodo v glavnem izvajali gostje iž Podnanosa. Z raznimi društvi v tem kraju v gornji Vipavski dolini imajo Vrhovci obilo stikov že več let. Mladina iz Podnanosa bo nastopila s Prešernovim recitalom, tamkajšnji mladinci bodo uprizorili, v obliki veseloigre, Prešernovo pesnitev «železna cesta*. Nastopi tudi moški zbor «Janko Premrl — Vojko* iz Podnanosa.
ITALIJANSKI TISK KAZE ZANIMANJE
VIDEMSKA REVIJA «IL PUNT0» 0 POLOŽAJU V JUGOSLAVIJI
Trezno in objektivno gledanje na sedanji položaj v Jugo. slaviji ter zaskrbljenost zaradi bolezni predsednika Tita
Italijansko časopisje spremlja ž neobičajno pozornostjo dogodke zadnjih tednov v Jugoslaviji in potek bolezni predsednika Josipa Broza Tita. številni časopisi so poslali v Beograd ali Ljubljano svoje posebne dopisnike, ki poročajo vsak dan. Niso to le časopisi vsedržavnega značaja marveč tudi časopisi iz severovzhodne Italije, t.j. iz krajev, ki so najbližji italijansko-jugoslo vanski meji. V revijah smo zasledili daljše reportaže.
Omenimo danes videmski petnajstdnevni «11 punto friulano», fci ga ureja znani novinar Piero Fortuna. V zadnji številki je v tem listu več člankov posvečenih jugoslovanski stvarnosti. Kar dva član ka je prispeval Raffaello Uboldi. načelnik rimske redakcije tednika Epoca. Raffaello Uboldi je postalo znano ime ne le v italijanskem marveč v svetovnem časnikarskem svetu ker je sredi petdesetih let. še kot mlad časnikar socialističnega dnevnika Avanti!, šel kot prvi zahodni časnikar v Alžirijo, živel tam nekaj časa z uporniki proti francoski oblasti in nap<sal serijo reportaž o življenju med uporniki in razlogih, ki so privedli do za-
niiiiiiMiuiiiimiiuiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiviiMiiiiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA PEPELNIČNO SREDO V DOBERDOBU
Nekdanji pristni Lovre postaja mednarodni potujoči ambasador
Letos je Lovre nagradil vaščane, ki že več kot 50 let gojijo tradicijo - Številne delegacije z Laškega, iž Slovenije in Koroške
V TRŽIŠKEM OBČINSKEM SVETU
Razprava o načrtu * gradnje kanalizacijskega omrežja
V ponedeljek, 25. t.m., ob 14.30 se bo sestal občinski svet v Tržiču. Na dnevnem redu vrsta različnih vprašanj, med katerimi je naj-Toni Gombač. Toči belo in črno i pomembnejše tisto, ki zadeva odo-
domače vino. Poskrbljeno tudi za prigrizek.
TRŽAŠKO kolonialno podjetje sprejme v takojšnjo in stalno službo mladega, poročenega, delovnega in poštenega skladiščnika. Telefonirati na tel. št. 62531.
MLADA slovenska družina išče stanovanje v goriškem predmestju. Pisati na upravo PD v Gorici pod šifro «stanovanje».
PRODAM fiat 850 pulmino v dobrem stanju. Telefonirati v večernih u-rah na štev 225320.
TRGOVINA posode in železnine Li-vijana Zorn • Fioretta Pertot Prosek št. 5 obvešča svoje cenjene odjemalce, da nudi v mesecu februarju 10% popust na vse blago.
LUP1NC v Praprotu je odprl osmico, toči belo in črno vino.
ii&lM
BANCA.DI CREDITO pl TRIESTE T "Z A SK A KREDITNA BANKA ■ S. P, A.
TRST - qUGAJ F FILZI 40 -	,‘5£ Bl-dAG .
SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 21. 2. 1980
britev splošnega načrta gradnje kanalizacijskega omrežja.
KONCERT V ŠPORTNI HALI
Jutri v Gorici Francesco De Gregori
V športni hali pri Madonnini bo na pobudo goričkega krožka ARC1, jutri zvečer ob 21. uri koncert znanega italijanskega kantavtorja Francesco De Gregorija.
De Gregori prihaja prvič v našo deželo. Njegove melodije in besedila se precej približujejo onim Boba Dylana. Teksti so tudi pri De Gregoriju važnejši od glasbe, prav tako kot pri Bobu Dglanu.
čelka partizanske vojne med alžirskim prebivalstvom. Svet je takrat iz teh Uboldijevih člankov izvedel za kaj pravzaprav gre v Alžiriji. Uboldi je bil kasneje nekaj časa dopisnik i Beogradu. V videmskem 15-dnevniku objavlja pogovor s pod-načelnikom višje vojne šole v Beogradu polkovnikom Stevom Iličem ter članek o stikih med Jugoslavijo in Italijo. V listu najdemo še članek beograjskega dopisnika večjega italijanskega dnevnika Alberta Salanija pa še nekaj člankov o položaju v Trstu, Gorici in v Avstriji v januarskih dneh, ko so dospele prve vesli r. Titovi bolezni. Če pustimo ob strani članke o položaju v naših krajih, ki odražajo več ali manj različna gledanja ljudi pri nas v tistih dneh, ko so tukajšnji trgovci nehote povezali o-bičajno stazo prihoda Jugoslovanov v Gorico in Trst z zaskrbljenostjo v Jugoslaviji zaradi Titove bolezni, lahko ugotovimo iz drugih člankov, da so zgoraj imenovani časnikarji trezno in pozitivno ocenili položaj v sosedni državi. Ni alarmizma v teh člankih, ni napačnega gledanja na jugoslovansko realnost, ni tistih skoro neizbežnih poudarkov o jezikovni in verski različnosti prebivalstva v Jugoslaviji, kar zabeležimo v spisih tolikih ocenjevalcev in dopisnikov.
Uboldi npr. zelo podrobno analizira sodelovanje jugoslovanske ljudske armade z ljudsko obrambo in z vsemi plastmi prebivalstva ter pozitivnost stikov med Jugoslavijo in Italijo na vseh ravneh. Omenimo še članek znanega televizijskega časnikarja Ruggera Orlanda, ki piše o Titovi vlogi v neuvrščenem svetu in mednarodnem delavskem gibanju.
Razna obvestila
Športno društvo Dom priredi v ponedeljek, 25. februarja, ob 20. uri predavanje docentke na ljubljanski VŠTK prof. Jelice Vazzaz na temo »Aktivnost mladih in starejših pri urah telesne vzgoje*. Predavanje bo v kulturno - športnem središču v U-lici Brass.
Zaključni Lovretov obred
V koraku s časom se tudi Lovre, kralj doberdobskih pustnih šem, prilagaja času in potrebam, ki jih potrošniška družba diktira. Tako smo ugotovili na pepelnično sredo v Doberdobu. Običajne lesene «traglje» (ročna lesena nosila) je sedaj zamenjala «briška» z vpreženim izposojenim konjem, ker ga v vasi nima več nihče. Tudi spremska druščina se je popestrila s prihodom številnih «zastcpnikov» in «gostov», ki so po vaških ulicah kar mrgoleli. Tako se je v nekaj letih Lovretov sloves povzdignil na mednarodno raven. Že prejšnjega leta smo poročali, da je zasejal svoje korenine v Ozeljanu. Letos pa nam je Kosičev vikar povedal, da je svojo «žlahto» razširil tudi v Prvačino in sam Beljak na Koroškem. V Beljaku so namreč bili doberdobski pustni zastopniki že prejšnjo soboto, kjer so tamkajšnjim «žalujočim ostalim* izpričali prijateljstvo, ki veže že stoletja vse pustne navade. Izboljšani življenjski standard je letošnjemu Lovretu poskrbel tudi udobno rakev in cilinder s frakom izpod katerega je molil Primorski dnevnik. Iz letakov, ki so obkroženi v črnem najavljali Lovretov pogreb, smo razbrali, da je umrl v 98. letu cvetoče mladosti.
Žalni oder je kot običajno bil postavljen v osmici, od koder je sure-
ČE POZABIŠ PLAČATI...
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226 165; Opčine; tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje; tel. 271-124.
Ameriški dolar	806,50
Funt šterling	1845 —
Irski funt šterling	1717.—
Švicarski frank	491.—
Francoski frank	195,—
Belgijski frank	28,-
Nemška marka	461.—
Avstrijski šiling	64.—
Kanadski dolar	690.—
Holandski flnrint	418,-
Danska krona	147,—
Švedska kron'	193.—
Norveška krona	165 —
Drahma	16,-
Mali dinar	34,50
Veliki dinar	35,-
MENJALNICA
vseh tujih valut
Trgovina prinaša Goričanom dobršen del dohodka, ima pa kajpak tudi nekatere senčnate strani. To dobro vedo na sodišču, kjer imajo že itak običajnega dela dovolj, a se morajo ukvarjati tudi z jugoslovanskimi državljani, ki pridejo navzkriž s tukajšnjimi zakoni. Najbolj pogosti, lahko bi rekli že vsakdanji, so sodni postopki zaradi tatvin, v takih ali drugačnih okoliščinah. Največkrat se kajpak zgodi da kupec izbere blago in pozabi plačati...
Taka, oziroma podobna je zgodba dveh ljubljanskih deklet (imena niti niso tako važna), ki sta se sredi decembra lani pripeljali v Gorico, malo na izlet, malo po nakupih. Med drugim sta obiskali tudi veleblagovnico Standa, izbrali nekaj blaga, oblačil in kozmetike (menda v vrednosti okrog 70 tisoč Ur), Pri tem sta kajpak »pozabili*, da je treba tudi plačati. Pri izhodu so ju ustavili, ugotovili, da blaga nista plačali ter pospremili v urad. Sledil je ^običajni* postopek; policija, prijava sodišču in včeraj kazenska o-bravnava na sodišču.
Dekleti, ki sta se menda tokrat
prvič spozabili, sta tako pri zaslišanju, kakor na včerajšnji obravnavi, vse priznali. Postopek je bil zato nenavadno kratek, zaključil pa se je z obsodbo na 20 dni zapora, plačilo globe in sodnih stroškov. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Vsekakor nekoliko nenavadno srečanje z italijansko pravico. Dekleti sta namreč študentki prava...
To je ena tolikih zgodb, ki imajo svoj epilog na sodišču in ki hočeš nočeš pustijo majčkeno grenak o-kus za sabo. Znano je, da je določen odstotek zmikavtov, ali bolje nepoštenih kupcev, tudi med italijanskimi državljani, zelo redko pa je slišati da jih tudi sodno preganjajo.
Menda -imajo do takih tičev nekoliko drugačen odnos, če jih zalotijo z neplačanim blagom. Zadevo skušajo poravnati brez posredovanja policije ali sodišča. Za Jugoslovane, da za Jugoslovane pa je treba vzgledna kazen, saj so v večini lumpi in tatovi, ne glede na to, če v nekaterih trgovinah predstavljajo tudi dve tretjini prometa.
vod krenil kmalu po 15. uri. Zadni obred je opravil Stanko Kosič in kot je sam dejal, je bil to njegov petnajsti zapovrsti. Letos je sicer nameraval v pokoj, a se je vseeno odločil, da ostane za »duhovnega vodjo* tudi zato, ker so mu farani obljubili višjo plačo. Pri obredu sta mu pomagala suor Putanica in odvetnik Scampavia.
Sprevodu, ki je krožil po vaških ulicah, je sledila številna množica ljudi, priložnostna godba na pihala, ki so jo sestavljali domači in številni godci z Laškega pa so zaigrali nekaj poskočnih «žalostink».
Sledilo je čitanje Lovretove oporoke. Tudi v tem je Lovre posnemal moderne navade in nagradil 4 najstarejše može, ki že več kot 50 let opravljajo svojo pustno «dolžnost». S podkupninami v kuvertah se je še spomnil lastnikov razlaščenih parcel ob nogometnem igrišču, občinskih upraviteljev za očiščenje trga pred gostilno pri Andreju, športnikov, krvodajalcev in delegacij iz sosednjih vasi, Laškega, Slovenije in Koroškega. Tako smo po prečitanju nekaterih sožalnih brzojavk razumeli, da naš nekdanji pristni Lovre postaja čedalje bolj mednarodni, in da bo za prihodnje evropske volitve startal za visok stolček v Strasbourgu. Po vzgledu nekaterih, ki že tam sedijo, bi sicer ne izstopal. Bi ga pa pogrešali v Doberdobu, kjer je še nujno potreben. Čeprav v novem »gvantu* in daleč od tradicij, ki so ga spremljale skozi čase do naših dni, ostaja vendarle ta Lovre edinstveno izročilo, na katero so Do-berdobci in sosednji Kraševci nasploh ljubosumni. Čeprav le enkrat v letu, je njegova oporoka od vedno, ne le hudomušen trenutek, marveč tudi jeziček resnice in kanček tesrobe preteklega časa.
L«tos Gradežani na igrah brez meja
Lani smo gledali novogoriške mladince, ki so sodelovali na poletnih igrah brez meja v portugalskem Cascaisu, letos pridejo pa na vrsto mladinci iz Gradeža, bodo sodelovali na enem večeru letošnjih iger brez meja. Pobudo za sodelovanie Gradežanov na teh igrah je dala tamkajšnja turistična ustanova, ki si nadeja dobiti potom televizijskega medija precej reklame za Gra-dež in njegovo plažo. Igre brez me ja gleda namreč nad sto milijonov gledalcev.
