PODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 2113.
Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, llu stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—.
§lnl potek cvharistiCncga
kongresa v Mariboru.
Prvi dan 7. septembra.
Tako mogočne verske manifestacije, kakor je bil evharistični ¡kongres, še Maribor ni doživel.
Za sprejem številnih posetnikov se je pripravil Maribor na zunaj z zastavami, ki so klicale z javnih in sasob-nih poslopij: DohrciošUr Na znotraj so v polni meri opravile pripravo tridnev-nlice, ki so se vršile po vseh župnijah lavantinske škofije.
Že prvi dan kongresa, ki je bil tudi nekaka priprava za glavno manifestacijo 8. septembra, so Maribor preplavile ljudske množice, ki so prihitele peš ter z vlakii od vseh strani Spodnje Štajerske, Prekmurja in Hrvatske.
Niti prireditelji kongresa niso pričakovali, da bodo stanovska predavanja 7. septembra tako mnogoštevilno obiskana, kakor so bila v istini. Razpored predavanj je bil umno izbran po izobraženosti in po stanovih za priprosti narod.
Izobraženci so imeli predavanja dne 7. septembra predpoldne in popoldne v ¡dvorani bivšega kina Apolo. Dvorana je bila polna: duhovnikov, dijaštva, vi-sokošolcev, učiteljev in sploh izobražencev iz vseh poklicev. Predavali so: A. Karo, spiritual bogoslovja, dr. Fran Sušnik, profesor, vseučiliščni profesor dr. F. Lukman in glavni urednik »Slovenca« g. dr. Ahčin. Predavanjem je prisostvoval mil. g. stolni prost dr. M. iVraber.
Številni možje so poslušali predavanja v mali unionski dvorani, kjer so ijim govorili: Fr. Jerebic, predsednik fKA, dr. J. Jeraj, prof. bogoslovja in profesor I. Prijatelj.
Stotinam žen so govorili v dvorani Zadružne gospodarske banke: prof. P. 'Živortniik, gospa ravnateljica Stupica ter Milica Grafenauer. Predavanjem žen je prisostvoval g. stolni kanonik ¡Fr. Časi.
Y Karlinovi dvorani v dijaškem semenišču so predavali fantom g. dr. Me-feko, katehet pri sv. Magdaleni, bogoslovni profesor dr. J. Jeraj, g. Marko fKrajnc in Mirko Geratič. Pri teh predavanjih je bil g. stolni kanonik dr. Fr. Kukala.
Številna dekleta so bila zbrana v telovadnici šolskih sester in so sledila
predavanjem g. dekana Fr. Gomilšeka, Slavice Horvatičeve in Olge Sadravče-ve. Teh predavanj se je udeležil g. kanonik dr. J. Mirt.
V veliko spodbudo tsr vesšljo predavateljem in poslušalcem je bil obisk prsVžvišenega škofa dr. I. Tomažiča, ki je posetil dopoldne 7. septembra vsa predavanja in je spodbujal s svojo besedo vse zborujoče stanove ter je tudi žel burno odobravanje po vseh dvoranah, kjer se je pokazal, pomudil in podelil ob ¡koncu nadpastirski blagoslov.
Najlepši zaključek priprave na glavni dan ¡kongresa 8. septembra so bile polnočnice po mariborskih župnijskih cerkvah in mojstrsko uspela koncertna prireditev pevskega društva »Maribor«. Koncerta, katerega je dirigiral g. stolni kapelnik Janez Gašparič, so se udeležili poleg ljudskih množic predstavniki cerkve, vojaštva, svetnih ter mestnih oblasti.
Pohvalno je treba povdariti, da sta vladala že na dan priprave na kongres, ko so bile mariborske ulice in trgi prenapolnjeni s podeželskim ljudstvom, najlepši red ter mir.
Glavni dan kongresa 8. septembra.
