Nova
razočaranja
pristašev
"italijanstva,.
Trsta
Od dneva, ko jc bila izdelana mirovna pogodba z Italijo, pa do danes je stekto 2e mnogo črnita v borbi za demokratično izvedbo določil te mirovne pogodbe na eni strani in v borbi proti mirovni pogodbi no drugi strani. Mirovna pogodba z Italijo v večini svojih točk predstavlja kompromis za ceno miru med silami svetovne demokracije in imperializma, vendar predstavlja v celoti uspeh vztrajnih prizadevanj demokratičnih sil in je lahko kót taka eden izmed osnovnih kamnov miru v svetu in predvsem v onem delu Eviope, na katerega se neposredno nanaša. Mislimo pri tem predvsem na Tržaško ozemlje, ki je plod te mirovne pogodbe.
Ravno ta značaj mirovne pogodbe, ravno dejstvo, da more ta mirovna pogodba predstavljati kamen miru v svatu, pa ne gre v račun si. lam, ki delujejo v svetu proti de-mokrnUčnemu miru. ki za uresničitev svojega imperialističnega pohlepa po svetovnem gospostvu, rušijo ie obstoječe mednarodne vezi z ustvarjanjem napadalnih vojaških blokov proti Sovjetski zvezi in dr-iavrm ljudske demokracije in na vseh krajih sveta pripravljajo teren za rob" purtolotìstva. Te sile so danes popolni gospodar politike vlad zannd-rth imperialističnih držav z Združenimi državami Amerike na čelu in. zato ,je uradna politika teh držav vojnohujskaška, protidemo-krati'va *-> rrrUmirovna Popolnoma jasno je prišlo to do izraza v odnosu teh vlad do mirovne pogodbe z Italijo in inedvsem v odnosu do Tržaškega ozemlja.
Pod potuho take uradne politike zapadnih imperialističnih sil so kaj kmalu oživele v Italiji vse fa-iistične in iredentistične sile, ki se takoj po porazu Italije niso upale javno nastopati, čeprav je bilo jasno, da imajo svoje korenine v sami De Gasoerijevi vladi. Sprožile so val iredentizma in gonje proti mirovni pogodbi pod uradnim po-kroviteli.Pvom italijanske vlade, ki je rntr, fir,ui)n nalog od svojih imperialističnih gospodarjev. Oživela so stara ‘rstrdifnn nesla: Istria italiana, Dalmazia italiana, Trieste ita-lana itd. Tržaška iredentistična ita. hinnska reakcija jc povzela glas « akrien {n angloamerička vojaška uprava na Tržaškem ozemlju ne za-muia noVne prilike, da z avtorita-rvvaga mosta ne pokaže na «nujnost» reviziie mirovne pogodbe in Pnkl-uSfve Trsta k Italiji.
Od časa do časa, ko se iredenti-sti?-»j val utruja prilivajo vlade zapadnih imperialističnih držav olje na tleči ogenj iredentističnega ja-Stórna kot so to naredile v doslej naibolj uradni obliki 20. marca lan-®fceaa teta; in protimirovna gonja Ore n a t>r<=■>'.
angloameričke čete se iz Tržaškega ozemlja ne ganejo, niti ne knfe*o njih vlade namena, da bi Ph vm.nknPe. Ločiti je treba torej OMtoeno od nebistvenega v tej re-vy.ion>s'i<žni gonji. Imperialističnim filam nj do vrnitve Trsta k Italiji, čeprav ie ta danes še njihova trdnjava proti vzhodu, proti socialistični Tfreo.slaiiiii in preko nje Pioti Sovjetski zvezi. Priključitev Trsta k Italiji pomeni namreč odhod angloameričkih imperialističnih čet z našega ozemlja. Imperialističnim silam, pa tudi samim ti'žaškim reakcionarjem. ki jim je patrioatizem samo pretveza, gre za to, da ostando s snovmi oboroženimi silami fu pri nas, da ostane Trst njihova Prednja Postojanka in frialteo vprašanje. vprnfnnje, ki bi ga bito ob Vsaki prititci mogoče privleči na Han kot adut v protimirovni politi, ki. imperialističnim silam gre za to, da ostane mirovna pogodba z Italijo mrtva, da ostane «politični
J-ztr vnvi VSCLÌC d(lTl QOVOT6
(Nadajevanje na 2. strani)
Fašistično barbarstvo v Gorici nad slovensko narodno manjšino
(Na 5. strani)
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIltilllllllllillllllllllllllllllillilllilillllillilHIIHIIIIIlillllllllllllllllililHlIllllllllilllliillllllllllliillllllllillHHiUIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlipillllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllU.i
JUJ
UREDNIŠTVO: Via Montec- E chi C-II - 24. UPRAVA: Via š Ruggero Manna štev. 29. TE- =: LEEONI:	uredništvo 93808, S
uprava 27847. OGLASI pri g upravi od 8.30-12.00 in od = 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi H se ne vračajo. - Poštnina E plačana v gotovini . Spedi- = zione in abbonamento po- E stale secondo gruppo. =
CENA 20 lir, 12 jugolir, 6 din
TRST 18. februarja 1940
LETO ČETRTO-številka 153
KRAŠKA HIŠA V TREBČAH
(Foto Magajna)
.fiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiHiiiiitHiiHiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiii.iijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHR:
V kalnem bi radi ribarili vsi od kvalunkvistov do Vidalija
(Na 4. strani)
KRONIKA
Predsednik progresivne stranke
Amerike Wallace je povabil v A' meriko Nennija, Pierra Cola In Ztlliacusa, da se udeleže manifestacij za zbližanje med Sovjetsko zvezo in ZDA .
Novi bolgarski minister v Ankari je dejal, da so odnosi med Bolgarijo in Turčijo dobri.
Posebno indijsko sodiSCe je obsodilo na smrt morilce Gandija.
V	preteklem letu je bila Sovjetska zveza najvežji producent Jekla na svetu s 16.300.000 tonami.
Razbijati sindikalne enotnosti, ki so pred časom izstopili iz Svetovne sindikalne federacije, se ho do sestali prihodnji mesec z namenom, da ustanovijo novo sindikalno organizacijo.
Amerika oborožuje tudi Iran, ki je v teh dneh prejei prvo ladjo nalovorjeno z vojaSkim blagom.
Razen velike bojne ladje. Je Sovjetska zveza vrnila sedaj Angliji Se tri podmornice, ki Jih Je imela izposojene v iasu vojne. Italija pa je na raiun reparacij predala Sovjetski zvezi svojo Šolsko ladjo «Colombo».
V	sovjetski coni Nemčije so začeli pobirati podpise za odpravo atomskega orožja. V Berlinu so zbrali že Cez 177.000 podpisov, v vsej sovjetski coni pa računajo, da jih bodo zbrali nad 5 milijonov.
Ameriški general Eisenhoover, ki je bil pred nedavnim upokojen, je ponovno vpoklican v aktivno službo. Imenovan je bli za predsednika sveta poveljnikov glavnega stana, t.j. za Trumanovega tehničnega svetovalca.
Za novega angleškega poslanika v Moskvi je bil imenovan David Kell, dosedanji angleški poslanik v Ankari. BivSi poslanik v Moskvi, Petersson je upokojen.
japonska poslanska zbornica je s 330 glasovi od 446 poverila dosedanjega ministrskega predsednika. da sestavi novo vlad».
Edini Salazarjev protikandidat na bodočih volitvah na Portugalskem Norton de Matos se je odpovedal kandidaturi. Portugalskemu diktatorju je sedaj zmaga zagotovljena.
Komunističnega voditelja Zahodne Nemčije Maksa Reimanna, ki so ga Angleži obsodili na tri mesece zapora, so izpustili pred
pretekom kazni.
V zvezi z Midszentijevo vohunsko afero, zahtevajo madžarske oblasti, da amerižka vlada odpokliče svojega poslanika na Madžarskem, ker je bil vmeSan v kardinalovo vohunsko delovanje.
Na jugoslovansko noto v zvezi z ustanovitvijo Sveta za gospodarsko pomoč, je sovjetska vlada odgovorila negativno.
Norveški zunanji minister Lange, ki je bil pri Trumanu, Je sedaj v Londonu kjer z Bevinom razpravljata o stalBču Norveške in skandinavskih držav za vstop .v Atlantski pakt.
| BORBA ZA SLOVENSKO KOROŠKO V POLNEM TEKU
Sovjetska zveza podpira
zahteve jugoslovanske vlade
Kot smo že poročali, so namestniki z.unanjih ministrov štirih velesil začeli 9. t.m. v Londonu razpravljati probleme v zvezi s sklenitvijo mirovne pogodbe z Avstrijo. Vodja delegacije Sovjetske zveze je sovjetski po-• slanik v Londonu Zarubin, vodja britanske delegacije Majoribanks, vodja ameriške delegacije Reber, vodja francoske delegacije pa Berthelot.
Kol je znano, so glavne točke ob katerih so se vsa prejšnja pogajanja za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo razbila, jugoslovanske zahteve po priključitvi dela Koroške k Jugoslaviji. Zavedajoč se, da bodo iste zahteve, od katerih Jugoslavija ne more odstopiti, tudi sedaj osrednje vprašanje konference, je takoj na prvi seji ameriški delegat Reber predlagal, da bi najprej preučili tista vprašanja, prt katerih ni prišlo do sporazuma na zadnji konferenci v lanskem februarju. Tu gre predvsem za Koroško.
Sovjetska zveza podpira zahteve jugoslovanske vlade
Zapadni politični krogi niso mogli prikriti tihega upanja, da bo zaradi trenotnega nesoglasja med SZ in Jugoslavijo Sovjetska zveza zavzela do jugoslovanskih zahtev drugačno stališče kot v preteklosti, t.j., da ne bo več podpirala upravičenih jugoslovanskih zahtev, (isto je na tihem upalo vidalijevsko vodstvo v Trstu) Sovjetska zveza pa je tudi to pot dokazala vsem, da je svoji demokratični politiki dosledna. Takoj ko je ameriški delegat odpri zasedanje, je sovjetski delegat Zarubin postavil pred konferenco zahtevo, da se povabi predstavnik jugoslovanske vlade in obrazloži jugoslovanske zahteve.
Presenečini zapadnjaki nasprotujejo
Ta zahteva sovjetskega delegata je zapadne delegate nemalo zmedla in ko so prišli k sebi so vsi vprek začeli odklanjati sovjetski predlog. Ameriški delegat je potrdil staro stališče svoje vlade rekoč, da morajo meje Avstrije ostati kot so bite I, 193«.
Jugoslovanski delegat Bebler v Londonu
Med tem je prispel v London pomočnik jugoslovanskega zunanjega
ministra Bebler, ki je o svojem prihodu obvestil pre’dstavnike štirih velesil na konferenci pozdravil obnovitev pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo in v pismu tajništvu konference izrazil svojo pripravljenost da obrazloži stališče jugoslovanske vlade, če bi delegacije to želele Minister Bebler se je v sovjetskem poslaništvu sestal s sovjetskim delegatom Zarubinom, pozneje pa še z ameriškim delegatom Reberjem.
Zarubin vstraja
Na drugi zaporedni konferenci je Zarubin ponovil zahtevo, da se povabi jugoslovanski delegat Bebler in obrazloži stališče Jugoslaviji do mejnih zahtev in do reparacij. Tokrat sta ameriški in britanski delegat pristala na povabilo Beblerja, toda samo glede gospodarskih zahtev, francoski delegat pa je bil pripravljen sprejeti zahtevo Sovjetske zveze, če ima jugoslovanski delegat nove predloge.
OF za Koroško pošlje tajništva konference spomenico
V spomenici, ki jo je poslalo tajništvo OF konferenci je rečeno: Koroški Slovenci so si z borbo ob strani vseh demokratičnih sil sveta pri-
borili pravico do prave svobode in polne enakopravnosti. Zaradi tega zahtevamo priključitev Slovenske Koroške k Sloveniji v okviru Jugoslavia.
Jugoslavija pripravljena sodelovati
za sporazum
Bebler v svojem pismu konferenci pravi: Jugoslavija je zavezniška država, ki je najbolj neposredno prizadeta pri mirovni pogodbi z Avstrijo in je pripravljena sodelovati z vsemi svojimi silami s štirimi državami, ki imajo naiogo sestaviti mirovno pogodbo. Se posebno želi podpreti jih, da se najde osnova za sporazum o vprašanjih avstrijsko-jugoslovanskih meja in o bodočnosti koroških Slovencev. Na tiskovni konferenci je Bebler poudaril, da morajo zapadne sile, če res žele normalizacijo v Evropi, ponovno preučiti svoje staližče.
Zapadne sile napravijo korak nazaj
Ko je potem še Zarubin tretjič ponovil zahtevo Sovjetske zveze naj konferenca povabi jugoslovanskega delegata, Je francoski delegat stavil predlog, naj jugoslovanski delegat sam zaprosi, da bi bil zaslišan. Ker so se s tem predlogom strinjali vsi štirje
delegati, so naročili tajništvu konference naj pripravi pismen odgovor Beblerju, v katerem mora biti jasno rečeno, da lahko jugoslovanski predstavnik zaprosi za zaslišanje pri vseh vprašanjih, ki se nanašajo na Jugoslavijo. Potem je Sovjetski delegat podprl še jugoslovanske zahteve po reparacijah.
Medtem so delegati štirih velesil reševali tudi druga vprašanja, vendar pa so dosegli zelo malo praktičnih uspehov. Razpravljali so o vprašanju beguncev, katerih Je v Avstriji še vedno 523.000 in katere bi bilo treba repatriirati. Do sporazuma ni prišlo. Potem so razpravljali o vojaških zadevah in sovjetski delegat je predlagal, naj se prepove vključitev tujcev v Avstrijsko vojsko. Do sporazuma ni prišlo. Sporazum pa je bit «toženih sit. Avstrija bo smela imeti, ko sežen glede števila avstrijskih oboro-jo zapuste okupacijske čete, 33.000 oboroženih mož in 90 letal.
Tržaški guverner razorožitev
in graia vprašanja pred VaraasSni» svete»
Joanides
Markosov namestnik
Nova razočaraoja pristašev
„itelijanstva" Trste
(Nadaljevanje s I. strani)
njihova italijanska glasila v Trstu in da ostane beseda «guverner» samo predmet za posmeh.
Toda to je samo ena plat zvona; drugo pa slišimo vsak dan nad širokimi množicam tržaškega prebivalstva, ki hoče že končno bili samo svoj gospodar in smo jo slišali ne dni v Lake Sucessu, ko je na zasedanju Varnostnega sveta postavil sovjetski delegat na dnevni red vprašaje tržaškega guvernerja m dokazal, da demokratični svetovni tabor ne misli dopustiti, da bi italijansko mirovno pogodbo pokopali kot «političnega mrtvakatr, pač pa da bo deloval, dokler rte bo icmr-tvakw zaživel življenje» za katero je bil ustvarjen.
V znamenju te borbe bodo naši tržaški iredentisti in vsi prikriti simpatizerji «italijanstva Trsta» mo, rali pogoltniti še marsikatero grenko razočaranje,
Notranji minister grške demokratične vlade Joannides, je postal predsednik' vlade in vojaški poveljnik demokratične armade namesto generala Markosa. General Markos je dal v javnost naslednji proglas: «Naši sovražniki bodo skušali izrabiti mojo ostavko, toda naie bodoče zmage Jth bodo prisilile k molku».
Oddleki grške demokratične' armade so navadli Solun in Flori »o. Demokratične čete so vkorakale v mesto, nakar so se po izvršeni akciji umaknile. Monarhofašisti so
V	Lake Successu zaseda Varnostni svet in pretresa vprašanja, ki so bistvene-vražnosti za bodočo varnost v svetu.
Znižanje oborožitve
Na prvi seji je sovjetski delegat Malik v zvezi z razpravo o resoluciji generalne skupščine OZN glede razorožitve predložil načrt resolucije, v kateri zahteva, da varnostni svet da navodila
Komisiji za klasično oborožitev,
ki naj bi izdelal načrt za znižanje oborožitve in oboroženih sil na eno tretjino pred I. marcem 1950. Poleg lega zahteva sovjetski načrt, da Varnostni svet poveri nalogo	1
atomski komisiji,
' da predloži svetu do 1. junija t.l. načrt o konvenciji glede prepovedi atomskega orožja kakor tudi načrt konvencije o kontroli atomskega orožja.
V	uvodu sovjetske resolucije je poudarjeno rastoče napadalno delovanje imperialističnih držav, ki vodijo oboroževalno tekmo z vojnohujska-škimi Rameni.
Običajen odpor zapaunitt oraav
Ameriški, kakor tudi angleški delegat se s sovjetsko resolucijo nista strinjala in priporočala sta, naj Varnostni svet sovjetske resolucije sploh ne vzame v obzir. Čeprav je sovjetski delegat podprl svoj predlog s stvarnimi dokazi o protimirovnem delovanju imperialističnih držav, naštel številke iz državnih prračunov teh držav, ki pričajo kako ogromne vsote izdajajo za oboroževanje, je večina Varnostnega sveta po prizadevanju ameriškega in britanskega delegata odbila sovjetski predlog in sprejela resolucijo o razorožitvi, ki jo je odobrila glavna skupščina v Parizu. Moskovski radio je ta dogodek komentiral rekoč, da se angloatneri-kanci skušajo izogniti vprašanju prepovedi atomskega orožja in znižanja oborožitve. Odklonitev sovjetskega jasnega predloga, je ponoven dokaz angloameriške napadalne politike, ki se kaže tudi v snovanju atlantskega pakta.
Vprašanje tržaškega guvernerja
Na- naslednji seji je zastopnik Sovjetske zveze predlagal razpravljanje o Tržašker» guvernerju, katerega imenovanje določa mirovna pogodba. (O tem so razpravljali v času, ko Je naš list šel v stroj, zato bomo o razpravi o Iržaškem guvernerju poročalo obširneje prihodnjič.)	;
Dejstvo, da je Sovjetska zveza zahtevala razpravo o tržaškem guvernerju, dokazuje, da Sovjetska zveza
raznih izjav o priključitvi Trsta k Italiji rti vzela resno in da sploh ni pripravljena odstopiti od obrambe mirovne pogodbe z Italijo in še posebno ne glede Tržaškega ozemlja. Menijo, da bodo zapadne sile tokrat uradno ponovile svoj predlog od 20. marca lanskega leta, ko so predlagale revizijo mirovne pogodbe in vrnitev Trsta Daliji.
Angicaioertško delovanje predstavlja nevarnost za OZN
Dejstvo, da imperialistične site ustvarjajo vojaške bloke napadalnega značaja in da vztrajno kršijo razna določila mirovnih pogodb, vznemirja celo politike, ki so pristaši imperialističnega tabora. Glavni tajnik OZN Trjgve Lie je to javno priznal, rekoč, da ustvarjanje cele vrste blokov izven OZN razbija mednarodno sodelovanje.
Kravčenkove smole
Kravčenkov proces z vsakim dnem bolj razkriva svoj pravi značaj, ki sovpada z imperialistično psihološko vojno na ljudi slabih živcev. Parola procesa Je: očrniti Sovjetsko zvezo, najnaprednejšo državo na svetu. Avtor knjige «Izbral sem svobodo* je tudi na procesu, kot v vsem svojem privatnem življenju izbral svobodo laži in izdajstva. Priče proti njemu, ki so prišle iz Sovjetske zveze, so prinesle stvarne dokaze njegove podlosti in povezanosti z nemško in ameriško vohunsko službo.
Psihološka vojna
■Atigjodmerijfcj imperialisti se pripravljajo na tretjo svetovno vojno. Tega dejstva ne morejo prikriti, saj je prozorno razvidno iz proračunov imperialističnih držav, katerih večji deli gredo za vojaške potrebe. Toda imperialisti prav dobro vedo, da za vojnonidovolj samo oborožitev do zob, temveč da morajo biti tuđi množice psihološko pripravljene v vojni sodelovati. To, za imperialiste najtežje, v resnici nerešljivo vprašanje, rešujejo že vsa povojna leta Z načrtnim psihološkim pritiskom na javno mnenje v srnjih državah v obliki klevetni-ške tendenčne lažnive kampanje proti državam ljudske demokracije s Sovjetsko zvezo na čelu. Ko delajo to, prikazujejo Evropejcem istočasno kapitalistični vzor _ Ameriko - kot državo idealnega življenjskega standarda, veselja, bogastva, deželo lepih avtomobilov, lepih žensk mož v frakih itd- S tem naj bi učinkovali p^-edvsem med delovnim ljudstvom zapadne Evrope, ki trpi danes lakoto in pomanjkanje in ki še jamo vidi pred sabo strahotne vojne,
Pi-vi korak, ki so ga naredili v smeri vojne, je bil bruseljski pakt. To je bil pakt izrecno vojaškega značaja, ki bi se moral zdeti neupravičen' narodom petih držav podpisnic. Februarja 1048 so desničar, ske skupine na Češkoslovaškem
poskušale izvesti državni udar za spremembo ljudsko demokratičnega režima. Zaradi budnosti večine ljudskih astopmkov j državnem parlamentu je bil njihov načrt preprečen in vlada je ;z svoje srede odstranila ameriške agente. To je bil dober trenutek. Iz Amerike je prišlo veliko dnevno povelje: Bolj-Ijševiške horde v napadu na češkoslovaško. Sovjetske čete v bojnem stanju na mejah Beneševe dežele, medlem ko vodijo agenti Co-minformavdeželi veliko klanje.Kri. teče po prask. » Klicali.» Radio, ii-sti, revije, dokumentarji, znamke, reke črnila, kilometri filmskega traku so preplavili zapadne države, bijoč tedne in tedne po možganih preplašenih Evropejcev: smrt kri, teror. Atmosfera je bila ustvarjena. Ustvarjena vsaj v toliko, da so se v tišini, skoraj da tajno zbrali v Londonu predstavniki petih držav in podpisali vojaški pakt, ki stavlja pod voljo ameriške «Strategie serviet» življenja milijonov ljudi.
Jaltska pogodba predvideva mirovno pogodbo z Nemčijo in umik vseh okupacijskih čet iz nje. Nemčija je srce Evrope, preko katere je nujno treba, če se hoče začeti vojno proti Sovjetski zvezi. Umik angloameričkih čet iz Nemčije bi pomenil oddaljiti se od meja dežele socializma. Ljudstvo, ki ga vodi
IZ ŽIVLJENJA ŠPANSKIH PARTIZANOV
Pahlo Repares se je maščeval
ŠPANSKA FRONTA V P.1RE-tiCJIH. Dan za dnem prihajajo iz Francove Španije vesti o oteo dišali ki justififikacijah ljudi, ki so proti Francovemu {«šistRjnetnu režimu. Španski diktatoi- in njegova klika ae boje pred soanskhn Ijurl-atvom in n§ brez vzroka. Špansko ljudstvo s svojimi najboljšimi sinovi — komunisti na čelu — se borj za svojo svobodo, za svobodo barcelonskega delavca in andaluzijskega kmeta, in v tej borbi ruši fašistično oblast v Španiji, ki predstavlja sramoto zmagovite Evrope. Španski fašisti imajo na svoji strani svetovno reakcijo z ameriškimi imperia-Usli na čelu, imajo z ameriškim orožjem oboroženo vojsko, imajo «Guardio civile» in z vsem tem krčevito branijo socialne privilegije španskih buržujev. 'Španski partizani imajo na svoji strani špansko demokratično ljudstvo in vse demo-kralične sile sveta, imajo pred seboj veliki cilj svobodo in zmagujejo.
Eireneji so, kot vsi vemo, veli-
nije. K njim se je napotil dopisnik lista «Unità», ki tako opisuje svoje kratko bivanje med njimi:
«Sprejelo me je kakih 20 oboroženih mladih mož. Stali so pred svojo naravno votlino, kakršnih je potno v Pirenejih. Manjkalo jim ni ne orožja ne hrane. Prebivalstvo bližnjih vasi jih pozna vse. Nimajo enakih uniform in nosijo težke volnene jopiče, pticir Ivan me je prisrčno pozdravil. Ivan mi je dejal, da skoraj že mesec dni žive v miru. V prvih dneh ko so prišli v tu kraj, ih je moral naznaniti kak skrit vohun, kajti kmalu so falangisti napadli pogorje v treh smereh. Teda bili so prisiljeni k umiku».
«V vseh teb predelih smo gospodarji mi», je dejal Ivan. «Po vaseh si nihče ne una izžemati ljudi in krasti. Cim pride kdo naznaniti kak primer nasilja, gremo v vas in naredimo red».
Edini znak, loči poveljnika od ostalih partizanov je majhen trikotnik na rami, na katerega sta pritrjeni dve zvezdi. Ostali nosijo trikotnik s. srpom in kladivom.
Sli smo spal zgodaj, kajti na led-nje jutro je bilo treba iti v bližnjo vas uredit; neko stvar. «Trije cekiel, ki «Guardie civile», — je razlagr.l ivan, medtem ko se je pripravljal, — so vdrli včeraj v hišo Pabla Re-paresa, tukajšnjega kmeta, češ da je njegov sin pri partizanih. To si-
cer ni bilo res, toda gotovo bi prišel k nami. Sina na srečo ni bilo
doma. Čakali so ga. Medtem je materi uspelo obvestili ga o nevarnosti in ta je ušel. Ko so vojaki zvedeli, da je mati obvestila sina, so ji razbili glavo s puškinimi kopiti. Potem so zažgali hišo. Pobio Separee nam je prišel to povedat, potem je zaprosil za puško, da bo maščeval ženo. Obljubil sem mu, ' da bom sam uredil zadevo».
«In sin», sem vprašal.
«Včeraj smo ga našli vsega zbeganega in ga poslali v goro. Oče nas čaka spodaj na križišču».
Kake dve uri pozneje smo v naši votlini zaslišal; zamolklo eksplozijo, ki je pretresla Atene. Pol ure pozneje sem skupno z Ivanom poslušal raport vodje ekspedicije. Zraven nas je bil majhen, sključen »nož z ognjem v očeh: Pablo Sepaies,
«Dva kilograma raztreliva smo porabili, je dejal vodja. «Počakali smo, da so bili vsi v vojašnici, potem smo prižgali. Vsa vojašnica je zletela v zrak».
Ivan se je obrnil k sivemu, sključenemu možu:	«Pablo Repares.
pravici je zadoščeno!»
Solza je omočila razrezano lice starca. Pablo Repares se je napotil visoko v goro k sinu.
Oddelek, pri katerem sem bil na obisku, je menjal mesto.
Faiantistična mladež po vtorca faiMične «Balille»
«Guardia civile» pelje na morišče španske rodoljube
Mnogohrupanazapadu
zaradi izguiie agenta Mhidszcutifia
Protitalanfistične demonstracije v Madrid«
kanska gorska veriga, dolga stotine in stotine kilometrov, pokrita z gozdovi in jasami. Vmes so na redko posejane vasice in carinske ute ob francoski meji. Na tem velikem področju živi v stalni pripravljenosti več partizanskih divizij, ki se v primernih trenutkih spuščajo v doline. Na tisoče in tisoče junaških Ijudj je tam, ki vise kot Damoklejev meč nad usodo fašistične Spa-
Madžarski kardinal Mindszenty je bil obsojen na dosmrtno kazen.
| Zaradi svoje vernice gorečnosti, za-rad; izpolnjevanja svojih verskih dolžnosti? Kaj še; obsojen je bil zaradi navadnih kaznivih dejanj proti ljudstvu in suverenosti države, zaradi katerih je sojen vsak državljan. Obtožnica je na razpravi iznesla vse podrobnosti kardinalovega protizakonitega delovanja, ki se začenja pij špekulacijah z valuto, nadaljuje v hujskanju ljudstva proti sedanjemu ljudsko demokratičnemu režimu na Madžarskem in končuje v špijonskem delovanju proti obstoju madžarske republike v korist zapadnih imperialističnih sil.
Ce je pod težo dokazov kardinal priznal svoje zločine, pa jih sedaj nikakor ne mislijo priznati oni, v imenu katerih je deloval in za katere je deloval. Visoke politične glave zapgdnega sveta, katerih človekoljubja prav nič ne ganejo zverstva monarhofašistov nad grškim ljudstvom, katerih prav nič
netilcev nove vojne
vlada, ki je izraz ljudstva samega, predstavlja težko oviro za pačite napada proti vzhodni Evropi. Zaradi tega je bilo treba razbiti Hi-ristransko nadzorstvo nad Nemci-} ja jo in prekiniti pogajanja za mirov. I no pogodbo z Nemčijo V juniju ; 4 o tor je, smešen, pogreza se
ne dirnejo zločini nacistov, s katerimi se danes bratijo, so dvignili svoj glas vpijočega v puščavi.
Prvj se je zganil seveda Vatikan. Papež je sklical tajni konzistorij. posvetovanje kardinalov, od koder bodo izšle smernice za propagandno izrabljanje pravične obsodbe. Papeževa desna roka kardinal Schau-ster, je imel v Milanu javno zborovanje, papež pa je odredil izobčenje vseh, kj so ga sodbo odgovorni. De Gasperj se je tudi zgražal nad «krivično obsodbo». Toda stvar se ni omejila samo na vatikanske stene. Vse mačke, ki jim je stopila Madžarska s to obsodbo na rep so zacvilile. Britanski zunanji minister Bevin je poslal madžarskj vla-dj protestno noto. Ameriški premijer Truman se je zgrozil nad takim «barbarstvom» in označil obsodbo kot «nečastno in grdo». Seveda ni pri tem prav nič govoril o nečastni in grdi sodbi proti 12 ameriškim komunističnim voditeljem. Tudi A-chesson je protestiral in to celo v Imenu vseh Amerikancev,
Vsi mednarodni reakcionarji so zacvilili in zastokali, kajti še en dobro zamišljen in skrbno pripravljen računček se jim je pokvaril kot že toliki pred tem poslednjim. Kot tolažba za izgubo dobrega im-perialističnega aktivista jim ostaja samo še bes ki ga sedaj izlivajo
19». *0 se Združene države Amerike odločile za velik'korak. Izdale
so zapadno marko in Nemčija je
zotc in krutosti, ki jih mala skupina demonov že leta izvršuje nad. milijoni in milijoni za železno zave- nad ljudske demokracije na vzho-•'")cni:o — to ?c heroj stoIet-|du in seveda na komunizem. To. Toda ta mož ne da'» pričal .c v >-;:da '° 5® stara oguljena pes«», ob nih rezultatov v sodni dvorani: «e-j-“Ieri se navdušujejo, kvečjemu
, ni ani avtorji, ne *e dolgo pa več ljudske množice po vsem svetu, ki
pro-
ni prenefialo. Za- napad. Mindszenty, glejte moža
bila prerezana na dvoje.