V Gradežu se tudi pripravljajo
(Foto K. Ferletič)
na letošnjo poletne sezono. Reklamni material so poslali nekaterim turističnim borzam širom Evrope, to pod okriljen deželnega odborni-štva za turizem.
Iz tržlške bolnišnice
V Selcah je v sredo zvečer postal žrtev prometne nesreče 53-letni Vittorio Battiston iz Tržiča, Ulica 25. aprile 38. V tržiški bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za dva tedna, zaradi možganskega pretresa ter drugih poškodb
Razstave
Izleti
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo smučarski avtobus za Ovčjo vas v nedeljo, 24. februarja, vozil po sledečem urniku. Odhod ob 7. uri s Koma, ob 7.10 iz štandreža in ob 7.15 iz Sovodenj. Priporoča se točnost. Avtobusni izlet v Cima Sap-pado, ki je bil prav tako napovedan za 24. februar, odpade zaradi premajhnega števila prijav.
Kino
«Apocalypse M. Brando.
Gorica
VERDI 16.30 - 22.00 now». R. Duvvall in Prepovedan mladini pod 14. letom.
CORSO 17.30-22.00 «La vita e bel-la». G. Giannini in O. Muti. Barvni film.
VITTORIA 17.00 - 22.00 »Casanova supersex». Drepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELS10R 16.30-22.00 «H -malato immaginario*.
PRINCIPE 17.30—22.00 «Aragosta a colazione*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Ognjevita bolničarka*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Tigrove oči*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Fist*. Ameriški film.
Na sedežu prosvetnega društva »Jezero* v Doberdohu je vsak dan odprta razstava slik Karla Ferleti-ča na temo «Kultura in preteklost naše vasi*, in sicer ob delavnikih od 18. do 19. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure.
DEŽURNA LEKARNA V GORILI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Baldini, Kor-zo Verdi 57, tel. 28-79.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan i ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40-497.
Kdo Vas, po končani zimi, obleče na pomlad, ne da bi Vam	
pobral veliko denarja?	
V najmanjši trgovini na svetu,	
ELIO «IN» MODE	
GORICA - Ulica Formica,	00 CM
boste brez dvoma našli to kar iščete in kar se	Vam izplača.
EVO VAM NEKAJ CEN V NAŠI TRGOVINI V	MARCU 1980.
ženska lanena krila s pasom	4.500 lir
kavbojke SUPER RIFLE	11.900 lir
otroške majice s ZIP	2.500 lir
otroške platnene kavbojke (že oprane)	6.500 lir
ženska krila iz gahardena	8.000 lir
spomladanska ženska krila	8.000 lir
ženska oblačila boucle	8.000 lir
moške in ženske kavbojke (že oprane)	8.900 lir
moške in ženske majice	4.000 lir
žametne hlače z naramnicami	9.900 lir
mladeniške srajce	4.900 lir
moške srajce z žepkom	3.500 lir
VSEM KUPCEM POKLANJAMO KRASNO ZAPONKO!	
Vaša trgovina?	
ELIO «IN» MODE	
Ob priliki odprtja novega italijansko-jugoslovanskcga mejnega	
prehoda na Škabrijelovi ulici - Erjavčevi cesti bomo v trgovini	
ELIO «1N» MODE ves mesec marec menjali dinar po 40 ^	
V ISKANJU KORENITIH IN UČINKOVITEJŠIH UKREPOV
JUGOSLAVIJA SKUŠA ODPRAVITI NEUGODNA INFLACIJSKA GIBANJA
Sredi poletja bo stopil v veljavo nov sistem cen, ki bo upošteval obe prvini jugoslovanskega gospodarskega sistema: plan in tržišče
LJUBLJANA - Redke so bile dežele. ki jim je prizanesla inflacija v preteklem letu. V ZDA na primer ugotavljajo, da že 33 let niso imeli tako neugodnih inflacijskih gibanj kot lani. Dežele OECD so že oktobra lani dosegle 11-odstotno stopnjo inflacije, države EGS pa 10,5
Premalo denarja za drago energijo
LJUBLJANA — Nove cene .naftnih derivatov, ki so začele v Jugoslaviji veljati pred dnevi, niso doživele skoraj nobe-riih komentarjev. Sklepu ZIS , je malokdo ugovarjal glede na dejstvo, da je bila pred letom dni cena surove nafte za sto odstotkov nižja. Verjetno pa to tudi ni letošnje zadnje povišanje cen. Če bi še naprej veljale stare cene, bi naftno gospodarstvo vsak dan imelo 91 milijonov dinarjev izgube, to pa je ogromna vsota, še posebej, če jo pomnožimo s 365 dnevi.
Za zdaj je jasno, da bodo Jugoslovani v letu 1980 porabili za nafto milijardo 500 milijonov več kot lani. Na kakšen način pa bi bilo mogoče zamenjati naftne derivate, ko pa so januarja namesto 1,4 milijona nakopali le nekaj več kot 3,3 milijona ton lignita, rjavega in črnega premoga?
Potrebna je hitra intervencija, nujne pa so tudi velike naložbe, da bi stvari stekle v novo smer. Prevladuje prepričanje, da bi za začetek zadostovale tri milijarde dinarjev, za dolgoročni uspeh pa brez 10 milijard dinarjev ni mogoče doseči cilja in zagotoviti, da premog zamenja naftne derivate. Težave so v tem, da je zdaj treba vlagati v odprtje novih površinskih kopov, posodobitev oouščene jamske proizvodnje in seveda v nodrobne geološke raziskave, podobno kot je v Dri-meru, ko gre za iskanje novih virov nafte, naravnega plina in podobno, (ddj
odstotka. Nadpovprečno stopnjo inflacije so v Evropi imele Italija, Velika Britanija, Španija in še nekatere dežele.
V Jugoslaviji so sicer v določeni meri vajeni inflacije, toda v preteklem letu je dosegla višino, ki že zbuja zaskrbljenost in zahteva u-činkovite ukrepe za njeno brzdanje. V celotni SFRJ je lani stopnja inflacije dosegla 23,9 odstotka, v Sloveniji pa je bila celo nekoliko višja. saj se je lani povečala za kar
25.4	odstotka.
Vzroki in korenine inflacije so globoki in nič kaj enostavni, zato je tudi boj z nenehnim naraščanjem cen težak, končni rezultat pa marsikdaj negotov. Cene so zgolj odraz večjih ali manjših neskladij med ponudbo in povpraševanjem, odsevajo pa tudi vplive podražitev uvoznih surovin, nafte in repromaterialov, kakor tudi prenapeto investicijsko, osebno in drugo porabo.
Kakšni bodo uspehi pii brzdanju cen in inflacije v tem letu, ki ima v vseh zveznih in republiških dokumentih o razvojni politiki v tem letu prioritetno mesto, bo odvisno predvsem od uspeha ustalitvenih prizadevanj. Torej od tega, kakšni uspehi bodo pri povečanju produktivnosti. omejevanju vseh vrst porabe in ugodnejših premikov v zunanjetrgovinski menjavi. Z inflacijo se je potrebno snonasti z njenimi koreninami, ne pa z njenimi simptomi.
S tem ne mislimo povedati, da je kontrola cen nenotrebna. Ravno nasprotno. Povsod tam. kjer obstajajo neskladja med ponudbo in povpraševanjem. kier obstaiajo možnosti monopolističnega oblikovanja cen in kjer gre za izdelke, pomembne za občane ali celotno družbo, je potrebno postaviti racionalne meje naraščanju cen.
Dosedanji sistem administrativnega oblikovanja cen, ki je določal najmanj polovico vseh cen v državi, je v zadnjih letih doživljal nenehno in ostro kritiko zaradi svojih pomanjkljivosti. Proizvajalci so mu očitali subjektivnost, togost in slabo učinkovitost. Zaradi neupoštevanja zunanjih vplivov na cene je prišlo do primerov, da so delovne organizacije prišle v izgubo, vrsta j drugih proizvajalcev pa se je go-' stemu rešetu zavodov za cene izmuznila s tako imenovanimi »novimi*. izdelki.
Z 12. julijem letos pa bo pričel v Jugoslaviji delovati nov sistem cen, ki ne bo obremenjen s pomanjkljivostmi sedaj veljavnega sistema. Nov sistem cen je predviden z zveznim zakonom, ki je stopil v veljavo na začetku januarja letos. Osrednji poudarek v tem.zakonu ima
dogovarjanje samih delovnih organizacij o cenah. Nov sistem ceh bo imel večji manevrski prostor pri u-poštevanju različnih interesov pri oblikovanju cen, kakor tudi realnost vpliva svetovnih cen ter razmerje med ponudbo in povpraševanjem na domačem tržišču. O cenah naj bi se delovne organizacije dogovarjale znotraj samoupravnih sporazumov, v katerih opredeljujejo skupne plane razvoja, dolgoročno poslovno sodelovanje in sovlaganja. Cena naj bi v tem primeru predstavljala razmerje. ki upošteva obe prvini jugoslovanskega gospodarskega sistema — plan in tržišče.
Kakšna bo dokončna podoba novega sistema cen, je v tem trenutku še prerano govoriti, saj bo v veliki meri odvisen od podzakonskih aktov, ki naj bi jih šele sprejeli.	MIRO SIMČIČ
Za dopuste in rekreacijo
V Turinu so včeraj odprli razstavo :<Expovacanze 80», največjo tovrstna prireditev v Italiji, na kateri razstavljajo vse, kar služi za dopuste in rekreacijo od gliserjev do počitniških hišic.
(Telefoto AP)
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiifiiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiniiiiiiimiiiiniim mi n n n n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinnnimiiiiiiiin im iiiiiiiiiaiiiiiiiiiiim mi 1111111111111111111 niimiiiuiimiiiiiiiiHi
V ŠTIRIH DNEH NOREGA PUSTOVANJA
Smrt je krepko kosila po ulicah Rio de Janeira
Števil« mrtvih nekaj stotin - V bolnišnicah reševali življenja pijancev
RIO DE JANEIRO - Vsaj 270 ljudi je izgubilo življenje letos v štirih dneh norega pusta v Rio de Janeiru. Karnevalske prireditve so se končale v noči od torka na sredo. Vest o obilni smrtni košnji so sporočili predvčerajšnjim v brazilski prestolnici.
Od skupnega števila 270 ljudi jih je bilo 40 umorjenih. Skupno število človeških žrtev v času lanskega pusta je znašalo 240 enot. To pomeni, da število smrtnih žrtev pustovanja narašča iz leta v leto.
V trinajstih mestnih bolnišnicah v Riu so nudili prvo in drugo pomoč 15.878 ljudem. Največ ljudi, ki so prišli v bolnišnice, so morali zdraviti zaradi preobilnega uživanja alkohola.
Število oseb, ki so umrle zaradi prometnih nesreč v pokrajini Rio de Janeiro pa znaša 82 enot. Kar 452 pa je bilo ranjenih.
Pust v Rio de Janeiru je znan po vsem svetu. V štirih dneh pravcatega norenja po ulicah in trgih si Brazilci dajo duška, da bi pozabili na vse življenjske tegobe, ki jih pestijo celo leto, kljub temu, da je država zabeležila v zadnjih letih določen napredek. Na ulicah in po trgih plešejo dan in noč do onemoglosti. Prirejajo pravcata tekmovanja, kdo bo dalj časa zdržal. Sploh se teh prireditev udeležujejo vsi, od mladih do starih, moški in ženske. Nič čudnega ni torej, če pride pri vsem tem tudi kriminal do veljave in prav temu pojavu je treba pripisati veliko število namernih smrtnih žrtev.
V Jugoslaviji krepijo zimski turizem
Čeprav je stopnja rasti turističnega prometa v Jugoslaviji, posebno na Jadranu v zadnjih 20 letih ena od največjih na svetu, pa je razvoj zimskega turizma zelo zaostajal za sezonskim tako zaradi objektivnih razlogov, kakor tudi zaradi mnenja, da zimsko poslovanje ni rentabilno in da se s smučarstvom ukvarja le ozek sloj bogatinov. Tako se je zgo-
Critif/prajlt’ za
DIJAŠKO MANCO
dilo, da je množično smučarsko gibanje naletelo na nepripravljen jugoslovanski turizem. Majhne kapacitete ne morejo sedaj sprejemati veliko vojsko smučarjev ter se zato dogaja, da stotine tisočev Jugoslovanov odhajajo v zimska središča v Italijo, Avstrijo. Švico, Čehoslovaško ter celo na Kavkaz.
Od Maribora do Dževdželije je vsega skupaj 15 opremljenih zimskih središč z 12 tisoč posteljami v hotelih in planinskih domovih. Računajo, da na zimski smučarski turizem odpadejo od 80 milijonov nočitev vsega skupaj samo 3 odstotki (v razvitih državah znaša ta delež od 20 do 40 odstotkov).
Sedaj je na vrsti odločilen predor na tem področju. V Jugoslaviji računajo, da bi se delež zimskega turizma povišal na 15 odstotkov (200 rnilijpitov dolarjev letno). Razen Slovenije. kjer je ta veja športa najbolj razvita, menijo, da bi se morala., razviti . tudi..,v.i Gorskem kotaru (1 ura vožnje z avtom od morja). V kratkem bodo začeli graditi Veliko središče na Bielolasici blizu O-gulina. Nadalje bodo razširili Ko-paonik in Zlatibor v Srbiji, znani narodni park Mavrovo v Makedo-
niji ter v Žabljah v Črni gori.
Največja bodočnost pa čaka Ja-horino (1700 metrov nadmorske višine), ki je oddaljena 32 km od Sarajeva in kjer se že pripravljajo na
14.	zimske olimpijske igre leta 1984. Potem bo še na vrsti šar Planina, kjer je sedaj samo 500 postelj. V prihodnjih letih bodo posvetili pozornost tudi Platku, ki je oddaljen samo 10 km od Reke in kjer se sneg zadržuje do meseca maja.