Gotovo ni pretirano, če beležimo, da je manifestiralo na Marijin praznik dne 8. septembra za evharističnega Kralja 40.000 ljudi. 30.000 je bilo prijavljenih pripravljalnemu odboru in 10.000 je obiskalo kongres neprijavljenih iz mariborske okolice.
Ljudske množice so vrele v Maribor že 7. septembra predpoldne, popoldne ter na večer z vlaki, na vozeh, v avtobusih in premnogo jih je prišlo pod vodstvom svojih župnikov in kaplanov peš v procesijah iz Prekmurja ter iz najbolj oddaljenih krajev Slov. goric.
Naši dobri ljudje so obiskali koj po prihodu v mesto mariborske cerkve in po opravljeni sv. spovedi in po končanih polnočnicah sc prebili preostanek noči po svetiščih, ker za toliko tisočev ljudi ni zmogel Maribor prenočišč.
Jutro 8. septembra je pričelo s sv. mašami, pri katerih so pristopale ljudske množice med ganljivimi prizori k mizi Gospodovi in po opravljeni jutranji pobožnosti so se začeli ljudje zbirati na vnaprej odločenih zbirališčih, kjer
so jih spravljali reditelji v skupine ter razdelili med te table s številkami skupin in z napisi uekanij. Vseh skupin je bik? 16 in so bile skoro vse mariborske ulice določene za zbirališča. Zbiranje je pričelo ob 8. uri zjutraj in ob 9. uri je pričel pohod na Glavni trg, kjer je bil pripravljen pri Marijini sohi okusno z zelenjem okinčan oltar. Preko trga so napeljali vode za velike radijske zvočnike, s katerimi je g. Franjo Kramber-ger urejal prihajajoče množice in so pozneje prenašali škofov govor.
Za vsako na Glavni trg došlo skupino je bil vnaprej določen prostor, da je bil po sv. daritvi mogoč razvoj procesije. Tekom pol ure je bil celi trg zaseden in oči vseh so bile uprte proti oltarju, krog katerega so že bili zbrani odlični zastopniki oblasti, mestne občine ter razni drugi dostojanstveniki, ki so čakali na prihod škofa s svojim spremstvom.
Vladiko dr. Iv. Tomažiča je spremljal šibeniški škof dr. Mileta, stolni kapi-telj, ptujski prošt, celjski opat, konjiški arhidijakon, prošt iz Varaždina in 120 duhovnikov in bogoslovcev.
Prevzvišeni je takoj pristopil k oltarju na prostem, katerega je obdajal celi gozd zastav. Pred sv. mašo je škof blagoslovil novo zastavo stolne Kat. akcije.
Mnogobrojni pevci so se zbrali med Marijinim spomenikom ter magistratom, vojaška godba in pred pevci je stal pripravljen mikrofon, ki je bil zvezan z zvočniki. Pevci so peli pod vodstvom stolnega apelnika g. Gašpariča l riproste mašne pesmi iz posebnih knjižic, katere je razdelilo vodstvo kongresa. Skupne mašne molitve je izgovarjal pred mikrofonom kapelnik Gašparič ter so jih ponavljale za glasovi iz zvočnikov ljudske množice.
Skupna pesem in molitev sta posebno povzdignili mogočno slovesnost.
Nagovor škofa dr. I. Tomažiča.
Po evangeliju je nagovoril lavantin-ski vladika množice izpred oltarja tako, da je čul s pomočjo zvočnika njegov nagovor vsak udeleženec.
Škofove besede bodo ostale v trajnem spominu vsem, ki so jih slišali in jih prinašamo v naslednjem dobesedno.
»Kralju vekov, vekov, nesmrtnemu in nevidnemu, edinemu Bogu, čast in slava na vekov veke. Tako poje in moli Cerkev s svetim apostolom Pavlom. To jutro nehote pristavimo: Evharističnemu Kralju, Gospodu Jezusu Kristusu v presveti Hostiji, čast in slava na vekov veke.