Toda tolčenje lope ameriške propagande nimajo meja. «Sovjetske čete v bojni Pripravljenosti korakajo od vzhoda na Berlin, da hi s silo pregnale An-glo - Franko - Amerikance. Ti nudijo odpor. Trdnost Clayevìh izjav. «Raje umremo vsi do zadnjega kot da bi odstopili za ped. Ekonomska obkolitev. Po sovjetski krivdi Berlinčani Minirajo po ulicah. Trenje je na višku». Tisoči listov na zapadu govorijo samo o tem. Angleži} Francozi Belgije', Italijani s strahom sprašujejo drug drugega: «Je vojna?» V istem času, ko so - «metno ustvarili in razpihovali Berlin, so Anglo-Amerikanci odločili razdelitev Nemčije.
Manji:* ie največja karta: atlantski pakt. Težko je spraviti v gibanje to strašno «Možino» »e ds bt prt tem odkrili igro. Toda, glejte, v Parizu se dogaja nekaj velikega. En som človek izziva celo deželo, frrišel je preko «neprehodne železna m>e*e» in rstkric« svetu, »ro-
tisl01 ja in dejstna 00 tolčejo. Udarec v prazno.
Toda položaj ni brez rešitve. i Združene države Amerike gredo v
ki
dela za njih. Vedno je bil neustrašen. Na procesu bo zdrobil svoje obtoževalcc. Toda tudi on se ne izkaže. Strah ga je. Strah pred tem, kar je storil. Strah pred kaznijo, ki oa čaka. Razočaran prosi odpuščanja. Prizna zločine. Žalostna stvar. Toda Združene države sc ne razorožijo. Mahoma začno vsi zapadni časopisi razlagati to skrivnost. Strupi, riamila, uspavalna sredstva in muke so zlomile velikega mučenca. Boljševilci so zmožni vsega. Gotovo je tako. Ubili so njegovo telo, ubili so njegov duh. Ves zapad govori samo o njem.
Zgražanje i> vsem kulturnem svetu. Tukaj smo, trenutek je pravi. Združene države .Amerike pristopijo k uresničevanju atlantskega pakta. Tako z naglimi koraki za megleno zaveso spoje propagande tira Amerik« Evropejce v strašno kupčijo, v tretjo svetovno vojno W ?o prfjjretrfjajo.
so že davno spainole resnico In
gredo odločno po poti osvobajanja.
Najpopularnejši novinar
Na gornji sliki je mani ameriški aoviaar Ki«gsb«ry Smith, katerem« Je Stali« dovolil Intervie v, ki Je razkrinkat imperialiste kot sovražnike mtr«.
Skrbi Mehikancev
Združene države Amerike že dalj časa pritiskajo na Mehiko, da tudi one s svojim deležem pripromorek marshalllizaciji E-vrope. Meksikanci se temu upi. rajo. in celo vlada. Nedavno je vladni organ «E! National» za. pisal:
«Ni prav, da zahtevajo pomoč od držav Latinske Amerike. Hrana, ki bi jo mi morali poslati v Evropo za marshallizacijo, je potrebna nam in če bi jo postali, bibiloto v škodo zdravja naših narodov, a pošiljanje surovin bj oškodovalo našo industrijo in naše finanre».
Celo zunanji minister Mehike Tores Bodel ima svoje pomisleke o tem. Takole pravi: Ljudje Latinske Amerike žive v slabših razmerah kot so živelj ljudje v Evropi v koncen-tracijskih taboriščih med vojno.
Izgleda da Bode: vsaj nekoliko pozna razmere v Latinski Ameriki. Spoznajmo jih nekoliko tudi ml. iz teh številk: V Boliviji je umrljivost otrok 80 odst., v Gualemali liodi 50 odst., prebivalcev brez obuval, v Bo. liviji je 80 odst. nepismenih, v Guatemali 75 odst., Haitiju 75 odst., Ekvadorju 73 odst., Mehiki <5 odst. v Cile 24 odst., v Kolumbiji 50 odst. in v Venezueli 68 odst.
Tako so države Latinske A-merike dejansko že marshal-liziranc-
Posli mistra KiHricka
Cd Mednarodne trgovske banke do odbora za pomoč Evropi
Leta 1940 je bil ameriški državljan mister Mac Kittrick predsednik mednarodne trgovske banke, katere 75 odst. osob-ja je bilo nacistično.
Prišla je vojna napoved Združenih držav Nemčiji.
Kaj mislite, kaj je storil mister Mac Kittrick? Nadaljeval je. S sedežem svoje banke se je ustalil v Ženevi. Ponavljal je: «Ne pozabite, jaz sem nevtralen». Zlato, ki so ga nacisti pokradli v evropskih deželah je polnilo fonde njegove banke. «Vsak ima svojo mero dostojnosti, toda do sedaj smo vodili, naše posle v popolni harmoniji in jih bomo tudi nadaljevali». Ameriški vojaki so medtem umirali v Nemčiji.
«Mi bomo ohranili naš bančni aparat v delovanju: ko bo prišlo premirje, bodo stari sovražniki potrebovali takšen učinkovit aparat kot je naša Mednarodna trgovska banka».
Prišla je zmaga. Kaj mislite kaj dela sedaj mister Mac Kittrick? Nadaljuje. Imenovan je bil na mesto glavnega svetovalca Marshallovega odbora za pomoč Evropi.
Nesrečna trgovina!
Zapadna
Nemčija
• v v
isce
svojega
De Gaulla
V drugi polovici meseca januarja je bila v mestu Brauenschweig konferenca nemških politikov iz različnih krajev zapadne Nemčije. Po trodnevnih posvetovanjih so sklenili ustanoviti enotno zapadno nemško organizacijo, ki bo dobila ime «Deutsche Union». V deklaraciji, ki so jo izdali zapadno nemški politiki, predvsem poudarjajo, da unija ni nova politična stranka, temveč «nadstrankarsko gibanje», katerega naloga je zedinjenje vseh Nemcev brez ozirov na strankarsko pripadnost.
Po svoji strukturi spominja ta nova organizacija na francosko fašistično gibanje «Rassemblement du Peuple Francala», ki ga vodi general De Gaulle. Tudi ni prav nobenega dvoma, da sta si ti dve gibanji po značaju zelo blizu, samo da ima nemška unija za enkrat slabši položaj, ker nima take «osebnosti» kot je general De Gaulle. Za predsednika «Deutsche Union» je bil izvoljen človek, katerega ime ni neznano v nemškem političnem življenju, namreč Hans Stauffenbcrg. Dne 20. jplija 1944 je nemški polkovnik Stouffenberg izvršil atentat na Hitlerja, pri katerem je bil Hitler ranjen. Polkovnik Stauffen-berg je bil še isti dan ustreljen in je postal junak protihitlerjevskega gibanja v Nemčiji. Hans Staufiea-berg je sorodnik ustreljenega polkovnika in v političnem življenju ni igral nikoli pomembnejše vloge. Danes naj bo torej Hans Stauffen-berg kot predsednik «Deutsche U-nion» neke vrste nadomestilo avtoritete generala De Gaulla, seveda v okviru nemških možnosti. Dejansko pa bo organizacijo vodil star in preizkušen politik bavarske Krščanskojdemokratske unije Avgust Hansleiter. Drugi vodilni činitelj gibanja je Oto Heis,
Idejno predstavlja novo gibanje «Deutsche Union» vse one reakcionarne kroge zapadne Nemčije, katerim bi ugajala taka «demokracija», ki bj bila sestavni del zapadne Evrope. Novo gibanje «Deutsche Union», v katerem se spletajo vplivi krščansko demokratične in socialno demokratične stranke, naj bi tudi postalo zavetišče množice «brez sU-ankarske pripadnosti».
KRONIKA
Vojno odškodnino do 200.000 lir izplačujejo v Trstu prizadetim vojnim oškodovancem, ker se je italijanska vlada na osnovi svojih obveznosti odločila, da začne z izplačevanjem. Predujme izplačuje finančno ravnateljstvo.
Prva pošiljka porurskega premoga za ILVO je prispela iz Rotterdama v Trst.
Znanega iredentističnega publicista in bivšega odgovornega ured. nrka «Piccola» Silvija Benca so na tržaški univerzi promovirali za častnega doktorja jezikoslovnih ved. Potek slavnosti je oddajala zvečer celo tržaška radijska postaja. S tem so pač nagradili njegov iredentizem, ki je zopet v modi.
Slovenski starši v šolskem okolišu Donadoni so ponovno zahtevali, da se za njihove malčke o-tvori otroški vrtec, šolske oblasti pa se izgovarjajo, da nimajo prostora; seveda, ker ga je treba za slovenski otroški vrtec.
Zaradi suše so oblasti delno omejile potrošnjo električnega toka. Omejitve so doslej zelo majhne, saj gre v glavnem samo za ukinitev električnega segrevanja prostorov. Vsekakor pa so oblasti pozvale potrošnike, naj štedijo, da ne bodo prisiljene izdati večjih omejitev.
Na tri mesece zapora je bi; obsojen industrijec Adalbert Skalak, ker je imel v spalnici samokres tipa Beretta. Izdala ga »je njego va priležnica v hipni razburjenosti, potem pa se je skesala in ga na sodišču zagovarjala. . Njegov branilec je povedal, da je Skalak predsednik reda sinjega križa sv. Jurija, pa ni nič pomagalo in so ga vseeno zašili.
V Trst je prišel gospod C. Kert, podpredsednik neke ameriške pa-roplovne družbe. Prišel se je pogajat z gospodarskimi krogi, kako bi okrepili plovne zveze Trsta z Mehiškim zalivom. Za plovbo bi seveda skrbela ameriška družba, kakor da ne bi bilo v Trstu dovolj brezposelnih pomorščakov.
Profesor Szombatbely, komisar Lege Nazionale je izjavil, da so končno prijavili državnemu tožilstvu 28 ljudi, ki so zapleteni v znano afero s sladkorjem. Pristavil pa je, da večina teh ljudi ni. so člani Lege, s čemer naj bi bila čast Lege torej oprana. Italianissimo prof. Szombathely je bil svojčas predsednik fašističnega •krožka za kulturo. Mutatis mu-tand(s!
Tržaško ribarnico so popravili in obnovili, pri čemer ni prodaja rib nič trpela.
Na trgu Liberta je policija aretirala nekega Jose Madejra, ki je izvajal tam prav divje plese. Iz njegovih dokumentov so ugotovili, da je bil pred kratkim izpuščen iz zapora. Kot vse kaže je mož ponorel, niso ga pa mogli spraševati, ker ne zna noben policaj portugalščine.
V	zvezi nekega članka v «Lavoratori!» glede pečata društva S. Škamperle,'češ da je odbor izmak, nil pečat, so člani društva izjavili, da ima pravico uporabljati pečat le odbor, ki ga je večina priznala. Tudi 52 članov pevskega zbora Je podalo podobno izjavo.
Celierai Caither nas bo v juniju zapustil, na njeggvo mesto pa pride general Eddlcmàn. No, nič novega, ko papež umre izvolijo drugega. Iz Trsta se je poslovil tudi goreči patriot, glavni tajnik tržaške občine dr. Caporali, ki so ga premestili v Rim. Uslužbenci so mu v spomin podarili sliko cerkve Sv. Justa, kar ga je tako ganilo, da so se mu lesketale solze v' očeh.
V	bolnici je umrla 67 letna Ka-terina Tudor, ki jo je povozil prejšnji četrtek avto.
Indeks življen>sklh stroškov se je po poročilih tržaškega odbora dvignil v januarju od 182,7 na 185,2 točk. V glavnem so se povišale cene živil.
Število brezposelnih je po uradnih statistikah v preteklenri mesecu naraslo za 3000. Res lepe posledice Marshallovega plana!
V kalnem bi radi ribarili
vsi od k valutili: visto v do Vidalija
Volivna kampanja je že v polnem teku. Se preden je general Airey v svojem petem poročilu povedal, da bomo volili junija meseca, so dediči tržaške kamore in fašizma, liberalci in kvalunkvisti, pozivali v svojih glasilih vsp »italijanske« stranke, naj se združijo v italijanskem volivnem bloku. Podprli so jih s svojim pozivom tudi »julijski in dalmatinski prostovoljci«, ki sa svojčas tako pridno podpirali fašizem. Nato je spregovorila še najvišja oblast, general Airey, ki je hotel s svojo izjavo, da je treba Trst čim-prej priključili k Italiji, nedvomno vplivati na potek bodočih volitev v korist reakcionarnih strank, kakor so to že storili njegovi gospodarji z znano izjavo 20, marca 1948. v zvezi z italijanskimi volitvami.
V začetku so torej najbolj brenkale na strune enotnega nastopa na volitvah novofašistične sile, pred kratkim pa je tudi italinjanska republikanska stranka v svojem glasilu »La Voce Ubera« zavzela jasno stališče z zahtevo po enotnem italijanskem bloku- Končno se je'oglasil še komisar . »Lege Nazionale« odvetnik Szóm baffi le y in t pozval me Italijane, naj enotpo . ndstopijo ha volitvah, ki bodo imele 'značaj ple-
biscita.
Argumenti teh krogov glede volitev so si povsem enaki: Tržačani naj bi z volitvami potrdili, da so Aireyeve izjave o nujnosti priključitve Trsta k Italiji zakonite in upravičene. Qbyezo, k\ jo, je Airey 'sprejel & štiojiihl izjavami; ne shie-ÌQ; stranke, izdati samo Zaradi svojih strankarskih 'interesov; te stranke šfaj; poniislijo, kakg\velik odmev bodo imele volitve v svetu, če bodo Tržačani pokazali, da je njihov glavni cilj Italija.
Kljub vsem tem patriotičnim pozivom, pa se demokristjani in socialisti še niso izrekli ne za blok niti proti bloku, Izjavili so, da hočejo prej videti, kakšen bo volivni zakon. Demokristjani se namreč v primeri z drugimi »italijanskimi« strankami čutijo močne in si zato nočejo vezati rok ter odstopati svojim kolegom razne stolčke, na katere jih je posadila okupacijska oblast; socialiste pa je še vedno nekam sram sklepati zvezé z odkritimi fašisti pri »Fiaccoli«, ker se nočejo popolnoma razkrinkati pred svojo »bazo«.
[Kakšno Stališče zavzema do volitev fpfi Viđali, ki. mu , zaslepljeno sledi del demokratičnih množit?
Njegov nejasni program že vsi poznajo, ker se je o njem že mnogo pisalo. Ce bi mu bila revolucionarna borba proti imperializmu res Pri srcu in bi hotel zagotoviti zmago protiimperialističnih sil, tedaj ne bi odklanjal enotnega nastopa na volitvah demokratičnih sil ter bi jasno začrtal svojo linijo. Pod pritiskom lastnih pristašev je moral prenehati z bedasto trditvijo, da so volitve zgolj upravnega značaja ter je pretekli petek na svoji konferenci priznal, da imajo volitve političen pomen, ki bo presegal meje STO. Ce pa priznava to dejstvo, tedaj mora tudi priznati, da gre v teh volitvah za ostro borbo med reakcionarji in imperialisti na eni in resničnimi demokrati in pro-tiimperialističnimi silami na drugi Strani. Ravno zato pa bi moral zavzeti do volitev jasno in dosledno stališče ter pri tem upoštevati da vlada med delom demokratičnih množic zaradi nastalega spora še vedno nejasnost, čeprav se položaj po zaslugi doslednih demokratičnih borcev stalno razčtšča.
Če premptrimo njegove zadnje izjave, pa moramo ugotoviti, dà se poslužuje vseh sredstev, da bi svojim ljudem čim bolj zameglil po-
Kdo oviro
Na konferenci, partizanov cene A, ki je bila v Plavjah. so razpravljali med drugim tudi o invalidskem vprašanju, ki. je po vsaki vojni velik in težak problem za vse prizadete, obenem pa moraina obveznost oblasti, p.od katero vojni invalidi, vdove in Sirote žive.
Invalidi na Tržaškem ozemlju so v še posebno težkem položaju. Okupacijske oblasti, ki bi bile dolžne podpirati invalide, vojne vdove in sirote, so pokazale tako nerazume vanje in površnost pri reševanju tega problema, da je Zveza partizanov kmalu čutila, da partizanski borci nimajo kaj mnogo pričakovati od vojaške uprave. Vojaške in civilne oblasti sc sicer na pritisk demokratičnih organizacij, predvsem partizanske zveze, začele proučevati to vprašanje. Partizanska zveza je zbirala podatke in dokumente, da bi potrebni prišli čim prej do pomoči.
Vojaška uprava, ki je dolžna trajno skrbeti za vse dela nezmožne vojne žrtve, je dala enkratno podporo vojnim vdovam ali mdtmam padlih V znesku do 20.000 lir. Pri tein so bili zopet prizadeti invalidi ali sorodniki padlih partizanov slovenske narodnosti, češ da so se oni borili kot vojaki redne jugoslovanske vojske in kot laki nimajo pravice do podpore. Kar je bilo. italijanskih pripadnikov raznih tržaških brigad so prejeli enkratne podpore od VU, pa čeprav so bile te brigade prav tako v sklopu jugoslovanske armade.
Poleg , vsega zahteva vojaška uprava od prosilca poleg vseh dokumentov še potrdilo z legaliziranim podpisom komandanta tiste partizanske cdinice, kateri je invalid ali padli borec pripadal. Jasno je, da so naše partizanske edinice pripadale večjim vojaškim enotam, ki so jim načelovali štabi. Cim pa je na prošnji podpis štaba, je to že redna vojska in vojaška uprava se svoje obveznosti otrese.
Tudi Italija je partizanom, kj so osblli invalidi ali družinam padlih borcev, ker so se borili y tujini, nakazala invalidnino oziromq pokojnino. Jasno je, da se primorski Slovenci ne morejo izjaviti, da so
b°rili v tujini, če so bili v bitkah po Krasu, Istri, Tolminskem .
Invalidnina ali pokojnina, ki jo
dobe partizani od Italije, je poleg tega tako nizka (od 1000 do 3000 lir na mesec, da ne predstavlja prav za prav resne pomoči potrebnim.
Tako so se partizani našega ozemlja obrnili na Jugoslavijo za pomoč. Jugoslavija je. bila takoj pripravljena pomagati invalidom in družinam padlih borcev, čeprav po mednarodnem pravu ni dolžna tega storiti. V Kopru so ustanovili invalidsko komisijo, ki posluje že več kot eno leto in ki proučuje, vse posamezne slučaje. Pri tem ji pomagajo demokratične organizacije, ki dobe podatke na terenu.
Jugoslavija priznava n. pr. 100% invalidnino v znesku srednje plače, to je 3500 dinarjev kar znaša po kliringu 35.Q00 lir, ki naj bi jih prejel 100% invalid v coni A .Ce pa je invalid n. pr. delno sposoben za delo, dobi polovično podporo.
istali del pa ostane vložen ter ga dobi izplačanega če postane nesposoben. Okrog tisoč prošenj je invalidska komisija pretresala. Okrog 100 oseb je invalidnino v coni A že prejelo. Da niso dobili vsi prizadeti pa nosi krivdo Banca d’Italia, ki vrši kontrolo nad valutami v italijanskih lirah te ki jè odločilna za odobritev vsakega izplačila iz fondov, ki izvirajo iz klirinškega računa. Toda Banca d’Italia zavla-yuje — z nam dobro znanim vzrokom — izplačevanje teh kreditov. Ker se nekatere družine invalidov ali padlih borcev nahajajo v silno težkih gospodarskih prilikah, so jim bile izplačane primerne vsote na račun celotne podpore. Začasne podpore je delilo tudi socialno skrbstvo s sodelnoyanjem partizanske zveze, da je bilo vsaj malo pomagano prizadetim.
Po invalidnine oziroma pokojnine iz Jugoslavije imajo pravico tudi italijanski partizani, če je bila njihova edinica vključena v jugoslovansko armado, pa čeprav dobivaju podporo že iz Italije.
Tako bodo po zaslugi Jugoslavije tisti, ki so žrtvovali v osvobodilni vojni svoje zdravje ter svojci tistih, ko so v borbi proti fašizmu izgubili življenje, vendarle lahko živeli človeka dostojno življenje.
tjled na dejansko stanje. Kaj naj bi sicer pomenile njegove besede, da Američani ponujajo Trst Italiji in Jugoslaviji, da ga pa hočejo ohraniti zase. S tem primerjanjem socialistične Jugoslavije in reakcionarne Italije hoče zlobno in hote dokazati, da sta Jugoslavija in Italija enako reakcionarni in imperialistični. To pomeni, da st hoče Vidah s tem pustiti odprt izhod za svoje bodoče spletke. Tako bo lahko nekoč odkril svojo igro in dejal; če že lahko izbaramo, tedaj pojdimo k Italiji, saj smo v Trstu Italijani v večini, obe državi pa sta itak enako reakcionarni. To je po vsej logiki pomen njegove izjave, da je Trst «drobiž za menjavo«.
Vsa njegova hinavščina postaja prozorna tudi v izjavi s pretvezo, da je treba ohraniti mir, zahteva, da se imenuje guverner in »da predvsem zapuste ozemlje vse čete bodisi v coni A kakor v coni B«. Vsi resnični demokrati zahtevajo, da se uresničijo določbe mirovne pogodbe in da se imenuje guverner. Ko bo mirovna pogodba popolnoma uveljavljena in ko bo ljudstvo samo svobodno izvolilo svoje zastopnike, tedaj sc bodo pač vse čete umaknile. Viđali pa ne misli tako. On postavlja s svojo izjavo na : isto raven jugoslovansko ljudsko vojsko, ki je zrasla iz partizanskih edinic, in ki ščiti vse pridobitve osvobodilne borbe, torej tudi ljudsko oblast, ter angloameričke okupacijske sile, ki ščitijo reakcionarje in predstav-Ifajo tu imperialistično mostišče proti vsem državam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi. S to izjavo se je kaj odkrito razgalil in le slabo pokril svojo resnično politično linijo.
Zaradi vsega tega nam je pač jasno, zakaj odklanja Viđali enoten nastop vseh demokratičnih sil na bodočih volitvah. Kdor hoče ribariti v kalnem, kdor hoče zustreti ljudem pogled na stvarno stanje in dogajanje, ta se pač poslužuje vseh, sredstev in pretvez. Iz vseh Vidali-ievih izjav in izvijanj postaja vedno bolj očito, da je cilj njegove politike priključitev Trsta k Italiji, čeprav to politiko iz razumljivih vzrokov za sedaj je prikriva. Ta politika pa je v odkritem nasprotju z interesi vsega tržaškega demokratičnega ljudstva. Se posebno pa jei v nasprotju z interesi slovenskega ljudstva, ki mu ravno nedeljski dogodki ob Prešernovi proslavi v Gorici jasno kažejo, kakšna usoda bi ga čakala, če bi se Vidalijeve spletke uresničile. Zato pa zahteva tržaško demokratično ljudstvo na bodočih volitvah enoten nastop, ki bo preprečil vse reakcionarne nakane od Vidalija do Santina.
Žene v borbi
Mnogo govorimo in pišemo o nujnosti dela v naših organizacijah ter o enotnosti in borbenosti. Prav je to in res tudi potrebno, še toliko bolj pravilno in potreb-/ no pa je. da naše besede ne ostanejo Ig besede, temveč da res delujemo, da resnično ustvarjamo enotnost.	■ 1.
Brez dvoma je množična qrgù-nizacija naših žena pokazala svojo zrelost in sposobnost pri organizacijskem delu in svoji borbenosti, saj so prav antifašistične žene tiste, ki so med prvimi odločne stopile v borbo proti revi-A zionizmu na naših tleh, ki niso kolebale, temveč ostale na liniji programa, ki so si ga zadale na svojem ustanovnem kongresu.
Dokaz je njihova prva konferenca, ki je bila po resoluciji ID v Izoli, vse njihovo delo do druge konference m Proseku ter proseška konferenca sama, ki nam je dala celotno sliko delovanja naših žena ter smernice za midaljnje delo.
Delo naših žena v razdobju od konference v Izoli do proseskega
zborovanja nam je dokaz, d,a niso niti za ped odstopile od svoje revolucionarne poti, ki edina pomeni borbo proti imperializmu na • našem ozemlju. ' Bile so v ■ vsem dosledno in branile pravice delovnega ljudstva povsod.
Ko so okupacijske oblasti na TO prijele , pet grških mladincev, M sp (zbežalj i'zf,vojnega pekla v domovini in sc zatekli v naše mesto, so naše žene spontano protestirale pri VU proti njihovi vrnitvi v domovino, kjer jih je čakala ječa ali celo smrt. Vojaška uprava sicer ni upoštevala protestov naših zena, kajti nastopi naših množičnih organizacij niso bili enotni.
Ko so v ladjedelnici Sv. Marka zaprli tovariše, ki so branili dvojezničnost, so naše žene bile zopet med prvimi, ki so prinašale Vojaški upravi proteste proti kaznim tistim, ki so hoteli brani-fi pridobitve narodno osvobodilne borbe.
Nace žene so odločno dvignile svoj glas proti členu 345 ter proli enojezičnim izkaznicam, ki ho-
čejo poniževati tržaško prebivalstvo mesta Trsta slovenske narodnosti, ki rušijo najosnovnejše pravice demokratičnosti, ki jemljejo vpljdvo . mirovni pogodbi.
Uprle šo se, da bi slovenskim otrokom vsiljevali pouk italijanščine na škodo ostalih poučnih ur, ker bi tako otroci bili prikrajšani pri pouku, obenem pa je uvedba obvezne italijanščine zopet nova kršitev enakopravnosti Slovencev na tem ozemlju.
Ko je vojaška uprava uprizorila proces prot: stavkovnemu odboru iz leta 1946., so žene odločno protestirale proti kazenskemu Postopanju ter proti pridržanju tov. Solierija v zaporu.
Vojaško sodišče je izreklo krivično sodbo nad stavkovnim odborom in voditelji velike stavke so ostali v zaporu. Naše žene ptt niso prenehale s svojim delom zanje. Obvezale so se, da bodo zanje med seboj pobirale hrano, jo pripravljale in nosile v zapor. To svojo obvezo neutrudno izpolnjujejo, čeprav so mnoge izmed njih zaposlene, imajo može

Fašistično barbarstvo v Gorici nad slovensko narodno manjšino
Po pogromih septembra leta 1947.' i so goriški Slovenci zopet doživeli divjanje italijanškiti fašističnih tolp, vzgojenih v fašističnih šolah v mržnji do vsega, kar je slovensko. Takrat so si dajali duška ob priključitvi Gorice k. Italiji, fo pot pa so se spravili nad Prešerna, tega velikega genija, ki ni oplodil le slovenske, temveč vso evropsko kulturo s svojim globokim humanizmom, s svojim oznanjevanjem bratstva med narodi.
Goriški Slovenci so se z veliko ljubeznijo pripravljali, da dostojno proslave našega velikega pesnika ter so v ta namen končno dosegli, da so jim oblasti dovolile proslavo in Jim dale na razpolago dvorano v Ljudskem domu. Po sedemnajstih mesecih priključitve k Italiji so Slovenci 13. februarja prvič dobili v Gorici dvorano za kulturno prireditev, to pa je silno razkačilo fašistično svojat, včlanjeno v AGI, MSI in drugih podobnih šovinističnih organizacijah. Te organizacije so	v soboto	popolane
sklicale sestanek in sklenile^ da ne bodo pod nobenim pobojem dopustile Prešernove	prosSve.	Jezuitski
«Giornale di Trieste» je še prilil olja na plamen in naščuval «cvet» goriš-kega italijanstva, naj ce dovoli, da v sredi «svete» Gorice Slovenci pro-siavijo svojega	največjega pesnika,
ker bi to pomenilo izzivanje in kulturno sramoto.
Spričo te gonje so se zastopniki go-riškega Pevskega in glasbenega društva ter DS S oglasili pri vicekves-tòrju in ga opozorili na hujskanje, ki bi utegnilo imeti slabe posledice. Odgovoril jim je, da je ukrenil vse potrebno, da bodo Slovenci lahko proslavljali svojega pesnika. Stvari se pa potekale ravno nasprotno. Čeprav je bilo	javljeno, da se bo
proslava pričela ob štirih popoldne so se začele fašistične tolpe zbirati pred Ljudskim domom že ob pol treh. Del svo.ati je zasedel dvorano, da bi preprečil proslavo, drugi pa so se postavili ob dohodih in grozili Slovencem, ki so pa kljub temu prihajali v dvorano. Med fašisti so bile tudi dame iz «boljše» družbe, ki so se obnašale siabše kot vlačuge. Policija je vse to mirno gledala in ni posegla vmes. Ko je nekoliko po štirih popoldne tov. Pavlin, občinski svetovalec in zastopnik goriškega Pevskega in glasbenega društva hotel otvoriti s pozdravnim nagovorom proslavo, je začela fašistična sodrga v dvorani tuliti in peti fašistične pesmi. Spričo teh divjaških izbruhov posuro-velih «kulturonoscev» se je morala proslava prenehati in ljudje so začeli zapuščati dvorano. Tedaj se je tolpa vsula na naše ljudi, jih začela zmerjati, pljuvati in pretepati, pri čemer se je znašala celo nad (0 - letnimi ženskami. Pretepanje in zmerjanje se Je nadaljevalo tudi na ulicah, kjer so lovili posamezne Slovence in pretepli več žensk do nezavesti. Lov na Slovence Je trajal da noči, policija Pa ni storila nič, da bi to preprečila.
V ponedeljek 14. t.m. se je izvršilni odbor DFS sestal na izredni seji, razpravljal o nedeljskih dogodkih in
ugotovil, da so v Gorici v nedeljo grobo kršili določbe mirovne pogodbe in italijanske ustave našproti slovenski manjšini, s katero ravnajo kot za časa fašizma. Izvršilni odbor je izglasoval protestno noto/ naslovljeno na italijansko vlado, predsednika obéh Sbornie in veleposlanike štirih velesil v Rimu V noti so opisani nedeljski dogodki ter se obsojajo krajevne oblasti, ki so s svojim pasivnim obnašanjem onemogočile Prešernovo proslavo. DFS zato zahteva, da se krivci omenjenih dogodkov kaznujejo in da se v bodočnosti preprečijo podobni kulturni škandali.