Gj.T.
Slovenska imena naših krajev 0
15.
KORITO
- r ’> orrt» •.»«>■?
Samostalnik korito je pogostna baza za krajevna imena. Skrajna vzhodna-vas v -Reziji Korito>,' K-t/r>ftr>; it. in furl. Coritis zgolj z dodatkom furlanske množinske končnice —s, —is. Pridevnik: koritarski; za prebivalce rabimo substantivizirano o-bliko pridevnika Koritarski, Koritar-ska.
V VISOKI STAROSTI 86 LET
Umrl revolucionar Andrea Benussi
S velel lik antifašističnega in komunističnega borca v Istri in na mednarodni ravni
REKA — Dolgoletni prvoborec delavskega gibanja ter komunist mednarodnega obsega Andrea Benussi je umrl na Reki v starosti 86 let. Z njim so jugoslovanska skupnost, i-strska in kvarnerska regija ter še posebej italijanska narodna skupnost v Jugoslaviji izgubili enega od najbolj zavzetih borcev za socializem. Benussi je bil komunist od leta 1921 ter prijatelj in tovariš za časa antifašističnega ilegalnega boja znamenitih revolucionarjev, med katerimi je bil sam predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito.
Pogreb pokojnika bo danes ob
16.30	na Reki, Na sedežu sindikatov je bila včeraj žalna seja. V sVrho pogreba je bil imenovan tudi poseben odbor, ki bo skrbel za žalne svečanosti. V njem so predstavniki družbenopolitičnih organizacij Ljudske republike Hrvatske, reške in istrske regije ter stari prijatelji in tovariši pokojnika. Benussijeva družina je prejela sožalne brzojavke številnih predstavnikov LR "Hrvat-ske: od Jakova Blaževiča, Milke Planinc. Milutina Batiča. Marjana Cvetkoviča, od predstavnikov Unije Italijanov za Istro in Reko in od drugih.
Še posebej moramo omeniti sožal-
Kalifornijo je zadnji teden prizadel velik orkan s hudimi poplavami, ki je zahteval vsaj 27 mrtvih. Gmotna škoda je ogromna. Ogromne vode v višini do štirih metrov in blatni hudourniki so prisilili tisoče ljudi, da zapustijo svoje domove. Na sliki: razdejanje v nekem predmestju Pacifice pri San Franciscu	(Laserphoto AP)
no brzojavko, ki jo je predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli poslal predsedniku Unije Italijanov Istre in Reke Mariu Boniti. Benussi je bil namreč do svoje smrti častni predsednik Unije. Colli piše v svoji poslanici, da izraža v svojem imenu ter v imenu deželnega sveta sožalje zaradi smrti Andrea Benussija, -ki je bil svetel lik antifašističnega borca. «Prosim vas. — piše Colli — da me smatrate blizu italijanske skupnosti v Istri in na Reki v tem trenutku žalosti.» V svoji poslanici Colli spominja skupne obveze za o-krepitev prijateljstva in sodelovanja pied Italijo in Jugoslavijo ter med sosednimi narodi.
Andrea Benussi se je rodil 20. januarja 1894 v kmečki družini v Vodnjanu. Že v zgodnji mladosti je začel svoj boj proti socialni nepravičnosti in nasilju oblasti. Prvič so ga aretirali, ko je bil star 16 let. V prvi svetovni vojni je bil avstrijski vojak do lsta..L916, ko je bil zajet na ruski fronti.
Njegova revolucionarna borbena pot-se je začela leta 1918. ko je delal v Turinu v tovarnah «Biach» in «Lancia». Stopil je v vrste socialistične mladine, leta 1919 se je vrnil v Vodnjan. Leta 1921 je s kongresom v Livornu stopil v vrste KPI. V hudih bojih proti fašizmu in v reakciji v povojnem razdobju je bil vedno v prvi vrsti. Leta 1920 je bil med branilci ljudskega doma v Vodnjanu, ki so ga napadli fašistični škvadristi. Takrat je bil ubit neki njegov 20-letni brat. Neki drugi brat pa je padel kot partizan v Labinu 13. septembra 1943 v spopadu z Nemci.
Benussi je živel v Vodnjanu do leta 1926. ko je na ukaz partije odšel v Jugoslavijo. Živel je in delal po tovarnah v Zagrebu, kjer so ga aretirali leta 1928. Potem se mu je posrečilo zbežati v Francijo, kjer je ostal v begunstvu 20 let.
Med drugo svetovno vojno se je bojeval v vrstah francoskega odporniškega gibanja. Med drugim je nudil v;so svojo pomoč tudi družinam jugoslovanskih deportirancev v taborišču Vernet. Leta 1944 so ga aretirali SS, toda posrečilo se mu je zbežati s pomočjo nekega policijskega komisarja.
Po vojni je Benussi dal vse svoje sile za izgradnjo socializma v Istri in na Reki. Opravljal je razne pomembne funkcije in med drugim je bil tudi član centralnega komiteja ZK Hrvatske. Še pred smrtjo je bil član sveta LR Hrvatske. Predsednik Tito ga je odlikoval z visokimi jugoslovanskimi odlikovanji.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja:
Napotki za energetsko varčevanje
13.00	Hišna agenda
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	šolska vzgoja:
Jezik za vsakogar Ruščina
17.00	3 , 2. 1... stik!
17.15	Game, igra!
18.00	Šolska vzgoja:
Narodi in države
18.30	DNEVNIK 1 — Kronike Sever kliče Jug,
Jug kliče Sever
19.05	Programi pristopanja
19.20	Doctor Who:
Poraz Žigonov, 1. del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Tam, tam,
aktualnosti DNEVNIKA 1
21.30	«L’arte di arrangiarsi», film, režija: Luigi Zampa
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Lihi prostor
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja: Predsmučarska telovadba
15.00	Lake Placid: Zimske olimpijske igre:
Umetno drsanje
17.00	Točka in črta
17.30	Glasbeni popoldnevi
17.55	Lake Placid: Zimske olimpijske igre Slalom za moške
18.50	Dober večer s ...
Carlom Dapportom vmes TV film iz serije «Robinovo gnezdo»
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Rugantino,
glasbena komedija, 2. del Nastopajo: Enrico Montesa-no, Alida Chelli, Biče Valo-ri, Aldo Fabrizi in drugi.
21.50	Videosera
22.40	Prva stran — Dokumenti
23.10	Programi pristopanja
23.30	DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Vmes Lake Placid: Zimske olimpijske igre:
Hokej na ledu
Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja:
Zdravje: pogovor z gledalci
19.00	DNEVNIK 3
19.30	«Sezze Romano: quando gli dei escono dalla terras
20.00	Malo gledališče
20.05	Poletni festival operete: «Scugnizza», opereta v dveh dejanjih
21.15	»Satelliti di comunicaziones
22.00	DNEVNIK 3	.
22.30	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
15.05	Umetnostno drsanje mošku1
15.55	Lake Placid:
Slalom za moške
16.45	Poročila
16.50	Šola smučanja:
Tek na smuček
17.00	Iz zgodbe v zgodbo
lutkovna serija	,
17.15	Družina Lesnievvskich: mladinska serija
17.40	Obzornik
17.55	Lake Placid:
Slalom za moške
18.45	Od refleksa do logike: Otrokov svet
19.10	Risanka 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Hvala za pozornost — . zabavno - glasbena oddaja
21.00	Tigrove brigade,
TV nanizanka
21.55	V znamenju
22.10	Zabava vas James Last
23.00	Lake Placid:
Hokej, prenos
Koper
15.55	Lake Placid: Zimske olimpijske igre
Slalom za moške ...
16.45	Umetnostno drsanje: rnosia
18.45	Biatlon štafeta 4x7,5 km
19.15	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	2 minuti
20.05	Risanke
20.30	TV DNEVNIK
20.50	Mali vojak, film režija: Jean Luc Godnai’
22.30	Pregled sporeda za našle®? teden
22.45	Lake Placid: Zimske oh®
pijske igre	v .
Hokej: finalno srečanje
Zagreb
14.45	TV v šoli
17.15	TV DNEVNIK
17.35	TV koledar
17.45	Mali svet
18.15	Mladinska oddaja
18.45	Muppet show
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Hvala za pozornost
21.00	Serijski film
21.50	TV DNEVNIK
22.15	Lake Placid:	su
Umetnostno drsanje: nio5^
oli®'
ŠVICA
12.15	Lake Placid: Zimske pijske igre Umetnostno drsanje
19.35	Vrni se Lessie:
Žalostni galeb, TV film
20.30	TV DNEVNIK
21.45	Stand in, glasbeni VT0^n\\.
22.20	Danes na zimskih ohmP skih igrah
TRSTA
7.00,	8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše;
8.10	Jutranji almanah; 9.00 Iz na-ških oddaj; 10.10 Radijski koncert;
11.00	Oddaja za srednjo šolo; 11.20 Domače, popevke; 12.60 Ponovitev četrtkoVega Kulturnegh prostora;
13.20	Zborovska glasba; 13.35 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Po končani univerzi
15.30	Postni govor: 15.40 Popularnih deset; 16.00 Mikrofon v razredu (ponovitev); 16.30 S pesmijo po svetu: 17.10 Mi in glasba;
18.00	Kulturni prostor; 18.45 Motivi z revij in musicalov.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	10.30, 12.30, 15.30, 17.30,
19.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bachove skladbe;
9.15	Poje Jožica Svete; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je ...; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.30 Plošče;
15.10	Zborovsko petje; 15.45 Orkester Mavmard Ferguson; 16.00 Kultura in družba; 16.55 Raziskovalec; 17.00 Glasba, šport in zanimivosti; 18.32 Petkov koncert.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.00 Pregled dogodkov; 13.05 Jugoslovanska pop scena; 13.40 Kolo igra: spored pesmi in plesov narodov Jugoslavije; 14.00 S polnimi jadri; 14.37 Glasbeni notes; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Kulturni relief;
16.10	Naši zbori; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1	- -
7.00,	8.00, 12.00. 13.00, 14.00,
19.00	Poročila; 6.00 - 7.30 beno prebujanje; 7.45 Poštna, čija; 8.40 Včeraj v parlarne ’
9.00	Glasbeno govorni Pr0®r no
11.00	Sergio Mendes in samba rivala Caymmija; 11.08 RadU { nadaljevanka; 11.30 Program^ Dariom Fojem; 12.30 - 13-nj, 3(1 in jaz; 14.03 Jazz glasba; * La Šolska vzgoja; 15.03 Popoldan, srečanja; 16.30 Sindikalna V -J na; 17.00 Patchvvork; 18.35
e volti della questione merid> le; 19.20 Jazz glasba; 20.05 G beni program.
LJUBLJANA
10.00-
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, - w
11.00.	12.00, 14.00, 15.00, 19-w oj ročila; 6.50 Dobro jutro, mr ]aS.
7.30	Iz naših sporedov; 8.08 Z S a bo v dober dan; 8.30 Glas ^ pravljica; 9.45 Turistični n*P? . za naše goste iz tujine; W‘„na,
11.35	Rezervirano za...; M;95 fjas-no in priljubljeno; 12.10 ^z..gna-<
bene tradicije jugoslovanskih ^ rodov in narodnosti; 12.30 ski nasveti; 12.40 Pihalne & prj-
13.00	Iz naših krajev; 13.30	^
poročajo vam...; 13.50 ^*dv®Z|et; zdravje: 14.05 Drsalci ja 14.25 Naši poslušalci čestitaj pozdravljajo: 15.35 Zabavna. 6 ba; 15.50 «Radio danes, ra„ctii-tri*.; 16.00 «Vrtiljakx>; 17.00 * dio ob 17.00; 18.00 Razgledi P0.' S venski glasbeni literaturi;	^3,
knjižnega trga; 19.25 Zah* ^■ glasba; 19.35 Lahko noč. otr?La-19.45.Kamniški kvintet; 20.00 ^ nite. pa vam zaigramo..• j Oddaja o morju in pomorsc* ^
22.30	Besede in zvoki iz l°£°Vl(l
mačih; 23.05 Lirični utrinki) Glasbeni mozaik.	.,

Bob Woodward Carl Bernstein
NIKONOV
PADEC
110.
1 g
;X
g:
1
J
•1;!
•*«
Prevedel Dušan Dolinar
Marsikateri uslužbenec Bele hiše je omalovažujoče govoril o Davidovi obsedenosti z baseballom. Prejšnje poletje je David delal pri nekem philadelphijskem časopisu kot začasen športni novinar. Pozno popoldne se je vračal skozi hodnike Bele hiše s kupom pravniških knjig pod pazduho. Videl ga je Tom DeCair iz tiskovnega urada in dejal: «Glej ga, David, vrača se s treninga za Malo li go.» Nekateri drugi so mu pravili žogobučnež.
Toda naj so ga ljudje zaradi tega cenili še toliko manj, dolge ure ob “diplomaciji« ali ob računalniškem baseballu so predsednikovemu zetu pomagale, da se je držal nekako proč od težav z VVatergateom, prav po tem pa je David hrepenel. Harrington, ki je postal Davidov najboljši prijatelj, ga ni spraševal po VVatergateu, čeprav sta zadevo neogibno morala omeniti tudi med seboj. Aprila, ko so objavili redigirane prepise, mu je David dejal: «.Midva veva, kako se bo to izteklo.« Prav v tistih dneh, ko se
je David trudil, da ne bi bral tednikov, je Harrington včasih omenil kak članek. David pa je potem prosil, naj mu ga pokaže. Z izvodom Timea se je nato zatekal kam v samoto, ga tam prebral in se potem vrnil, zmajujoč z glavo.