Čast in slava Njemu, ki se je z besedo »To je moje telo«, »To je moja kri«, »To storite v moj spomin« za vse čase vezal na podobo kruha in vina ter tako izpolnil svojo obljubo: Ne bom Vas pustil sirot, glejte, jaz sem z vami do konca sveta.
V presveti Hostiji je resnično med nami On, Sin božji, On, Emanuel-Bog z nami; On pravi Bog in človek; On, naš Odrešenik in Zveličar; On, naš najboljši Prijatelj; On, naš brat; On, naš edini Učenik, Pomočnik, Tolažnik; On, ki nas kliče in vabi k sebi: Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi in jaz vas bom poživil.
O predragi! MOtiniO Boga, med nami pričujočega, položimo mu k nogam UD1; voljo, srce, vse dušne in telesne zmožnosti, vso vero, zaupanje, vso ljubezen; obiskujmo ga radi, izlivajmo pred njim vse svoje boli in bridkosti. Nikoli ne bomo šli od njega brez pomoči in utehe, brez tolažbe. Poskusite in glejte, kako sladek je naš Gospod v presveti Evharistiji! Mod rni svet plava v morju luči, v blesku žarnic, v svetlobi plavžev in tovarniških peči, v sijaju razkošnih plesdšč, gledišč, zabavnih lokalov. In vendar, koliko je v tem svetlobnem morju, v blesku in sijaju duhovne teme. Koliko nevednosti v verskih vprašanjih; koliko nejasnosti glede socialnih in gospodar3kih smernic. Ali ne velja beseda Izaijeva: Tema pokriva zemljo in v mrak so zavita ljudstva. Cdkod ta tema, zmote in nejasnost? V neveri modernega sveta. Izpolnjuje se beseda sv. Janeza: V začetku je bila Beseda, Beseda je bila Bog, v Besedi je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. Prava luč je bila na svetu in svet je po njej nastal, pa svet je ni spoznal. V svojo lastnino je prišla in njeni je niso sprejeli. — Tako je, Vi veste, da je tako! Luč vere Kristusove je na svetu, pa svet je noče spoznati in sprejeti! — Mi pa, predragi, spoznajmo z odprto dušo, sprejmimo z odprtimi očmi in rokami to luč, ki nam sije iz presvete Evhari-stije. Tesno se oklenimo učlovečene Besede, Sina Božjega Jezusa Kristusa in njegovih večnih resnic. Varno bomo hodili v temi. Blagor nam, ako bomo hodili vztrajno in stanovitno tako dolgo, da nam zašije večna luč.
Evharističnemu Kralju čast in hvala, Njemu, ki nam je v presveti Evha-ristiidi zapustil taisto telo in kri, ki sta bila za nas darovana na križu. Daritev Jezusa Kristusa na ikrižu se neprenehoma ponavlja pri sveti maši. O verni častilci presvete Evharistije! Spoznajmo pomen in namen svete maše! Tej najsvetejši daritvi se imamo zahvaliti, da nam Bog prizanaša, čeprav nismo vredni, da nas ne kaznuje še hujše, kakor bi v resnici zaslužili. In le, če bomo pri sveti maši združevali svoje molitve z molitvami Gospoda Jezusa, smemo upatii, da si bomo izprosili rešitev iz sedanjih težkoč. Da, pri sveti maši
sedaj in v prihodnje bomo molili in prosili s Sinom božjim v sveti Hostiji: naj dobri Bog da sveti Cerkvi svobodo in zmago. To molitev bomo brzojavno sporočili svetemu Očetu in njegovemu zastopniku v Beogradu; molili in prosili bomo, naj dobri Bog da naši državi in domovini mir in blagostanje. To molitev bomo naznanili Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru. Molili in prosili bomo, naj dobri Bog čuva in blagoslavlja naše družine, očete in matere, gospodarje, gospodinje, drago mladino, fante, dekleta, nedolžne otroke, posestnike in delavce, bogate in revne, vse stanove, da bomo vsi v miru in milosti služili Bogu ter se naposled zveličali. Jezus v sveti Hostiji naj naše prošnje in molitve s svojimi vred prinaša nebeškemu Očetu, da jih On sliši in milostno usliši...