Goriški nedeljski dogodki nas niso iznenadili. Odkar so bili goriški Slovenci zopet priključeni Italiji, je začelo zanje težko življenje. Od divjaških fašističnih tolp leta 1947. pa do preprečitve Prešernove proslave se jim je zgodila vrsta krivic. Naj se spomnimo le gonje za časa prve seje občinskega sveta, ko so zahtevali naj izvoljeni slovenski svetniki ne govore po slo* vensko, preganjanja zavednih Benečanov, aretacij bivših borcev, premeščanja slovenskih uradnikov v notranjo i države, zapostavljanja slovenskih šol itd. Vsega tega so bili goriški Slovenci vajeni že petindvajset let za časa fašizma. To pa se ponavlja tudi v «demokratični» Italiji, ki je prevzela razne obveznosti do Slovencev v mirovni pogodbi in v
ustavi Ker ue morejo zategadelj na stopati odkrito kot fašisti, so dali na razpolago dvorano za proslavo, po drugi strani pa so začeli hujskati drhal, da proslavo onemogočijo. To je ,pač najboljši dokaz, da je Italija na, poti v fašizem. Ce je tako divjanje za «Giornale di Trieste» obramba italijanstva, tedaj stoji to italijanstvo na zelo trhlih nogah. Narod, ki se ponaša z visoko kulturo, bi moral spoštovati predvsem kulturo drugih narodov, ker ravno po tem sodimo
Mai bo ubranita * » demokratična* * italfjanaka vlada?
njegovo kulturno raven. Država, ki ne zna spoštovati svoje lastne ustave, nam ne more dati nikakih jamstev za spoštovanje narodnih manjšin. Zato je ves slovenski narod upravičeno zaskrbljen za usodo Slovencev v Italiji, ki so izpostavljeni takemu preganjanju in zatiranju.
Ob tej priliki se moramo spomniti tudi, da je.-peščica slovenskih narodnih odpadnikov in izdajalcev, ki se skrivajo pod okriljem zvenečega naslova Slovenske demokratske zveze, nekdaj v svojem glasilu zapisala, da predstavljajo Slovenci izven Jugosla-
vije edini svoboden del vseh Slovanov sploh. Barbarsko početje italijanskega fašizma in plemenska diskriminacija anglo-ameriške vojaške uprave je torej za gospodo pri Demokratski zvezi izraz «svobode» slovenskega naroda. V znaku te «svobode» so isti hip, ko so se fašisti, nedvomno nahujskani in pod pokroviteljstvom demokristjanov v Gorici pripravljali na pogrom proti «svobodnim» Slovencem, ti gospodje spraznovali največjega slovenskega pesnika v rdeči dvorani hotela «Savo. ia-Excelsior» v. bratskem objemu z navdihovalci protislovenskim izgredov v Gorici s škofom Santinom na čelu. S tem so še enkrat dokazali, da so jim mnogo bolj pri srcu drobtine s polne gospodarjeve mize kakor pa usoda slovenskega naroda, kateremu vedno farizejsko izjavljajo svojo ljubezen. Odkrito so tudi pokazali, da so hlapci, kakor jih je slovenski narod že zdavnaj označil.
če se že tako godi goriškim Slovencem, si lahko predstavljamo, kaj bi se godilo z nami, če bi po nesreči Trst zopet priključili k Italiji. N! si težko v tem primeru predstavljati vala fašistične mržnje do slovenskih in sploh do vseh demokratičnili množic, mržnje, za katero šovinistične stranke in sama VU pripravljajo že več let teren.
Priključitev Trsta k Italiji bi oživela vse najnižje strasti italijanskih fašistov, katerih težo bi težko občutile vse tržaške demokratične množice. Goriški primer je novo opozorilo tržaškim demokratom, da se morajo vsi združiti v obrambo mirovne pogodbe preti vsem poskusom njenega razbijanja tudi v demokratičnih vrstah in tako preprečiti zlo, ki grozi.

Zgodovinski zapisek iz A. Gabršček kove knjige «Goriški Slovenci», ki dokazuje, kako je bila Gorica pred 75 leti «italianissima»;
„PieSeimua Sefredci"
u Qoìicì
Ob petindvajsetletnici Prešernove smrti se je bil sestavil odbor za Prešernovo proslavo, in sicer: predsednik Matej Vodušek, Franjo Ferfila blagajnik, V. Dolenc, E. Klavžar, Fr. Suklje, Jul. Giovacki in Fr. Levec, odborniki. Najeli so dvorano filodramatskega društva, ker jim Čitalnica pod Tonklije^ vim predsedstvom ni hotela prepustiti svoje dvorane. Tonkli je imel za izgovor, da je tudi Čitalnica nameravala prirediti Prešernovo slavnost, a so jo gospodje po nepotrebnem prehiteli s to lepo mislijo.
Ta «beseda» je bila dotlej najboljša v Gorici, bila je na umetniški višini kakor dotlej še nobena. Iz Ljubljane je prišel kvartet Razinger-Nolli, ki je Goričane očaral. Slavnostni govor Je imel prof. Fran Levec, deklamirala je Pavlina Dojakova (pozneje poročena s prof. Pajkom), in peli so tudi Jenkovo «Sta čutiš, Srbine tužni?». Udeležba' je bila ogromna, med njimi tudi dež. glavar Coroniui, glavar baron Rech-bach, vsi ravnatelji srednjih šol, in vobče veliko zastopnikov laškega in nemškega meščanstva. Dospelo je tudi 15 pozdravov, med njimi od Stritarja.
Z Z HTV Atil IA KRVJO
je začelo težaško delavstvo svojo borbo
V nedeljo zjutraj je bila na tržaškem pokopališču svečanost v spomin padlim delavcem prve splošne stavke leta 1902. Na trgu pred pokopališčem se je zbrala velika množica ljudstva, kateri je predstavnik Enotnih sindikatov spregovoril o pomenu tedanjih dogodkov. Po govoru so ljudje položili na grobove žrtev vence in cvetje.
Ob obletnici krvavih dogodkov leta 1902. so Enotni sindikati in De. lavska zbornica izdali delavstvu skupen proglas, toda oblasti ga niso pustile nalepiti, čež da je prenapet. Proglas je bil sestavljen samo v italijanščini, ker Delavska zbornica ni marala, da bj bil dvojezičen, kar so Enotni sindikati sprejeli. VU tudi nj dovolila, da bi šel s trga Garibaldi na pokopališče sprevod.
Splošna stavka leta 1902 je bila napovedana iz ekonomskih razlo-gov> zadobila pa je politični pomen. Žrtve, ki so tedaj padle, niso bile zaman, ustvarile so borbene tradicije tržaškega proletariata, ki so se ohranile do današnjih dni. Borba, ki se je tedaj začela, še vedno traja, ker delovno ljudstvo še ni doseglo svojih ciljev in ker mu tudi danes
delodajalci oporekajo pravico do ,dl ški kurjači medtem, napovedali stav-
dostojnega življenja.
Stavkati so začeli kurjači tržaškega Lloyda, ker je ravnateljstvo odklonilo vse njhove zahteve. De-
lovni pogoji kurjačev so bili zelo met v pristanišču sestajati, ker je
težki, delali so 12 ur na dan, za na dure niso dobivali nikakega plačili; ko so prišli v pristanišče, so morali opravljati mnogo nočnih ur na straži. Kurjači so zahtevali da se zniža delovni čas od 12 nà 10 ur, za časa plovbe pa na 8 ur, da se jim plača nadurno delo in da se jim zniža čas nočnega straženja, ko prispejo v pristanišče. Vse te zahteve so bile torej precej skromne, vendarle pa so večkrat zaman zahtevali, da se jim priznajo. Kurjači so se obrnili celo na tedanjega namestnika, grofa Goessa, ki jim je osorno odgovoril, da se ne bo pogajal z njimi.
Ravnateljstvo Lloyda je vse zahteve kurjačev odbilo te pozvalo oblast, naj podvzame proti njim stroge ukrepe. Tržaško namestništvo je takoj ojačilo mestno posadko s četami, ki jih je poklicalo iz Gorice in Pulja. Ravnateljstvo Lloyda pa je naročilo svojim zastopstvom, naj na Bližnjem vzhodu tam najamejo kurjačet ker so trža-
'WjW
Cm
ter
in
in otroke. Kljub vsemu si vendar odtrgajo toliko časa, da pomagajo zapornikom in s tem dokažejo svojo solidarnost z njihovo bor.
• bo. Edino izmed najvažnejših in najpomembnejših akcij vsakoletne organizacije je božičnica. Naše žene so neverjetno požrtvoval no nabrale mnogo denarja obdarovale potrebne otroke jim s tem napravile tudi veliko veselje. Toda pri letošnji božičnici so nekatere zaslepljene žene odklanjale sodelovanje naših žena, samo zato ker se naše žene niso hotele izjaviti za politiko agenta Vidalija. Na ta način so žjfne zaradi političnih trenj v našem gibanju v imenu «internacionalizma» pozabile na eno izmed svoiih osnovnih nalog — na organiziranje pomoči s čim večjim krogom sodelavcev. Toda ker so ostale naše žene zveste svoji politični borbi so kljub vsem oviram nadaljevale svoje konkretno delo in ob novem letu obdarovale mnoge otroke, predvsem tiste, ki jih je Vidalijeva skupina žena ^Prezrla», pa čeprav so bili to
otroci brezposelnih ali celo sirote Partizanskih borcev. Na naše padle partizane ne bodo naše žene nikoli pozabile. Spoštovanje in hvaležnost naših žena do njihovih ' žrtev ne bo nikoli ugasnilo, njihovi zadnji domovi morajo biti vidna priča tega našega čustvovanja. Zato jih žene krase, na dan i>seh mrtvih pa so organizirale spominsko svečanost. Decembra, na obletnico smrti Pina Tomažiča, so pripravile komemoracijo za junaškim sinom našega mesta.
Odkar so jugoslovanske čete zapustile naše mesto, so nastopili za naše demokratično gibanje zopet časi tezfce borbe. Naše ljudstvo ie trčilo neposredno na imperialistične mogotce in se na življenje in smrt — čeprav utrujeno iz borbe s fašizmom in nacizmom — vrglo proti imperialističnim izkoriščevalcem in tlačiteljem.
Borba je uspevala, imperialisti in reakcija niso imeli poguma postavljati in izvajati sklepe, ki bi nasprotovali določbam mirov.
ne pogodbe. Borba je uspevala, ker je bilo naše ljudstvo enotno vse do resolucije 1U.
Naše žene so močno občutile udarec, ki je zadel njihovo organizacijo z izkoriščanjem resolucije in ker so hotele na vsak način doseči, da bi nadaljevale v svoji organizaciji protiimperiali-stično borbo, so MDFZ tudi v obširnem pismu obrazložile svoje stališče ter nujnost vztrajanja na borbeni poti, katero so zasledovale že za časa borbe. Kljub o-malovaževanju Izvršnega odbora MDFZ so ostale naše žene vztrajne borke in nabrale na tisoče in tisoče vodvisov za mir, ki ga demokratične množice žele in zahtevajo.
Te naloge, k; so si jih naše žene zadale, so kot dosledne proti-imverialistične borke, vestno izpolnile ter so zato s polno pram-co in ponosom vključene med demokratične žene vsega sveta. Kol take bodo praznovale svoj praznik S. marec, ki mora biti manifestacija enotnosti in borbenosti vseh antifašistih našega ozemlja.
ko. j
Ko so končno prihajale v pristanišče nove ladje, so jih kurjači spi'otj zapuščali. Zato je pričel pro-
odplulo le malo ladij. Ravnateljstvo Lloyda.pa je kljub vsemu temu še naprej odbijalo pogajanja s sindikati ter jim oporekalo pravico zastopati delavstvo. V Trst so začeli medtem prihajati razni najeti kurjači iz Grčije, Turčije itd., ki pa niso hoteli delati, ko so zvedeli, za kaj gre. Lloyd se je zato obrnil na oblast in zaprosil, da bi mu dalj na razpolago kurjače vojne mornarice, čemur je oblast takoj ugodila. To je silno ogorčilo vse delavstvo, ki je 13. februarja 1992. napovedalo splošno stavko, ki je bila popolna.
Popoldne so začeli prihajati delavci iz predmestij v srediče. Policija jih je začela izzivati, čeprav so mirno korakali po mestu. Ker nekateri trgovci na Korzu niso hoteli zapreti trgovin, so jih delavci pozvali, naj to čimprej storijo. Tedaj je policija napadla delavce te jih razgnala. Prišla ji je na pomoč vojska, ki so jo delavci sprejeli z žvižganjem. Policija je nato aretirala mnogo delavcev. Do večjih incidentov pa prvi dan stavke ni prišlo. Tega dne so kurjači poslali, na ravnateljstvo Lloyda svoje zastopstvo, ki je izjavilo, da so pripravljeni predati spor razsodišču. Na ravnateljstvu so jim dejali, da jim odgovore naslednji dan.
14. februarja je delavstvo zopet preplavilo mesto od trga Goldoni pa vse do Velikega trga. Predsednik Lloycfc je sporočil stavkovnemu odboru, da je pripravljen pogajati se in predati spor razsodišču. Na osnovi tega odgovora je vodstvo socialistične stranke sklenilo sklicati "V gledališču Rossetti zborovanje, da na njem obvesti delavstvo o doseženem uspehu. Zborovanja se je ude. ležila velika množica ljudstva. Govorila sta Pittoni, tajnik socialistične stranke, in Učekar. Delavstvo je bilo silno navdušeno nad uspehom splošne stavke, v arbitražno komisijo so bili imenovani tudi zastopniki delavcev. Po zborovanju so delavci krenili v sprevodu po Akvedotu, da bi dali duška svojemu veselju. Pri tem niso imeli nobenega drugega namena, saj so bile njihove zahteve na poti k uresničenju.
Avstrijska oblast pa je hotela izzivati, pri čemer je bil najbolj vnet namestnik Goess. 2e na Akvedotu jfi vojska zaprla demonstrantom
pot in le nekemu policijskemu komisarju se je zahvaliti, da že tam ni prišlo do resnejših incidentov. Tudi pri cerkvi Sv. Antona je vojska zaman skušala ustaviti ljudstvo. Ko je prišla množica na Borzni trg in je hotela iti naprej na Veliki trg, jim je vojaštvo zastavilo pot. Navalilo je na delavce in jih več ranilo, manifestanti so se začeli umikati. Tedaj so vojaki nenadoma ustrelili proti množici in bilo je več mrtvih jn ranjenih. Del množice je začel bežati na Verdijev trg, kjer je vod drugih vojakov zopet streljal na ljudi, pri čemer so bili trije mrtvi in več' ranjenih.
Vse to prelivanje krvi bj oblasti lahko prihranile, kajti glavni vzrok stavke je bil s pogajanji odpravljen, toda oblastniki so hoteli izzivati jn pokazati svojo moč. v Trst so nam reč poklicali nova ojačanja iz Ljubljane, Celovca in Beljaka, Prišle so celo številne vojne ladjej
13. februarja se je stavka nadaJ Ijevala. Delavci so zopet privreli v mestno središče. Kljub nijhovemu ogorčenju zaradi krvavih dogodkov prejšnjega dne, pa so bili mirni in je prišlo v začetku le do manjših incidentov. Policija je zopet aretirala mnogo delavcev. Vojaštvo je potisnilo del manifeslantov proti cerkvi Sv. Antona ter tud; tu streljalo nanje. Bilo je zopet nekaj mrtvih in ranjenih.
Oba dni je padlo 15 delavcev, pet deset pa je bilo laže ali teže ranjenih. Med padlimi je bilo tudi več Slovencev. Zvečer so javili vest, da je razsodišče rešilo spor in da so bile zahteve kurjačev sprejete. Čeprav se je po teh krvavih dogodkih mesto pomirilo, so oblasti proglasile obsedno stanje in izjavile, da bodo za vse prestopke obsodili meščane na smrtno kazen z obešen njem ali pa na več let težke ječe. V ta namen je prišel z Dunaja celo krvnik /, vešalč Po 'nekaj tednih je obsedno stanje prenehalo. Kasneje so hoteli italijanski nacionalisti kovat; tudi iz teh žrtev svoj kapital, češ da so imeli ti dogodki iredentističen značaj. To pa jim ni «snelo, kajti tedanja borba tržaških delavcev je položila temelje bratstvu slovenskega in italijanskega delovnega ljudstva, saj so pod streli avstrijskih pušk skupno padli Slovenci in Italijani v borbi za pravice delovnega ljudstva in za izboljšanje svoji b težkih življenjskih pogojev.

(< vbtilu* litSo !
KRONIKA
*	Udruženje slepih v Sloveniji je organiziralo telefonski tečaj, kjer se bodo slepi usposobili za telefoniste ter bodo zaposleni v podjetjih in ustanovah
*	Državno posestvo «Celare-vo» se je v kratkem času razvilo v moderni kmetijsko industrijski kombinat ter je kot najboljše državno kmetijsko posestvo dobilo od Zvezne vlade denarno nagrado in prehodno za-stavico.
*	Izvršni odbor Mestnega odbora Ljudske fronte Skoplja je
objavil v počastitev IH. kongresa Ljudske fronte Jugoslavije tekmovanje frontovskim organizacijam glavnih mest ostalih republik in sicer v dvigu članstva, v ideološko vzgojnem delu, organiziranju tečajev, v usposabljanju predavateljskega in agitacijskega kadra iid. -
*	35 milijonov dinarjev je dobila letos Orna gora za gradnjo socialno zdravstvenih domov.
*	14 novih zdravil in preparatov, izmed katerih jih nekaj ne izdelujejo še nikjer na svetu, izdeluje tvornica' «Piiva». To so zdravila proti malariji, revmatizmu, sifilisu, čiru na želodcu in srčnim boleznim.
*	Da bi sc osvobojena Istra kulturno dvignila, je ministrstvo prosvete poslalo 20 novili učiteljev v kraje, kjer je največja potreba.
*	250 prosvetnih delavcev iz
Istre se je udeležilo politično ideološkega tečaja v Pulju.
*	Vajenci so v kapitalističnem gospodarstvu uboge, nezaščitene pare, drugače pa je to v Jugoslaviji. Mizarski mojster Bašter iz Kočevja je bil kaznovan z denarno kaznijo, ker je svojega vajenca izkoriščal še za druga dela, mu premalo plačeval in bil kriv, da je fant izostajal iz strokovne šole.
*	36,5 metrov visok tovarniški dimnik je postavil Bajuk Ivan, zidar pri podjetju «Pionir» v dveh mesecih. Bajuk pravi, da bo izučil mlade mojstre v tako dovršene zidarje takih preciznih del, da ga bodo še prekašali, čeprav je njegovo delo izredno precizno.
*	V Dalmaciji so začeli s pomladnim oranjem. Povsod dehti po sveži zemlji, traktorji pojo svojo pesem v radost vseh delovnih ljudi.
župnik Alojzij Zalar in dve njegovi vernici so skrivali voj-nega zločinca Drešarja, ki je bil obsojen zaradi številnih vojnih zločinov na smrt. Seveda so bili vsi trije kaznovani, k-akor Pac zaslužijo vsi, ki hočejo Ijud-stvu škoditi, pa naj nosijo frak ali talar.
Mar,boriki tovarni av-tomobilov so mladinci v 180 urah prostovoljnega dela mon-irall prv! «mladinski kamion». Uspeh jih je tako navdušil, da so sklenili do kongresa mladine Slovenije montirati še dva ka-m/ona.
*	Fron(u). ko‘i«k v Spodnji
nji je najljubši prostor pripadnikov OF tega kraja. V ?ie™J-1Se siike ve|jfcih mož, poki u£0rrat; S,°ji knjižnica, vabi da JSe može in žene
s“jigear° P°1epih sl—
najboljšo v LR Srbiji	8
*	Do konca leta 1948 so zgra-
oh-i Prek° 4000 metrov morske
obale z zmogljivostjo nakladanja 1,600.000 ton. Ladjedelnice pa so začele izdelovati velike ladje za čezoceanski promet.
*	Zakonodajni odbor Ljudske skupščine LRS je izdelal predlog zakona o spremembah v upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije ter o- spremembah zakona o imenih naselij, trgov, ulic itd.
Ljudje v borbi s prirodo
IIIIIIIHilMiirililllliillllililiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiliiiiiiiliiillliiiiiiiMiiiiiililiilllllmiilitlilHiiililiiiiiiiitiiiiiiiiliiililiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiimin
Zaradi odpovedi Albanije pri osuševanju Skadar-skega jezera bo Jugoslavija uresničila nov načrt
Zidarsko jezero jé največje v Jugoslaviji. Vso vodo, ki se steka s planin okrog jezera, odvaja v morje reka Bojana, ki ima majhen padec, tako da jeseni in spomladi, ko je mnogo deževja, ne more sproti odvajati vse vode in tako Skadarska jezero naraste tudi za preko tri metre ter preplavi alcolico. Kadar voda sproti odteka, ima jezero Ì66 kv. km površine, v času poplav pa 550 kv. km. Izkoriščevanje te velike površine, ki je jeseni in spomladi preplavljena, je prav zaradi tega nemogoče, čeprav je zemlja zelo rodovitna. Zaradi tako velike neizkoriščene površine so ljudje okrog Skadarskega jezera siromašni, zaradi vlage in močvirja pa razsaja n tistih krajih huda malarija, da u-mrje zaradi te bolezni povprečno 560 ljudi letno.
Zaradi tega je Jugoslavija sprejela kot eno najvažnejših nalog svojega petletnega načrta, da regulira tok rek, ki dovajajo vodo Skadarskomu jezeru ter ga izsuši predele samega jezera in jih spi-emeni v rodovitno zemljo, na kateri se lahko ustvarijo vsi pogoji, da uspevajo najdragocenejše rastline kot se bombaž, riž, tobak itd.
Ker leži del Skadarskega iezera v Albaniji in je Albanija prav tako
prizadeta zaradi poplav kot Jugoslavija, je vlada FLRJ predlagala Albaniji, da bi skupaj izvedle melioracijo Skadarskega jezera, za kar so že napravljeni načrti, ki sta jih obe državi skupno izdelali.
Jugoslavija, ki imo odlične strokovnjake, je prevzela glavni del nase, medtem ko bi Albanija predvsem prispevala nekvalificirano de-
lovno moč. Tudi glavne stroške pri melioraciji, ki bi bili ogromni (Z820 milijonov dinarjev j, ki bi se pa amortizirali že v 5 in pol letih, bi nosila pretežno Jugoslavija. Z melioracijo bi pridobila Jugoslavija 13.041 ha najrodovitnejše zemlje, a Albanija 31,231 ha. Rodovitna površina bi se s postopnim polnim izsuševanjem Skadarskega blata večala.
Albanska vlada pa je zavrnila jugoslovanski predlog, ceš da nima podobnih del v svojem načrtu, čeprav je ganje vedela, preden je pripravljala svoj gospodarski plan. Glavni razlog, da je Albanija zavrnila jugoslovanski predlog, je resolucija Informacijskega urada. In čeprav bi skupno izsuševanje jezera ter regulacije rek koristile največ in predvsem albanskemu ljudstvu in Cemogorcem, dela albansko vodstvo p imenu marksizma in leninizma proti svojemu ljudstvu.
Jugoslavija pa ne bo odstopila od svojih načrtov. V enakem obsegu jih seveda ne bo moglo izpeljati, vendar so strokovnjaki že na delti, da izdelajo nòve načrte za regulacija in izšuševdrtjŠ sdmó na jugoslovanski strani jezera Nov način dela bo težji in povezan g večjimi stroški, vendar bo Jugoslavija žrtvovala vse, da bo črnogorsko Ijud-stvo ao uram tanko izkoristilo zemljo, na kateri živi, obenem bo pa pazila, da ne bo z regulacijo rek in jezera prizadejala škode Albaniji.
Napredna kmečka zadna
v Rovinju
Kmečka obdelovalna zadruga v Rovinju je nastala po združitvi več obdelovalnih zadrug iz Rovinja in okolice. Ze v letu 1946 s0 nastale v oko lici Rovinja kmečke obdelovalne zadruge »Rdeča zvezda«, »Kardelj«, a leta 1947 »Gortan«. Za boljši razvoj zadrugarstva so se posamezne zadruge zedinile, da se združijo ter da imenujejo svojo zadrugo »Lenin«.
Zadruga ima 900 ha površine, od tega 60ha polja, 40 ha vinogradov, 360 ha pašnikov in prav toliko gozdov, Zadrugarji goje preko 6.6Q0 oljk,
V	zadrugi živi 95 družin, ki delajo na skupni zemlji. V letu 1948 so dosegli krasne uspehe. Govejo živino so povečali za 70 glav, kupili 8 konj, število ovac pa je naraslo za 611 glav. V letu 1948 je zadruga izvozila 13.5 vagonov prvovrstnega vina in 9 vagonov zelenjave, med katero je bilo 28.000 cvetač. Zadruga je tudi oskrbovala z mlekom- bolnico za kostno tuberkulozo v Rovinju in ostalo prebivalstvo svojega mesta.
Eden izmed najpožrtvovalnejšlh zadre garje v je predsednik Ivan Brajko-vič. Vse svoje posestvo je vključil v zadrugo; imel jc 27 ha orne zemlje, gospodarska poslopja in poljsko orodje. Tajnik zadruge, blagajnik in nekateri brigadirji so se usposobili na zadružnih tečajih v Zagrebu in Splitu, da tako pod njihovim vodstvom zadruga čim bolje uspeva.
Pri delu v zadrugi pa je imel najveB uspehov v preteklem letu zadrugar Josip Ivančič, ki je imel 428 delovnih dni. Za vsak delovni dan je dobil 33 din v denarju, 12,5 dinarjev v bonih in 35 dinarjev v naturi, kar pomeni, da Je dobil vino po 10 dinarjev, pšenico po 3, fižol po 5 dinarjev itd.
Uspehi, ki jin je dosegla kmečka obdelovalna zadruga »Lenin« so veliki. Upoštevati moramo težave, ki ovirajo delo zaradi oddaljenosti posameznih polj ter oddaljenosti zadrugarjev od delovnih objektov. Zadruga tudi nima še svojih traktorjev in si jih je mo-rala izposojevati od Mestne nabavno-prodajne zadruge.
V	letu 1949 pa stoji zadruga »Lenin« pred novimi nalogami. Ne samo, da dvigne življenjsko raven svojih članov, njena naloga je širša: pomagati mora pri izboljšanju življenjskih pogojev vsega prebivalstva Istre in dokazati, da je zadružno delo najboljši pogoj za napredek in blagostanje.
Ljudska tehnika
zakladnica novih tehničnih kadrov
Organizacija Ljudske tehnike sodeluje v borbi za izpolnitev petletnega načrta ter vzgaja jugoslovanskemu gospodarstvu in armadi pilote, šoferje motornih vozil, mornarje, radiotelegrafiste, padalce, foto in kinooperaterje ter druge tehnike. V organizacijah po tovarnah izpopolnjujejo delavci in tehniki svoje znanje, v klubih Ljudske tehnike se porajajo novi ràcionalizatorji in novatorji, grade nove tipe letal, jadralnih letal, jadrnic, avtomobilov, motociklov, radijskih in fotografskih aparatov ter raznih drugih strojev.
Namen Ljudske tehnike je, da zanimanje za tehniko razširi med široke ljudske množice, zlasti med mladino, zato ustanavlja po vseh industrijskih krajih ter vaseh svoje klube, kjer organizirajo tiste panoge tehnike, za katere kažejo v kraju zanimanje. S svojim delom postaja Ljudska tehnika velika šola graditeljev socializma.
Prvi kongres Ljudske tehnike je pohvalil in nagradil razne organiza-
cije, vodstva in posamdžnike, rtieđ njimi drgariizacijo Ljudske tehnike iz
Slovenije.
Za predsednika novega centralnega odbora Ljudske tehnike je bil izvoljen član politbiroja CK KPJ in minister za težko industrijo pri zvezni vladi Franc Leskošek, za podpredsednika sekretar centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Ivan Božičevlč in generalni major Ladislav Ambrožič. Za tajnika pa so izvolil! Branislava Krstiča.
Kongres Ljudske tehnike je poslal pozdrav maršalu Titu, ki je po končanem delu kongresa sprejel zastopnike Ljudske tehnike, ki so ljubljenemu maršalu prinesli darila -izdelke klubov Ljudske tehnike.
Maršal se jim je zahvalil za darila in mladim tehnikom poudaril, da človek, ki tehniko obvlada, lahko mnogo več koristi skupnosti. Ni pa že dovolj biti dober specialist, treba je svoj stroj ljubiti, ker je prav kot živo bitje, s pomočjo katerega človek ustvarja.
V (»varni usnjenih izdelkov Izdelujejo delavke krasne predmete
Nove smernice v rudarstvu
Zvezno ministrstvo za rudarstvo je imelo 9. februarja posvetovanje, katerega so se udeležili minister za rudarstvo Svetozar Vukmanovič, generalni direktor m generalni inženirji vseh direkcij ministrstva za rudarstvo.
Minister Vukmanovič je v svojem, govoru na posvetovanju pojasnil nekatere posebne važne probleme, ki jih bodo morali vsi, ki so v rudarstvu, upoštevati, da se bo dvignilo pridobivanje in izrabljanje rudnega bogastva, ki leži na jugoslovanskih tleh.
Važno je dejstvo, da gospodarstva ni mogoče ločiti od politike, ter prav zato ni mogoče uprav posameznih rudnikov ločiti od sindikata in partij-
ske organizacije. Med vsemi mora biti koordinacija dela.
Značilnost pri Izpolnjevanju mesečnega proizvodnega načrta pri rudarskih delih je, da v prvi polovici ne izpolnjujejo predvidenih norm, v drugi polovici pa jih presegajo. Tako neenakomerno uresničevanje dnevnih nalog škodi vsemu gospodarstvu, zato morajo partijske organizacije, sindikati in vsi delovni kolektivi paziti, da se te napake odpravijo.