David je povedal Harringtonu. ki je nekoč služboval v mornariški pehoti, da razmišlja, ali se ne bi vrnil v vojno mornarico. Želel je uiti. To je omenil tudi svoji babici Mamie Eisenhower. «Sko.raj je skočila iz postelje od sreče,« je rekel David.
Toda spoznal je, da ne bi bil tak pobeg nič boljši od dolgih ur, preživetih ob različnih igrah. David se je začel spoprijemati z nečim, česar se ob poroki z Julie ni popolnoma zavedal: da je postal ne samo član Nixonove družine, marveč tudi član Nixonove državne uprave. Poroka mu: je prinesla udobje, potovanja, položaj neuradnega predsednikovega svetovalca. Zdaj, ko je pokala po šivih dfžavna uprava, je z njo vred pokalo tudi to.
Julie se je tako zapletla v obrambo svojega očeta, da je to bremenilo njun zakon. Njena vdanost očetu je bila preprosta. Vsako novo nevarno razkritje se je v njenih očeh spreminjalo v tehnično podrobnost. Davidu je govorila, naj je ne utruja z dejstvi. Predsednik se je čedalje pogosteje zatekal k Julie, k njeni ljubezni, vdanosti in podpori.
Davidu so se te okoliščine upirale. Želel Si je ženo nazaj. Zdelo se mu je, da so njeno bolezen, zunajmater-nično nosečnost, ki jo je prebolela v prvih mesecih leta, povzročili psihični razlogi; Harringtonu je David rekel, da se je to zgodilo zato, ker se Julie grize zaradi tistega, kar se godi z njenim očetom.
Gospa Nixon ni bila zadovoljna z Davidom. Večkrat ga je vprašala: «Zakaj ne podpiraš Julie?« Julie brani svojega očeta prav na zunanjih okopih, je govorila gospa Nixon, David pa se medtem zakopava med skladovnice knjig in študira ali pa kje igra “diplomacijo«. Enkrat sta nekaj vpila drug na drugega in David je odvihral skozi vrata.
Hudo se je trudil začrtati mejo med politiko in družinsko vdanostjo ter tvojo osebno moralo in lastnim življenjem. Zelo težko je bilo ugotoviti, kje je pravzaprav ta meja.
Predsednik je želel, da bi šel David z njim na pot v Rusijo, kjer bi pomagal obveščati dopisnike. David je to misel zavrnil. Namesto tega si je po pomladnem semestru vzel šest tednov prostosti, ker je hotel ugotoviti, ali si bosta z Julie zmogla zgraditi lastno življenje.
Jasno je čutil, da se bo VVatergate nesrečno končal, vendar tega ni mogel dopovedati Julie. Zdelo se mu je, da ji njena neomajna vdanost onemogoča, da bi se soočila z dogodki, kakršni so dejansko. Trmasta je bila tako, da ji je bilo komaj mogoče priti do živega. Včasih si jo je predstavljal kot filmsko junakinjo, vdano hčer, ki brani svojega vojskujočega se, nedolžnega očeta. David — ali pa vsaj del njegove notranjosti — ji je pri dokazovanju, da je to res, želel pomagati.
David je vso Nbconovo vladavino doživljal zelo osebno. Leta 1968 je poslal Nixonu spis, v katerem je utemeljeval, zakaj se mora potegovati za predsedniško mesto. Volilna zmaga v letu 1968 ie bila opojna. Praznovanje zmage v letu 1972 pa ni bilo več takšno. David in drugi sorodniki so vedeli, da se zaradi VVatergatea v predsedniku ne-
kaj dogaja. Nekaj strašnega. Leta 1973 so opazovali. ** „1 ga zadeva razjeda. Nixon je rekel, da po Haldeman° ^ in Ehrlichmanovem odhodu predsednikovanje ni m prijetno. Naslednje leto je bilo še' slabše. Tudi za p Predsednik je mnogokrat govoril: «Mi smo nedo17 ^ David je sočustvoval z gospodom Nixonom, kakor klical sam. Zdelo se mu je, da čuti, kakšne težave ' , predšednik, ker je svoj čas, ko je služboval v mor*10, ti tudi sam izkusil nekaj podobnega. Kot častnik na kr vojne ladje Albany je tudi sam nekaj prikril.	.
Ena) Davidovih dolžnosti na krovu je bila delovat' j= obveščevalni častnik. Ko je prevzel službo, je podpis8* U vzem nekaj sto zaupnih gradiv; njegov podpis je Pa .j, val, da jih je prevzel od častnika; ki ga je zamenjal- f $ da bi preveril, ali so res na krovu, ni bilo dovolj, k8* ^li da bi sleherno gradivo tudi prelistal, kakor so ^ predpisi.	^
Ko je minil mesec dni, je Davidov neposredni PreC*S-st0 nik terjal, da temeljito pregleda vseh nekaj nad publikacij. Ob prvem štetju je David ugotovil, da i'*1 deset manjka. Potem ko so dodobra preiskali vso jih je še vedno manjkalo deset. Prijateljem je P°z^9j> pravil, da so bili to v vsem njegovem življenju trii8 hujši tedni — iskal je in iskal,
M
ves čas pa so ga n f prividi portsmouthske ječe. Naposled je odkril vsa »
diva, le eno mu je še manjkalo. Bila je to zaupna P kacija o ruskih infra rdečih napravah. Podpisal je. prevzel štiri izvode, našel pa je samo tri. David neki njegov tovariš sta si vsa obupana izmislila zaple zadevščino, da bi preslepila oblasti Zažgala sta fotokoP1 ni izvod te izdaje in rekla, da je šlo za izvirnik.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOŠARKA
V POKALU PRVAKOV
TESEN PORAZ BOSNE
Sarajevčani so v Madridu izgubili ie z dvema točkama razlik« - Delibašič dosegel kar 44 točk - Spodrsljaj Partizana v Beogradu proti D«n Boschu
Real - Bosna 95:93 (49:49)
MADRID — Gledalcev 5.000.
^ 5skafim°U (GrČij3) m H0'
REAL MADRID; Brabender 21 piv Ouerejeta, Ramoy, Llorente, lan if,DSczerbiak 22 (4:4X Corba-(j.m ’ "u^an 26 (2:4), Mesister 12 fteffriaga 8 (2:2).
ROSNA SARAJEVO: Vučevič, Mu-jiS®2 (0:3), Benaček 6 (2:3), ™- °C1C 4, Izič, Radovanovič 8
S'??«5 (1:3). Varajič 20 (2:3), PRrSn 44 (6:6>' Hadžič 4-Sna METI: Real 17:191 Bodo3'21; P0N Brabender (27), Ra-°V« (36), Zrno (38). nsnoi Hevski Bosni le za las ni <jJ7 vebk podvig, da bi v Ma-Vfjtji Premagal Real in tako se u-DoKf v super finale evropskega P^akov.
tak*3, le bda vseskozi zelo ize-(ani a kr razburljiva in Sarajev-jojnn-i Cel° imeli edinstveno pri-min^ za	ko je že v 27.
^ra^j Petih osebnih napak Real* d 'frišča najboljši košarkar Prav rabender. Zgodilo pa se je iSoštv„Dratno’ da s> Je tedaj domače in BfK .Prpgralo prednost 7-9 točk (toRnad/o* več uspelo te razlike na-
kuČjPM* košarkar na igri-Prakttbl Mirza Delibašič, ki je bil Plače w nerešljiva uganka za do-šal ^rkarje. Najprej ga je sku-sj ,Ustaviti Brabender, le-ta pa Panski m alu Prislužil tri osebne igra]r„' rudi ostalih madridskim žne„ m ni uspelo zadržati razpolo-
je do5e„S^rfievskega košarkarja, ki ž osegel kar 44 točk.
PPias' Pa tudi to ni bilo dovolj za priim.',. sPanski košarkarji so si holfčfj1 zmago -edvsem zaradi
v nanf j skoka tu..o v obrambi kot Papadu.	(nb)
Den Bosch 77:83
I^OGRad- Gledalcev 1.500. SOD-ski (Po£aa (Turčija) in Bednar-
2,P^T.IEAN BEOGRAD: Todorič Petrnvi’1C’ Miiojevič, Lazarevič 12, Savovi I2 <4'4). Medič 2 (0:1).
6' QaWr3riC 15 (3:5>- Vl'iači-DK PSglc 28 (4:4). ker p. BOSCH- Kropman 2. Dek Paber ’, o , a®er 8 (2:2) Koning, 12 fo.nj3 (3:3), Walreht. Akerboom (4:6) T-’,Van Essen, Kirkland 16 ^'fBister 16.
t>en r„ , METI: Partizan 11:14, (29) r scil 11:13. PON: Petrovič Po ?amer (38).
taslu5pnka! slabi igri je Partizan tojemsk? lzgub.il v srečanju z piki u 7*?P moštvom Den Boscha. Pod kV. zlasti boljše v skokih teletih Sema ‘n tudi točnejše v
Po ^j^.idani so kar katastrofal-si kai uiv, tei tekmi in gostje so Post, Oj . u Priigrali visoko predla' 7r, je ob koncu prvega pol-daj ie Ka?ala kar 21 točk. že te k° zeinDJ °.,na dlani, da Partizanu lidtie »„ * ■ uspelo premagati so-ke *?te. med katerimi so bili lister v!1? učinkoviti Akerboom, Vz- Kirkland in Dekker.
RtajČaru ih desetih minutah so Beo fPpjo n vendarle pokazali, kaj kilo pa ,osegli so razliko od 28:6. ko. u 1® odločno prepozno za zma-k°vaia J11 delu sta se zlasti odli-teutah ahpagič, ki je v 10 mi-tateviz 0segel kar 24 točk. in La Neven Bertičevič
89:77
oJjjsSj ~Makabi
k sin^,iNA ~ Bolonjski Sinudyne **bi u T zasluženo premagal Ma-Hrji D. . Aviva. Izraelski košarki r, lrriaj° seveda še vse mož-?a*e''sai	uvrstijo v super fi-
» Realn	zadnje srečanje pro-
fiti s0 tud^'^ra^ d.oma *n v kate-
Zlasti pa so znani njegovi spopadi z nemškim atletom Rudolfom Har-bigom. V zgodovino atletike je prišel tek na 800 m iz leta 1939 v Milanu, ko je Lanzi z izrednim tempom vodil skoraj do kraja, 90 m pred ciljem pa ga je Harbig prehitel in zmagal s časom 1’46”6, Lanzi pa je zaključil z novim italijanskim rekordom r49”, ki je vzdržal kar 24 let. Naslednjega dne se je dvoboj med Lanzijem in Harbigom ponovil na krajši razdalji. Tudi tokrat se je uveljavil nemški alet, vendar le za las, saj sta oba dosegla isti čas 46”7. Tudi ta rekord je zdržal polnih 26 let.
ODBOJKA
V PRIJATELJSKEM SREČANJU
Nepričakovan poraz goriškega Doma
GS Lucinico — Dom (Gorica) 3:0 (9, 11, 14)
DOM (Gorica); Cotič, Devetak, Černič, Jarc D., Pahor, Gomišček
in Prinčič.
V prijateljskem srečanju, ki je bilo pred dnevi v občinski telovadnici v Ločniku pri Gorici, je prišlo do velikega presenečenja, saj je goriški Dom nepričakovano podlegel šester-ki GS Lucinico, ki nastopa v 3. MD.
Priznati pa moramo, da so igralci Doma tokrat zaigrali vse preveč statično in brez vsake motivacije: bili so le senca igralcev, ki nastopajo v prvenstvenih tekmah. Upamo le, da podobnih nastopov belo-rdeči ne bodo ponovili tudi na uradnih tekmah.
O srečanju samem ni kaj dosti povedati. Domači igralci iz Ločnika so zasluženo zmagali, saj so s požrtvovalno in učinkovito igro nadigrali belo-rdeče odbojkarje.
-ik-
OBVESTILO ŠD Mladina
Iz Križa obvešča, da Je vsak torek od 20.30 dalje v prostorih bivšega otroškega vrtca šole »Albert Sirk* rekreacijska telovadba z? o-drasle.
SMUČANJE
ZA PETI »POKAL LEPI VRH»
Več kot 200 udeležencev
Veleslalom bo v nedeljo v Ukvah s pričetkom točno ob 10. uri
V sredo, 20. t.m., se je končalo vpisovanje za nastop v veleslalomu za «Pokal Lepi vrh», ki bp v nedeljo, 24, t.m., v Ovčji vasi in ki ga že petič zapovrstjo organizirata Kulturno društvo Lepi vrh iz Ukev in Smučarski klub Devin.
Vpisanih zamejskih smučarjev je 178, katerim bo treba še prišteti tekmovalce iz Kanalske doline, oziroma Ukev in Žabnic. Zagotovili so, da jih bo na startu najmanj 15. Enako število se je javilo tudi iz Koroške, medtem ko nam še ni znano število udeležencev iz Slovenije. Tem društvom so namreč podaljšali termin za vpis do petka, 22. t.m., do 21. ure, ko se bo začelo žrebanje startnih številk v
Ukvah, kjer bodo prisotni poleg organizatorjev tudi zastopnika Koroške in Kranjske gore.
Po zbranih podatkih torej lahko predvidevamo, da se bo po dveh progah zvrstilo več kot 200 tekmovalcev.