Večna čast in hvala v presveti Hostiji Njemu, ki je dejal: Jaz sem živi kruh, ki sem prišel iz nebes. Ce kdo je od tega kruha, bo živel vekomaj. Jezusovo telo v najsvetejšem Zakramentu ie na!a (iu4na hrana. Kakor telo brez hrane peša, tak-G tudi duša oslabi in naposled umre za Boga, aks Sv -ne hrani s presvetim Rešnjim Telesom. V svetem obhajilu bomo dobili moč, da bomo ostali zvesti Bogu in živeli tako, kakor nas vera uči. — Otroci predragi, radi in pogosto prejemajte obhajilo, da boste ostali nedolžni, Bogu in ljudem prijetni. Mladeniči ljubljeni, uživajte kruh življenja, da boste živeli in se uspešno borili za Boga. Dekleta blaga, združujte se z Jezusom v svetem obhajilu, da boste ostala verna, pobožna, ponižna, čista in sramežljiva in v resnici cvet našega ljudstva. Očetje in matere, gospodarji in gospodinje: Pri mizi Gospodovi si dobiyajte moč in milost, da bo v vaših domovih in družinah živela vera in da bo tam cvetelo versko življenje.
Evharističnemu Kralju, Gospodu Jezusu, ki je v sveti Hostiji naš Bog med nami, naš Zveličar in Odrešenik, naš najboljši Prijatelj in Pomočnik, naš brat in sotrpin, pa tudi naš bogati Plačnik za vse, kar zanj storimo ali trpimo, Njemu, ki nam je v sveti Hostiji Luč, Resnica, Pot, Življenje; Njemu, ki v daritvi svete maše za nas in namesto nas daje Bogu dolžno češčenje in zahvalo in zadoščenje, da nam prosi od-puščenje grehov in vse potrebne milosti; Njemu, ki je v svetem obhajilu hrana našim dušam za večno življenje — Njemu čast in slava, Gloria, Ilosana, Alleluja na veke vekov. Amen.«
Procesija, posvetitev Lavantincav in na Slomšekovem grobu.
Po sv. maši se je razvila na povelja iz zvočnikov slovesna procesija. Prvo skupino so tvorili kolesarji v dolgem sprevodu, za njimi godba Danica, potem šestero skupin v vrstnem redu po posameznih dekanijah, godba Prek-murcev, dolga skupina vernikov iz Slovenske Krajine, belooblečena dekleta, mogočna četa fantov Kat. akcije, vojaška godba, pevci, vrsta ministrantov v oblačilih z zvončki v rokah, duhovščina, baldahin s škofom, ki je nosil Najsvetejše, za nebom predstavniki ob-lastev, nato pa domačo mariborske
župnije in preostale skupine vernikov,
Procesija je bila dolga 3 km in so pra^ hajali prvi na Stolni trg, ko so zapuščali zadnji Glavni trg. Procesije se je udeležilo v sprevodu in kot gledalci 30.000 ljudi.
Na Slomšekovem trgu se je izvršila pred pripravljenim oltarjem posvetitev. Lavantinske škofije presv. Srcu Jezusovemu. Posvetilno molitev je molil g. škof dr. Tomažič, za njim jo je ponavljalo verno ljudstvo. Po posvetitvi je bi! blagoslov z Najsvetejšim in pevci so zapeli »Povsod Boga«. Po slovesnostih, pri stolni cerkvi je krenil sprevod na staro pokopališče na grob škofa svetnika dr. A. M. Slomšek a.