V vseh rudnikih so začeli uvajati mehanizacijo, ki jo morajo delovni kolektivi do skrajnosti Izkoristiti, obenem pa morajo poostriti nadzorstvo nad reparacijami, kar bo zagotovilo pridobivanje boljše kakovosti premoga.
Na posvetovanju so po analizi izpolnjenega plana ugotovili, da so se najbolj odlikovali kolektivi rudnikov Mostar, Breza, Zenica, Trbovlje, Zse gorje, Velenje in drugi,
NOVO ŽIVLJENJE
na svobodnem ozemlju Grčije
Kljub temu da so po vsej Grčiji v teku stalne borbe, je na osvobojenem ozemlju prešlo grško ljudstvo polagoma že v drugo fazo svoje borbe za obstanek: pričelo je z volitvami ljudskih oblasti, z obnovo, Odpiranjem šol itd.
Tako se danes življenje prebivalcev na svobodnem ozemlju, že znatno razlikuje od onega pod mo-narhofašistično vlado. Prišlo je do dejstva, da so cene na svobodnem ozemlju od 50-100 odst nižje. Prav tako tudi tam ljudske oblasti znatno pomagajo prebivalstvu pri obnovi porušenih domov, medtem ko se krediti proračuna monarhofašistiène vlade za zboljšanje življenjskega standarda prebivalstva in obnove Grčije stalno spreminjajo v kredite za plačevanje vojnih dolgov.
Na svobodnem ozemlju so bili povsod po volitvah v ljudsko oblast ustanovljeni odbori za dvig polje-
BOLGARIJA
Pred dnevi je bolgarska planska komisija izdala poročilo, po katerem je razvidno, da je bil plan za industrijo v letu 1948. izpolnjen s 106%. V drugih industrijskih vejah so dosegli plan takole: v proizvodnji električne energije 98%, v predelavi kovin 94%, strojna industrija 106%, elektroindustrija 110%, kemična 128%, predelava kavčuka 118%, gradbeni material 100%, fina keramika in steklarska industrija 136%, papirna industrija 130%, usnjarska 100%, tekstilna 108%, prehrana 125%, tobak 77%, predelava lesa 99%,
Setveni plan so uresničili 92.2% in so s tem obdelali za 2.7% več površine kot predlanskim. Kljub slabi letinj se je po vrednosti pridelek Bolgarije že precej približal 1. 1939. Število državnih posestev je naraslo na 86 Ob koncu lanskega leta je bilo 1.163 poljedelskih zadrug proti 890 v 1. 1947 in 71 traktorskih postaj.
Lansko leto so zgradili 39 km novih cest in 956 zgradb.
Delovni učinek posameznega delavca je porastel v primeru z letom 1939 za 18%, a z letom 1947 za 26%.
delstva, povečanje pomoči borcem demokratične armade, skupine za razpečavanje propagandnega materiala in diverzantske skupine. Samo na področju Evritanije je začasna grška vlada pomagala ljudskim oblastem, da je 40.000 kmetov, ki so ostali brez hiš in zemlje bilo ponovno nastanjenih in da so zopet dobili zemljo. Veliko pomoč dobivajo tudi delovne zadruge, ki sedaj vodijo priprave za pomladansko setev; zboljšanje vinogradništva in povrtninarstva. Zadruge oddajajo svoje previške demokratični armadi, ta jim pa zopet nakazuje potrebščine za prebivalstvo, ki je sedaj z njimi preskrbljeno po celo boljših cenah, kot pred vojno. Ustanovljene so bite tudi zadružne delavnice za popravilo poljedelskega orodja; od teh so samo v Ko-restiju v poslednjih osmih mesecih izvršile 1385 popravit.
Tudi masovne organizacije na osvobojenem ozemlju nudijo veliko pomoč demokratični armadi. V njene vrste stopajo vsak dan novi mladinci iz mladinske organizacije EPON in postajajo na ta način aktivni borci za svobodo svoje okupirane domovine. (
* +
V kratkem bo -i Sofiji proces proti 14 članom Vrhovnega sveta združenih evangelijskih cerkva. Ti ljudje so delali proti bolgarskemu državnemu redu in za vzpostavitev starega režima. izdajali so državne, politične in gospodarske tajnosti predstavniku neke tuje države v Sofiji. Prav tako so tudi s tihotapstvom valut oškodovali državo za več milijonov levov,
4 *
Češkoslovaška misli navezati boljše gospodarske stike z Abesinijo. Se v letošnjem letu se bosta sešli gospodarski delegaciji obeh držav, da uredita bodoči trgovinski sporazum. Abesinija se zanima za tekstil, pivo, gumijaste izdelke, vžigalice, radijske aparate, steklene predmete, kemikalije In obdelovalne stroje. CSR pa bi uvažala za oljna semena, kavo, kože, kožuhovino in črev».
Češkoslovaški sindikati so lansko leto dobili 263.000 novih članov. Sedaj imajo skupno 3.073.000 članov.
V SZ le vsega v prosti prodali v izobilju
Poljska izvaža premog po svojih rekah k pomorskim lukam, ker Je rečni promet cenen in so s tem železnice znatno razbremenjene. Tako je lani Poljska izvozila v tujino delno po morski poti 24 milijonov ton premoga ga od svoje letne proizvodnje 70 mili Jonov ton. S tem je bil letni načrt za Izvoz premoga presežen za 9,4 odst, V severne evropske države so ga izvozili 7 milijonov ton, v srednje evropsske države okrog S milijonov ton, v zapadnoevropske države okrog 4 milijone ton. v države jugovzhodne Evrope in neevropske države pa I milijon ton. Na sliki vidimo ladje za prevoz premoga na reki Odri, ki prevažajo polj ski premog iz Siezije v Stetin.
POLJSKA
Veliko pozornost posvečajo v Poljski povečanju površine zemlje, posejane z industrijskimi rastlinami. V preteklem letu je ta površina znašala 46.000 ha. kar pomeni v primeri z letom 1946 povečanje za 38.000 ha.
4 * *
Poljski pedagogi so si ob svojem obisku v CSR ogledali tudi pripravljalni kurz za delavce - bodoče viso-košolce.
* * *
Poljski Sejm je sprejel enoglasno načrt zakona o ratifikaciji poljsko -romunskega sporazuma o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, ki so ga podpisali 26. januarja v Bukarešti. Prav tako je tudi sprejel načrt zakona o ratifikaciji polisko-ro-munske konvencije o gospodarskem sodelovanju.
* * *
69 letnico svojega rojstva je prazno.
val znameniti sovjetski astronom Fe-senkov, ki je znašel metodo fotome-triškega opazovanja sestave snovi pia. netov.
EDEN NAJVEČJIH ČUDEŽEV DANAŠNJE DOBE ~|
imSTlUSII MESTO SUM POSTIME
ENO NAJVEČ JIH LE21SC BAKRA NA SVETU — KRAJ KJER JE VLADALA SMRT. — MESTO, KI SO GA PRINESLI VELBLODI NA HRBTU. — NITI DROBCA ŽIVEŽA NISO SMELI ZAVREČI HIŠE POLEG TIGROVIH BRLOGOV. — UPRAVA KAKOR V PRAVLJICI. — ZADRŽATI JE TREBA
NEMŠKE mPANTERJE» IN «TIGRE».
SOVJETSKA ZVEZA
Od nekdaj so ljudje kraj okrog Balkaškega jezera imenovali lačna stepa: toda gotovo ne po krivici, kajti p tem kotu sveta je življenje ugasnilo in ostal je le molčeči pesek, ki so ga nanosili vetrovi. Zdelo se je že, da bo kraj ostal zapuščen, so pravili stari ljudje, prepričani, da v teh krajih gospodari samotna smrt: toda nenadoma so geologi odkrili v okolici slanih jezer balkaških voda ležišča bakra, ki so bila tako obsežna, da je razi-skovalcem že od vsega početka bilo jasno, da je to ležišče bakra eno največjih na svetu. Zato se je sovjetska vlada odločila, da postavi na bregovih Balkaškega jezera novo mesto, v katerem bi odprli tovarne za' predelovanje bakrene rude.
Začeli so gradili. Po stari karavanski cesti, ki se je izgubljala v pesku, so stopali težko otovorjeni konji in velblodi. Posode z vodo, in živežem, orodje, zdravila, električne naprave, vse to je polagoma prihajalo na kraj, kjer so začel' graditi novo mesto. Za velblodi, ki so » svojim enakomernim neutrudnim korakom stopali proti novemu mestu, so hodili ljudje, zavojevalci pustinje v upanju, da s svojimi rokami uresničijo veliki načrt. Pustinja je sicer utrujala ljudi in živali, toda nihče semi ustrašil ovir! Naglo so zrasle prve hiše, naseljevali so strmine, iskali studence. Pri tem pa ni nihče smel tratiti živil, kajti do najbližje železniške postaje je bilo več kot ■'150 km.
Ni trajalo dolgo, ko so pustinjo dosegli.
j Karakande, kako so se nastanili J okrog jezera ribiči, ki so zgradili hladilnice in tovarne za konservira-nje rib; skratka vse je bilo tako kot v pravljici. Nato so v bakreni rudi našli molibden morda najvažnejšo kovino za moderno proizvodnjo. Začela je vojna in mesto je postalo.
važna orožarna Sovjetske armade.
Za izdelovanje orožja, za ogrodje letal je bil potreben baker in Bal-kašci so noč in dan pošiljali potrebno kovino armadi. Potrebovali pa so tudi strelico, ki bi predrlo silne stene nemških panterjev jn tigrov in tedaj jim je prišel na pomoč molibden. Od jezera so se začeli
ČEŠKOSLOVAŠKA
Temeljit preokret pri rešitvi slovaškega kmečkega vprašanja pa je nastal šele po osvoboditvi v maju 1945 in zlasti Pa še po februarskih dogodkih leta l91*8- Takrat sta KP Češkoslovaške in vlada izvedli revizijo prve češkoslovaške agrarne reforme, na podlagi katere so pridobili novih 300.000 ha zemlje. Od celokupne površine slovaške zemlje (4,687.000 ha) so konfiscirali in podvrgli reviziji 852.600 ha, kor pomeni 18 odst. Revni in majhni slovaški kmetje so dobili 200.000 ha, ostalo zemljo pa jc dobila država, občine, zadruge in inštituti, ki raziskujejo zemljo. Vse gozdove pa je prevzela iz gospodarskih razlogov država.
premikati transporti molibdena v metalurške tovarne dežele.
Kadijo se visoki dimniki tovarn,
podnevi ter ponoči deluje mestna elektrarna. Na baikaški postaji je vse živo. Sem prihajajo tovorni vlaki iz Džezkazganov, tu najdemo tudi vagone z napisi:	«Balkai r
Moskva.
V	novi Stalinski petletki ne bodo več balkaškega bakra vozili do uralskih in drugih tovarn Sovjetske zveze v končno obdelavo, temveč bo Kazahstan sam predeloval baker »n ga izvažal.
Dan za dnem spreminjajo sovjetski ljudi pustinjo, delajo nove ceste sredi pustih step, stavijo na-| sipe, kanale in vodovode ter raziskujejo ležišča drugih dragocenih i kovin,- ki bodo pripomogla sovjetskemu ljudstvu do blagostanja.
Mesto Balkaš, ki je vzniklo t» pustinji, predstavlja tvorno nadarjenost sovjetskega človeka naše dor be.
♦ s*
V	tovarni «Kalibr» v Moskvi imajo posebne • peči, ki delujejo tako, da v njih izgoreva plin brez plamega.
Sovjetski geografi so izjavili v Leningradu, da ima tudi ZSSR pravico, da sodeluje pri reševanju vseh vprašanj, ki se nanašajo na Antarktiko ir, to glede na odkritja; ki so Jih v XIX. slol. izvršili ruski raziskovalci. Izjavili so: «Poskusi, da bi se odločalo o usodi Antarktike brez ZSSR, > so neupravičljivi».
V osvobojenih mestih
ROMUNIJA
Tudi v Romuniji posveča država veliko pažnjo poljedelstvu. Letos je prvič izdelala enoletn. poljedelski načrt, ki predvideva 9.4 odst. od investicij celotnega državnega načrta. Na podlagi teh investicij računajo> da se bo poljedelska proizvodnja dvignila po vrednosti za 40 odst v odnosu na lansko leto-Razštrili bodo mrežo traktorskih postaj od 80 na 100. V državi že obstoji tovarna za traktorje v Bra-šovi, ki bo letos pričela izdelovati tudi druge poljedelske stroje.
V enoletnem načrtu je tudi pred-
! do oskrbeli s stroji in izbranimi i semeni. Predvidevajo, da se bo to leto dvignila tudi proizvodnja industrijskih rastlin, zlasti onih, ki jih uporablja tekstilna industrija. Pridela); bodo za 480 odst. več bom-baža kot lansko leto. Pridelek lanu pa bo narastel za 194 odst.
MADŽARSKA
Zaradi vohunstva in pošiljanja ljudi iz Madžarske v Avstrijo so izgnale madžarske oblasti tajnika poslaništva ZDA v Budimpešti Andreja Kocaka in Robina Edwira.
ALBANIJA
viđeno, da bodo državna poseslva,
ki obsegajo 150.000 ha zemlje Pridelala 27 odst. pšenice več, kot lansko leto.
Po načrtu bodo nudil; vso pomoč **druin«mi sektorju. Zadruge bo-
D» združenja zveze komunističae mladine z ljudsko mladino bo prišlo v kratkem tudi v Albaniji na kongresu albanske mladine, ki bo v kratkem sklican.
prvi valovi radijske odaje.
V Sovjetski zvezi se je govorilo le o stepskih jtinakih, potem pa ko so uralske tovarne izdelale z največjo naglico razne strojne napraiv za novo mesto na bregovih jezera Kjer so še t’ džunglah brlogi bal-kajskih tigrou, je začelo novo življenje.
Mesto v pustinji jc raslo kot v pravljici. Grudi!i so hiše pekarne, kopališča, zavetišča, šole, trgovine. Porajale so se vasice z imeni, kakor Nabrežje, Severno itd.. Število prclnoaleer je naraslo že na 10.C00. Na križiščih cest se je pojavil policaj v belih rokavicah; po ulicah so stekli prvi avtomobil in autobusi; forarne so začele delati. Lahko sl predstavljamo, kakšno wselje so občutili prebivalci mesta, ko .so fo-vatne začele predelovati baker.
Težko je povedati, kako se je vse to dogajalo; kako so prispeli k bregovom Balkaškega jezer« vlak; i?
se življenje normalizira
OSVOBOJENA KITA J S K A
Agencija Nova Kitajska por-oča, da se je z. vzpostavitvijo železniškega prometa med Pekingom, Muk-denom in Kalganom pričelo tudi redno oskrbovanje Pekinga z žitom in premogom. Tako so v Pekingu v enem dnevu iztovorili 10 milijonov žita. ki so ga pripeljali iz zaledja. Življenje v osvobojenem Tienzinu sc prav tako naglo normalizira. Tam je pričela z delom največja tovarna papirja na Kitajskem, ki je sedaj prešla v državno last. Strojne naprave te tovarne so rešiti požrtvovalni delavci pred uničenjem.
Kakor nadalje poroča Agencija Nove Kitajske bo kmalu postav-
I Ijena enotna demokratična vlada : osvobojenih delov kitajske centrat-; ne ravnine, kjer živi 45 milijonov : ljudi. V polnem teku so priprave ’ za zasedanje začasnega ljudskega kongresa, vrhovnega organa ljudske oblasti, ki bo postavil novo vlado in izdelal program, po katerem bo ona delala.
* v «
Delavci v svobodni Kitajski so imeli velika zborovanja in manifestacije, na katerih so proslavljali 7. februar, obletnico splošne stavke železničarjev leta 1923.
SEVERNA KOREJA
Generalni sekretar Organizacije združenih narodov Trigwe Uve J sporočil, da 3® Ljudska < c‘n1< ’ lična republika Koreja zaprosila za sprejem v OZN.
......1	......................................................................-»i,.,....................................., ....................... i—................
V CEM JE REVOLUCIONARNI POMEN KMEČKIH UPOROV IN MATIJE GUBCA
Proti koncu srednjega veka | je začel fevdalizem razkrajati, ker je postal ovira za družbeni razvoj. Fevdalizem je v zgodnjem srednjem veku pomenil socialni, gospodarski in kulturni napredek, ko pa je prišlo do novih iznajdb in do odkritja Amerike, so začele fevdalne spone zavirati vedno bolj se razvijajočo trgovino in obrt, kar je paž moralo povzročiti velika socialna trenja, iz katerih se je začelo porajati meščanstvo. Družbeni proces raz-* kroja fevdalizma in pripravljanje tal za novi meščanski družbeni red pa so v 16. stoletju spremljali pri nas važni zgodovinski dogodki in pretresi, ki so imeli globok vpliv na vse zgodovinsko dogajanje slovenskega ljudstva. Pri tem mislimo predvsem na reformacijo in kmečke upore.
V začetku je reformacija pomenila upor porajajočih se meščanskih slojev proti fevdalizmu, ker je bil katolicizem njegov ideološki izraz. Ko pa je revolucionarna ideja, ki je bila zapopa-dena v reformaciji, vzplamtela v upor kmečkih množic proti plemstvu, se je meščanstvo tega ravolucionarnega vala ustrašilo, ker so mu postali ti upori nevarni. Zato je tudi Luter v začetku pozivaj na oborožen upor, kasne je pa se je obrnil proti revolucionarjem in je podprl plemstvo. Podobno se je zgodilo tud; pri nas, kjer je Trubar pozival kmečko ljudstvo, naj pokorno prenaša vse krivice s- strani plemstva. V, tem je tudi glavni vzrok, zakaj so se slovenske kmečke množice kmalu odtujile protestuntstvu, ki ga je pri nas v glavnem predstavljajo tuje nemško plemstvo. Kljub vsemu temu pa nihče ne zanika dejstva, da je ravno reformacija zanetila revolucionarna gibanja, ki so skozi vse 16 stoletje stresala temelje propada, jočega fevdalizma.
V 15. in 10. stoletju se je položaj naših kmetov močno poslabšal. Z naraščanjem trgovine se je povečal tudi obtok kovinskega denarja. Graščaki, ki so se prej zadovoljili z malim in katerih zahteve so bile zato omejene v glavnem na kmečke pridelke, so začeli vedno bolj odirati kmete ter zahtevati od njih visoke dajatve, da so lahko prišli s prodajo pridelkov do potrebnega denarja. Trpljenje ljudstva je postajalo vedno hujše tudi zaradi trajnih bojev med Habsburžani in celjskimi grofi, zaradi stalnih turških napadov, ki so popolnoma opustošili našo zemljo. O tem piše Sperans v svoji knjigi Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, naslednje:
«V takem položaju je kmet segel po samoobrambi in pričel skrivati denar, kajti če so mu odvzeli zemljo, skritega denarja mu niso mogli odvzeti, Kmetje so prodajali svoje produkte za vsako ceno, zato so cene padale.
S tem pa je prišel fevdalni veleposestnik v škripce. Uvoženo blago je bilo drago, odtod besno iskanje denarja pri kmetih, rastoči davki, brezobzirno izkoriščanje, poskus prenašanja vseh bremen krize na kmeta itd. Ta pritisk pa je samo okrepil kmečki upor. Fevdalni sistem je zabredel v brezizhodno situacijo. Prišel je v nasprotje s samim se-ie škarje med poljedelskimi in industrijskimi (kolonialno blago in izdelki obrti)
t£na,™i S-i5imer 3c »okopavaš tia zemljiški gospodi, a krepil
meščanstvo. Na tej osnovi so se razvneli kmečki upori, ki so jih turški napadi vojaško tchnično pripravili. Kakor so na eni strani izvežbali kmečke množice v rabi orožja, tako so temeljito diskreditirali državni aparat. Vera v nedotakljivost sistema je bila porušena in ustvarjena so bila tla za revolucionarni boj slovenskih kmetov. Zahteve, ki so jih postavljali uporniki, pričajo, da so bili ti upori vsaj spočetka
15. februarja je poteklo »76 let, odkar so v Zagrebu umorili “kmečkega kralja,. Matiju G ubcu. Zato smo se v naslednjem članku spomnili nanj ia na kmečki punt, ki ga jc rodil
povečini spontane akcije z neposrednimi gospodarskimi zahtevami, ki največkrat niso segale preko okvirov fevdalne družbe. Ze geslo «za staro pravdo» nam kaže, da si kmet v svoji zavesti ni mogel ustvariti slike bodoče družbe, novega družabnega reda, temveč si je želel vrnitve onih časov, ko fevdalni pritisk še ni bil tako neznosen.
Toda taka je bila le zunanja oblika te akcije, njena vsebina
pa je bila globoko revolucionarna. Kmetje so hoteli oblast, svoje predstavništvo, torej demokracijo, odpravo carin, torej svobodno trgovino, osvoboditev tlake, desetine in vseh dajatev, torej odpravo fevdalnega razmerja. , Od čisto gospodarskih so tako prešli k velikim političnim zahtevam, ki so bile kasneje tudi izhodišče francoske revolucije. V teh kmečkih puntih imamo torej prvi zarodek meščansko demokratične revolucije.
Vztrajno se ponavljajoči kmečki uporj go dokaz, da se je sem preselilo težišče revolucionarné energije slovenskega ljudstva. Ono je bilo v teh časih nosilec
lahko trdimo, da so reformacija in kmečki upori položili temelj slovenskemu narodu».
Od teh kmečkih uporov je bil največji slovensko-hrvaški upor leta 1573, ki ga je vodil Matija Gubec. Povod' tega upora je bilo nečloveško samovoljno ravnanje s kmeti graščaka Franca Tahija V Stubici in na Susedgradu. Preganjal je kmete, jim nalagal vedno višje dajatve, jih zapiral y> temnice ter jih kaznoval s telesnimi kaznimi, tudi ge niso bili ničesar krivi. Posegal je tudi v njihovo družinsko življenje in jim oskrunil mnogo deklet in žena. Kmetje so se zaman pritoževali na Dunaj, zaman so iskali
pravice, zato so sklenili, da si bodo pomagali sami. Začeli so se pripravljali na upor. Najprej so bili manjši upori proti Tahiju samemu, pozneje pa se je razplamtela borba proti vsej gospodi brez razlike. Vsi kmetje ob Savi, Sotli in Savinji so se razgibali. Uporni kmetje so v Stu-bici izvolili «vlado» treh mož. Na čelu jim je bil Matija Gubec, imenovan beg, Ivan Pasanec in Ivan Mogaič. Poleg tega je bilo treba urediti tudi vojsko. Za vrhovnega poveljnika so proglasili liija Gregoriča. Zunanje znamenje upornikov je bil zimzelen, ki so ga nosili za klobukom.
Nameni upornikov so bili dalekosežni. Z bojem «za staro pravdo» naj bi se rešili vsi slovenski in hrvaški kmetje iz oblasti gospode. Odpravili naj bi se tudi vsi uradniki, ki so pobirali davke in naklade, vse mitnice in carinske postaje, da bi se odprl trgovini svoboden promet do
morja. Ce bi v svojem boju uspeli, bi bili kmetje ustanovili v Zagrebu skupno cesarsko vlado za vse slovensko-hrvatske pokrajine, pobirali bi sami vse davke in naklade ter poskrbeli za varnost Krajine proti Turkom.
Glavni del kmetske vojske je po Gregoričevem ukazu ostal pri Stubici. Gregorič je krenil čez Sotlo in zavzel Brežice, del njegove vojske pa je pod poveljstvom njegovega kapitana Kupinca prodiral proti Krškemu. Tu so sej kmetje 5. februarja 1573. srečali z uslcoškim poveljnikom Thur-nom, ki jih je pognal v beg. Naslednji dan je divjala huda bitka pri Kcrestincu in Mokricah, kjer je plemič Alapig s ko-njiki grofa Zrinjskega in drugimi četami pobil okoli 1000 kmetov. Uskoki in druge čete so zažigali koče upornikov, jim plenili živino in imetek, kakor so delali Tuit ki. Gregoričeve četei ki so naie-: tele na dobro oboroženo vojsko štajerske gospode, so bile tudi poražene. S temi krvavimi porazi je prišla vrsta na glavnino kmečke vojske v Zagorju. Banska vojsica pod vodstvom Gašparja Alapičg se je s pet tisoč možmi bližala kmečki vojski, ki je štela še kakih 8.000 mož in ki se je utrdila na Stubičkem polju 9. februarja 1573.
Slovenska knjižna žetev
in »H setev
skih književnosii. Tako bodo letos
Založba Mladinska knjiga
z-mVu.dTnf1^ razlić,lih starosU’ «Sle avtobiografske *črtice Prežihovem nolik '	Program precej raz- ga Voranca: «Solzice», France Bevk
’	Pa bo izdal knjigo «mlada leta». Po-
Dosedaj je za otroke predšolske In hatisnjene bodo Milčinskega «Zgod-prve šolske dobe izhajalo zelo malo be 0 Butalcih», za mladino močno knjig. Da odpomore velikemu pomanj. zanimivo pa bo Seliškarjevo delo: po tovrstnem berilu bo Mia- «Reka pripoveduje», ki bo zbirka pri-Cicibanovi knjižnici povedovanj o reki, vodi, mostovih,
Stubičko polje, kjer je bila poražena kmečka vojska
polju do hude bitke. Kmetje so je zelo hrabro držali, tako da se je baje v štiriurnem boju nagibala zmaga že na njihovo stran., o kler ni slednjič konjenica omajala kmečkih vrst in jih zapodila v beg. Po sporočilu sodob-oikov je obležalo mrtvih 5.000 Kmetov. Od vodij je padel Mo-jaič na bojnem polju, Gubca in Pasariča pa so ujeli in ju odvedli v Zagreb ter ju 15. februarja umorili na Markovem trgu. paiprej so ob nečloveških mukah
ubili Pasanca, potem pa so Gubcu z razbeljenimi kleščami trgali meso, ga ustoličili na razbeljen Železen prestol, mu na glavo pritisnili žarečo železno krono in mu slednjič telo razčetverili kakor razbojniku. Tako se je končal ta na j več ji kmečki upor, ki so ga plemiči zadušili v krvi. Spomin na ta upor, na to veličastno revolucionarno akcijo, pa je ostal in je pričal o živi sili slovenskega ljudstva ki ni hotelo umreti.
Nadaljevanje iz prejšnje številke Slovenski knjižni zavod bo letos svoje delovanje osredotočil predvsem na izdajanje izvrnih leposlovnih del ter na izdajanje knjig za najširše ljudske množice. Med izvirnimi leposlovnimi deli bo izšel roman Cirila Kosmača «Domovina na vasi», itaàju ki bo zlasti za Primorsko ljudstvo za- dinska kmio nimiv, saj pisec v njem nrikazuie živ.	■a
ljenje na Tolminskem okoli let 1930 xzdaIa e 03 ve£ 1<nj|g za naSe najmlaj- hidroceatralah itd. iz jugoslovanskih ob najhujšem pritisku italijanskeea 'i,	^	.	književnosti bodo prevedene v slo-
okupatorja. Velikega pomena bo izda- v KhJ!fe ^0?0 1ZŽIe V 0bIiki slikanic> venS«ihO pravljice Branka Čopiča, čija pesmi Karla Destovnika . Kajuha	° deloma tudl večbarvne, be- gar partizanske pripovedke so bile
ki bo predstavljalo dokončno redak- k ’ ^	31 atka pescm ali ZE°d- lanì med naJbolJ «“animi deli mia-
cijo njegovih pesmi. Nove pesmi bo- fp’	Zajet° predvsem iz donia£e ....................
do letos izdali tudi Matej Bor, Jože erature-
Udovič ter Cene Vipotnik. Razen teh Plonirska knjižnica, namenjena pio-del bodo letos predvidoma izšle še nirjem, bo zajemala snov predvsem zbirke novel Karla Grabeljška - Ga- iz doma«e Pa tudi iz drugih slovan-
bra, Ferda Godine ir} Bogomira Ma-	______
£I|IIIIIIII1IIIIIIII!!I||||||||I1||!|||||||1||[|||||||||||||||||||u letnici Puškinovega rojstva bo izšla Za najširše ljudske množice hn =	.... ,ni,i„ ,h. ,i..■.■■.i i	. = njegova «Pravljica o carju Sultanu»
dinske literature v Sloveniji. Za seznanjenje slovenske mladine z jugoslovanskimi književnostmi bo služila izdaja srbskih narodnih pripovedk v slovenščini ter izbor mladini primernih del jugoslovanskih piscev. Ob ob-
je prišlo na tem
1 Slovenska narodna zavednost v Slovenski Benečiii *
ljudske množice bo skrbela predvsem Prešernova knjižnica, ki je naša najcenejša zbirka idejno pomembnih in umetniško dognanih knjig. Prešernova knjižnica, ki je lani izšla že v 60000 izvodih ima namen doseči letos 80000 ali celo 100000 na-ročnikov, kar predstavlja v slovenski knjižniprodukciji nekaj izrednega.
Za letos pripravlja Prešernova = knjižnica poleg koledarja še izbor Can- = velikan ter roman Jack Londana «2e-= terna peta».	=
= Ruska literatura bo nadalje zastopana = z basnimi Knlova ter izborom iz rus-= kih humorističnih pisateljev. Od tujih = Pisateljev bosta zastopana Andersen ^ s pravljicami ter Alfonz Daudet.