Tekmovanje, kot smo že javili, se bo pričelo točno ob 10. uri. Na krajši progi bosta tekmovali dve najmlajši kategoriji, to je: «baby -sprint* ter miški in miške. Vse ostale kategorije pa na daljši progi. Nagrajevanje bo približno dve uri po končanem tekmovanju, in sicer v Ukvah, če bo vreme lepo, v nasprotnem primeru pa v župnijski dvorani v Žabnicah.
Nagrade bodo prejeli vsi zmagovalci ter vsa nastopajoča društva.
Naj še dodamo, da bodo istega dne nastopili tudi devinski tekači v Žabnicah za trofejo «Malagutti».
Š. F.
NOGOMET
V 3. AL na Goriškem
Katastrofa Sovodenj na domačem igrišču
Z zmagama proti Audaxu in Pie-dimonteju sta si Mariano in Farra zagotovila 1. mesto na lestvici. U-resničujejo se torej predvidevanja, ki so dajala prav tema dvema ekipama največje možnosti za napredovanje.
Doberdobska Mladost je v nedeljo odnesla le točko z igrišča v Ro-mjanu. Doberdobci so v tem srečanju pokazali, da zmorejo več od domačinov in da si zaslužijo poln izkupiček. Slab dan njihovih napadalcev in precej smole pa sta opravila svoje, tako da se je kraška ekipa morala zadovoljiti z neodločenim izidom.
Juventina je proti Isonzu pokazala pozitivno igro in to še posebno v prvem delu srečanja, ko je dosegla gol ter zaigrala bolj samozavestno. Po zadetku pa so domačini precej pooustili v prepričanju, da jim bo gol prednosti le zadostoval. Upajmo, da bo to za štandrežce dobra šola.
Sovodenici so na lastnem igrišču doživeli katastrofalen poraz, gotovo enega najhujših v svoji zgodovini. Po tem porazu so na zadnjem mestu lestvice, poleg tega imajo tudi drugi, zares nezavidljiv rekord: v 18 tekmah so namreč prejeli 60 golov. To pomeni, da je ekipa poprečno v vsaki tekmi prejela 3,3 zadetka. Zares preveč!
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Juventina - Isonzo	1:1
Farra - Piedimonte	4:1
Vermegliano - Mladost	0:0
San Lorenzo - Capriva	1:1
Sovodnje - Poggio	0:8
Azzurra - Brazzanese	1:1
Audax - Mariano	0:1
LESTVICA
Mariano, Farra 25, Azzurra 24, Mladost, Isonzo 23, San Lorenzo 21, Poggio 18, Brazzanese 17, Juventina, Vermegliano 15, Fogliano, Au-dax 14, Piedimonte 12, Capriva 11, Sovodnje 9.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Fogliano - Audax, Mariano - Azzurra, Brazzanese - Sovodnje, Poggio - San Lorenzo, Capriva - Vermegliano, Mladost - Farra, Piedimonte - Juventina.
(pr)
OBVESTILO SK Devin
prireja 24. februarja ob priliki smučarskega tekmovanja za peti «Pokal Lepi vrh* avtobusni izlet. Interesenti naj se čimprej zglasijo pri Leonidi Gruden, telefon 209506, ali pa pri Lucijanu Sosiču, telefon 208551.
Posnetek s košarkarskega prvenstva »propaganda* med Borom in
Serv olano
miiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiuiuuiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiinv
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
V
Štirinajst srečanj - enajst porazov
Od naših enajsteric so cicibani Brega B remizirali Vesna (naraščajniki) ter Breg (začetniki) pa sta zmagala
V nadaljevanju nogometnih mladinskih prvenstev so se naše enajsterice v sobotnem in nedeljskem kolu odrezale zelo slabo, saj so v štirinajstih tekmah doživele kar e-najst porazov. Izjema so le cicibani Brega B, ki so v zaostalem srečanju remizirali proti miljski ekipi Muggesane B. Brežani so v pr venstvu začetnikov prav tako v zaostali tekmi premagali Rosandro. kriška Vesna pa je na domačih tleh premagala bazoviško Zarjo.
Med kadeti je edini slovenski predstavnik in sicer ekipa Brega, visoko klonila v gosteh pri tržaškem Stocku. Bodisi Breg kot Primorec pa sta v prvenstvu naraščajnikov izgubila.
Zelo hud poraz so doživeli Prose-čani v deželnem prvenstvu najmlajših, saj so v gosteh proti tržaške-
MiiiiiimmiiitiimiiimiitiimiiiHMiiititfiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimimmimiiiMiittiitftbriiimiiiimiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiftm
KOLESARSTVO
ODBOJKA
NASE ŠESTERKE V RAZNIH PRVENSTVIH
Umrl
""»■IH
Francesco Moser prvi v Alassiu
ALASSIO (Savona) — Italijanski prvak Francesco Moser je zasluženo zmagal na včerajšnji 146 km dolgi kolesarski dirki Nica - Alassio. Prvo mesto si je zagotovil z zaključnim naletom, ki ga je sprožil okrog dvesto metrov pred ciljem. Sicer pa je Moser, ki je bil eden najbolj aktivnih na včerajšnji dirki, skušal presenetiti tovariše že šest kilometrov pred ciljem, pridobil si je tudi rahlo orednost, vendar so ga ostali kaj kmalu dohiteh. Zadnji poskus pa mu je ob pomoči klubskega tovariša Bauna uspel. Njegov najnevarnejši tekmec, Francoz Hinault, je prišel šele 31.. vendar je bilo jasno, da se ni preveč naprezal.
Vrstni red
1.	F. Moser, ki je 146 km prevozil ' v 4.5’15” s poprečno hitrostjo
35,963 km na uro
2.	Sibille (Fr.) po	1”
3.	Braun (ZRN) z enakim zaost.
4.	Anderson (Dan.) z e.zaost.
5.	Friou (Fr.) z e.zaost.
OBVESTILO ŠD Jadran
priredi v nedeljo, 2. marca, celodnevni avtobusni izlet v Benetke ob košarkarski tekmi Die-nai - Jadran. Odhod iz Trsta ob 6.30, z Opčin ob 6.45, s Proseka ob 7. uri. Cena izleta 7.000 lir, za člane Kluba prijateljev Jadrana 6.000 lir. Vpisovanje v Trstu na sedežu ZSŠDI, na Opčinah v čevljarni Malalan in na proseku v gostilni Dolenc.
je Mario Lanzi
_ v
£di boleli - letu starosti je po t n najh,,]0 vcerai Ponoči umrl e-bivši J znandl italijanskih atle-Mario I LP.rvak na 400 in 800 m ^jittii ,1Z1, .Med njegovimi naj-80o m Ja srebrna kolajna f"a olimpijskih igrah v 1843 L-- evr°Pskem prvenstvu ^govaier.0 Je dosegel isti čas kot ^ evronca-’ Ee4a 1839 pa je izena-r°Pski rekord na 400 m.
Jetika
V ORGANIZACIJI SZ BOR
mn spet tekmovanje *u nižje srednje šole
^ sPoredu bo tek na 15 m, met krogle in skok v višino
dru£M°!nn na stadionu «1.
L4, katere,,^6 adetskega tekmova-
G^ja Bor 23 "iŽje srednje šo
Vij^Tie3soi^tediteV’ - k' je bila il
zaradi oustnih sla-

4i '^kuie dolinske občine.
Splava “r.
“ »• ™
kleta in 3 kg za fante) in skok v višino. Udeleženci se lahko udeležijo ene same, dveh ali vseh treh panog. V prvem delu tekmovanja je bil posebno zanimiv tek na 15 m, ki je tudi pokazal nekaj res dobrih sprinterskih talentov.
Tekmovanje se bo začelo ob 15 30
kb
Izkupiček osvojenih točk več kot zadovoljiv
Pričakovana zmaga Bora Intereurope - Nabrežinke osvojile pomembno zmago v gosteh
OBVESTILO
ZSŠDI
obvešča, da bo drevi ob 18. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, komisija za odbojko.
ŽENSKA B LIGA
Odbojkarice Bora Intereurope so v prvem povratnem kolu pospravile pričakovani par točk, ki je obenem tudi šesti v letošnjem prvenstvu. Ne glede na to da so, domačinke nastopile okrnjene, jim gostje še zdaleč niso bile enakovredne.
Na vrhu razpredelnice sta še naprej Orna Zanardo in Castelgom-berto. Tržačanke so imele z Barri bijem iz Brescie tudi v drugem neposrednem obračunu precej težav. Na lestvici pa ni prišlo do nobenih sprememb.
IZIDI 10. KOLA Oma Zanardo - Barribi Brescia 3:2 Cenate Sotto - Mogliano Veneto 3:0 Castelgomberto - Pallavolo Schio 3:1 Spinea - Treviso	3:1
Bor Intereu. - Pallav. Mantova 3:0 LESTVICA
Oma Zanardo in Castelgomberto 18, Cenate Sotto 14, Bor Intereuro-oa in Spinea 12, Mogliano Veneto, Treviso in Pallavolo Volta Mantova 6. Barribi Brescia in Pallavolo Schio 4.
PRIHODNJE KOLO
Barribi Brescia - Cenate Sotto, Pallavolo Mantova . Oma Zanardo, Mogliano Veneto - Castelgomberto, Pallavolo Schio - Spinea, Treviso -Bor Intereuropa.
ŽENSKA C LIGA
Odbojkarice Sokola so tudi zadnje 7. kolo prvega dela prvenstva končale zmagovito. Zmaga je še toliko bolj spodbudna, ker so Nabrežinke premagale še enega tekmeca za vrh lestvice in povrhu v gosteh. Mrtvi tek s Frattejem se nadaljuje, ker so odbojkarice iz Campo-sampietra zmagale v Trentu s tesnim 3:2. Ostala dva izida v skupini sta bila pričakovana.
Že po prvem delu prenstva lahko rečemo, da ima Sokol vse možnosti za povratek med drugoligaše.
IZIDI 7. KOLA
Libertas Krmin - Sokol	1:3
La Scarpoteca - Azzurra Gorica 0:3 Torre Franca - Fratte	2:3
Libertas Pordenon - Agi Gorica 0:3 LESTVICA
Fratte Camposamnietro in Sokol 12, Libertas Krmin in Agi Gorica 10, Azzurra Gorica 6, Torre Franca Trento 4, La Scarooteca Gradišče 2, Libertas Pordenon 0.
PRIHODNJE KOLO (L 3.)
Azzurra Gorica - Libertas Krmin, La Scamoteca - Torre Franca, Libertas Pordenon - Sokol, Agi Gorica - Fratte.
MOŠKA C LIGA
Prvi del prvenstva v skupini, kjer igra Kras, se je končal v veliki premoči Solarisa iz Trsta. Tržačani so v sedmih tekmah izgubili samo tri
sete in imajo pred neposrednimi tekmeci kar šest točk prednosti. Zastopniki Krasa v prvem delu prvenstva niso dosegli zaželenega uspeha. Niz okoliščin je seveda tek razpletov tudi v največji meri botrovalo, da ima slovenski tretjeligaš le štiri točke. Prav toliko jih je zbral tudi neposredni tekmec za obstanek v tej konkurenci Volley iz Trsta. Ob že obsojenem Valdo-sportu oa so vsi ostali po štirikrat zmagali. V drugem delu prvenstva bo torej padla odločitev.
IZIDI 7. KOLA
Solaris Trst - Volley Trst 3:1 Scatolificio 4 S : Valdosport 3:6 Kras - Mogliano Veneto	2:3
Anies Fiume Veneto - Contim Pav Natisonia	, 3:0
LESTVICA
Solaris Trst 14, Apies Fiume Ve neto, Scatolificio 4 S. Contin Pav Natisonia in Mogiiano Veneto 8, Volley Trst in Kras 4, Valdospon Moriago Battaglia 2.
PRIHODNJE KOLO (1.3.) Scatolificio 4 S - Mogliano Vene-to, Contin Pav Natisonia - Solaris Trst, Apies Fiume Veneto . Valdosport, Kras . Volley Trst.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
Vodeča četverica nezadržno zmaguje in složno zbira točke. Ni potreba posebej poudarjati, da je prvenstvo še toliko bolj zanimivo. Medtem ko sta Sloga in Kontovel nasprotnikoma prepustila niz, Prata in Pav Despar pa sta izbojevala prepričljivi zmagi. Med vodečimi štirimi šesterkami je minimalna set razlika, ki je trenutno v korist Pav iz Vidma pred Prato, Slogo in Konto-velom. Po zadnjem, četrtem spodrsljaju je CUS verjetno izločen iz boja za vrh. Tretjič zaporedoma je potegnil krajši konec Breg, ki je sedaj v nevarnem spodnjem delu lestvice.
IZIDI 7. KOLA
Kontovel - Celinia	3:1
Donatello - Sloga	1:3
S. Luigi - CUS	3:1
Pav Despar - Julia	3:0
Prata - Virtus	3:0
Breg - Intrepida	2:3
LESTVICA
Pav Videm, Prata, Sloga in Kon-tovei 12; CUS Trst 8; Celinia in S. Luigi 6; Donatello, Breg in Virtus 4; Intrepida in Julia 2.
PRIHODNJE 8. KOLO Virtus - Intrepida; Julia - Prata: CUS Trst - Pav Videm; Sloga - San Luigi; Celinia - Donatello; Kontovel -Breg.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V dosedanjih sedmih nastopih je goriška 01ympia zmagala samo enkrat in je na predzadnjem mestu
lestvice. Goričani so morali poraženi iz igrišča tudi v domačem nastopu z Metaliurgico iz Povoletta. IZIDI 7. KOLA
CUS Trst :	Inter	3:0
Torriana -	Agi Gorica	2:3
Ricr. Reanese - Lib. Turjak 3:1 01ympia - MetaTurgica 1:3 Lib. Sacile	- Vivil	3:1
Pall. Tržič -	Ginn. Snibmbergo 2:3
LESTVICA
Reanese in CUS Trst 14; Inter 12; Ginnastica Spilimbergo in Metailur-gica 8; Pallavolo Tržič, Vivii, Libertas Sacile in Libertas Turjak 6; Agi Gorica in 01ympia Gorica 2; Tor-riara Gradišče 0.