Pred kapelico, v kateri je grob, so se zbrale neštevilne zastave in naš škof je spregovoril zbranim sledeče:
»Stojimo ob grobu moža, ki je bil Slovencem veliki škof, rešitelj duš, pa je bil tudi buditelj, učitelj, vzgojitelj —-vzgled in vzor krščanske dovršenosti vere in zaupanja v Boga, značajne ljubezni do bližnjega, neumorne do skrajnosti požrtvovalne delavnosti za čast božjo in blagor ljudstva. Stojimo ob gro bu svetniškega škofa, služabnika božjega AutvUa Martina Slomšeka.
Ko bi on 25dfii VSTal, ?a stopil pred nas: Plavo oko bi se mu cd veseija iskrilo in posolzilo, ljubeče bi nas vse' pogledal in pohvalil.
Prav ste storili, da ste tako veličastno počastili in proslavili presv. Rešnje Telo, ta največji čudež božje ljubezni, ki nam nalaga dolžnost, da ljubimo Boga nad vse, bližnjega pa kot samega sebe.«
O Slomšeku je znano, kako rad je ministriral pri sv. maši, kako so ga kot dijaka njegovi tovariši večkrat našli v cerkvi, moliti z razprostrtimi rokami pred tabernakljem. Kako pogosto je škof Slomšek obiskal presv. Rešnje Telo v cerkvi in pred tabernakljem opravil skoro vse svoje molitve. Kako goreče se je pripravljal na sv. mašo, kako pobožno je služil to največjo daritev, kako prisrčno se je zahvaljeval za milost duhovništva, kako zelo je že takrat pred 80 leti priporočal pogosto sveto obhajilo.
Tako bi sedaj zaklical: »Dragi moji Lavantinci, ljubite, zelo ljubite Jezusa v presveti Evharistiji! Ne pozabite, da imate v sveti hostiji Boga samega med vami. Z zaupanjem iščite pri njem v. vseh položajih in težavah življenja pomoči in utehe, visoko cenite daritev sv. maše, vsakdanji kruh za dušo vam bodi sveto obhajilo. Ce boste ljubili Jezusi v sveti hostiji, bo on vas tem bolj ljubil in v tej njegovi ljubezni bo prava sreča, časna in večna za vas, za vaše družine, za ves narod in vso domovino.
Slomšek, prosi za nas, da bo res tako! Mi pa hočemo moliti in delati, da boš kmalu prištet med svetnike božje.«
Po govoru je odmolil škof litanije presv. Srca Jezusovega, zastave so sklonile nad grob nepozabnega Slomšeka, množice so se pričele razhajati in od-» hajajočim je podelil vladika nadpastir-ski blagoslov in se je prisrčno zahvalil vsem, ki so pripomogli k doslej v naši škofiji največji, najlepši in najmogočnejši manifestaciij za Kristusa Kralja.
jani in da so prišli se poklonit evhari-stičnemu Kralju miru in bratske ljubezni!
Udanostne brzojavke s kongresa v Mariboru.
Z evharističnega kongresa v Mariboru so bile poslane udanostne brzojavke: Sv. Očetu, Nj. Vel. kralju Aleksandru in apostolskemu nunciju Pellegrinettiju v Beograd. Vse tri brzojavke je podpisal naš škof dr. Ivan Tomažič.
žarskem itd. Kongres je otvoril bivši slovenski poslanec v italijanskem parlamentu dr. Wilfan.
Krog stavke v Združenih ameriških državah. V zadnji številki srno že poročali o skoro milijonski stavki predil-niškega delavstva, ki je najštevilnejše v Ameriki. Do stavke je došlo, ker je na eni strani nepopustljiva združena ameriška veleindustrija, katero je hotel predsednik Roosevelt s svojimi pravilniki prisiliti, da zboljša socijalni položaj delavstva. Na drugi strani pa so zopet tesno strnjeni predilniški delavci, ki hočejo- velekapital s stavko prisiliti, da sprejme Rcoseveltove reforme, ki so v prid delavstvu. Vodja stavkovnega gibanja trdi, da bo doseglo število stav-kujočih 1,200.000. Velekapitalisti so pa prepričani, da bo doživela stavka polom, ker se po južnih državah delavstvo še vedno ni odzvalo klicu na štrajk. Predsednik Roosevelt je naznanil, da bo imenoval odbor treh članov, ki bodo sklicali delavstvo in delodajalce na pogajanja. Rooseveltov korak je pozdravil velekapital in rta'' kujoči delavci in sta oba dela izjavila, da se bosta odzvala pozivu predsednika. Po vseh državah Severne Amerike vlada nepopisna napetost, kaj bede pognalo iz velikanske stavke.