^ Tudi knjižnica za odraslo mladino ^ bo izdala vrsto zanimivih del. Ker = dela slovenskih klasikov izhajajo v ^ zbirki Klasje pri Državni založbi, Mla-= dmska knjiga ne bo izdajala sloven-
Po oklicu italijanske kraljevine leta 1861 so a vedno bolj širile med beneškimi Slovenci garibaldinske ideje. Po vojni leta 1866 in po premirju V Vicinala, majhni vasici onkraj reke Idrije pri Krm.inu so napravili med beneškimi Slovenci plebiscit, ki naj odloči, ali bo Slovenska Benečija pripadala kraljevini Italiji ali bo še naprej ostala pod Avstrijo. Volivci so si na klobuke pripenjali listič S napisom: «Si» ali «No», kar je pomenilo za ali proti zedinjeni Italiji. Prvih je bilo več med beneškimi Slovenci, drugih pa med Furlani.*Na podlagi teh
v borbi z raznarodovalnimi težnjami italijanskik oblasti
v cerkvah za enkrat ostalo še po po italijanskih nacionalističnih U-	s°/°Jakih pa so pisali t
staiem m naloga ohranjevanja stih namigovali na nevarnost širje- PliJanà£ini, slovenščine niso do slovenskega jezika je padla pred- n ja in utrjevanja slovenskega je- ^	ker se tudi
vsem na treba, da nemar jalo. prejemala
venske,šole. Spisdl je razrite učbenike in tudi pisateljevat. Znana je njegova igra «Materin blago- -, slav».V isti dobi, pa vsekakor ma- Ji lo pozneje, je,bila- druga značilna, S osebnost, v narodnem gibanju šolski vodja Ivan Domeniš iz Ronca v Nadiški dolini. Tudi on se je šolal in služboval na Goriškem, pil je zaveden Slovenec, ki je imel velik vpliv na svoje ožje ro-
duhovništvo in rečj je sika. Ko so nekoč ti prenapeteži	jafce in posebno sorodnike ter jih
te naloge ni Duhovščina knjige in
slovenskega Obvladali pa so dialekt (doma-slovenskih flovorico) in se je posluževali
____	zavedni /6 občevanju s svojci. Tak je bil
izidov so priključili Beneško Slo- ste ter nloralno Podporo z onkraj duhovniki poslali pritožbo pape- ft°fesor Massoni doma iz Saržen-
za-
je
li-
hoteli ovirati rabo jezika v eni izmed cerkva so narodnostno
venijo k Italiji. Avstrija si je si cer prizadevala ohraniti s[ Benečijo vsaj do Tera, do koder bivajo večinoma Slovenci in je hotela odstopiti Primierski okraj (Primiero) na Tirolskem v zameno Italiji. Vendar je ostalo pri odločitvi plebiscita.
meje, nekaj na legalen način ne kaj pa kradoma. Tukaj so bile tudi dokaj razširjene knjige Mohorjeve družbe, ki je imela nad ZOO članov, vendar je le malo število ljudi čitalo slovenske knjige, ker je število onih, ki so ix>znali slovenščino iz zasebnega
poučevanja, vedno bolj pojemalo, Za to glasovanje so ^ejeliSlo- nllam rod fc. je obiskoval ^
” Italijanske šole, se ni mogel priučiti toliko slovenščine da bi to, kar je čital, lahko tudi razumel.
Tako delovanje duhovščine nadrejene oblasti niso v tistem času preveč ovirale razen predzadnjega nadškofa videmske nadškofije Rossija, ki je bil že zagrizen fašist in pa razni nestrpneži, ki so
je vneto vžigal za slovenski jezik. Od duhovščine se je posebno odlikoval kaplan Peter Potrecca ki je zadnjo dobo služboval v Ron-cu.Bil je domač pesnik, pisatelj in je svoje prispevke pošilial «Zgodnji Danici». «Soci», leta 1871. «Zori» itd. Rojen je bil leta 1822. v Šempetru, Njemu je sledil in ga
venci slabo plačilo. Italijanska vlada je začela zatirati slovenščino. Ze leta 1860 je dala županom na Beneškem tajen ukaz za zatiranje nadaljnje uporabe slovenskega jezika v priključenih krajih. V tem ukazu je bilo rečeno, da se med ljudstvom razširjajo tiskovine in katekizmi v slovenščini in da je treba nujno ustaviti
žu Benediktu XV v Rim in ta je # Sv' Petru. Imel se je za potrdil rabo domače govorice v $,venCr‘ Pa ne več kot toliko, cerkvah. Pri tem je ostalo do zlo- K? bil Karel Podrecca (ta glasne prepovedi fašistične vlade	izhaja od imetji vasi
ft&v&rzssz
veničina tudi iz cerkva v Beneški delovanju učiteljstva skoraj sedai « Pokoju na svojem domu v Sloveniji.	/š Moremo govoriti, ker je po- Trčmunu. Kaj malo izobraženstva
Drugega posvetnega izobražen- rL to bedno v službi na- ie bilo tudi med uradniki in stva v Beneški Sloveniji ni bilo I^n°sfne9a zatiranja in zato ne- Zdravniki, toda njihovo delo ni mnogo in še to razen nekaterih *VS‘;lP0- Odličen beneški Slove- bž!o Pomembno. Glavno je bilo izjem ni bilo prežeto z navduše-	rodu pa Je bil prof. Annosi jo za svoj jezik tako močno,	62	(Hlodič prav za
da bi mogli kaj prida upoštevati ~~ Sabladoski, rojen v Hlo-njihovo sodelovanje pri utrjeva- "j	Drenkjo v dolini i:oto-
nju narodne zavesti pri ostalih °^Ca. 5e v dobi, ko so bili ti
to, da je preprosto ljudstvo dosledno porabljalo svojo govorico. Kot je znano, so Benečani mnogo hodili v svet in le malo kateri so se vračali. Včasih pa so priha-
sorojakih. Ce so zavzemali kakšen Pod Avstrijo. Solai se je in fa1} nazaj njihovi potomci na položaj v državnih službah, so bi- °”a' Goriškem nazadnje oblske. Tako je prišel n. pr. poli pasivni. Znanstvene razprave o 11	iolski nadzornik za slo- (Nadaljevanje na 12. strani)
/
Nagrobna plošča Franca Tahija
'družbenega napredka na našem ozemlju in četudi je bilo premagano, je ta boj .vendarle rodil plodove, ki so dali oživljajočih sokov ljudstvu, za katerega se je zdelo, da ga je zgodovina obsodila na smrt. Kmečki punti so bili sredotelen činitelj. Izpopolnila jih je slovenska protestantska knjiga. Slovenska misel je živela obe naslednji stoletji v globoko uklesanem spominu na burno stoletje skupnega boja zoper fevdalno gospodo, kajti nič ne more tesneje povezati ljudi med seboj kot skupen poraz in skupno upanje v končno zmago. Brez pretiravanja tedaj
Tedaj je izšla tudi stroga odred- ^IIIIIIIIIINIIIIIIIIHIII!llllllllllllll!ll||IIIIIIIIIIIIIIIIII|ll|||||tl||||||||||||||||||||||||||||j^||)|j|j||||||||||||||||||||)lfl	^^^““J““lj‘““lllll““l“llllllllllllllllllllllll||||||l||||||!lll||||ll!||||||||
ba, da se mora poučevati v šolah = le v italijanskem jeziku in da je, = treba odločno postopati proti vsa- = **
komur, ki bi se temu protivit Po = ... ..........................
letu 1867 so začeli ustanavljati w= h Italiji osnovne šole. Pred tem le- S jf tom ni t>ilo med beneškimi Slo-M 1 venci nobenih šol, le duhovniki v S St. Petru so poučevali nekaj dni -na teden one ki so si pouka sami želeli. Narodnostno zavedni duhovniki so v želji, da bi se med ljudstvom, utrdilgrabaslovenskega jezika že leta 1851 izdali 'v Gorici poseben katekizem za beneške Slovence,katerega pa škofijski ordinariat ni potrdil, ker je bil pisah v književni slovenščini. Dve leti pozneje so izdali v Vidmu drug katekizem, pisan v beneškem narečju in šele tega so lahko raz- _ žirjali in le tega so sc mogli poslu- = | zevati duhovniki v cerkvah. |j 1 Iz potujčevalnih namenov je = italijanska država začela v Be- =
—	.	-v-c...	»«v,	ituujdia »ioven-
= sklh klasikov. Pripravlja pa zato lepo _ Vzgojna, znanstvena in kulturna = število prevodov iz tujih književnosti
Slorenski knjižni zavod bo izdal tu-1	”arOd0V§ V Ietu I9« bodo v tej zbirki med
di več prevodov iz tujih literatur H (UNESCO) objavlja statistiko pre- = med njimi znano delo hrvatskeea ni’= b,valstva evropskih držav po sta-= satelja Miroslava Krleža «Hrvatski H v ,e*u m7' Ta staUst,ka »a-§
Bog Mars», zbirko novel Ivo Andriča I VaJa na5ledn')e številke:	=
roman Ilije ' Ehrenburga «Vihar» ter = Albanija Polevojevo «Povest o pravem člove-= Andora ku», nadalje bo izdal roman češke = Avst«'iJa pisateljice Pujmanove «Igra z ognjeni», = BelSija Sinclairjev «Petrolej», Stendhalove = BoI*ar'ia Italijanske kronike itd.	=•	Češkoslovaška
V	knjižnici slovenskega narodnega 1 P?nS!|a.
gledališča, namenjeni predvsem na- = '?andlia Sim ljudskim odrom bo izšlo kakih 10 = p,nska del,.	=	Francija
Ncmčijsi
Malo knjižnico bo Slovenski knjižni = Berlin zavod izdajal tudi letos. V tej seriji
cenenih knjig bodo izhajala krajša = ITa'ncoska cona 's JM ùoù dela domačega in tujega slovstva. | Ameriška cona t» HI m
V	posebni dokumentarni zbirki bo = zssr cona as’uuuBo#
France Bevk izdal knjigo spominov iz = Grčija	'
narodnoosvobodilne borbe pod našlo- = Madžarska vom «Pot v svobodo», izšli pa bodo tu- = Fanroe otoki dl spomini Toneta Fajfarja in Matev- = Irska ža Haceta ter H. del znamenitega De- = Italija dierjevega Dnevnika.	g	Uchtenstein
Poljudno - znanstvena knjižnica na- = Luksemburg poveduje vrstvo zanimivih knjig, (n. = Monaco pr. Vidmarjeve pogovore o elektriki) = Nizozemska in enako tudi poljudnoznanstvena — Norveška knjižnica n. pr. Černič: Človeško te- = Poljska lo, Pertl Eman: Zdrava koža - zdrav = Portugalska človek “d.). V cenenih zvezkih Male = Romunija politične knjižnice pa bodo obravnavana aktualna politična
drugimi izšla naslednja dela: Lev. N. Tolstoj: «Detinstvo in mladost», M. Gorki: «Med ljudmi (in. del znane _ trilogije), A. M. Nexoe: «Moja mla-
1.150.000	(neurad.) a dostna leta», Jack London:	«Zgod-
5.000	n = be», izbor iz poljske klasične proze
«,920.000	»	=	Izbor iz bolgarske klasične proze’
M21.000 (uradno) | Mjastislavski: «Kavka, ptica sporni*
7.040.000	»	—	danska» (pnproveduje o delu ruske
12.170.000	»	=	socialno demokratske stranke pred re
4.146.000	a	g	volucijo), Jose Monsidor: «O španski
a »?!!!	*	=	'bateri,> <r0man iz Spanske državijan-
3.195.000	»	=	ske vojne).
41.150.000	a H Razen navedenih ho založba Mia-
67.300.000	(neurad.) = dinska knjiga v letu 1949 izdaiala še
3>227-®B0	»	=	druge knjižne zbirke. V zbirki «Mla-
ngleška cona 22,610.030	»	= da pota» so napovedane pesniške zbir-
H ke naših mladih pesnikov Franceta .= Kosma«a. Lojzeta Krakarja, France-H ta r',lipiCa- Zbirka «Mladi oder» Ima
7.665.000	(uradno) g namen izdajati dramska dela, ki bi Jih
HZ» * Ì T i"351* mladina- v zbirki «Priro-9 «H ill	= f3	1Judjei> bo med drugim izšlo de-
hmim! *	^	0 M' 1 Jlna: <<Cl0Vck in stihija» zlt-
’ M r " a 1 š <0va: <,ZBOdbc b tehniki» ter Jakov-11.000 (neurad.) = Ijeva: «življenje zemlje» Poleg teei
209 000 (uradno) = bo letos. Mladinska knjiga izdajal
21.00	,	M	posebno zbirko, v kateri bodo izhaja"
I a zgodovinska deia in potopisi s katerimi ima založba namen, dati naffl
™ ?d'. ‘ ,zamrmva. vzgojna in idejno
San Marino
vprašanja. = Španija rudi miniaturne izdaje bodo še izba- = Švedska jale. Ob stoletnici Prešernove smrti = Švica bodo izšle Prešernove poezije (že tretja izdaja) kasneje pa še Kosovelovo izbrano delo.
9.629.000
3.135.000
23.701.000 0,312.000
16.530.000
bogata dela.
Razen tega bo izšel potopis
27,503.000 ‘"„radno! I j™'- ^ J* p*kai drugih del/v
= bodo obravnavale mladinska organi-= zacijska vprašanja, zbirka «Lutkovni
6.003.000	■
4.547.000	u
Zedinjeno Kr. 49,539.000	»
Vatikan mesto l.ooo a Jugoslavija 15,600.000 (neurad.)

t
nečiji ustanavljati šole po večjih = vaseh, najprej triletne, pozneje = večletne in z obveznim poukom. = U zadnjem času je začela graditi = nova poslopja, ki so bila zelo za-nemarjena, in večati število učnih = moči. Ce se je taka protinarodij politika poostrila v šolah, pa
"""ijiy,iiiiiii,i......	■	!	"""t""""".......................||,|ii|iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiii,iiiiiiiiii,iiii,ili,ii,i,,ii1i,i(,„il,„nl„illiil}ll|jiiiiil|ll|lliijiiiiiiiiiiiiifj|||||||||iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii|j^
Človek v borbi za hitrost
Q Jeržimu Stephensonu pripove-uj<»jo šaljivo zgodbo v zvezi z nje-ovo lokomotivo in prometnim odorom angleške zbornice. Članom -ga častitljivega odbora se je te-«j zdelo, da je hitrost 16 km; s’kapro bi vozil prvi vlak iz Manche-va Y Liverpool, prevelika in kot (®Vni argument, kj so ga imeli zo-fra n,a^r^ za zvezo> so navedli dr y°' K«! če se n. pr. postavi na »V, _a ^ival, ko bi vlak vozil s ta-
==MHe= _j
dna =
£ §
Sovjetsko letalo, ki napravi več kot 1W km
Vl'ažjo hitrostjo?
na i-eakci.iMki pogon
idijo'11 Se.skrbi naših prednikov jdav	Hitrost vlaka je že
(n j„ ,J Prekoračila 200 km na uro ralfBi P°^R tempo proti letalom sVoje,, tam' ki so šele na začetku tòi a .Ta2maha. Nenavadno se sto imh dežela, ki je še pred troat ig Zaskrbljeno gledala na hi-Hitrost krn> letala, ki prekašajo Mot • °ka-
°rJi na Lat in vijak sicer še
niso za staro šaro, vendar pa so letala na reakcijski pogon in pogrni z raketami znatno zmanjšala njihov pomen. Najvažnejše pri mo-torjdi na reakcijski pogon je to, la dosežejo lahko hitrost, ki pre-sega 1000 km na uro. Nekaj drznega je v teh tisoč kilometrih in če upoštevamo vse občutke, ki jih i-mamo pri vožnji z brzovlakom, ‘si np moremo dovolj dobro predstavljati, kako more človek doseči tako hitrost. .V zraku so vse drugačne razmere kot na zemlji in tudi ne bolj varne: zato je vestem o prvih letalih, k} so preletela 1000 km na uro, sledil ves svet z velikim zanimanjem. Bila so to letala Gloster Meteor in Lockheed-80, katerim so sledila letala Bell X.1, North American F-86 in Svvallovv; njihovim pilotom se je posrečilo, da so leteli hitreje od zvoka.
.Sovjetsko brzoletalo 12U4) km na uro
Sovjetska zveza zasleduje z veli-
.... milil,mn, .....................iiiiiiiiiiiMiiimiiimiiiiiiimiiimmu
ko pozornostjo nagle polete, toda ne samo teoretično, temveč tudi praktično. Novi tip sovjetskega letala «Jak» je prekoračil že mejo 1000 km na uro. V poskusnem poletu, o katerem so nedavno pisali,
so dosegli 1200 km na uro.
Itakctc In motorji najbliži bodočnosti
Omenjene hitrosti pa še niso dokončne. 2e danes imajo leteče puščice mnogo večjo hitrost, izpopolnjena V2, ki jo ženeta etan in tekoči kisik, doseže 4000 km na uro. Tehnične iznajdbe obetajo ob uspehih teh raketnih motorjev mnogo v pogledu poletov na druge planete. Brzoletala pa imajo namen, da vzpostavijo zvezo med posameznimi kontinenti v nekaj minutah.
Kaj pa atomska energija?
Ta epohalna energija bo imela odločujoč vpliv tudi v letalstvu in tedaj bo letalo vozilo več kot 1000 fc;r. na uro. Toda atomske energije
ne bodo uporabili za pogon vijaka, kajti Pri povečani hitrosti vijak odpove, pač pa bodo uporabljali toploto atomskih peči v motorjih, tako da bp letalo gnal prav za prav segreti zrak.
Seveda bodo omenjena letala i-mela tudi svoje slabe strani. Da bo človek varen pred radioaktivnim žarenjem, bodo stene peči izredno močne in letalo, ki ga bo gnala
(Nadaljevanje na 12. strani) TllllllllllllllllHIII|||imi|||||||||||||||||||||||||||||„1||1|(((|)|||1^.
atomska energija, bo tehtalo najmanj sto ton. Raziskovalci atomske da bodo atomska letala presegala vse dosedanje hi-
)0°000 ln etela najnKinj 2 brzino ,>0.000 km na uro.
Brez raziskovanj ne pojde, in letala na reakcijski pogon ter ra-kptni motorji so iznajdbe poslednjih let. In kakor kažejo vojne izkušnje, bodo o nadaljnjem razvoju letalstva odločala raziskovanja.
Kaj vse se Je spremenilo od časa ko je prometni odbor angleške zbormce razpravljal o tem, ali po-mem 16 km veliko ali majhno br-
' ,Pr'*mrier J' StcPhensona nas uči, da tudi prekozvočna hitrost m zadnja beseda v tehniki.
Malo letalo, ki je hitrejše kot zvok


Vzgojna posvetovalnica za matere
Sonce nas že prav prijetno greje. Prve cvetice se prikazujejo iz zemlje, zvončki in zimzelen nam oznanjajo bližajočo se pomlad. Tu-Hi ptičke se že tu pa tam oglašajo, a pri nas v Istri, žal, prav malo. Kako to? Poslušajte tovarišica.
Naši otroci nimajo ptičk prav nič radi, čeprav mislijo drugače. Zalezujejo jih, lovijo na limanice, preganjajo s fračo in zapirajo v tesne kletke, kjer tako žalostno gostole. Tako brezsrčni so! Taka j® dediščina fašistične vzgoje. Ne vedo naši otroci, kako veselo letajo ptičke po'Tivoliju v Ljubljani; ne morejo verjeti, da sé tam nikogar ne boje, da sedajo otrokom na ramo, na roke in glavo. Zdi se jim nemogoče, da jim zobljejo iz rok in jim prav od blizu zagostole lepo pesmico v zahvalo.
Pomlad je tam čudovita; sladki zvoki ptic ubrano odmevajo v gozdu. Koliko lettanja in frfotanja je od veje do veje, koliko ptičjega čebljanja med mladim zelenjem in cvetjem,, koliko glasnega veselja v naravi.
Pri nas pa ni tako, tiha je naša pomlad. Čeprav nas sonce še bolj ogreva in je nad namj jasnejše ne-bo, je vendar žalostna taka pomlad. Manjkajo ji pomladni spevi, ki jih je tako malo in še ti so zastrti s skrbjo in strahom.
Kako naj odvadimo našo deco, da jih ne bo preganjala? Kako naj dosežemo, da bi razumela, da je svobodna pesem lepša in veselejša od one v ujetništvu?
Odgovor:
Tovarišica, ki nam je poslala do-
pis iz Istre, že sama nakazuje, kako bomo otroke vzgojili, da bodo ljubili ptice in jim pustili svobodo. Naše otroke v Istri moramo vzgajati tako. kakor jih vzgajajo v današnji Jugoslaviji. Jasno je, da fašistična vzgoja ni mogla vplivati samo na otroke, ampak tudi na odrasle, ker vemo, da je pri fašistih bila navada, da so lovili ptice pevke in jih jedli; celo nekateri papeži so se radi gostili s slavčkovimi jeziki,
V otrocih kakor v odraslih, ki žive v Istri moramo vzbujati ljubezen do narave in do vsega, kar je z, naravo v zvezi; z neprestanim pripovedovanjem moramo nekaj doseči. Poleg tega pa moramo poudarjati koristnost ptičev in posebno otroci bodo sprejemljivi za to, če mu povemo, da' ptiči pobirajo sadne škodljivce in da bi bila žalostna jesen, če bi ne bilo na drevesih ne jabolk ne hrušk.
ZDRAVNIK
Smrčanje in njega vzroki
Smrčanje povzroča lahko zamašena nosna votlina, bolno povečanje nekaterih delov v zvezi z oteklo sluznico ali kak izrastek ter tudi zoženje nosnih prehodov; iz navedenih vzrokov odpremo usta in smrči-moC Seveda ni nujno, da imamo trajne motnje; včasih otečejo sluznice že zaradi prevelikega pritiska v glavo in zračni prehod se zoži. K močnemu krvnemu pritisku nagibljejo ljudje bolni na jetrih, na ledvicah ter tudi močni jedci in pivci.
Dihanje skozi nos otežkoča tudi nepravilna lega v spanju: spodnja čeljust se. povesi, jezik pade nazaj »n ovira zraku prost prehod skozi
Tako bomo oblekli naše malčke
Janezek
se
kopij
spletli jim bomo pomladanske oblekce iz tanke večbarvne volne
Zima nas ne sme ovirati, da ne l>i dojenčka v sali dan kopali, razen, če ni močno prehlajen ali če nima črevesnih motenj. Najbolj primeren čas za kopel je zjutraj med prvim in drugim obrokom hrane. V prostoru, kjer dojenčke kopljemo, naj kaže toplomer 18.0.
Pred kopanjem si pripravimo: umilvanik 2 mlačno vodo za obraz-ček, ki ga umijemo posebej; umi-valno gobico; otroško' milo; puder, stekleniško borove vode, ki jo segrejemo na sopari; sveže perilo, ki ga v mrzlih, dneh segrejemo; koščke razkužene vate; mehko krtač-Ico; majhno brisačo za obraz in fro tirko.
V kadi pripravimo vodo 37.o, poleti in pri starejših dojenčkih tudi 36.0 ali 35.0 če nimamo toplomera, nam občutljivejše mesto na komolcu, ki ga potopimo v vodo, pove primerno toploto.
Preden otroka slečemo, mu osnažimo obrazček:	tiajprej namoči-
mo kos vate v borovi vodi in umijemo dojenčku oči v smeri proti nosku. Nikdar ne smemo z istim kosom vate dvakrat potegniti otroku preko oči. Nato umijemo otroku obrazček (razen oči) z mlačno vodo, ki jo imamo v umivalniku in mu ga obrišemo z meh-ko brisačo. Ko dojenčka slačimo, ga stalno pokrivamo, da se ne prehladi. Položimo ga v kad, pri čemer mu z levico podpremo glavico, v desnico pa vzamemo gobico ali u-mivalno krpo, jo temeljito namilimo (n umijemo otroku najprej glavico, nato tilnik, vrat, ramena prsi, trebušček Ud. Seveda moramo umivati otroka prav narahlo in
Če hočeš...
da bo čopič, s katerim si pred več meseci barval, zopet uporaben, se-grej v posodici nekoliko kisa, pomakaj vanj ščetine in jih nato operi ■i mlačno milnico
. «» »
očistiti posodo, v kateri sg je prismodila jed, deni vanjo pest kuhinjske soli, nato vrele vode, jo temeljito pokrij in ko se voda shladi, boš brez težave odstranila nesnago-. «a .
očistiti flanelasto ali svileno bluzo, na katero je kanilo nekaj kapljic mleka, namaži prizadeta mesta z glicerinom, oplahni jih s toplo vodo in jih zikaj narobe z neprevročim
likalnikom.
* «» «
osnažiti preproge, posebno pred-pražnikei tedaj deni v liter sveze vode dve’ žlici salmiaka in eno žlico boraksa. S to mešanico drgni preproge s čisto krtačo, ne da bi jih preveč zmočila. Ko skrtačiš, odstrani nesnago z belo krpo, ki jo sproti splakuješ.
* «» .
imett čiste vaze in steklenice, vrzi vanje zdrobljeno jajčno lupino, na-lij vode ter jih čez eno do dve uri riba. izplakuj s svežo vodo.
, «» «
odstraniti rjo z noževega rezila, ga
drgni 1 čebulo.
MODRAK (memle)
Tržačani jih poznajo tudi pod imenom menale. Ce je le kaj rib na ribjem trgu, so modraki gotovo med njimi. Tudi jih takoj spoznaš; je to prej majhna kot velika, lepo zaokrožena riba. ki ima ob vsakem boku črnikasto štirioglato pego. Pade ti pa v oči tudi zato, ker je najcenejša riba na trgu. Ribiči jih namreč lahko mnogo polove, je pa 'pocenj tudi zato, ker .ima mnogo koščic in jo moraš prav previdno jesti, da izbereš ven malo mesa. Te ribe žive na morskem dnu in med morskim rastlinjem. Nekateri trdijo, da meso teh rib smrdi, predvsem meso samcev ob času, ko lože samica jajčeca; samice pa so takrat najboljše. Ta riba že od nekdaj n; uživala posebnega slovesa. Stavi pisatelji rimske dobe menijo, da povzroča to meso neprijetnosti v črevesju.
Modrake kupujejo predvsem revni ljudje, malo mesa se le izbere izmed kosti, slane pa ie ne preveč. V gostilnah jih običajno ne pripravljajo. Ce pa jih imajo in jih naročiš, te takoj ocenijo za reveža ali pa za tujca, ki ne ve, kaj je
Ponekod se sosedne vasi dražijo, češ da pri njih obešajo ocvrtega modraka na nit nad mizo in ko jedo polento, poboža vsak pri vsa-
kem grižljaju s polento modraka. Bolj se vaščanom ni mogoče za meriti.
V Benetkah je bil včasih znan izraz «mngnamenole»: pomenil je največjega berača alj skopuha; v ždevali so ga tistemu, kj je jedel modrake. Ce so v starem Trstu hoteli reči komu, da je bedak, so mu rekli, da je mezzomenolo, pol modraka, po kranjsko poldrugi Martin.
Dobra beneška republika je zelo skrbela za reveže. Da bi ne bili reveži lačni, so postavili v nekaterih krajih v mestu prodajalce, kjer so cvrli modrake za ubogo ljudstvo, naj tudj ono nekaj je. To so bili «frizzimenole». Poskus ni uspel in ti trgovci niso obogateli Kot spomin je ostal izraz: Guadagni de frizzimenole (dobiček, ki ga ima tisti, ki peče modrake)....
* * *
železno vino je izborno zdravilo za želodec in za okrepitev. Priporočljivo je pa tudi za ljudi, ki trpe na prehudem krvnem pritisku. Vzamemo ga trikrat dnevno po 30 kapljic na vodi ali kak! drugi tekočini.
Jajca, ki jih kuhamo v lupini, rada počijo, vendar pa to preprečimo, če vržemo v vodo, kjer se kuhajo sol in nekoliko kisa.
/litro, tako da ne traja kopel več kot S do 6' minut pri najmlajših, pri starejših dojenčkih pa lahko do 10 ali 13 minut.
Po kopeli ovijemo otroka tako, da mu gleda iz brisače samo obrazček; najprej mu osušimo glavico, nato vse telo, pri čemer ga zopet ne smemo drgnili. Na občutljivejših mestih otroka potresemo s pudrom in ko je oblečen, mu moramo osnažiti še nosek in všesca, kar opravimo z zvitimi koščki vate. Tudi te koščke moramo sproti menjavati Iz ušesk mu moramo odstraniti ušesno maslo in tudi vodo če mu je šla vanje med kopanjem. Dobro mu moramo osušiti kožo za ušesci, da se mu ne vname. Nato mu skrtačimo glavo z mehko krtačko in mu jo namažemo Z oljem, da se ne začne luščiti.
Dojenčku do 5 mesecev moramo vedno podpirati glavico, ko ga pre. našamo. Ce je otrok nervozen in ne spi mirno, je dobro, da ga kopljemo zvečer pred zadnjim obrokom hrane. Tudi večerna kamilična kopel je odlično pomirjevalno sredstvo, ki pa prihaja v poštev le v izjemnih primerih,
* * *
VROČICA
Na splošno je vročica prav tako znana kot vročina, toda medtem ko se nam poveča telesna temperatura, ko imamo vročino, se pri vročici to ne dogaja, pojavijo se drugi značilni znaki!
Vročica popade tudi liudi, ki niso plašljive narave in nas prevzame takrat, kadar si predstavljamo, da bomo morali svore umske in duševno sposobnosti izpostaviti preizkušnji in se bojimo, da ne bomo uspeli.
Cut odgovornosti se stopnjuje po navadi pred kakim javnim nastopom (pri izpitnih kandidatih, igralcih, govornikih itd.).
Kako občutimo vročico?
Zviša »e nam krvni pritisk, pospeši srčni utrip, zardevamo in bledimo, mrazi nas, včasih se tudi po. timo in solzimo Ni dvoma, da povzroča vse te znake vegetativni živec, ki reagira brez naše volje, avtomatično. Vročica nas napade in tudi z najboljšo voljo se je ne moremo ubraniti.
Poznamo več vrst vročice; lahko bi rekli odrsko vročico, ki obide igralca pred nastopom; on čuti neko težo nad seboj, čuti zadrego, ki pa izgine, čim stopi na oder. če'ga pa tudi med predstavo ne zapusti pa tudi lahko ne škoduje njegovi igri, pač še koristi. Le redko povzroči vročica katastrofo. Kako se je ubranimo, bomd izvedeli prihodnjič-
* # *
Zlate predmete očistimo najprej krtačo in vročo vodo, kateri dodamo malo salmiaka in mila, nato jih ži-peremo z mrzlo vodo in posušimo : volneno krpo.
Kamilične parne kopeli očistijo ko žo temeljito In jo poživijo. V vodi zavremo pest kamilic In držimo nad njo obraz; glavo pokrijemo z brisačo, da para ne uhaja. Ko si obraz temeljito spotimo, si ga operemo z mlačno vodo in natremo s krem«,
nos. Seveda je smrčanje različno. Nekateri smrče le malo časa ter jim zadostujejo le 2-3 vdihi, da spet pravilno dihajo; take vrste smrčanje jq značilno za površno spanje. Važno pa je, da vemo, kako si pomagamo, če smrčimo ves čas spa-nia. Najprej pojdimo k zdravniku za nos in grlo. Ko nam odstrani ovire, smo že tri četrt ozdravljeni! tedaj naj nam prejšče še jetra in ledvice, obenem pa upoštevajmo, da je dobro, da večerjamo zgodaj in lahke jedi. Pritisk krvi v glavo preprečimo z visokim zglavjem in če poskrbimo za tople noge Tudi kopeli v gorčični vodi pred spanjem so zelo priporočljive.