PRIHODNJE KOLO Vivil - Ginnastica Spilimbergo; Metallurgica - Libertas Saci'e; Libertas Turjak - Oiympia; Agi Gorica - Ricreatorio Reanese; Inter -Tcrriana; CUS Trst - Pallavolo Tržič.
2. MOŠKA DIVIZIJA
Naša zastopnika sta tokrat oba zmagala. Če je bil uspeh Doma pričakovati, je juventina poskrbela za prijetno presenečenje. Po 6. kolu je Dem dohitel vedečo dvojico, Juventina pa je napravila izdaten korak na bolj varno mesto lestvice.
Tekma kola je bila v Marianu, kjer je Intrenida premagala Rozzol. IZIDI 6. KOLA
Intrepida - Rozzol	3:2
Pro Cervignano - Juventina 2:3 Dom - VolIey Trst	3:1
Volley Gradež - Libertas GO 1:3 Solaris - Lib. Krmin	3:1
LESTVICA
Rozzol, Intrepida in Dom Gorica 10; Solaris in Libertas Gorica 8; Libertas Krmin, Juventina in V6lley Trst 4; Pro Cervignano 2; Volley Gradež 0.
PRIHODNJE KOLO Libertas Gorica - Libertas Krmin; Volley Trst - Vo:ley Gradež; Juventina - Dom; Rozzoi - Pro Cervignano; Intrepida - Solaris.
2. ZENSKA DIVIZIJA
Mlade Borove odbojkarice so pospravile četrti par točk. Goričanke niso imele velikih težav z Lucinicom, Vivil pa je slavil s tesnim 3:2.
IZIDI KOLA
Volley Trst	-	OMA	2:3
Lib. Gorica	-	Lucinico	3:0
Vivil - Solaris	3:2
Julia - Bor	2:3
LESTVICA
Vivil Ruda, Libertas Gorica, Bor in OMA 8; Volley Trst in Solaris 6; Inter in Lucinico 2; Julia 0. (Lucinico, OMA, Volley Trst, Libertas Gorica, Vivil in Inter so igrali tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO Solaris - Inter; Lucinico - Vivil; OMA - Libertas Gorica; Volley Trst -Julia.	G. F.
Kras (v temnejših dresih) igra v C ligi s spremenljivo srečo
mu S. Giovanniju izgubili kar s sedmimi goli razlike. Pri Proseča-nih očitno nekaj ne gre, saj v drugem delu prvenstva niso še osvojili točke. V prihodnjem kolu bodo »rdeče - rumeni* igrali desna proti drugouvrščeni ekipi Triestine, ki je brez dvoma favoritinja za zmago.
Kras, ki nastopa v pokrajinskem prvenstvu najmlajših, je brez borbe izgubil proti Portualeju, saj se Kraševci niso predstavili na igrišču.
Med začetniki je proseško Primorje v A skupini izgubilo z 2:0 proti CGS, Brežani pa so izgubili preti S. Giovanniju s pičlim 1:0
Tudi cicibani Brega ter Primorja so v nedeljskem kolu morali z igrišča poraženi.
KADETI
IZIDI 17. KOLA
S:'’Ma(rcd - Fortitudo 1:0, Zaule
-	S. Giovanni 2:3, Rosandra - Co-stalunga 1:1, Edera - Supercaffe 2:1, Roianese - Libertas 0:5, Stock
-	Breg 4:1, Edile Adriatica - Chiar-bola 4:2, Opicina: počitek.
LESTVICA
Libertas 26, S. Giovanni 22, Costa-lunga, Edile Adriatica 21 Rosandra 20, S. Marco 19, Supercaffe 18, Fortitudo 17, Opicina 16, Breg 14, Zaule 13, Stock, Chiarboia 12, Edera 10. Roianese 7.
PRIHODNJE KOLO (23. 2.)
Opioina - Edile Adriatica (Opčine
-	Alpini, 16.30), Chiarboia - Stock (Campanelle, 15.00), Breg - Roianese (Dolina, 15.00), Supercaffe - Rosandra (Prosek, 15.00), Costalunga -Zaule (Sv. Ser sij, 15.00), S. Gicvan-ni - S. Marco (Sv. Ivan, 15.00).
NARAŠČAJNIKI
SKUPINA A IZIDI 14. KOI A
Portuale - Muggesana 2:1, Chiarboia - Cave 1:1, Esperia S. Giovanni -Primorec 1:0, Zaule - Camcanelle 2:3, Stock - Domio 0:1, Fortitudo -Roianese 5:0.
LESTVICA
Esperia S. Giovanni 24, Fortitudo 20, Domio 18, Portuale 16, Roianese 14, Cave, Camcanelle 13 Primorec 12, Stock 11, Zaule 9, Muggesana. Chiarboia 8.
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
Fortitudo - Stock (Milje, 8.30), Domio - Zaule (Domio, 8.30), Campa-nelle - Esperia S. Giovanni (Campa-nelle, 13.00), Primorec - Chiarboia (Trebče, 10.30), Cave - Portuale (Nabrežina, 10.30), Roianese - Muggesana (Opčine - Carsia, 9.45).
SKUPINA B
For You - Olimpda 0:4, Rosandra
-	S. Vito 0:1, Giarizzole - Don Bo-sco 8:0, CGS - Breg 4:0, Vesna -Zarja 1:0.
LESTVICA
Giarizzole 24, CGS 21. S. Vito, 0-limpia 15, Zarja 13, Rosandra, Breg 12, Vesna 10, For You 8, Don Bo-sco 6, Montebello 4.
PRIHODNJF KOLO (24. 2.)
Vesna - Montebello (Križ, 10.30). Breg - Giarizzole (Dolina, 10.30), Don Bosco - Rosandra (Zaule, 8.45), S. Vito - For You (Sv. Sergij, 12.00), Zarja - Olimpia (Bazovica, 8.30).
NAJMLAJŠI
DEŽELNO PRVENSTVO
IZIDI 13. KOLA
Donatello - Monfalcone 0:1, Ron-chi - Manzanese 0:1, S Giovanni -Primorje 7:0, S. Giorgina - Chiarboia 0:0, Triestina - Muggesana 6:0.
LESTVICA
Monfalcone 25, Triestina 19, Manzanese 18, Donatello 15. Chiarboia 14, Muggesana 10, S. Giorgina 10, S. Giovanni 8, Primorje 6, Ronchi 5.
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
S. Giorgina * S. Giovanni (S. Ser-gio di Nogaro, 10.30), Primorje -Triestina (Prosek, 10.30), Muggesana * Ronchi (Milje, 10.30), Manzanese - Donatello (Manzano, 10.30), Chiarboia - Monfalcone.
POKRAJINSKO PRVENSTVO
SKUPINA B IZIDI 14. KOLA
Portuale - Kras 2:0 (b.b.), For You - Roianese 3:1, Giarizzole - S. Andrea 11:0, CGS - Triestina 0:6, Supercaffe - Domio 2:2, Fortitudo -Libertas 7:0.
LESTVICA
Giarizzole 27, Triestina 23, Fortitudo 21, CGS 20, Supercaffe 19, Portuale 14, Domio 11, Libertas, Roianese 7, For You 6, S. Andrea 5, Kras 4.
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
Fortitudo - Supercaffe (Milje,
11.45)	, Domio - CGS (Domjo, 12.00), Triestina - Giarizzole (1. maj, 8.45), S. Andrea - For You (Opčine - Alpini, 9.00), Roianese - Portuale (Opčine - Carsia, 11.5), Libertas - Kras (Ul. Flavia, 12.30).
ZAČETNIKI
SKUPINA A ■ IZIDI 13. KOLA
Soncini B - Giarizzole 0:0, Chiarboia A - Supercaffe 1:0, Costalunga - Fortitudo 0:2, Primorje - CGS 0:2, Muggesana B - Campanelle 0:1, S. Andrea A - Ponziana A 0:0, S. Vito - Libertas 0:3.
LESTVICA
Chiarboia A 19 Ponziana A 18, Campanelle 18, Giarizzole 17, Soncini B 16, S. Andrea A,- Fortitudo, CGS 15, Libertas 14, S. Vito 8, Primorje, Costalunga 7, Supercaffe 2, Mug-
ffp<;ana R 1
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
Fortitudo - Primorje (Milje, 13.00) Ponziana A - S. Vito (Ul. Flavia
13.45)	Libertas - Soncini B (Ul. Fia-via, 15.15).
SKUPINA B IZIDI 12. KOLA
Soncini A - Esperia S. Giovanni 0:0, Chiarboia B . Zaule 1:1, Rosandra - Inter S. Sergio 1:5, Portuale - Domio 0:2 Muggesana A - For Ycu 2:0, S. Andrea B - Ponziana B 2:1, S. Giovanni - Breg 1:0, ZAOSTALI SREČANJI:
Breg - Rosandra 2:0, Muggesana t Domio 2:1.
LESTVICA
Dcmio, Scncini A 20, Esperia S. Giovanni 19, Muggesana A 18, Chiarboia, For You 12, Breg 11, Portuale TO, Inter S. Sergio 9, Zaule 8. S. Giovanni 7, Rosandra, S. Andrea B 6 Ponziana B 2.
PRIHODNJE KOLO (24. 2.)
S. Andrea B - Muggesana A (Opčine - Alpini, 12.15), For You -Chiarboia B (S. Luigi, 12 30), Inter S. SergiB - Esperia S. Giovanni (Opčine - Carsia, 12 30), Domio - Rosandra (Domjo, 13.15), Portuale Zaule (Domjo, 14.30), Ponziana B - S. Giovanni (Ul. Flavia 14 30), Breg - Soncini A (Dolina 9.30).
CICIBANI
SKUPINA A IZIDI 12. KOLA
Chiarboia A - Soncini 2:1, Breg -Giarizzole 0:5, Inter S. Sergio - Zaule B $:1, Muggesana A - Fortitudo A 2:0, Portuale - Rosandra 2:1, Domio - Campanelle 2:0, Ponziana B prosta.
ZAOSTALO SREČANJE
Breg - Muggesana A 0:5.
LESTVICA
Muggesana A 22, Giarizzole 20, Soncini B 18, Domio, Chiarboia A
15,	Fortitudo A 14, Inter S. Sergio 12, Campanelle 10, Portuale 9, Rosandra 8, Breg A 5, Ponziana B 4, Zaule BO.
SKUPINA B IZIDI 12. KOLA
Chiarboia B - Soncini A 0:3, Breg B - Esperia S. Giovanni 0:8, S. Andrea - Zaule A 3:1, Muggesana B -Fortitudo B 4:1, C(5S - Primorje 0:5, Fulgor - Opicina 42, Ponziana A počitek
ZAOSTALO SREČANJE:
Muggesana A - Breg B 1:1.
LESTVICA
Soncini A 23, Esperia S. Giovanni 21, S. Andrea 19, CGS, Ponziana A
16,	Fulgor 13, Zaule 12, Opicina,
Muggesana B 10, Chiarboia B 7, Primorje 6, Fortitudo B 2. Breg B 1. l	H. V. '
Uredništvo, upravo oglasni oddelek,
TRST Ul Montecchi 6 PP 5S9	Tel. (MO) 19 46 72 (4 llnf|e)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnapre| plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din. za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00. letno 800,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Oglasi
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Stran 6
22. februarja 1980
2lro ročun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 Llubllan«. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207	-~
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st„ vlš. 43 roj'' 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300,
400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir M Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-JW5 krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugi v Italiji pri SPI.
.	i član Italijanske#
Izdaja	zveze Časopisnih J
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^irst 2aiožniko» fiK
it$
V VČERAJŠNJEM DRUGEM ŽENSKEM VELESLALOMUNA WHITE FACEU
Prvo olimpijsko zlato za Wenzlovo
Srebrno in bronasto kolajno osvojili Apple in Pelen - Italijanka Giordani na 10. mestu - Jugoslovanke Tome, Jerman in Zavadlal na 23., 20. in 26. mestu
Kot je bilo že predvideno, je Hanni \Venzel iz Liechtensteina osvojila z'ato kolajno v veleslalomu na White Faceu, zahodna Nemka Epple pa srebrno. Le v boju za bronasto odličje je prišlo do preobrata: tretjeuvr-ščetta Kinshoferjeva je spodrinila
VELESLALOM
Francozinjo Perrine Pelen, za njo pa se je na četrto mesto uvrstila Francozinja Fabienne Serrat.
Z včerajšnjo tekmo je Hanni Wen-zel dokazala, da je res v vrhunski formi. Trenutno vodi v tekmovanjih za svetovni pokal, v smuku na ZOI
Hanni VVenzel je Liechtensteinu priborila prvo zlato kolajne pa ji zato v mali kneževini že zdaj pripravljajo veličasten sprejem (Foto AP)
v Lake Placidu je že osvojila srebrno kolajno, včeraj v veleslalomu pa novo odličje. To je bila prva zlata kolajna Hanni Wenzleve. ki pa je v drugi vožnji v veleslalomu včeraj vozila zelo previdno.
Kljub temu je zadela v črno. Sama je osvojila več kolajn, kot so jih Italijani v vseh disciplinah.