Ce imamo prešibke mišice v spodnji čeljusti, tedaj je bolje, da ležimo na desni strani telesa, seveda pa to vedno ne pomaga, ker med spanjem spreminjamo lego, zato bo najbolje, da si v takem primeru zvežemo spodnjo čeljust.
Ravnajmo se po omenjenih nasvetih, in znebili se bomo velike neprijetnosti.
KUHINJA
v predpustnem času
Počena Idilo zolje
Prevr; v vreli vodi 1 do 1 1/2 kg kislega zelja. Raz g re j v kozici dve žlic! masti in prepraži ocejeno zelje. Primerno kozico namazi z mastjo; nareži kuhan krompir ter obloži z njim kozico; naloži nato dva prsta debelo zelja; na zelje položi tanke rezine prekajenega in kuha. nega bolj mastnega prašičjega mesa; vrh mesa naloži vrsto krompirja, potem zopet zelja, vrh zelja meso, na meso krompir, na krompii dve žlici kisle smetane. Postav; v pečico, da se malo popeče.
Pnhtni hlapi
Za krape vzemj najboljšo, suho presejano moko. Vse primesi naj bodo ogrete. Ogrete naj bodo tudi deske, prtiči in prostor, kjer vzhajajo. Da bodo lahki, naj bo testo vedno nekoliko mehkejše, kakor za navadno kvašeno testo.
Deni v skledo 1/2 kg moke in naredi v sredi jamo. Zmešaj 5 žlic mlačnega mleka^ 2 žlici moke, košček sladkorja in 2 - 2 1/2 dkg kvasa vlij k 1/2 kg moke, presejane v skledo. K vzhajanemu primešaj mlačno mešanje, za katerega melai v loncu 10 dkg presnega masla, 5 dkg sladkorja in 5-8 rumenjakov; ko naraste, postavi na štedilnik, prilij 1/8 1 svežega surovega mleka te: mešaj, da se segreje, zavreti pa no sme. Priden; pol žlice soli, 2 žlici ruma in malo stolčenega mu-škalovega cveta. Vse dobro zmešaj, prav dobro vtepi in pokrij, da vzhaja. Vzhajano testo rahlo zvaljaj pol prsta debelo in izkroži z nbodcem krape. Na sredo krapa dnj malo marelične ali kako druge goste marmelado, pokrij z drugim krapom stisni ob robu. da se spiamela in izreži z manjšim obodcem. Krape položi dva prsta narazen na prtič,' potresen z moko, pokrij jih in postavi na topol, toda ne vroč prostor, da vzhajajo; dobro jo, če napol vzhajane obrneš. Razgrej v kozic; za 2 prsta masti. Se bolje, če vzameš polovico masti jn polovico masla. Ko je dobro vroča, jo odstavi in ko se nekoliko ohladi, vloži vanjo vzhajane krape tako. da le zgornja stran na masti. Ne daj jih na tesno, ker se ne cvrejo lepo. Ko jih daš v kozico pokrii in potresi kozico, da narastejo. Cim so na spodnji strani bledorumeni. jih obrni, a ne pokrij več. Rumeno o-cvrte poberi s penovko na ccdn.iki da se odtečejo. Potem jih položi na pivnik, nato na lično zložen, n** krožnik položen prtič, potresi '* vanilijevim sladkorjem ter daj 4® tople na miz«.
Precep lje vanj e sadnega drevja
Vrednost sadovnjaka je odvisna od najrazličnejših činiteljev, ki odločujoče vplivajo na redno rodovitnost drevja in kakovost pridelka. Rodovitnost in kakovost sadja sta poleg drugih okolnosti zelo odvisna tudj od sadne vrste. Razen naravnih pogojev moramo pri izbiri vrste upoštevati tudi tržne možnosti in gospodarsko vrednost.
Ravno o številu sadnih vrst lahko trdimdpda jih je v naših, zlasti starejših sadovnjakih preveč. Se vedno zastopane so številno manj vredne, slabo rodovitne vrste. Ta kega pridelka zaradi slabe kakovosti največkrat ne moremo vnovčiti po zadovoljivih cenah. V mislih imam predvsem zgodnja in pozna jesenska jabolka. Ta običaj no težko prodamo, ker je v času, ko dozorevajo, sadni trg -založen z boljšimi vrstami sadja.
Da dvignemo rodovitnost sadnega drevja, zboljšamo sadne pridelke in povečamo vrednost sadovnjakov, moramo pristopili k širokopoteznemu precepljevanju sadnega drevja. Za precepljevanje prihajajo v poštev stara drevesa, ki so sicer zdrava in dovolj močna. Kakor pomlajevanje, tako lahko uspešno izvajamo tudi precepljevanje sad nega drevja le pri onih sadnih plemenih, ki dobro prenašajo rez. To so pa predvsem peckarji. Tudi ko-ščičasto sadno drevje lahko precepimo, alto ni prestaro, vendar cep ljenje tu ni tako uspešno.
Precepljevanje P2 lai**50 soaot'no izvajamo le, ako si napravimo dober načrt. Pri sestavi načrta nam služi kot podlaga skupno število sadnega drevja, ki iz kakršnega koli vzroka ne ustreza gospodarskim zahtevam in jc se sposobno za pre-cepitev. V načrtu predvidimo, ko liko dreves lahko letno precepimo, ne da bi bili pri tem preveč pn krajšam na letnem pridelku.
Nadalje določimo, katere vrste in koliko od vsake vrste nameravamo cepiti. Pri določevanju vi st je potrebna naj večja previdnost, Vedeti moramo, katere bodo v danih nabavnih prilikah najbolje uspevale •jn kako bomo sodie teh vrst lahko Vnovčili Gospodarska vrednost pre. * popij enega drevsa bo v glavnem odvisna od trgovske vrednosti vrste. Držati se moramo vedno načela; ■cepimo malo število vrst prvovrstne kakovosti, ki primerne za 'daljši prevoz in za shranjevanje čez sitno Upoštevali pa moramo, da Vse 'sadne vrste rimajo dobrega cvetnega prahu. Cepimo zato na Vsakih deset dreves vsaj po eno drevo take vrste, ki ima dober cvetni prah.
Preden začnemo precepljati, ino-Camo drevo zato primerno pripraviti. Odžagamo veje po istem načelu kakor pri pomlajevanju, vendar s to razliko, da pri mlajših drevesih prikrajšamo veje za en Četrt, pri starejših pa na eno tretji-m» dolžine, vendar pa tako, da ostanejo spodnje veje nekoliko daljše. Krona naj obdrži svoji naravno obliko. Pri starejšem drevju pustimo U.ve do tri veje neprikrajšane, •n sicer tiste, ki jih ne nameravamo
precepiti, ampak jih bomo nasled nje leto odstranili. Pustimo jih zaradi normalne prehrane drevesa tasimilacije, dihanja in izhlapevanja vode, kar je važno tudj za .hitrejše celjenje ran. Te veje odstrani mo šele takrat, ko so cepiči že močno razviti in imajo dovolj listja.
Cepiti ne smemo šibke vrste na močno rastočo podlago ali vrste, ki zgodaj poganjajo, na pozno poganjajoče vrste. Najbolje ie cepiti enako z enakim, enako bujno vrsto na enako bujno podlago, ki tudi istočasno poganjata.
Cepiče narežemo v zimskih mesecih — januarja in prvi polovici februarja. Režemo jih iz najbolj rodovitnih dreves, odpornih prot: boleznim zajedavcem in pozebam, kajti dobrg in slabe lastnosti ma Učne rastline prenašamo s cepiči na precepljeno drevo. Cepiče hranimo do pomladi v kleti v zmerno vlažnem pesku, da se ne izsušijo Ne sme pa biti prevlacen,da cepičev ne napade, plesen. Najboljši način cepljenja je žlebičkanje, dobro in enostavno je tudi cepljenje za lub. Mnogi se poslužujejo tudi sedlanja.
Na tanjše veje cepimo enega do dva, na debelejše jja dva do tri cepie. Postavimo jih kilokor mogoče navpično ali poševno navzgor in jih takoj povežemo z rafijo, motvozom ali predivom. Rane na cepiču in podlagi zamažemo s cepil-no smolo. Da ne bi ptice odlomile cepičev, privežemo nad nje locenj iz leske, vrbe in podobno. Ce smo cepiče povezali z motvozom ali predivom, moramo vez po dveh mesecih zrahljati.
Naslednjo pomlad odstranimo vse necepljene veje. Cepiči se tako že
v drugem letu močno razvijejo, Najpozneje tretje leto odstranimo vse odvisne cepiče. V tretjem in četrtem letu bo pričelo precepljeno drevo roditi in bo že po nekaj letih donašalo normalen pridelek.
V krajih, kjer imamo veliko število domačih manj vrednih vrst, precepimo sadno drevje čimprej. Takoj pa moramo pristopiti k precepljevanju manj primernih vrst v krajih, kjer je. drevje okužilo ameriški kapar. S prikrajšanjem vej bo zatiranje tega zajedavca mnogo bolj. uspešno, ker precepljeno drevo lahko bolj temeljito in poceni škropimo.
Prepričan sem, da bomo lahko izvedli precepljevanje ,ako bomo znali vse potrebno pravilno pripraviti. Uspehi pa se bodo pokazali že po nekaj letih v boljšem in obilnejšem pridelku.
Pri zadnjih dveh primerih pa je nevarno, da se cepiči radi odlomijo. Ponekod je najbolj razširjeno cepljenje v razkol. To je najstarejši in najboljši način, ker se rane .posebno pri debelejših vejah v notranjosti razkola navadno dobro ne zarastejo in se veje v poznejših letih rade lomijo. Precepljujmo marca do druge polovice aprila, preden prično močneje krožiti sokovi po drevesu. Cepimo ob hladnem in vlažnem vremenu, da se rane pri cepljenju ne izsušijo.
Ko smo veje odžagali, obrežemo rane z zakrivljenim sadjarskim nožem, da postanejo gladke. Cepilni nož mora biti oster, da je rez gladka. Uspeh cepljenja je odvisen tudi od ostrine noža in koristi cepljenja. Zato cepimo hitro, da se rane ne izsušijo.
ZIVINOZDRAVNI K |
Bolezni želodca in črevesja pri živini
Naloga želodčno-črevesnega kanala je, da nadaljuje in dokonča prebavo, kj se pričenja v ustih. Prebavljena hrana se mora raztopiti v vodi in spremeniti v enostavne sestavne dele, da jo lahko črevesa vrskajo in po krvnem in linf-nem obtoku odpošljejo slanicam.
Prebava hrane poteka ob izločevanju raznih želodčno-črevesnih in trebušnih žlez (jetra, trebušna sli-novka). Želodčni sok vsebuje v glavnem solno kislino, pepsin in ferment za sirjenje mleka. Črevesni sok vsebuje erepsin in fermente, potrebne Zg prebavo ogljikovih hidratov (sladkorja). Prebavo olajšujejo neštete bakterije v debelem črevesu in pri prežvekovalcih v predželcdcih. Želodčna in črevesna flora je pri rastlinojedcih nujno potrebna za prebavo celuloze.
Skoraj vso prebavljeno hrano vsrka dvanajstnik in tenko črevo. Debelo črevo vsrka le nekaj soli in sladkorja ter večino še preostale vode.
PRIPRAVIMO CEPIČE
Sedaj v februarju je najboljši čas za nabiranje sadnih in trtnih cepičev. Zelo pogrešeno je, odlaša-ti s tem delom do cepljenja. Cepi-č), ki jih naberemo tik pred ceplje-■jOjem, so tedaj že močno sočni. Za-f'-ip-adj tega poženejo taki cepiči zelo “v-lnaglo, že prej, kakor so se prijeli, - fin posledica takega ravnanja je, ^ da se cepiči posuše. Drugače je to | pri cepičih, ki jih naberemo nekaj E tednov pred cepljenjem. Taki cepi-I 6i še niso v soku in poženejo kas-I neje, šele tedaj, ko so se prijeli.
I Cepiče nabirajmo le od plcmeni-■t tih in dobrih vrst. Zlasti moramo -:'t to upoštevati pri nabiranju cepičev ''v1. V vinogradu. Ni dovolj, da upošte-»b varno samo vrsto sadnega drevesa ‘Mali trte, od katere vzamemo ce-‘raf>iče ampak vedeti moramo, kako llt'|iotična trta ali jlrevo rodi. Tega ne vidimo v tej dobi. Zato si pa noramo zabeležiti že pred trgatvi-Ullll o take trte z vidnim znakom. Naj. V. polje je, da pobelimo kole takih
trt z apnenim beležem. V sadovnjaku navadno tega ni treba, ker pri majhnem številu dreves navadno na pamet vemo, katero drevo je rodovitno in katero ne. Pregovor pravi: «Kakršna mati, taka hči!», kar velja tudi za drevo in trto. Zato, trtorejci in sadjerejci, upoštevajte to dejstvo in režite cepiče samo od rodovitnih trt in dreves. Nekateri režejo cepiče tudi od mladih dreves, ki niso nikdar še rodila. To je napačno, ker za drevesa, ki še niso rodila, ne moremo vedeti, kakšno rodovitnost bodo imela. Isto velja seveda tudi za trte.
Zarezane cepiče zvežemo v snope in jih opremimo z leseno trščico, na katero zabeležimo s črnilnim svinčnikom vrsto. Cepiče, zvezane v snope, hranimo do uporabe v hladn; kleti, zakopane do polovice v vlažnem pesku. Na ta način ohranimo lahko cepiče do zgodnje spomladi, ne <la bi sc posušili ali pognali.
Zelodtno-črevesno gibanje in rij-, Ueni ali dobro „hranjeni, skanje (penstaltika) potiska hrano varniške ostanke se mora naprej iz njega v drugi del pre- ' bavnega kanala. Krma rabi zg prehod skozi prebavne organe pri govedu približno ?-4 ure. Trajanje prehoda je v glavnem odvisno od vrste hrane (mehka ali trda):-
Bolezni želodčno-črevesnega trakta motijo izločevanje prebavnih sokov, vsrkavanje hrane in peristaltiko.
V praksi so motnje v prebavilih najštevilnejše med vsemi boleznimi naše domače živine. Pojavljajo se kot samostojne ali kot posledica mnogih drugih, ppsebno kužnih bo. lezni. Skoro vedno se k tem motnjam pridruži obolenje želodčno-žrevesne flore, kar povzroča prekomerno kipenje ogljikovih hidratov in gnilobo beljakovin. Ce črevesa te pokvarjene snovi vsrkavajo, se pojavi autointoksikacija (sa-mozastrupljenje).
Najnavadnejši vzrok bolezni želodca in čreves je krma. Tudi zdrava in dobra krma, če ni pravilno sestavljena, povzroča lahko motnje v prebavi. Glavni sestavni del hrane, tj, beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, mineralne snovi, vitamini in voda morajo biti v njej sorazmerno zastopani. Nepravilno pripravljanje in krmljenje kakor ludi prevelika množina zdrave krme, povzroča motnje. Z druge strani so vzrok bolezni razni strupi, strupene rastline, paraziti ter bak. terije in glivice, ki so se razmnožile po krmi.
Dogodi se, da oboli v hlevu samo ena ali le nekaj glav živine, čeprav je bila vsa enako kr mijena.
Vzrok temu tiči v količini in kakovosti krme ali pa tudi v tem, da so nekatere živali občutljivejše za nekatere vrste snovi in povzročajo motnje v prebavi če jim pokla-damo v preveliki množini (podobno urtikarija pri človeku).
Mnogokrat . zadostuje, da požre žival malo sena, ki je splesnelo v kakem kotu senika in že oboli. Nevarni so tudi ostanki tovarniških izdelkov, kakor pive, olja, sladkorja itd., če niso pravilno priprav-
Na to-želodee
postopoma privaditi. Močnatih izdelkov ne smemo dajati živinj v prevelikih množinah, ker jih nena-vajeni želodec le težko prebavlja. Zelo pogosto opažamo motnje v prebavi spomladi ali jeseni, ko prehaja živina od suhe na zeleno krmo ali obratno. Prehod mora biti postopen.
Močnati ali podobnj izdelki, katerih živina ne prežvekuje, odhajajo skoro naravnost v želodec. Ce so pokvarjeni ali zastrupljeni, pa opazimo znake bolezni že nekaj ur po krmljenju. Rastlinska krma o-stane y predželodcih mnogo caso zaradi razkrajanja iri če ni pravilna, povzroča bolezen šele v enem ali dveh dneh. Izjemo pri tem delajo zelene rastline, kj prično kipeti takoj po krmljenju in razvijajo velike množine raznih plinov (napenjanje po zeleni detelji).
Bistveni znaki bolezni posameznih delov prebavil so pri boleznih želodca naslednji: pomanjkanje teka, pri bolezni tenkega črevesa je bla*o trdo in hrana neprebavljena, pri nepravilnem delovanju debelega črevesa je blcto mehko ali tekoče (griža). Ker pa navadno hkrati oboli večina ali vsi deli prebavil, se tudi omenjeni znaki pomešano javljajo. LP v redkih primerih se bolezen omeji na en del prebavnega kanala.
Dr. M Legiša
O napravi novih
sadovnjakov
(Nadaljevanje članka iz prejšnja številke).
Ne smemo pozabiti, da morajo drevesca najti v zemlji veliko količino redilnih snovi, če hočemo, da uspevajo. Preskrbimo sj zato pravo, časno dovolj dobrega gnoja in po-; trebnih umetnih gnojil.
Kakih 15 do 20 dni pred saditvijo napolnimo 3/4 jame takole: na dno namečimo navadne zemlje, vrh' nje pa denimo zemljo, pomešano ž dobrim gnojem. To napravimo največ zaradi tega, da se ne bo drevesca, je potrebno, da zasadimo v Ce sadimo visoka in srednja dre-; vesca, je potrebno da zasadimo v bližino, kjer bo stalo drevesce, kol. Ta naj. bo raven in olupljen, ker le tako bo trajal delj časa in ne bo nudil zavetišča škodljivcem, ki se najraje skrivajo pod skorja
Način saditve
sadnega drevja
Pred saditvijo prepričaj se, da so drevesca zdrava. Skorja ne sme biti odrgnjena, prav tako ne smejo biti koreninice plesnive. Biti mo. rajo tudi.dobro razraščene ter bogate s koreninicami.
Pred saditvijo moramo drevesca primerno obrezati. To delo izvršimo takole: če drevesce še nima nobene prave krone, skrajšajmo mlado de-belče v višini, v kateri želimo imeti krone, in sicer visokodebelna drevesa v višini 1,80 m, nizkodebel-na drevesa v obliki grma pa v višini dobrega pol metra. Ce pa ima drevesce že krono in je ta na pravem mestu, skrajšamo tudi to, in sicer tako, da obrežemo na kratko vse močnejše mladike, dočim skrajšamo le malo ali tudi nič vse, šibke mladike. Mladik navadno pustimo le pet ali tudi manj. Bi-eskvam je najbolje, da pustimo samo tri mladike, ki jih tudi skrajšamo. Na ta . način obrezano drevesce se bo razvijalo v obliki kotla. Za drugo drevje, zlasti za hruške in jablane, ta oblika ni primerna, ker se veje rade odkoljejo, posebno v velikem snegu. Mladike skrajšamo navadno za 2/3 dolžine. Ko smo skrajšali krono, skrajšamo še korenike. Rez na korenikah naj bo gladek. Končno je zelo priporočljivo, da namakamo korenike nekaj dni, preden jih zasadimo, v vodi, kater; smo primešali nekaj krav jeka in ilovice. Na ta način zelo pospešimo, da se drevesca primejo,
Pri saditvi morata biti vsaj dve osebi. Ena drži drevesce v primerni višini, druga pa stavi koreninice v pravilno lego, to je, ne preveč navpično: z rokami naj potem zagrebe korenine, seveda z najboljšo zemljo ali pa peskom. Pri tem opravilu uporabljaj roke, ne pa nog. Ko so korenine pogrnjene, potresi dobrega gnoja in umetnih gnojil v naslednji meri: 0,5 kg superfosfnta in 0,25 kg kalijevega sulfata.
Nato napolni jamo z navadno žemljo in pazi, da ne zakriješ cepljenega mesta. Ce je potrebno, vsa-jeno drevo tudi nekoliko zalij, nakar ga priveži k opornemu kolu, vendar ne pretesno. Pozneje šele deblo dobro preveži.
Ne vsadi drevesa pregloboko ako I hočeš imeti dober uspeh. Cepljeno mesto mora biti vedno najmanj 5 cem nad površino zemlje. Na vsak način ne sme biti vrat drevesca zakrit več kot 10 cm. Tako vsajeno drevesce moramo razkužiti s 3 odst. no raztopino modre galice in apna ali po 3 odst. prahu Caffaro.
To bi bilo na kratko vse, kar mori vsak sadjar vedeti o napravi novih sadovnjakov, ki dajejo po krajih. kjer je sadjarstvo razvito, dobre dohodke. Ce bomo sadovnjake Pravilno pripravili in če se ne bo; do naši sadjerejci strašili dela ne stroškov ter gnoja, ki ga moramo rabiti v obilici, bodo lahko tudi naš} sadovnjaki več nesli ko doslej.
12
L luDSKi TEDNIH
MARIE MAÌEUOVÀ
KOMAN
Vedel je, zakaj podi sestri. Ni ju mogel potrebovati pri načrtih, s katerimi se je ukvarjal. Tu je bila potrebna pomoč popolnoma drugih ljudi. Ni mogel niti skriti ceselja, da je oče umrl, a naj-. rajši bi ga bil dal odpeljati v mrtvašnico takoj drugi dan, da bi mogel čimprej začeti z izpremem-bami, od katerih je toliko pričakoval. Imel je samo eno roko, a ta je bila trdna in močna za tri. V nekaj tednih so prišli naročeni stroji. Vsi zidarji, kolikor jih je ostalo v vasi in okolici, šepavi, pois te pi, grbavi, so postavljali dimnik, kmetje so vozili krompir v 'mlin ponoči, skrivaj na vo-zeh, kočarji na samokolnicah, javno v vagonih pa je prihaja! krompir od drugod, bil je baje zmr-. znjen in nagnit in zatorej neuporaben za prodajo po predpisani nizki ceni. Iz takšnega krompirja so izdelovali povsod v sušilnicah, terilnicah in mlinih krompirjevo moko, ki je bila bela ko sneg, nekoliko ponarejena in je šla za drug denar v messto, kjer se je sodrga pulila zanjo.
Jaruš pa je držal besedo, pomagal je ne samo s poroštvom, marveč tudi z denarjem. V hlevu so spet stali lepi konji, ki jih ni nihče rekviri-• ral, je mukala rejena živina a mljnarski pomočnik je postal nadzornik nad gručo žensk, ki so bile zaposlene v tovarni za krompirjevo moko. Šele zdaj Je pomočnik razumel Antona in se je seveda takoj postavil na njegovo strans novi gospod tovarnar ni imel zvestejšega čuvarja svojega " imetka. Vzel je na delo tudi Kaftanovo Betko, toda ji je ukazal, naj ne hodi preveč pod nos Antonu, ker bi se utegnilo to slabo izteči'zanjo. Beta j ebila nejevoljna, a je poslušala, ker ta zaposlitev v rednih in določenim urah ji je dovoljevala, da se je lahko vsaj zvečer ukvarjala s spojim otrokom. Kot hišna postrežnica se je včasih zamudila do noči.
j-v i 1 Antort Sc'rti menil Za delavke in to jé; bila'pjena sreča. Sicer bi jo bil težko trpel v'svoji bližini iz strahu, da si ne bi lastila kakšnih posebnih pra-V(ib‘. Tiieli izplačevanje je prepustil pomočniku, ki mu je prinesel na veliki poli vse sešteto do vinarja. Sam se je naslajal s pogledom na strdje, ki so bili od nekdaj njegova ljubezen.
Končno jih je imel tu, e sijajne mehanizme, ki so opravljali delo za človeka, nadomestovali
oškodovancev in postal član okrajnega odbora, kar mu je prineslo razširjenje stikov, in vsakdo, kdor ga je potreboval, mu je rad ustregel. Ko pa predelovanje krompirjeve moke ni več neslo, je prodal stroje v Jugoslavijo in opremil mlin z najmodernejšimi stroji ter izkoristil vse tehnične novosti.
Z Janušem sta sc vselej naglo in točno dogovorila. Molče sta ustanovila pridobitno družbo za izkoriščanje za vsako ceno. Jaruš je tvgal pri Antonu del svojega kapitala ne morda iz sorodniške ljubezni, ampak zato ker je slutil v njem vse lastnosti, ki so se pozneje tako sijajno pokazale. Kadar je bil v dvomih pri svojih podjetjih, se je posvetoval z njim, ker je imel Anton dober voh, kdaj se kaj posreči, kdaj ne. Tako je svetoval Ja-tako čudovite njegove roke, noge, daleč prresega- ru®^> n,aj kupi veleposestvo v dve uri oddaljeni li točnost njegovih gibov, spretnost rok, izpremi- y.a.s*’ katerega lastnik, se je un či] z vojnjjni poso-
njali okornost v gladko eleganco in niso potrebovali ne plačila ne kruha ne oddiha ter so lahko tekli dan in noč, če so jim znali streči.
jili. To posestvo je imelo v kratkem času desetkrat večjo ceno kakor takrat, ko ga je kupil. Za časa slovaške vojne je Jaruš izstopil iz Sokola, da
Njihovo enakomerno ropotanje ga je dvigalo, ,n5 b’ mo«!i p1risi,iti brfniti domovine proti v njihovem zateglem oddihavanju je imel pose- madžarskemu vpadu v smislu odborovega razgla-ben užitek. Piščalke, ki so naznanjale začetek in fa Skvorsko domačijo m mesarijo je dal v najem, konce njihovega dela, so vplivale nanj kakor klic m.k.cr s5 Jc njcf>v ^misijonarski urad razšel sko-
rednega otroka.
Stroji so bili davno Antonovo hrepenenje. Še ko je bil oče živ, je hotel dvigniti mlin in je mamil očeta sprividom denarja^ ki se bo s stroji usul kakor dež z oblakom. -Že davno je hotel vpreči v vajeti svojih, koristi eno od tistih čudežnih sil, ki poganjajo svet naprej, elektriko, paro, imel jo
raj istočasno s koncem vojne, se je preselil na ve-lepostvo.
Med praškimi in vaškimi sorodniki je nastopil po pogrebu dolg molk.
Vlak,s katerim sta se Lenka in Marija peljali domov pomladnega dne, čigar vreme se je na večer spremenilo v pljuskavico, je bil nabit poln
v načrtu dobiti denar s prodajo'polja. Zlasti ga je ljudi z nahrbtniki in vrečam’, s katerimi so si Pra-mrzela ledipa pod>. gozdom,- ki je bila zagozdena Žani dopolnjevali javno preskrbo. Sestri sta s te-med tuja zemljišča in dobra'samo za šolske izlete, žavo našli mesto na stopnicah, med vožnjo sta Počasno, zaostalo delo v mlinu in pomanjkanje prelezli barikado vreč in prebili vso pot na va-
podjetnosti ga je dražilo, razlagal je, svetoval, zahteval Bilanski, ki ga je najprej molče poslušal, je nato vzrojil in jezno kriknil:
»Prodaj polje, prodaj očeta, prodaj mamo in kupi si stroj«.
Strgal je z zida bič, hoteč pokazati s tem samo svojo nejevoljo, ker se vendar ni upal udariti dolgina.
Tako mu ni ostalo drugega, kakor čakati na očetovo smrt. Da bi se sam česa lotil, ni mogel misliti, ker jc bil brez roke in brez vinarja. Bilan-
gonskem mostiču. Lenka je sedela na vreči oglja, ki si ga jc nekdo peljal v Prago ne glede na daljavo in težavo dostave.
Vožnja jc bila polna dogodkov. V vlak jc prišla vojaška policija ter pregledala vojake in može v civilnih oblekah, nekaj sumljivih oseb je skočilo med vožnjo iz vlaka in zbežalo po polju Potem se je vlak ustavil sredi polja, ker so nenadoma zapazili, da pušča bencinska cisterna, ki je bila pripeta med tovornimi vagoni A ni tekel bencin, ki je bil namenjen v Nemčijo, marveč se je usipala
ski se je iz nekega nejasnega nagiba oklepal zem- v tankem curku zlata pšenica. Ko se je to razve-Ije, ki je bila po njegovih zakonih edina poštena deio, so ljudje skakali z vlaka, lezli pod vozove,
hraniteljica, ter zavračal stroje kot nekaj slabega in kvarnega za človeka.
Anton pa jih je znal dobro izkoristiti. Prišel jc na Jo, da jc lepo živeti brez dela. Vojna ko-
ter nastavljali žepe, čepice, vrečice in torbe. Naposled je vlak z veliko zamudo prispel v Prago. Na kolodvoru se je pričela nova prevara javnega reda: tu sta stala dva uslužbenca, ki sta po najno-
pjunktura sc je sijajno razvila, zato mu je bilo veiyj’ cn dan stari naredbi prežala na mleko in v
Skoraj žal, ko je slišal, da se fronte rušijo prav v ča^u^ ko je bil krompir pridelan in je bil najugodnejši Čas za dobro kupčijo. Ko je prišlo do prevrata, pa se je umiril, videč, da jc pretekel mesec, dva, in se draginja živil ni zmanjšala ter da je način dela in proizvodnje ostal isti. Postal je delničar sladkorne tovarne, pri občinskih volitvah je bil izvoljen v občinski svet kot zastopnik vojnih
mačji modrosti praznila zaplenjene steklenice in kangle v eno edino veliko kad.
Lenka se je po poti nadihala mrzlega zraka, ki ga njena dihala niso prenesla brez posledic, in je obležala. Medtem ko sta bili doma, je Mariji uspelo pregovoriti Lenko, da ne pojde več v lazaret. Tiha Marija sc je zelo veselila svojega uspeha. Kajpak ni vedela, da ima Lenka nov načrt.