Vsekakor je včeraj italijanska reprezentanca le slavila nekakšen uspeh, saj je Claudia, Giordani pri-smučala na 10. mesto, medtem ko je bila po prvi vožnji šele na sedemnajstem. Njena sotekmovalka Maria Rosa Quario, ki je bila po prvem spustu 24., je včeraj padla. To je bil tretji padec italijanskih
M KOLAJNE
1.	SZ	8	5	5
2.	NDR	7	5	6
3.	ZDA	4	2	1
4.	AVSTRIJA	2	1	2
5.	ŠVEDSKA	2	0	0
6.	NORVEŠKA	1	3	5
7.	LIECHTENSTEIN 1	2	0
8.	NIZOZEMSKA	1	1	1
9.	ŠVICA	1	0	1
10. FINSKA	0	4	2
11/ ITALIJA	0	2	0
12.	ZRN	0	1	1
13.	KANADA	0	1.1
14.	JAPONSK *	0	1	0
15.	MADŽARSKA	0	1	0
16.	BOLGARIJA	0	0	1
17.	ČSSR	0	0	1
18.	FRANCIJA	0	0	1
deklet na olimpijskem veleslalomu. Med prvim spustom sta padli Zini-jeva in Bielerjeva, včeraj pa, kot rečeno, še Quariova. To je res žalosten obračun, še posebne če u-poštevamo, da so tudi moški v veleslalomu kar po vrsti padli, edino Nocklerju se je uspelo uvrstiti.
Na včerajšnji tekmi za veleslalom je padlo pet tekmovalk, med prvo vožnjo pa šest. Najverjetneje nosi krivdo za to južen sneg. saj so tekmovalke v zadnjih dneh vadile predvsem na ledenem snegu.
Jugoslovanske tekmovalke so včeraj povsem zadovoljile. Še več: Metka Jerman se je uvrstila na 20., Nuša Tome pa na 23. mesto. To sta zelo dobri mesti za slovenski tekmovalki, ki sta še pred kratkim bili le na ravni mladinske konkurence. A-nja. Zavadlal je tudi včeraj vozila nekoliko počasneje: zasedla je le 26. mesto.
Vrstni red ženskega veleslaloma:
1.	Hanni Wenzel (Liecht.)
2.	Irene Epple (ZRN)
3.	Perrine Pelen (Fr.)
4.	Fabienne Serrat (Fr.)
5.	Christa Kinshofer (ZRN) 2 42”63
6.	Annemarie Moser-Proll (Avst.)
7.	Christin Cooper (ZDA)
8.	Maria Epple (ZRN)
9.	Kathy Kreiner (Kan.)
10.	Claudia Giordani (It.)
11.	Anna-Karin Hesse (šve.) 2’47”02
12.	Nadežda Patrakejeva
(SZ)	2'47”09
13.	Cindv	Nelson	(ZDA)	„	2’47”32
14.	Ingrid	Eberle	(Avst.)	2’47”42
15.	Aun Melander (Šved.)	2'47”63
2'41”66
2'42"12
2'42"41
2’42”42
2'43"19
2'44”71
2'45”56
245”75
2’46"27
Predsednik z lopato
So predsedniki in predsedniki. E-ni so taki. ki jim je predvsem za u-gled, drugi pa so podobni Warnu Hellmanu, predsedniku ameriške smučarske zveze.
Čeprav je Hellman gostitelj najboljših smučarjev sveta in predsednik ene najmočnejših smučarskih e-kip na svetu, se v Lake Placidu nič preveč ne posveča protokolarnim opravilom. Najpogosteje se zadržuje na olimpijskih smučarskih progah, kjer med raznimi delavci rad poprime za delo in pomaga povsod tam, kjer je najbolj potrebno. Tudi z lopato.
SREČA
Francoski novinarji redno prirejajo pred tekmovanji v alpskem smučanju malo športno prognozo med kolegi in prijatelji. Doslej se je najbolj izkazal bivši smučar Leo Lacroii, ki je zadel v črno v moškem smuku ter dobil 380 dolarjev.
PADCI
Italijane na letošnjih zimskih o-limnijskih igrah očitno preganjajo padci. Tako so doslej že padli med tekmovanji sankači Brunner, Ha-sninger in Rainer, hitrostna drsalka Peretti ii veleslalomisti Gros. Bernardi, Giorgi, Zini, Bieler in Quario.
Nestalnost tekačev
Od smučarskih tekov ostaja na razpolago le maraton na 50 km, tekma, ki se bolj približuje legendarnemu in folklornemu Vaša Lop-
ffeidnu četrto zlato
Dva Norvežana na častnih mestih
petu kot pa rezko odmerjenim krajšim progam.
Teki so v Lake Placidu pokazali dve povsem različni sliki. Iz tehničnega vidika neverjetno nihanje v dosežkih posameznikov iz psihološkega gledanja pa boljše prilagajanje tekmovalcev k tekom na čas.
Nihanja pri dosežkih posameznikov so bila znatna. Tekači z odličnimi uvrstitvami v enem teku so povsem odpovedali drugje. Razlogi so po vsej verjetnosti v veliki potrati moči, ki jih terja en tek in katere očitno vsi ne morejo nadoknaditi v enem ali dveh dneh. Izjema so gotovo le Sovjeti, ki so sicer utrpeli poraz na 15 km, so
pa bili vseeno pri vrhu in nato takoj zmagali v štafeti. In res se o Sovjetih govori, da veliko več trenirajo kot ostali in zato lažje prenašajo napor.
Drugo vprašanje je psihološkega značaja. Tekači so navajeni tekov na čas in samotnih pohodov. V štafeti startajo ekipe istočasno in jasno se je izkazalo, da niso vsi tekači na tako vrsto tekmovanja — proti nasprotniku ne, ne proti uri — pripravljeni. Zabeležene so tako bile v štafetah strahovite zamude tudi 2 minuti v samih 10 km, od tekačev, ki so v tekih za posameznike prihajali na cilj v razmakih sekund.
Vzrok velike radosti je lahko tudi bronasta kolajna; zato so se članice norveške štafete 4x5 km prav rade nastavile fotografu	(Foto AP)

po SZ), ti moštvi pa se bosta pomerili v tolažilnem srečanju za peto mesto.
Reprezentanca Kanade je izpadla iz finalnega turnirja zaradi poraza proti Finski. V zadnjem srečanju kvalifikacijske skupine proti SZ bi morala najmanj remizirati, da bi se lahko še potegovala za kolajne. Kanadčani so sicer v začetku srečanja zaigrali dobro, vodili v drugi tretjini že s 3:1, v zadnjem delu pa so jim Sovjet' s tremi goli dokončno prekrižali račune.
Druga tekma, ki je odločala o uvrstitvi v finalni turnir, je bilo srečanje med Švedsko in ČSSR. Čehoslovaki so pred tem že izgubili z Američani, zato jim je bila nujno potrebna le zmaga, Švedska pa si ni smela privoščiti poraza, ker bi jo stal osvojitev enega od prvih dveh mest, ki edini vodita v finale. Mladi Švedi so ponovili dobro igro proti ZDA in zasluženo zmagali. Na lestvici «modre» skupine so zbrali prav toliko točk kot ZDA, osvojili pa so prvo mesto za-
13. ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE LAKE PLACID1980
Kanada in ČSSR izločeni
Za zlato v hokeju na ledu se bodo potegovale SZ, ZDA, Švedska in Finska
Sovjetska zveza. Finska, Švedska in ZDA so reprezentance, ki se bodo danes in v nedeljo potegovale za olimpijska odličja v hokeju na ledu. Iz boja za kolajne sta presenetljivo izostali izbrani vrsti češkoslovaške in Kanade, ki sta spadali med favorite (seveda

HOKEJ
Strokovno mnenje
Dr. Vide Gerbec zdravnice v ortopedski bolnišnici v Ankaranu
Dr. Vida Gerbec je eno velikih imen jugoslovanskega športa. Bila je dolgoletna jugoslovanska državna prvakinja v gimnastiki. V življenju se je posvetila zdravniškemu poklicu in danes pomaga odpravljati vsakovrstne tegobe in bolečine v ankaranski ortopedski bolnišnici.
Prav z njo, kot izvedenko, smo se pogovarjali o Križajevi poškodovani roki, ki ga je ovirala že med tekmovanjem za svetmni pokal in tudi v Lake Placidu, med nastopom v veleslalomu.
.Kakšna je pravzaprav Krijeva poškodba?* ir.Podrobneje poteku njegove poškodbe nisem sledila, kolikor pa mi je znano, ima nalomljene male sklepe.*
.Čitali smo, da mu z injekcijo trenutno odpravijo bolečino, da lahko tekmuje. Kakšno injekcijo dobi?*
« Križa j verjetno dobi podoben anestetik, kot ga dajejo zobozdravniki pri puljenju zob.* .Ali to vpliva tudi na njegovo prisebnost, reflekse?*
.Ne, nikakor, roko mu omrtvičijo le lokalno, na tistem mestu, kjer čuti bolečino. Enako pač, kot pri zobozdravniku.* .Koliko časa ostane roka o-mrtvičena?*
«Približno 20 minut.*
.Ali pušča to omrtvičenje roke kakšne posledice?*
.Ne, to ne. Nevarnost je drugje. Ker Križaj ne čuti bolečine, bi lahko roko preobremenil in to bi lahko privedlo do poslabšanja poškodbe, ker zaradi odsotnosti bolečine centri za občutek bolečine ne bi dobili signala, da se z zapestjem dogaja nekaj nevarnega. To je edina, seveda potencialna nevarnost.*
Brez posebnega napora in kljub manjši napaki po startu je ameriški Slovenec Erič Heiden osvojil svojo četrto zlato kolajno v Lake Pia cidu v hitrostnem drsanju na 1500 metrov. Heiden je dosegel sicer do-
HITROSTNO
DRSANJE
ber čas r55"44, ki pa zaostaja za svetovnim rekordom 1’54”79, ki mu tudi pripada.
Heiden je prehitel dva norveška drsalca za približno poldrugo sekundo, kar je na tako kratki progi zelo veliko. Drugi je bil Stenshjem-met, tretji pa Andersen.
Kanadčan Boucher, ki je bil pred t< kmovanjem eden favoritov za eno od- kolajn je dosegel zelo slab čas 2 00"15. Najboljši Sovjet Kondakov je zabeležil 1’57"36.
Vrstni red:
1.	Erič Heiden (ZDA) 1’55”44
2.	Arne Stenshjemmet (Nor.) 1’56”87
3.	Tarje Andersen (Nor.) 1’56”92
V Lake Placidu se mudi tudi delegacija Cortine d'Ampezzo, ki propagira svojo kandidaturo za organizacijo 15. olimpijskih iger v tem dolomitskem središču.
Cortina je že priredila zimske o-limpijske igre leta 1956. V prilož nostnem biltenu se poleg zimskih «vrlin» Cortine poveličujejo tudi vina iz Veneta, razkošne vile stare gospode ter plaže ob Jadranu. Cor-tinčani se pač zavedajo, da odločitev o dodelitvi iger večkrat pade na podlagi turističnih zahtev soprog gospodov iz olimpijskega odbor«.
Ženska štafeta 4x5 km ekipi NDR
Slab tek Sovjetinj in bron Norveški - Danes biatlonska štafeta
Dekleta NDi. so z veliko prednostjo osvojila zlato v štafeti 4x5 km. Izid je bil presenetljiv, saj se je povsem logično pričakovalo oster dvoboj med SZ in Nemkami in prva je imela celo nekaj prednosti na podlagi časov iz posameznih te kem.
Sovjetinje so se po aslugi Bal-dičeve upirale Nemkam le med prvo predajo, ki je bila izvedena v
SMUČARSKI TEK
bistvu istočasno potem ko je Bal-dičeva že imela nekaj sekund naskoka nad Rostockovo. Odločilno se je izkazalo drsenje navzdol, kjer je Rostockova Sovjetinjo dohitela in v zaključnem finišu tudi prehitela.
Po predaji so Nemke odločno povedle in po 10 km je bila zamuda že pri 26 sekundah. Tretji del štafete je za NDR izvedla Hessejeva, za SZ pa veteranka Kulakova. Nemka je naskok še podvojila in zamuda Sovjetinj je znašala skoraj celo minuto.
Na naslednjih mestih so Norve-žanke vseskozi vodile boj za bro- j nasto kolajno. Njihova prednost nad Češkoslovaško in Švedsko je stalno nihala in izid je bil dalj časa nego- i tov. Izreden je bil juriš finskih tekačic. ki so po zaslugi Takalovc in | Riihivuorijeve nadoknadile veliko veliko sekund in ob koncu je kazalo, da bodo celo ogrozile Norvežanke na tretjem mestu.
Zadnji krog je bil za Barbaro Petzold samo, formalnost. Tudi Sme-tanina je spredvidela, da na noben način ne more več dohiteti vodeče in je mirno ohranila srebro. Nasprotno je na vse šla predstavnica češkoslovaške Jeriova, ki je imela 2 km pred koncem Norvežanko nekaj desetin metrov pred sabo. očitno pa je prezgodaj napadla in je nato omagala. Finski tudi. močan finiš ni prinesel bistvene izboljšave in ostala je na 5. mestu, čeprav je hud udarec zadala Švedinjam.
Najboljši čas je med posameznicami dosegla vzhodna Nemka Hesse s 15'18”23.
Vrstni red:
1.	NDR (Rostock, Andling, Hesse,
Petzold)	1 ura 02’11’TO
2.	Sovjetska zveza
zaostanek	1’06’’80
3.	Norveška zaostanek 2’02’'01
4.	Češkoslovaška — 2T9”90, 5. Finska —2'29”79, 6. Švedska -3’04"62, 7. ZDA, 8. Kanada.