Slovenska knjižna
setev in žetev
(Nadaljevanje z ». str.)
oder» pa bo skrbela za igre naSih lutkovnih gledališč.
Cankarjeva založba
pripravlja za leto 1949 prav tako bogat program. Predvsem bo letos založba nadaljevala z izdajanjem klasičnih del marksizma in leninizma, ki jih Se nimamo v slovenskem prevodu ali pa so ti prevodi že zastareli, knjige pa razprodane. Izdajanje tovrstnih knjig predstavlja torej osnovno nalogo te založbe tudi v novem letu. Med temi deli bo izSlo tudi Marx - Engelsovo izbrano delo v dveh knjigah, Leninovo izbrano delo v štirih zvezkih, znano delo * Marxa: «Beda filozofije», Stalinovo delo: «Marxizem in nacionalno - kolonialno vprašanje» ter že druga dela. Krajše razprave mar-xizma m leninizma, (med njimi: Sta-lin: «O vprašanju agrarne politike v ZSSR», Engels: «Konspekt kapitala» Lenin: «Agrarno vprašanje v Rusiji»! Lenin: «Socializem in religija» bodo’ izhajale v t. im. Mali knjižnici marxiz. ma in leninizma. V posebni Ekonomsko - filozofski knjižnici bo tudi izšla vrsta zanimivih del.
Cankarjeva založba pripravlja za leto 1949 II. del Titove knjige: «Graditev nove Jugoslavije», Kidričevo delo: «Gospodarski problemi FLRJ» ter zbirko govorov oz. člankov B. Ziherla, M. Marinka in V. Molotova.
Poleg literarno kritičnih člankov (Marx - Engels: «O literaturi», M. Gorki: «V literaturi», Zogovič: «Na po-
prišCu) bo Cankarjeva založba v novem letu izdala vrsto leposlovnih del. Omenimo samo nekatera, tako roman Gorkega «Življenje Matveja Kožemja-kina» ter istega pisca: «Življenje Klima Sangina» v štirih knjigah, pu jugoslovanskih piscev so v programu ColakoviC z «Zapiski iz narodnoosvobodilne borbe» (II del) ter hrvatski pisatelj Cesaree z Izbranimi novelami. Iz sovjetske literature bo prevedenih nekaj romanov, ki so doživeli velik uspeh in so posebno zanimivi, med njimi roman «Sreča», ki ga je napisal Pavlenko, Tinjanova roman «De-kabrist Kihelbeker» ter Veršlgorovo delo: «Ljudje čiste vesti».
Slovenska narodna zavednost
v Slovenski Benečiji
(Nadaljevanje z K. str.)
letilSOlvViskoršo v Tarčentskem okraju D. M. Pascolo, gimnazijski profesor iz Jelisavecl grada v Ukrajini čigar oče je bil iz te uasi. Prav v istem času, ko se je tam mudil sloveči slavist prof. Baudouin de Courtenay. Razumljivo, da so taki stiki koristili stvari narodnostnega prebujanja.
Čeprav so italijanske oblasti ustanovile učiteljišče v Sv. Petru, to jp v središču beneškega ozemlja, pa potujčevanje vendar ni naglo napredovalo. Statistike nam povedo da so Benečani dobro Prestali najtežji preizkušnji.
Ko je prišel fašizem na oblast,
Je takoj začel raznarodovalno politiko v novo pridobljenih pokrajinah in kar jc še slovenskega
prosvetnega delovanja Bilo, ga je uničila že prej omenjena odredba iz leta 1934. To je bil izredno hud udarec, ki pa so ga beneški Slovenci kljub vsej strogosti izvajanja dobro preboleli kar je prišlo do izraza v dnevih narodno osvobodilne borbe, ki je zajela tudi beneške Slovence.
Tukaj začne novo poglavje v prebujanju narodnostne zavesti beneških Slovencev.
Mladeniči, ki so jih fašistične oblasti mobilizirale v vojake, so postajali za fašistično Italijo malo zanesljivi, kajti že leta 1939. so se začele pojavljali med njimi narodno osvobodilne težnje. Oblasti so , pošiljale beneško mladeniče zato v notranjost dežele in nax otoke. Medtènì šo se začele po beneški zemlji pojavljati prve skupine slovenskih partizanov na pogorju Matajurja na Črnem vrhu, na Landarski planoti in drugod. Ljudstvo je partizane podpiralo sprva boječe, pozneje vedno bolj. Domačini so mrko gledali na one mladeniče, ki so prihajali na vojaški dopust in ki Jiiso hoteli to priliko izrabiti za prehod k partizanom. Govorili so jim: «Kaj čakata, da ne gresta tu —z u bošk ali u goré».
Sovražili so celo take, ki so preveč spoštovali svoje vojaške dolžnosti. Po 8. septembru 1943 so se domači partizani in številne družine, naklonjene partizanskemu gibanju, združile s partizanskimi enotami, ki so prišle preko meje in tako tistanovili nove partizanske enote, ki so no široko
razvile svoje delovanje. Vkorakale so v Čedad in osvobodile vso Benečijo. Odslej je začela krvava borba proti nacifašistom. V letu 1944 so beneško slovenske edini-ce štele že več bataljonov s štabom. Vzporedno z borbo so se že pojavljale slovenske šole in v cerkve se je javno vrnila slovenščina.
Mnogi partizani so po vojni o-stali v Jugoslovanski armadi, v kateri so dosegli tudi oficirske položaje, nekateri so se vrnili k svojcem, nekateri pa so zopet šli za delom v novo domovino, kjer so ga tudi dobili. Nekaj mladine je šlo študirat v Gorico ali v Ljubljano ip ta bo pozneje izpolnjevala' vrzel, ki je ostala\v\ njihovem bistvu'po tolikih letifi raznarodovanja. Tako se je spremenil položaj po končani drugi voj-niin šeme, ki so ga med. beneškimi Slovenci’ zasejali partizanski borci ih osvobodilno gibanje, je vzklilo in daje danes lepe sadove.
Brez dvoma bi bili ti sadovi drugačni, večji, če bi znala sedanja italijanska vlada spoštovati svoje obljube in osnovne narodnostne pravice beneških Slovencev in če ne bi podpirala močno živeče fašistične tendence, katerih nosilci so tako imenovane «Tri kotonistične bande», ki terorizirajo beneške Slovence in ovirajo njih samostojno politično in kulturno življenje.
Demokratska fronta Slovèncev, ki je politična, kulturna in sploh vsestranska zastopnica slovenske
narodnostne manjšine v Italiji in torej tudi beneških Slovencev, ima sedaj v vsaki beneški vasici pristaše in odbore, ki zbirajo okrog sebe vse zavedne ir» na borbo pripravljene domačine, z njimi pretresa važna narodnostna in politična vprašanja, med katerimi zavzema važno mesto vprašanje šolstva. Ljudstvo namreč vse močneje zahteva šole v svoje jeziku in je v tej svoji želji neupogljivo. Prav v teh dneh je demokratska fronta Slovencev za Slovensko Benečijo poslala k videmskemu prefektu delegacijo,	j
ki je predložila probleme bene-	V
ških Slovencev in zahtevala nji-	■
hovo rešitev. Ta delegacija je zahtevala, da se odprro slovenske ljudske šole, do katerih ima ljudstvo pravico po mirovni pogodbi in po italijanski ustavi. Ì Dokler nove šole ne bodo iz tehničnih razlogov dokončana, pa	jt
naj se slovenskemu prebivalstvu, da možnost, da si ustanovijo tečaje v slovenskem jeziku. Delegacija je zahtevala zastopstvo beneških Slovencev v vseh javnih ustanovah in tudi v političnih. Delegati so prefektu povedali, da se čuti slovensko ljudstvo v Benečiji prikrajšano svojih najosnovnejših pravic in so pripomnili, da sc bodo znali obrniti tudi drugam, če ne bodo njihove zahteve zadovoljivo rešili.
Borba v Benečiji se nadaljuje. Nadaljuje se zato, da ne bi kri 1 neštetih borcev za svobodo Beneške Slovenije bila prelita zaman.
I
I
SHPZ IN ZAŠČITNIKI
*'*"^"VVVV,W%VVVV,»*.^fl^VVVVV."WV,UVWW
'■'•VUVVVUWV,W»V

SLOVENSKE KULTURE
v^vwwww^
Današnji položaj našega prosvetnega dela jg s ustanovitvijo nekakšnega odbora Za zaščito slovenske kulture postavil naše prosvetno de-
[°pr'*t n0vo Preizkušnjo, kajti v tem odboru delajo ljudje, ki jim
slovenska kultura ni pri srcu in ki Zasledujejo samo svoje razbije cilje, če je med temi «zaščitniki» kak redek človek, ki je z ljubeznijo pomagal obnavljati našo kulturo Po osvoboditvi, je zdaj to svojo preteklost zatajil in onečastil ter slepo Sledi direktivam brezvestnih ljudi in se zato prav gotovo nima pravice imenovati «zaščitnik» slovenske kulture.
Z najrazličnejšimi klevetami je poskušal Viđali odtrgati demokratične množice Trsta od Jugoslavije , da bi jih potem končno preusmeril po svojih željah in po željah Ustih, ki stoje za njegovim hrbtom. Da bi bila odcepitev od Jugoslavije popolnejša, so smatrali za potrebno, da pri slovenskih množicah ubijejo tudj zavest kulturne skupnosti slovenskim narodom v Sloveniji. Zagnali so se proti živim kulturnim stikom, ki jih goje naši pevski zbori ter so izjavljali po resoluciji IV, da slovenska kultura t> Jugoslaviji ne more biti več napredna. To smešno trditev pa je mogoče vsak dan sproti demantirati ker slovenska kultura nadaljuje svojo pot, na katero se je dokončno poda-la med narodno osvobodilno borbo.
Qb prirejanju Koroških večerov, ki jih je organizirala SHPZ, so se Zagnali tudi proti naši enotnosti in solidarnosti s Slovensko Koroško in so naše zanimanje za ta del slovenskega naroda proglašali za jugoslovanski nacionalizem in imperializem. Sedaj pa so seveda obmolknili, ko je SZ krepko podprla jugoslovansko tezo o Slovenski Koroški.
Ker ne morejo resno prigovarjati hiti orientaciji slovenske kulture, kakor tudi ne izvajanju programa SHPZ, uporabljajo tudi p boju za prosmdna društva enake metode ka. kor v. političnih in drugih masovnih organizacijah, kjer jim je edino o-rožje nasilje, teroriziranje in klevete. s tem si nalagajo veliko odgovornost za zastoj v kulturnem delu,
ki je nastal v. nekaterih društvih. Prav tako nosijo odgovornost za to da je v. nekaterih dvoranah onemogočeno nastopanje SNG.
Jl™rk° l}udstv°, ki je bilo do-Volj dolgo oropano svojega kultur-neo« živhenja zaradi fašističnega ^;lUfka’ odklanja ovire, ki jih stari ,"a PO£ kulturnemu razvoju m kulturni povezavi z matičnim narodom. Odločno se bo uprlo vsakemu razbijanju, četudi si to nadeva masko nekega kulturnega dela pod vodstvom nekakšnega od-
bora za začito slovenske kulture Ta odbor nikakor ne more niti po svojih organizacijskih sposobnostih niti po kulturnih delavcih nadomestiti Slovensko hrvatske prosvetne Zleze, okoli katere se zbirajo vsi oni, ki jim je pri srcu naše kulturno življenje, vsi tisti, ki k naši kulturni rasti lahko nekaj doprinesejo, in kar je še najbolj glavno, v Slovensko hrvatsko prosvetno zvezo gledajo z zaupanjem vsi naši slovenski ljudje, ki čutijo potrebo po I slovenski prosveti in kulturi.
PROSVETA
med ljudstvom
je organizirala vrsto Pi«.	.

Moskovski «Mali teater» je eno najstarejših ruskih gledališč. Letos bo Praznovalo 25-letnieo svojega obstoja ter bo v jubilejnem letu »gralo Puškinovo «Kapitanovo hči», Gogoljevega «Revizorja» in dramo .ViCtorja Hugoja.
,	* t *
V proslavo zgodovinskega dne združitve delavskega razreda na poljskem, je glavni svet zvezè poljskih književnikov razpisal natečaj za roman, povezan s problemom ujedinjenja delavskega razreda. Pisatelji imajo popolno svobodo pri svojem delu, tako pri izbiri oblike leakor vsebine, Zveza poljskih književnikov se obvezuje, da bo izdala vsa nagrajena dela.
SHPZ je organizirala vrsto Prešernovih proslav. Najodličneje je uspela osrednja svečanost v Skednju, ki je bila po kvaliteti programa dokaz, da zasleduje SHPZ resnično prave kulturne cilje, po obisku pa dokaz, da naši Slovenci cenijo Prešerna in njegovo pesem, ter da so željni lepe, globoke besede. O proslavi v Skednju smo obširneje že pisali.
3-II, je bila proslava v Sempo-laju. 8.11. pa v Gropadi. Gropajci so napolnili dvorano in sledili predavanju prof. Benuliča, ki je govoril o pomenu Prešerna za razvoj Slovencev. Po govoru so nastopili kot recitatorji pionirji, ki so deklamirali več Prešernovih poezij, med njimi celo «Uvod h Krstu pri Savici». Fantje s Krasa so zapeli več pesmi na Prešernovo besedilo, kot •solista pa sta nastopila Dušan Pertot in Karel Boštjančič.
Prešernove proslave so bile tudi na Proseku in Kontovelu ter v Rocolu.
Mladina v Dijaškem domu pa je priredila svoj spominski večer, na katerem je nastopil dijaški pevski zbor, ki ga letos vodi Venturini in ki je že na svojem prvem nastopu pokazal uspeh. Tov. Furlani je izvežbal mali orkester, ki je prijetno presenetil poslušalce Govor in recitacije so tudi izpolnili' dijaki, medtem ko sta s pevskimi točkami sodelovala Rožica Kozem in Dušan Pertot.
Pretekli teden je priredil koncert Komorni zbor, ki je pod vodstvom dirigenta in skladatelja Ubalda Vrabca prikazal razvoj slovenske pesmi od Jakoba Gallusa-Petelina preko vseh znamenitih skladateljev do najmodernejših. Vsako pesem je dirigent razložil, da so mladi poslušalci laže sledili in tudi razvoj slovenske pesmi razumeli.
Operna šola je v zadnjem času priredila več uspelih nastopov in tako približala našim ljudem ne le narodno, temveč tudi umetno pesem od samospevov do opernih arij.
O nastopu Operne šole na Opčinah smo v našem listu že pisali. Temu je sledil nastop v Skednju, nato pa na Kontovelu. Med solisti se je zopet odlikovala sopranistka Rožica Kozem, poslušalce pa je navdušil Komorni zbor pod vodstvom Ubalda Vrabca.
Kakor ima rado naše ljudstvo lepo pesem, tako so naši malčki navdušeni nad lutkami. Ce vidijo re-zišerja lutkovnega teatra, Marija Maršiča - seveda ga skoro vsi poznajo, pa kar za njim: «Pripeljite vendar Pavliho k nam!»
Letošnje leto so lutke za otvorl-!5v, nastopile takrat, ko je prišel Dedek Mraz na obisk k našim otro-kom, potem pa so romale po vaseh in prav gotovo odnesle rekord v svoji delavnosti. Nastopile so v Plavjah, Mačkovljah, Rocolu, Kon-konelu, v krožku Redivo, v Barkov-Ijah in drugod. Malčki so se kar trh, kdo bo stal bliže odru, da ne bo preslišal niti ene besede, ki jim jo bo povedal Pavliha in njegova druščina. Pa ne samo otroci, tudi odrasli pridejo z njimi, da se vži-ye v te male modrijane, ki s svojim nastopom vzgajajo mladino.
- .	v rwupm
SPOMINSKA RAZSTAVA
umetnin Alberta Sirka v Scorpione
Poleg tega so imeli otroci v zad-,času veliko novo doživetje. oNG jim je pripravilo igro Surino-ve «Dedek Mraz» in gostovalo z njo po tržaški okolici, pripravlja pa se, da razveseli tudi otroke v coni B. Zato bodo igralci gostovali v petek 18. t.m., v Pučah ob 14 uri, v Marezigah' v soboto 12. tm. tudi ob 14 uri ter v nedeljo v Piranu 20. tm. ob 15 uri. Poleg mla-
tohSfe ■i?re bođo * Krali zvečer po krajih tudi Gogoljevo «Ženitev»
* * v
V Burgasu v Bolgariji bodo po-stavili spomenik poljskemu pesni-u Adamu Mickiewiczu.
!> * *
Na Karlovi univerzi v Pragi so Uredili svečano akademijo na čast
Dor *^ÌCe znanstvenega delovanja iškega profesorja Marijana Syi-ovskegn. Govorniki so poudarili
ian?VSCrn nieK°ve zasluge za zbli-je češkega in poljskega naroda.
tflihafiàha
u Kopiti
Iaionkii f ?vcnci so začeli proslavo 100 letnice Prešernove smrti z razstavo likovnih umetnikov vsega Tržaškega ozemlja v Kopru dne 5 februarja v dvorani Mestnega mu žeja s skromno svečanostjo, ob prisotnosti zastopnikov ljudske oblasti.
Razstavilo je osem slovenskih umetnikov s tega ozemlja, največ prav iz Trsta, štiri in dvajset iz virnih umetnin, po veliki večini prvič razstavljenih. Imena slikarjev Birsa Viktor, Cesar Jože, Grom Bogdan, Robert Hlavaty. Avrelij Lukežič, Rudolf Saksida^ Lojze Spa col in Ernest Vogrič, pò večjem že dobro mana naši kulturni javnosti,
SHPZ je priredila spominsko razstavo del tržaškega slikarja Alberta Sirka v umetniškem paviljonu «Scorpione». V torek 15 t.m. je bila otvoritev, ki je bila povezana s spominsko svečanostjo pokojnika. Razstavo je otvoril slikar 'Lojze
‘lluMtlu1 deh Utrl pot w širok krog
ljubiteljev umetnosti.
Spominska razstava Alberta Sir-«a Je odprta vsak vsak dan in zasluzi, da jo vsakdo obišče.
Na filmskem festivalu sovjetskih filmov v Avstriji je dosegel naj-večji uspeh film Vaška učiteljica.
Berite lepe knjige
(II. seznam)
Franc Levstik: «Zbrano delo» I. knjiga (Franjine dpi. mi-Prvi časi-Pesmi 1854) ppl Boris Žitkov: «Kaj sem videl», ppl Valentin Katajev: «Blešči se jadro mi samotno» ppl Aleš Strojnik: «Knjiga o letalstvu», ppl M. Gorki: «Moje univerze», ppl C. A. Kovpak: «Od Putivlja do Karpatov» br Veretennikov: «Volodja Uljahov» br ’
Mark Twain: «Pustolovščine Huckleberryja Finma» » 300-Dobite jih v slovenskih knjigarnah v TRSTU in GORICI
L. 440,— » 330,— » 240 — » 470.— » 210 — » 150.— » 65.— » 300,—
'tmUam
50 že jamstvo za visoko umetniško raven te prireditve.
Upravičeno je vzbudila ta umetnostna razstava veliko pozornost zanimanje in - diskusije. Pravim upravičeno pozornost, saj je to nedvomno ena najkvalitetnejših umetniških -men ifes taci j našega ozemlja Mnoga so izvirna umetniška dela, stvaritve klenih svojskih osebnosti’ povezanih v slovenski kulturni krog Trda, razrvana naša kraška zemlja in razbičano življenje našega ljudstva ob morju Tržaškega zaliva dihajo iz mračnih in vedrih platen, iz črno-belih risb ter pričajo o žilavosti in borbeni vztrajnosti našega ljudstva, ki ga vsi navali, pritiski in vplivi niso mogli odtuji ti samemu sebi,
Z. J.
Spacal, ki je pozdravil sorodnike, posebno še ženo pokojnega umetnika Sirka', Predstavnike kulturnih ustanov in tiska.
Nato je prof. Jelinčič govoril o življenju in delu pokojnika, ki si ie kot žrtev fašizma moral iskati nov dom v Jugoslaviji ter bil od tam ponovno pregnan od nacistou v Srbijo, kjer je živel do osvoboditve, ko se je vrnil v Trst in delal skoro do svoje smrti.
Kakor je bil veder njegov značaj, tako je bila tudi vedra njegova umetnost. Ljubil je jasno nebo sinje morje in sonce, zato so tudi njegove umetnine tako polne son. ca, zato je tudi najraje slikal kraje ob morju in morje samo ter južne predele Jugoslavije, Makedonijo, Ohridsko jezero in podobno.
Risal je v vseh mogočih tehnikah, enostavno, realistično ter si
"RAZGLEDI,,
cenj, spominu Franceta Prešerna Poleg uvodnika «Zedinil rod sim vensene cele» je dr. Andrej BuS
Prešern ÌÌ1nSkÌh	iz
Sz , Mi>'oriav Ravbar pa
PesnSfu» mentÌ V Pre*e™ovem
Boris Pahor je prispeval črtieo
lice jen3a otroka iz tržaške oko-
Med poročili najdemo kritiko picmiere «Hlapcev», dalje o raz-pravj «Volitve v Trstu», ki je izšla v Zgodovinskem časopisu v Ljubljani, o našem glasbenem življenju itd.
Revija ima tri umetniške priloge: sliko Božidarja Jakca Prešeren okoli leta 1385 ter Bogdana Groma Mlekarici in Kraška pokrajina, «Razglede» lahko naročite pri u» pravi. Trst Ruggero Manna 29.

V Oliverjevem HAMLETU
je zaživel Shakespeare
V teh dveh igrajo v Trstu film «Hamlet», ki je prejel lansko leto na filmskem festivalu v Benetkah prvo nagrado.
Hamlet, tragedija v petih dejanjih, pisana v verzih in prozi je delo Angleža Wilhelma Shakespeara, največjega svetovnega dramatika v.seh časov, 350 let je preteklo, odkar so na odru prvič vprizorili Hamleta in o malokateri drami lahko rečemo, da se je o njej toliko govorilo in pisalo kot vprav o Hamletu Odkod ta popularnost? «Odtod, je dejal angleški kritik Hazlit, «ker Hamlet smo ml, oziroma želimo da bi bili». Ni čudno torej, če so od nastanka filmske umetnosti do danes mnogi režiserji različnih dežel skušali prikazati Hamleta na platnu. Vendar pa vseh dosedanjih poskusov, še zdaleka ne moremo primerjati s filmom, ki ga je ustvaril Hov renče Olivier, znameniti angleški režiser in, igralec.
Iz vsega filma čutimo, da je Olivier skušal prikazati Hamleta najbolj tako, kakor bi ga bil prikazal Shakespeare, če bi razpolagal z današnjimi filmskimi izraznimi sredstvi; hotel ga je torej najbolj verno približati najširšim krogom ljudi.
Grad Elstnu,, v kalerern se odigrava tragemja danskega princa Hamleta ni Shakespearov Elsinor, ki kaže vpliv, renesančnega sloga, pač pa srednjeveški škotski grad, s čimer je režiser skušal poudariti, da ie Shakespeare mislil na razmere na Škotskem, ko je omenjal Dansko. Film ni zasidran v določeni dobi, kajti režiser je hotel postavili dejanje izven časa. kakor se tudi človeški problemi, ki se v drami tesno vrstijo, ne omejujejo na določen čas, ampak so večni...
Mogočni grad, ki napravlja s svojimi neštetimi dolgimi hodniki in stopnicami, prostranimi dvoranami ter oboki v.tis labirinta, omogoča dejanju dinamičen razvoj. Mrak in tesnoba grajskega okolja pa se kar najbolje ujemata s skrivnostno tragedijo kraljeve rodbine.
Čeprav je moral 'ežiser zaradi dolžine filma precej teksta izpustiti, je vendar storil to tako spretno, da smo imeli priliko slišati vsaj večino Shakespearovih čudovitih verzov, ki j Hi iz l'elea. Hamlet. Sploh je interpretacija ml -t'.-« r-n konca izredna.
Važno je, da im,e .režiser ixnida-, rek tudi stranskim scenam, s čimer prikaže dajanje bolj realistično; seveda so nekatere scene na škodo celotnega vtisa tudi morale izpasti, vendar pa je to pri filmu včasih nujno. Tudi m scena s prikaznijo morda povsem posrečena, zlasti ne, ker so spričo zamolklega šuma, ki prikazen spremlja, besede nekoliko nejasne, toda vse pomanjkljivosti, ki jih v filmu zasledimo so le droben kamen v. mogočni stavbi lepote, ki jo film predstavlja, kajti še nikdar nismo na platnu videli toliko in tako čudovitih scen:	omenimo
naj samo prvo srečanje Hamleta in Ojelije ali scena, ko Ofelija za trenutek zastane, ko zagleda Hamleta na koncu dolgega hodnika, ali Hamlet na terasi, ko izgovarja znane besede: Biti ali ne biti ... Ali Hamlet v razgovoru z grobarjem,
GL
Ob
Us
Prof. Egerton Sykes, predsednik odbora za raziskovanja o Atlantidi je izjavil, da bo v tem letu odpotovala posebna britanska komisija z več primerno opremljenimi ladjami v zono Azorskih otokov, da preveri obstoj kulture Atlantide.
Kot je znano, izvršujejo sedaj raziskovalna dela tri ekspedicije in sicer ameriška z ladjo Atlantis, švedska z ladjo Albatros In Piccarli v Goinejskem zalivu.
«Obstoj kontinenta Atlantide je sedaj geološko že več ali manj potrjen,» je dejal prof. Sykes. «Sedaj je potrebno ugotoviti še obstoj njegove kulture, ki naj bi iz-bajala iz. deset UsoC let pred Kristusom. Ce bo sedanja ekspedicija, ki naj preišče morsko dno pri Azorih, dosegla kaj pozitivnega, bo v bodočnosti pripravljena 5e ena z večjimi sredstvi.
dalje v sliki pred dvobojen ko pridela po stopnicah Hamlet in Horacij ter se v ozadju pokaže kraljevski par s spremstvom; nekako višek pa predstavlja dvoboj med Hamletom in haertom. Film se zaključi s svečanim sprrevodom, v katerem odnesejo Hamletovo truplo na tisto teraso, kjer Se je srečal z duhom svojega očeta,
K izrednemu uspehu filma so pripomogli s svojo dovršeno igro odlični igralci, med katerimi nedvomno izstopa glavna oseba Hamlet, dasi je nekoliko bolj odločen in krepak kot Shakespearov; Olivier je s svojo strogo eleganco, s svojim plemenitim izražanjem ter gestami ustvaril Hamleta, ki se nam neizbrisno vtisne v. spomin. Tudi se je Olivieru posrečilo jxnistvariti v filmu nekak mrzličen ritem, ki preveva vso dramo.
Posebno poglavje je v. filmu tehnična stran, pri kateri iuta zopet izredne zasluge Olivier. Medtem kò so vsi pričakovali, da bo Hamlet barvni film, se po Olivierovi zaslugi prelivata na platnu samo črna in bela ba/rva, svetloba in senca, kar tudi bolj odgovarja vsebini drame. Novost za kinematografije je tudi osvetljevanje oddaljenih scen.
Izredna skladnost in umetniški okus prihajata do izraza v harmonični arhitekturi in glasbi ter tudi kostumih; v oblekah kralja in kraljice se zrcali njuna čutnost, v sivino je odeta mračna Hamletova duša dočim je Ofeljina tepa duša izražena v bleščeči belini.
Nič. ni prezrl Olivier in zato mu je uspelo, da je ustvaril svojstven film — veledelo. ki pomeni v zgodovini kinematografije novo dobo.
I. Simmouns v vlogi Otelije
Oliver Laureare v vlogi Hamleta Laureare
KR ONIKA
Zagrebški Jadran film snema kulturno dokumentarni film o jugoslovanski akademiji znanosti in umetnosti. Scenarij je napisal Milan Katič, ki vodi tudi režijo. Film je v zvezi z 80 letnico ustanovitve akademije.
Jugoslovanski film v Avstraliji V mesecu juniju leta 1948. so v New Castleu v Avstraliji igrali za makedonske izseljence film «Prvi maj 1946»., Razen tega si je avstralsko Društvo zedinjenih narodov izposodilo od jugoslovanskega konzulata v Sydneyju filme: «Mladina gradi» in «Nova zemlja», ki ju bodo prikazovali v mednarodnem tednu na Tasmaniji.
Za italijansko narodno manjšino v Istri so priredili vrsto filmov; in sicer so opremili z italijanskimi napisi filme: Kameniti cvet, Krivci brez krivde, Glinka in Poslednji tabor tet nekaj dokumentarnih filmov, kakor
ŠAHOVSKE
vesti iz Jugoslavije
Da bi se šahovska igra v LR Rosni ih Hercegovini čim bolj razširila je sklenila Šahovska zveza BiH organizirati večji domači turnir, na katerem bj sodelovali tudi najboljši igralci te republike. T.ur-nir bo v Sarajevu od 13. februarja do 5. marca. Pozvani so naslednji igralci: velemojster Kostič, mojstri Puc, Tot, Markovič, Božič, Djaja, Aviroviv, Kalabar, Andric in mojstrski kandidat Mlinar. Od domačih igralcev bodo sodelovali Kozo-mara in amaterji Kolak, Fidler, Meštrovič Ungar, Kobler in Bogdanovič.

* * *
V Idrji je igraj lanskoletni mladinski prvak Slovenije Vijiovec
Slavko simultanko proti 31 tamkajšnjim šahistom. Vrhovec je 27 partij dobil. 3 izgubil in 1 remiziral. Pretekli mesec so končali v Idriji dvokrožni turnir petih najboljših igralcev. Zmagal je dr. Špacapan s 6 in pol točkami pred Severjem, Božičem . Šavlijem in Ravbarjem. Zmagovalec je prejel kot nagrado šahovsko garnituro.
* * «,
V Brežicah je bil ustanovni občni zbor okrajnega šahovskega odbora ra okraj Krško. Novemu odboru načeluje dr- Peček. Ob tej priliki je igral državni prvak velemojster Pirc simultanko proti 50 šahistom. Pirc j« dosegel odličen rezultat in je 46 partij dobi!, 3 izgubil in 1 remiziral. Partije so dobili major Lučič. inž. Zobec in delavec Stajer, remiziral pa je Kra-tohvil.
ST
Nedelja 20. februarja 1949: 11.45 Samospevi ruskih skladateljev; 11.45 Nedeljska glasba; 13 Glasba po željah; 14.301z opernega sveta; 18 Komorni zbor; .18.20 To, kar vsakdo rad posluša; 20 Iz skladb Antonina Dvoraka; 21 Vesela oddaja; 22 Simfonični koncert.
Ponedeljek 21. februarja 1949: 13 Jugoslovanska folklorna glasba; 13.30 Odlomki iz violinskih koncertov; 18.15 Organist Downes izvaja skladbe Bacha, Francka in Regcrja; 19.15 Samospeve poje sopranistka Anica Ščuka; 19 Zdravniški vedež; 20 športna kronika; 21 Verdi: «Trubadur» - opera v 4. dejanjih.
Torek 22. iebruarja 1949: 13 Ruske pesmi in plesi; 13.30 Iz Mozarto. ve glasbene zakladnice; 18 Vaški kvintet; 18.30 Klavirski koncert; 20. Iz slovanskih oper; 21 Slušna igra; 22 Tržaški trio.
Sreda 23 februarja 1949: 13 Glasba po željah; 18.15 Schumann. Godalni kvartet v A duru; 18.47 Kvartet Komornega zbora poje slovenske narodne; 19 Zenska oddaja; 19.15 Operne uverture; 20.45 Chopin: Preludiji; 21.30 Orkester Bojana Adamiča; 22.15 Rimski-Korsakov: She. herezada.
Četrtek 24 februarja 1949:	13
Češke in slovaške melodije; 18 Beethoven: Trio v B duru; 19. Slovenščina za Slovence; 19.15 Glasbene slike; 2z. Poje Komorni zbor, dirigent Vrabec Ubald; 20.45 Igra kitarist Rey de la Torre; 21 Slušna igra.
Petek 25 februarja 1945: 13 Glas-
ba po željah; 13.45 Znani ruski pevci; 18.15 Začetki romantike v ru-.;ki glasbi; 19.15 Pevski koncert sopranistke Vecchiet Brune; 20 Iz slovanskih oper; 20.45 Pojejo Fantje na vasi; 20.45 Chopin; Klavirski koncert v e molu.
Sobota 26 februarja 1949: 12.10 Re. vija znanih orkestrov; 13.30 Partizanske pesmi; 18 Iz opernega sveta; 18.30 Zabavni orkester Bojana Adamiča; 19 Oddaja za najmlajše; 20.15 Sv. Jakobski ženski zbor; 20.45 Priljubljene melodije; 22 Večerni koncert.
! Prva ruska knjiga, Rdeča armada n Bolgariji, Maršal Tito v Kijevu in Ruski balet.
Ameriška filmska propaganda cerkev i> business
Ameriška fiimSlca propaganda se ne ustraši nobenega sredstva, sko gre za dobiček. Iz čisto dobičkarskih razlogov je Hollywood snemal film «Jeanne D’Are» z Ingrid Bergman v glavni vlogi. Amerikanci so potrosili za ta film velike vsote, sedaj pa iščejo načina, kako bi jih zopet pridobili. Prišli so na idejo, da bi premiera tega filma bila v Franciji pred katedralo v Reimsu, pred katero se odigrava dej dejanja. Verjetno sta se RKO in reimski škof glede premiere sporazumela. Francosko časopisje pa naslopa proti temu poskusu AmerHcancev, ki obenem s francoskimi katoliškimi voditelji povezujejo cerkev, film in bu-sinesl.
Število obiskovalcev ameriških . kinematografov pada
V	časopisu «La Cinematograpliie Belge» piše J. Valdor iz New York»; «V ZDA je pred letom 1947. obiskalo na teden približno 50 milijonov ljudi kinematografe, danes pa jih obi-šče povprečno 37,5 milijonov ljudi. Vzrok? Ker je večina filmov nezani-
*
V	filmskem ateljeju Mosfilma v Moskvi pripravljajo nove filme, in sicer končuje režiser Vladimir Petrov snemanje velikega filma: Stali ngrajska bitka. Po romanu Bo. risa Poljevega snemajo film: Zgodba o pravem človeku. Film iz velike domovinske vojne nosi naslov: Vojskovodjina noč.
Češki režiser Vladimir Slavin-sky pripravlja nov film; «DS se ne bo premaknil»; dalje pripravlja znani češki dramski in filmski igralec Ladislav Pešek nov film: <<Uan sodbe», režiser Mach pa snema film, ki prikazuje povojno življenje na vasi. Film nosi naslov Upor na vasi. Glasbo za tu film piše skladatelj dr. Julije Halaš.
«MhdMMterji L ja d s Ve tefcalke pri det«


LEPI USPEHI j«go;
slovanskih športnikov v tujini
Jugoslovanski skakaCi so te dni gostovali v Avstriji in Italiji. Na nastopu v Berg-Isel je Janez Polda dosegel prvo mesto, Klančnik tretje, Raz-boršek četrto, Priboiek pa peto mesto. Tudi v Kitzbuecheiu so ob prav tako hudi konkurenci osvojili vsa tri prva mesta, HazborSek pa, ki je najmlajši od četvorice in je prvič nastopal v tujini pa je dosegel peto mesto. Na teh nastopih so Jugoslovani pokazali svojo smučarsko šolo. Sodniki so jim ob teh nastopih čestitati na lepem slogu, za katerega pravijo, da je boljši od avstrijskega in nemškega. Avstrijski tisk je ob tej priliki trdil, da «jugoslovanske tekmovalce» lahko primerjamo z najboljšimi Srednje Evrope. Njihov uspeh je pokazal, da so
najresnejši konkurenti na vsen skakalnicah Srednje Evrope.»
Kakor so povedali tekmovalci, ko so se vrnili v domovino, je Avstrijce zelo zanimalo, kako so mogli doseči tako sijajno tehniko in izvežbati vsako fazo skoka.
V nedeljo so jugoslovanski skakači gostovali v Trbižu, kjer se je poleg italijanskih skakačev udeležil tekme tudi Avstrijec Bradi. Res je. Brad! ima že dolgo šolo za seboj in je zmaga! s
K točkami pred Klančnikom,
ki je zasedel drugo mesto, toda prav ta uspeh Klančnika ter Polde na četrtem mestu in Razborška ter Langusa na petem in šestem jasno govore, da so se uvrstili jugoslovanski skakači med narode, ki v športu dosegajo vrhunske uspehe in da so v tej panogi na pravi poti.
Medtem ko so imeli v Sloveniji smučarsko prvenstvo, so sc Lukač Slavko, Mulej Tine, Magušar, Hladnik in Cvenkel udeležili v St. Morit-
zu tradicionalne smučarske tekme za beli trak. Poleg njih so sodelovali še Švicarji, Angleži in Italijani. V soboto so nastopili v smuku, kjer so prva deseta mesta pobrali skoraj sami Švicarji. Prvi med Jugoslovani je bil Tine Muiej, za njim so mu pa sledili v nepretrgani vrsti Matevž Lukane, Marjan Magušar, Slavko Lukane, Damjan Hladnik in Franc Cvenkel.
Naslednji dan so k svojim prejšnjim uspehom med petdesetimi najboljšim! alpskimi smučarji dosegli še večji uspeli v slalomu. Rezultati so bili naslednji:
1. Schneider (S) 2:06.2, 2. Alvera Silvo 2:06.6, 3. Nogler 2:10.8, 4. Alvera Albino (vsi I) 2:12.9, 5. Graf (S) 2:15.2, 6. Lukane Slavko 2:19.2, 8. Pemer (S) 2:20.3, 13. Magušar 2:25.0, 14. Hladnik 22:38.0, 15. Cvenkelj (vsi
Jug.) 2:40.0.
Sledijo vsi Angleži in ostali Švicarji ter Italijani. Lukane Matevž (J), ki je bil sedmi, je bil diskvalificiran zaradi rušenja vratc.
Na Dunaju pa so gostovali nogometaši Crvene zvezde iz Beograda.
Prvi dan so nastopili v tekmi z Ad-miro in odigrali zaradi premalo izkoriščanega napada tekmo z 0:0. Drugi dan so se pa srečali z avstrijskim prvakom Austrijo in jo premagali z 5:2. To pot pa se je napadalna vrsta dosti boljše izkazala in vsak njen prodor je bil nevaren za Austrijo. Pri tekmi sta se dobro izkazala Mr-kušič in Djajič, ki sta v hipu osvojila simpatije občinstva. Austria je igrala dobro in tehnično na višku, vendar se svojega nasprotnika ni mogla ubraniti.
Tržaška športna nedetja
Aurora in Tov. strojev - Skednju
Pojasnilo članov vodstva ZDTV
Člani vodstva ZDTV Turk Dani lo, Pertot Stanko, Pertot Janko, Pregare Zdravko, Humar Jernej in tiudovisi Franc so objavili v PD pojasnilo o sporu, ki je nastal v ZDTV v zvezi s proslavo L maja zarad) Vidalijeve razbijačke politike tudi v športu. V poročilu najprej ugotavljajo, kako je prišlo na pobudo Valdistena jn drugih vida-lijr.vcev do ustanovitve samostojnega odbora za prvomajski telovadni nastop ter kako jc isti Valdisteno na zahtevo Vidalijevega IO svoje sodelovanje v tem odboru odklonil.
, Kljub jasnim razbijaškim tendencam Vidalijeve skupine pa so ostali član; vodstva ZDTV sprejeli predlog, da bi o sporu ponovno razprav Ijali. Seja se je vršila 2ti. in 27. januarja in na njej se je jasno pokazalo, da ie Viđali svojim ljudem naročil, da se mora s preglasovanjem razpustiti športno-telovadni odbor za prvomajski nastop. Razpravljanja nn sejah so namenoma zavlekli Valdisteno je vlekel na dan razne prazne argumente in trdil. da si je tajništvo prisvajalo kompetence glavnega odbora. Kljub osnovni zahtevi, da se ohrani enotnost, so vidalijevci izsilili glasovanje in preglasovali razpust odbora. Hoteli so tudi izglasovati predlog, naj ZDTV pošlje tri tehnične svetovalce Vldalijevemu prvomajskemu odboru. Bili pa so poraženi, ker je zmagal kompromisni predlog Envlija Jakscticha, naj ZDTV p :šli-štiri delegate k obema demokratičnima skupinama v Trstu in demo. kratičnim organizacijam v Kopru Ti delegati, naj vprašajo predstavnike teh skupin, ah so pripravljeni nuditi vso podporo za enotni telovadno športni nastop 1. maja in Prispevati k uspehu. Za ta predlog so glasovali tudi pripadniki Vidali-skunine. Vidnlijev odbor je Pobudo ZDTV odklonil, čeprav sta ostale dve pristali nanjo Ker ta ko-rak ni rodil uspeha, so vidalijevci Ponovno zahtevali glasovanje in z enim glasom večine izsilili sklep ZDTV pošlje tri tehnične svetovalce k Vidalijevemu odboru za Proslavo 1. maja in s tem« potrdili svoje razbijaštvo. Omenjeni člani biiništva se seveda s tem niso ^ogli strinjati, ker to pomeni na-“oljnje razhi tanje demokratičnega g‘banja y Trstu.
tesno	za	petami				
z 1:1. Skedenj	17	13	2	2	45:3	28
Aurora	18	12	4	2	46:14	28
Tov. strojev	18	11	3	4	38:14	25
Milje	18	10	4	4	37:17	25
Arrigoni	16	9	5	2	37:17	23
Umag	18	8	5	5	32:28	21
Kostalunga	17	6	6	5	34:29	20
Ommsa	18	9	2	7	22:24	20
Magdalena	19	7	4	8	25:39	18
Piran	18	6	5	7	28:29	17
Ponziana	18	6	3	9	26:27	15
Pristaniščnikj	18	3	6	9	17:30	12
Meduza	17	4	2	11	19:39	10
Sv. Ana	17	3	3	11	18:38	9
Dreher	17	2	4	11	8:29	8
Rojan	18	2	2	14	17:63	C
Tekma med	Auroro		in	OMMSO		je
bila izredno borbena. V prvem polčasu so se vsi napadi Aurore ustavili pri branilcih OMMSE, ki je v 34 min. prvega polčasa tudi zabeležila gol v svojo korist. V drugem polčasu pa je Aurora vseeno dvakrat uspešno prebila nasprotnikove vrste. Tako je tekma končala z 2:1 za Aurore.
Tov. strojev je po sreči, nekaj pa s pomočjo sodnika dosegla nad Magdaleno rezultat 4:0. Kljub temu pa je upati, da si bo moštvo, kot je Magdalena še pomagalo naprej.
Tekma med Skednjem in Arrigoni-jem je bila prekinjena pred koncem zaradi prevroče krvi z. obeh strani. Prav tako v Borštu so oddigrali tudi tekmo med Ponziano in Pristanišfcni-ki. Končala je z zasluženo zmago Ponziane z 3:1. Tekma med Miljami in Piranom je končala z 2:0 (forfait). Rojan le pa po zadnji zmagi nad Tov. strojev v nedeljo nad Dreherjem dosege! že drugo, v tem zanj precej ne-
srečnem prvenstvu. Rojan je dosegel rezultat 2:0 z neprestanimi napadi, ki so bili v prvem polčasu sicer neuspešni pa so le v drugem polčasu dokazali, da more ravno odločen napad prinesti zmago.
Kostalunga in Umag sta remizirala
Tomažič zmagovalec na ljubljanskem turnirju
V	soboto je pričej v Ljubljani turnir med slovenskimi, istrskimi in tržaškimi moštvi v košarki. V prvi tekmi je zmagala Enotnost nad Col-Ilvo z. 28:26. Izredno hitro igro sta igrala Istra (Pulj) In Železničar (Ljubljana), kateri zadnji je bil tudi zmagovalec z 34:25. Zadnjo sobotno tekmo pa sta odigrala Tomažič in Železničar (Maribor). Končala je z zmago Tržačanov z 58:13.
V	nedeljo pa je kot prvi igral Tomažič z Železničarjem (Lj.) in zmagal z živahno igro 41:24. Istra je premagala Enotnost z 51:20. V tretji tekmi pa je Col Uva premagai mlado mariborsko moštvo z 31:22.
V	nedeljo popoldne so se tekme nadaljevale. Doseženi so bili naslednji rezultati: Istra (Pulj-Zelezničar (Ma-rib.) 23:17; Železničar (Lj.)-Col Ilvn 31:20 in Tomažič proti Enotnosti z 43: 24 ter s tem dosegel prvo mesto.
Delavsko športna zveza prva v ženskem prvenstvu
Z zadnjo tekmo, ki je bila v nedeljo med DSZ in Koprom je postala DSZ z šestimi odigranimi tn vsemi dobljenimi tekmami prvak STO-ja za leto 1948-49. Tekma je končala z 54:14. Tako je zaključno stanje na lestvici naslednje:
Koper: drugoplasirano moštvo v košarki
usosu Koper Magdalena Col Uva
205:78 12 48:107 4 70:94	3
55:99	!
Rotini in Lisica sta žela lavorike v eroso
V	nedeljo je ZDTV priredila cross za moške na 4.000 m in ženske za 800 m. Pri moških je zmagal Lisica (Nabrežina) z 12:10,2, drugo in tretje mesto sta zasedla Fuks in Calvi (prav tako Nabrežina), 4. Meneghet-ti (dijak), 5. Koren (Sv. Ivan). Pri ženskah je zmagala Pettini, slede ji Portrani in Tofol,
Kolesarji so se prvič preizkusili
V	nedeljo so bile prve letošnje kolesarske tekme. Zmagovalec je Sosič Rudolf (Opčine), slede mu pa Stibel Marjan (Arzenal), Javornik (Frau-zin), Zuliani (Rinaldi), Donadel (Fr.), Rebula je bil šele na 7. mestu.
RAZNE VESTI
Svetovno prvensfvo v namiznem tenisu končano
V	petek so bila končana finalna tek-n rvanja v vseh disciplinah na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu Svetovni prvak je postal Anglež Lich, ki je premagal Cehoslovaka Vonjo < 3:2. Zenska prvakinja je postala Far kaš (Madžarska), ki je v finalu premagala Hruškovo (CSR) s 3:2. Prvo mesto v tekmovanu ženskih parov je osvojij par Farkaš (Madž.) - Eliot (Škotska) z zmago nad parom Barnes-Krozi (Anglija) s 3:0. Prvenstvo sveta v tekmovanju moških parov je osvojil češkoslovaški par Andreadis-Tokar z zmago nad svojima rojakom«; Vonjom in Stijekom s 3:0.
V	prvenstvu poedincev so jugoslo
Z.A. BISTRI OE.AVE
STOLP
B
a
3
V
5
6 ? 8 9 tc 11 li IS
kraj v Istri; 4. moško ime; 5. turški t tako pravijo kraljičku; 4. parnik Trst gospod; 5. žensko ime; 7. sorodnik; 8. Koper; 5. značaj;
zabava; 9. nakazilo; 10. zaimek; 11. hišica; 12. dobitek; 13. žensko ime;
Ce postaviš v stolp B ime znanega ruskega slikarja (Glej Ljudski tednik!) dobiš nove besede (A4-B4-C) in sicer:
1. aristokracija; 2. deomržneš; 3. rastlina; 4. domačo žival; 5. kraj na Vipavskem; 6. žensko ime; 7. turški sultan; 8. besedna vrsta; 9. profit; 10. počastitev; 11. kraj na skrajni slovenski zapadni meji; 12. vsakoletna knjiga 13. ladja.
KVADRATI
A. t. domača žiVST; 2. cesta; 3. del rastline; 4. števnlk; 5. del hiše; «. roka v Španiji; 7. bolgarski «stričko»; 8, predlog; 9. drevo; 10. ropot; It. rana; 12. steber; 13. del cerkve.
C. 1. literarna tvorba; 2, perje; 3.
II.	1. osebnost iz francoske revolucije; 2. španska pokrajina; 3. nižava; 4. hrib pri Beogradu; 5. droben;
III.	1. moško ime; zgodovinsko ljudstvo; 3. okrasek; 4. številka; 5. azijska država.
Običajne prevare
«Prevare» 'nisovštete v nagr. tekmovanje
Tu vam postavljamo 5 naglih vprašanj, na katere je treba odgovoriti takoj, ne da bi preveč razmišljali o njih. Na prvi pogled se zdijo težke, a ni tako hudo.
1.	Kje bi lahko zgradili hišo, katere okna bi bila vsa obrnjena na jug?
2.	Ali bi človek, ki čila knjigo in ki se ustavi na strani 14 ter hoče zaznamovati točko, do katere je prišel vstavil znamenje med stran 13 in 14 ali 14 in 15?
3.	Poskusite z. osmimi deveticami ustvariti številko 103.
4.	Kolikokrat lahko odštejete številko 19 od milijona.
5.	Kako bi razdelili hlebec kruha s samo tremi prerezi na 8 delov?
vanski igralci dosegli dober uspeh, zlasti brata Harangozo. Tibor H.iranj gozo se je plasiral med osem najboljših igralcev na svetu, s svojim bratom Vilimom pa med osem najboljših parov.
Jugoslovanska reprezentanca bo od« šla iz Stockholma na turnejo po Švedski, nato se bo pa vrnila v domovino, kjer bo odigrala 20. marca tekmo a Anglijo, 26 marca pa se bo srečala i avstrijsko reprezentanco v Subotici in Beogradu.
* * *
V Stockholmu se je pričelo v soboto tekmovanje za svetovno prvenstvo v hokeyu na ledu, na katerem nastopa 10 držav, ki so razdeljene v tri skupine. Prvi rezultati tekmovanja so naslednji:	Svedska-Finska 12:1	(2:0,
3:0, 7:1), ZDA-Svica 12:5 (6:2, 4:1, 2:2), Norveška-Belgija 2:0 (2:0, 0:0, 0:0), Kanada-Danska 47:0 (13:0, 16:0, 18:0), Svedska-CSR 4:2 (3:0, 1:2, 0:0), ZDA-Norveška 12:1, Kanada-Avc stri ja 7:0.
Marcel Cerdan je izjavil novinarjem, da se bo tolkel z Cyrille De-lannoit, kjer bo ta hote) in kada» koli bo to želel. Potem je nadalje-: val, da se bo v prihodnjem mesecu srečal z najboljšim od trojice Angležev: Dickom Turpiuom, Mac Hartlom ali pa Joe Hymanom. Potem bo odšel v New York, kjer se bo srečal s Tomyjem Zalejem.
Kakor pa poročajo z druge m rani oceana je isti dan izjavil bivši prvak v srednji teži Tomy Zale, da predvideva, da bo mogel Marcelu Cerdanu ponovno iztrgati naslov svetovnega prvaka. Dejal je: «Odločen sem, da si osvojim nazaj moj naslov. Pri zadnjem srečanju s Cer-danom sem bil lizično precej slab, toda to poletje mu bom zaklical: «tu sem».
Medconski finale v teniškem tekmovanju za Davisov pokal bo v ZDA od 12. do 14 avgusta.
Naslov prvaka Evrope v drsanju na ledu je dobil v Davosu Norvežan Farstadt v di-sanju na 500 m in 1500 m. Od ostalih je Madžar Pajor dosegel poleg svetovnega rekord na 10.000 m s časom 16:58,7. Imel je pa očitno smolo. Eno uro pozneje mu je rekord odvzel Norvežan Andersen s časom 16:57,4 min Madžari so gostovali v košarki na Češkoslovaškem. Bili so pa dvakrat poraženi. Prvič od Zidenic a 22:20 in drugič od Brna z 62:27.
Heiff gostuje v Ameriki in ima očitno smolo. Tako ga je v Bostonu premagal Svcd Ahlden za dolžino dlani v teku na dve milji. Dosegel je čas 8:55,5. V teku na 1000 yardov je bil prvi Grosholz (ZDA! 2:12,8, na 1 angleško miljo pa Slij-khuis (Holandija) s časom 4:04,0 min.
«Austria», dunajsko nogometno moštvo, ki sedaj gostuje v Egiptu je zgubila tekmo z Aleksandrijo 1:0;
Vodoravno in navpično;
I. 1. mesto v Istri; 2. žensko ime; 3.
Kitltoii št. IOO
za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika
LJUDSKI
TEDNIK
Odgovoru) urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenje» AlS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Monteccbl *
Rokopisi se ne vračajo
......................................................I........................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................
Tržajki KitalianissiDii» listi so s huronskim veseljem pozdravili vest, da bo letos Sla aDirka okrog Italije« skozi Trst. Ta Skok v Trst bo seved? skok v slepo ulico na tej krožni dirki. To pa na stvari nit ne menja - Italija bo prišla v Trst. Kaj pa je na tem za reakcionarje tako veselega, pokaže naš karikaturist.
-.llll!lllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!IIIHIIIIIIIIIIIII)ltlllllllllllllllllllllllllllllll!!ll!lllll!lliilllllllllllllll!IIIIIHIIIIIIIIIIIIII!lllllillllH
Muzej pravice
JUCT
Draga Juca!
Da Prešernove proslave so te dneve se vršile brala si in ti je znano, da so kar sveèane .bile.
'Tega pa ne da se reči o proslavah, ki dajali so jih tisti, ki kulturni I jim voditelj je Viđali.
Te odcepljene proslave so prav klavrno uspele, to za Malalana z Opčin so zadeve nevesele.
In tako dobil je hitro za Prešernovo nagrado od poštenih sovaščanov prav zasluzeno cebado.
Prav posebno so neslanost, Prešernu belci zasolili, na njegovo so svečanost, Santina, škofa, povabili.
Ce Prešeren živ bi hodil po slovenski zemlji mili, Santina, belce, vse bi spodil da bi več je ne skrunili.
Se vprašanje guvernerja spet je malo premaknilo, pa bo menda tudi tokrat' nerojeno usahnilo.
Mnogo je muzejev po svetu. Vseh vrst. Le muzeja pravica še ni. Naj tu prednjači Trst! Saj ima odlično podlago. Najboljšo policijo na svetu.
Evo nekaj pobud:
Vsem je še v spominu škandal o javnih delih. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo izrečenih nekaj prav občutnih kazni. Toda kako je danes s krivci? Razni Ričhardsoni, Schwarzj itd., ki so nagrabili milijone, so že vsi na svobodi in veselo gradijo svojo novo bodočnost v posamenznih južno ameriških državah. Edina, poudarjamo: edina, ki če sedi v kehi, je tajnica Štrukljeva. Prav ji je! Zakaj je pobrala z bogate mize le par drobtin, Mar bi bila vzela debel kos torte, pa bi se tudi ona zdaj sprehajala nekje v Peruju ali Mehiki! — Na vsak način pa spada Štrukljeva v muzej! Taka je namreč pravica v Trstu.
V spominu je gotovo še Leghi sladkor. Mnogo hrupa je bilo radi njega. «Pravica» je storila celo odločen korak in imenovala Legi komisarja. Zdaj pa slišimo, da je vsa zadeva «sistemirana». Krivci, ki so obogateli s tem, kar je bilo namenjeno revnim, so na zlati svobodi, a Legin sladkor se je raztopil v vodi birokratizma, ker je pač last-
nost sladkorja, da se rad raztopi. Vsa zadeva je zdaj zrela za muzej pravice.
V ulici Cavana so policisti streljali za dvema ubeglima zločincema. Pri tem je bil nedolžen pasant ubit. Svečano je bila obljubljena najstrožja preiskava. Uspeh je bil ta, da so našli kroglot s katero je bil. pokojni Ferrini ubit. Ta krogla spada v muzej pravice, in sicer v dvorano za posebne, tako zvane bri-lantne uspehe.
Dan žalosti
Dan žalosti Ves stari j« mladi fašistični kader žaluje, ker Istra in Reka in Zader so v drugih mejah in ker nič več Pulja ne more dojiti jim rimska volkulja.
O’ star; in mladi nikar pozabiti, da rimskega mleka sosedje so siti.
Zn vediie, ljubčki, da meja je čvrstal Brezupen je tudi ves up - glede Trsta.
V sovražnike'z oblakov
rodu naj naš’ga trešči grom
Hes >e sicer, da gre v Trstu vse narobe, toda take pa še ne. Najprej so Prešerna, ki Je bil glasnik Zedinjene Slovenije «praznovali» belogardistični kalini, ki raje slišijo o hudiču kot pa o domovini, ki so jo izdali za nekaj cekinov, potem pa so na «proslavo» povabili še «italia-nissimega» škola Santina, ki mu Je za slovenskega poeta in slovensko kulturo toliko mar kot za lastno poštenje in še manj. Ce bi Prešeren živel, bi kaj pisano gledal sodrgo, ki ga je prišla žalit. Zapel bi jim puščico ali pa zauje ponovil verz iz Zdravice
Ljudski rod je rojstvo Krista čakal cela tisočletja, pa še rojstvo guvernerja' se zavleklo bo stoletja.
Kar se pa volitev tiče, kmalu bodo se rodile,
Bog daj, da bi bile zdrave, ne ira, kot bojim se, gnile.
Za dojenje iz zapada mleko v prahu je poslano in kot slišim, ne bo treba niti plačati dogano.
Ce pa bo volivno dele demokratski duh imelo, gratis mleko iz zapada se takoj mu bo odvzelo.
Le če bo volivno dete za Italijo držalo, se mu bo zapadno mleko srčno rado piti dalo. Ladjedelnice tržaške čaka krasno .obdarilo, eno ladjo se bo menda v kratkem v delo sem dobilo. Delavstvo pa te novice se tako je zveselilo, da proslave te zadeve niti se ni udeležilo.
«Voce Libera» vslcd tega delavstvu pregrehe očita, ona ve, zakaj to dela, mi pa tudi: iz profita!
Draga Juca! Osmi marec, praznik žene že pr-ihaja, tteba je, da vsaka žena zdaj bolj zgodaj zjutraj vstaja in da nekaj ur žrtvuje za proslavo tega dneva, pa- naj bo to Juca, Pepa ali Roža ali Eva!
Te pozdravlja Tvoja Pepa
=I||||I!II1I1IIII llllllllllllll!llllllll!lll lllllllll lil lllllllll fll|||!llllll||||||l!llllll!ll!l!l!lll!llilllll!>l!lllilllllll!ll!!IIIIMHIIIllllll!ll!llllllllllllllllllll!)|||||!ll|||l|!||||||||l!lll^
'I =
=ir0J!la' ,bal0ntek. *enera,a Atrcya Je imel tokrat še manj sreče kot drugikrat!. Le malo se Je pozibal nad i Ividaiiju* Volem "pa'je'kar^a r <,v!'krt3t ^ )e ,!',<‘,v*4al v lehniorskem soncu in le bežno se Je nasmehnili
februarskem soncu la kako je frettilo.
Kar na sliko poglejte. =
Med vrstami
Ah ta priključitev!
General Airey je podal novo poročilo na Organizacijo združenih narodov. ki vsebuje vedno isto pesem o velikanskem napredku v Trstu. Seve da ne pozabi povedati, kako bo šele lepo, ko bo Trst priključen k Italiji.
Med vrstami. Ne samo vrabci, ampak niti Btdault, Bevin in Marshall ne čivkajo več o priključitvi. Le gen Airey prav v Prešernovem smislu «zmirom svojo goni». Kako naj si to tolmačimo? Ni mogoče da bi si mislil, da bo on sam odločil usodo Trsta, ker se gotovo zaveda, da so minili Napoleonovi časi. In poleg tega bi moral biti človek Napoleon! Ni mogoče, da ne ve, da so njegovi «višji» že opustili misel na priključitev. Ni mogoče, da bi on slepo podpisoval to, kar mu gotovi «ma-drepatrljski» uradniki sestavljajo,, ko gre vendar za tako važno listino. Mogoče Je torej samo eno: Volitve bodo! Priključitev se je že enkrat izkazala, včasih gre rado v dvoje. Gre torej po starem: Vinceremo! Mi pa pravimo ravno tako po starem: Vcderemo!
Mihec in Jakec
MIHEC: Mislim, da st že bral novo Alreyevo poročilo. Ali se kaj razlikuje od prejšnjih?
JAKEC:' Gotovo. Drug datum im3-
VIĐALI: Ta general Airey mi t>o res vse pokvaril. Mar mu Je bilo treba pogrevati priključitev! Kaj pa meni ostalo za volitve?,