Danes bodo svoj tekmovalni program zaključili biatlonci. Izrazito favorizirane ekipe ni. prvi dve mesti pa bi ne smeli uiti ekipam NDR in Sovjetske zveze. Dosedanja dva
BIATLON
teka za posameznike sta pokazala, da ima NDR boljše tekače, SZ pa boljše strelce. Za bronasto kolajno pridejo v poštev Finska, Češkoslovaška in še katera manj homogena država.
Erič Haiden morda v svojem nastopu v hitrostnem drsanju ni bil tako zanesljiv, kot v prvih treh, toda tudi s takim drsanjem je dosegel zastavljeni cilj: osvojitev četrte zlate kolajne (Foto AP)
Peter Miiller, ameriški hitrostni drsalec, ki je osvojil zlato kolajno na ZOI v Innsbrucku, je včeraj poskušal odnesti olimpijsko zastavo, ki je plapolala na drsališču v Lake Placidu. A mu ni uspelo, policaja sta ga zalotila in ga pripavila sodniku za prekrške, ki pa ne bo uvedel sodnega postopka proti njemu.
H kulturnemu programu spada tudi ekipa raznovrstnih umetnikov, ki bodo imeli .leteče*, nenajavljene predstave kjerkoli bo zbranih več ljudi. Med te spada tudi *canta-storie* Jay 0’Callahan, znan po vseh ZDA,	,
Vzhodne Nemke so zadale Sovjetinjam v štafeti 4x5 km nepričakovan in hud poraz, zato ni bilo njihovemu veselju na cilju ne konca ne kraja	(Foto AP)
KAKO DO ZLATA
V	finalnem delu olimpijskega hokejskega turnirja bodo igrali po italijanskem sistemu vsak z vsakim, izid medsebojnega srečanja v kvalifikacijski skupini pa že velja za določitev olimpijskega prvaka. Danes bosta zato igrali prvouvršče-na v »rdeči* skupini (SZ) proti drugouvrščeni v «modri» skupini (ZDA) ter drugouvrščena v «rdeči» (Finska) in prvouvrščena v »modri* skupini (Švedska), v nedeljo pa se bo SZ srečala s švedsko, ZDA pa s Finsko.
V	finalnem turnirju veljata rezultata kvalifikacijskih tekem SZ - Finska (4:2) in Švedska - ZDA (2:2). SZ ima tako dve točki, Švedska in ZDA eno. Finska pa je brez točk.
radi boljše razlike v golih.
Danes bosta na sporedu prvi srečanji finalnega turnirja. SZ bo i-grala proti ZDA, Švedska pa proti Finski. Pred tem se bosta za peto mesto pomerili Kanada in ČSSR. REZULTATI ZADNJEGA KOLA »RDEČA* skupina SZ - Kanada	6:4
Poljska - Japonska	5:1
Finska - Japonska	,	10:3
KONČNA LESTVICA SZ 10 točk, Finska in Kanada 6, Poljska 4, Nizozemska 3, Japonska 1.
»MODRA* skupina
švedska - ČSSR	4:2
Norveška - Romunija	3:3
ZDA - ZRN	4:2
KONČNA LESTVICA Švedska in ZDA 9 točk, ČSSR 6, Romunija 3, ZRN 2, Norveška 1.
EU halo.
Odgovarjal nam je Vojmir Tretjak, Križan, ki sicer živi v Trstu.
— Ali veste, da se vratar hokejske ekipe Sovjetske zveze piše Tretjak?
«Saj smo mu že leta 1972 po igrah v Sapporu pisali. Pismo smo poslali preko italijanske zveze zimskih športov F1SI. Vendar niso našli naslova in nam pismo vrnili.*
— Je po vašem mnenju v Tretjako-vu — vratarju tudi nekaj kriške krvi?
«Možnosti sta dve: ali je Tretjak -vratar Križan ali pa so Križani Rusi.*
— Kako vidite sovjetskega vratarja v vratih Vesne?
.le dalj časa nimamo dobrega vratarja. Nedvomno bi bil pridobitev za ekipo.*
— S palico (hokejsko) ali brez nje?
.Tako hudi pa nogometaši le niso!*
Naš posebni dopis iz Lake Placida
— Poroča: F. Pavšer —
Tri dni pred koncem letošnjih ZOI so oči celotne jugoslovanske odprave v Lake Placidu uprte na progo, kjer bo danes moški slalom. Bo Ju goslovanom končno uspel veliki met? To vprašanje je neprestano prisotno v vseh pogovorih jugoslovanskih športnikov, funkcionarjev, trenerjev, novinarjev in drugih v Lake Placidu. Križaj sam, kot eden izmed glavnih kandidatov za kolajne v slalomu, pa je miren, pravi da se počuti dobro in bo naredil vse, kar bo mogel. Koliko bo zmogel, pa bomo videli jutri popoldne.
Zadovoljna so tudi dekleta, ki so
nastopila v veleslalomu, saj so
segla doslej najboljšo jugosi sko olimpijsko uvrstitev v tol . sciplini. Jermanova je dala to javo: .Tako dobre uvrstitve nisem pričakovala in tudi čas P . stavi ja zame presenečenje. ‘ startom nisem imela nobene me čeprav sem vedela, da je F ga ledena in težja, kot dan F' Sama menim, da sem včeraj žila slabše, kot v prvem ane* ' nikakor nisem ujela pravega J, ma. Pri nekih vratih sem opm zelo čuden zavoj, na spodnjem lu proge pa sem preveč žaro • kar mi je odvzelo hitrost m sem zapravila še boljšo uvrsi Vsekakor, tudi z 20. mestom « več kot zadovoljna.»
Vlalo denarja - malo mu$(
bogati, kljub ^
Amerikanci so
mu pa jih včasih le tarejo de ne težave. Nekaj takega se ““jU ja tudi organizatorjem olimpU^, iger, katerim je za nekatere s ,
ri zmanjkalo denarja. Še zlash • no je bilo, ker niso mogli P1® komornega orkestra iz Los lesa, katerega so najeli za tri certe v olimpijskem naselju-Komorniki so prizadevno li prvi koncert in nato še drug & Ker pa niti po prvem, niti po ^
vem niso dobili dogovorjenega v
čila. so pobrali šila in kopija v svoje instrumente in odšli d°. Olimpijci so ostali brez treu1®;
koncerta,
norarja.
komorniki pa brez
i<	J ,
Kanadski vratar jc skušal sil** f vse načine preprečiti pucku P“^ mrežo, toda sovjetski strelci s« ^ tokrat ostri in točni: Kanada J ~ padla iz finalnega hokejskeg* jp)
i DANES
15.00	Biatlon, štafeta	m
16.00	Alpsko ’ smučanje, slaW
moški	.
22.30 - 2.00 Hokej (polfinale)
i JUTRI
14.30	Teki. 50 km - moški ,
15.00	Hitrostno drsanje, 10®®®
moški	,.0j«
15.30	Bob, štirisedi (1. in *•
nja)	, i„n» ‘
16.00	Alpsko smučanje, sla*® ženske
18.30	Skoki, 90 m	.
1.30 Umetnostno drsanje ■ •*
(prosti liki)
•miiiiiiiHHniiiunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiMHiiiiiitiimmiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiin
Kako prehiteti Farido?
Ena osrednjih smučarskih osebnosti v Lake Placidu je bila poleg slovitih asov, kot so Stenmark. Wenzlova in drugi, tudi libanonska reprezentantka Farida Lahme. Kdor je gledal prenos ženskega smuka se je gotovo spominja, kako je progo — preplužila.
Farida v Lake Placidu strahovito prezeba. V resnici sploh ni tako debela, kot je bilo videti na televiziji. Pod kombinezonom ima le toliko oblek, da je v resnici videti, kot da bi tehtala kak stot.
Farida je sprožila med organizatorji smučarskega tekmovanja tudi poseben problem, kakršnega doslej še ni bilo. Ker je njena vožnja izrazito turistična in potrebuje nekaj minut smuka tam, kjer ostalim tekmovalkam merijo čas s sekundami, ni bilo povsem jasno, kako naj jo na progi ostale tekmovalke prehitijo in kako naj nato elektronske naprave na cilju merijo pravi čas. No, organizatorji so se znašli: Farida je dobila zadnjo startno številko.
Kljub vsemu je Farida v Lake Placidu prava, ljubljenka občinstva in ostalih tekmovalcev, predvsem pa je izredno skromno in simpatično dekle. Res prava športnica.
ČESTITKE
Člani predsedstva jugoslovanskega olimpijskega komiteja so naslovili jugoslovanskim predstavnikom v Lake Placidu brzojavko, v kateri jim čestitajo za izredne rezultate in odlične uvrstitve. «Ponosni smo, da niste po začetnih spodrsljajih iz-gubili poguma in sedaj dostojno predstavljate šport naše samoupravne'in socialistične domovine* piše v brzojavki JOK.
Thoni: «Križaj med favoriti»
V slalomu za moške juriša Stenmark na drugo zmago
TV
»Gospod Thoni, kdo ie favorit olimpijskega slaloma za moške?* »Vsekakor Stenmark, nato pa še Križaj. Popangelov. Neureuther.* Tako je včeraj italijanski smučarski as Gustav Thoni odgovoril na vprašanje enega od italijanskih novinarjev.
Ingemar Stenmark je torej da-
n
SLALOM
nes nesporni favorit, med favorit*: pa spada tudi Bojan Križaj, ki je dosegel letos prav v tej disciplini najboljše rezultate (zmaga v Wen-gnu, dve drugi mesti, eno četrto in eno osmo). Križaj bo tudi da nes nastopili s poškodovano roko, poškodba pa bi mu ne smela preveč nadlegovati. Poleg njega bodo sestavljali jugoslovansko vrsto še Boris Strel, Jože Kuralt (slednji želi popraviti slab vtis iz veleslaloma) in Janez Zibler. Vsi so v dobri formi.
Za Italijane predstavlja današnji slalom predzadnji up. Tekmovalci so razočarali v moškem smuku, moškem in ženskem veleslalomu. v sankanju so imeli precejšnjo smolo, če jim tudi tokrat ne bo uspelo, jim bo preostal za d:> šego vrhunskega dosežka le še jutrišnji slalom za ženske.
Italijani polagajo vse svoje upe v veterana Thoni ja. Gustav je to sezono sam treniral in se priprav ljal izključno za olimpijski slalom. To je njegova zadnja priložnost, preden zapusti aktivni šport (star je 29 let). Thoni je že nastopil v
Sapporu in Innsbrucku ter osvojil eno zlato (veleslalom 1972) in dve srebrni kolajni (slalom 1972 ir' 1976). Z njim bodo italijanske barve branih še Bruno Nockler. Paolo De Chiesa in Mauro Bernardi, ki je zamenjal poškodovanega Grosa,
VETERANI
Na letošnjih ZOI nastopajo tudi štirje tekmovalci, za katere je to četrta zimska olimpiada. Najmlajši med njimi je umetnostni drsalec iz NDR Jan Hoffman, ki je star komaj 28 let. V Grenoblu, Sapporu in v Innsbrucku pa so nastopili tudi španski smučar Ochoa, švedski hitrostni drsalec Sandler ter sovjetska smučarka Kulakova.
Po kratkim programu Dubravčiceva trinajsta
Umetnostne drsalke so nastopile sinoči v kratkem programu. Mlada . jugoslovanska reprezentantka Sanda Dubravčič se je izkazala z domiselno vajo, škoda le, da je v začetku napravila manjšo napako: pri doskoku ji je spodrsnilo, kmalu bi bila padla, a se je le za las ujela. Včeraj je imela deseti najboljši program, v skupni razvrstitvi pa ostaja — pred jutrišnjim prostim programom — še dalje na trinajstem mestu.
Sinoči - se je med vsemi tekmo valkami najbolje izkazala Američanka Linda Fratianne, še vedno pa vodi vzhodna Nemka Anett Potzsch.
DANES
ITALIJANSKA TV: ob 15- “V metnostno drsanje (moški) 'jj» lom za moške (1. spust). ®® ^ slalom za moške (2. spust)' nočnimi poročili hokej. „j|ii* LJUBU AN A: ob 15.05 un*,n (!■ drsanje in slalom za *I,oS -jošk® spust), ob 17.55 slalom *8 (2. spust), ob 23.00 bokej-jJJ KOPER: ob 15.55 slalom (1. spust), ob 16.45 um® .jjf drsanje, ob 18.45 blati«** feta) in ob 22 45 hokej (P0”1 jr«*' ŠVICA: ob 12.15 umetnosto«'	^
nje in smučanje, ob 22.2® jjj) na olimpijskih igrah*, J® j^, »Danes nu olimpijskih
JUTRI j|I)r
ITALIJANSKA TV: ob 14* $ čarski teki in ženski slaloj^jjp nočnimi poročili smučarski
UUBIJANA: ob 17.10 sk/ lom in ob 18.55 smučarski KOPER: ob 15.55 ženski sla*®1 kej in smučarski skoki, 00 smučanje.
ŠVICA: ob 12.15 hokej, smučarski teki, ob 17.5® slalom.
DANES BODO TEKMOVALI
ZA ITALIJO
ALPSKO SMUČANJE Slalom (moški): Thoenl, ^ i’ sa, Noekler, Bernardi.	,
BIATLON	.„ f
Štafeta: Tiraboschl, DaTi®u' dali, \Veiss.
ZA JUGOSLAVU0
ALPSKO SMUČANJE , Slalom (moški):	Križaji
Zibler in Kuralt.