*
tukaj zbrane iz raznih krajev Evrope in iz daljne Amerike.«
Protimarksistična razstava v Londonu. V Londonu je bila pretekli mesec prirejena razstava, ki ima namen, da izobraženi svet seznani z delom in vzgojnim načinom marksistov, poseb-10 še boljševikov. Priredila je to razstavo Mednarodna protiboljševiška organizacija, ki jo vodi bivši švicarski advokat dr. Aubert. Pred 10 leti je dr. Aubert zastopal pred sodiščem nekega morilca, ki je bil slepo orodje v rokah boljševikov. Tc mu je dalo priliko, da je popolnoma spoznal načela boljševikov in njihovo pogubonosno delovanje. Obenem ga je to nagnilo, da se je odpovedal advokaturi in vse svoje moči posvetil boju zoper boljševizem. Najpo-
prej je dr. Aubert ustanovil Protibolj-ševiško zvezo za Švicarsko, danes pa je ta Zveza organizirana po vsem svetu. Londonska razstava prikazuje v slikah voditelje boljševizma, njihov nauk, njihove obljube in fraze, njihova dela: porušene cerkve, ubite škofe, duhovnike in svetne ljudi, nesramne podobe papeža, bogokletne podobe Kristusa Kralja itd. Nazorno so pojasnjeni končni cilji boljševiške organizaciie in način njihove agitacije po posameznih državah, posebej v Angliji.
Prisega zdravnikov na Kitajskem. Študenti, ki študirajo medicino na vseučilišču v Šangaju na Kitajskem, morajo, preden se jim izročijo zdravniške diplome, položiti to-le prisego: »V svojem poklicu kot zdravnik bom izpolnjeval vse predpise morale in stanovske časti. Svojim bolnikom, naj so bogati ali revni, bom naklanjal požrtvovalno in vestno skrb ter se v to svrho trudil, da svoje znanje izpopolnjujem v skladu z napredkom znanosti in prakse. Kot resno dolžnost bom smatral, da obiskujem tudi takšne bolnike, ki so napadeni od kužnih ali epidemičnih bolezni, ter se ne bom v nobenem slučaju odtegnil stanovski dolžnosti. Stanovsko tajnost bom varoval vestno in neoskrunljivo. Porabil bodem ves svoj vpliv, da pobijam nauk in prakso neo-maltuzianizma. Ker je življenje posvečena dobrina, ga bom pri svojih bolnikih najvišje cenil in branil, predvsem se bodem trudil, da ohranim življenj* materi in otroku. Kot dolžnost boden smatral, da težko in nevarno obolelegr opomnim ali dam opomniti, naj uredi svoje gmotne in verske zadeve. Od nikogar ne bom zahteval plačej ki preseda njegove razmere, in v čast si bodem štel, da porabim del svojega časa za brezplačno zdravniško oskrbo ubogih. Za me bo zadeva časti, da nikdar ne sprejmem nobene svote, ki bi ne bila pravično plačilo za moje stanovsko delo.« Kajne, zelo zanimiva in posnemanja vredna prisega! Kitajci so pametni ljudje. Omembe je vreden zlasti tisti del prisege, ki se nanaša na pobijanje neomaltuzianizma. To je nauk, imenovan po angleškem narodno-gospodar-skem pisatelju Malthusu, da se človeštvo prenaglo razmnožuje, da je torej treba zavreti in zadržati ta porast. Sredstva za to so sprečenje spočetja otrok od strani staršev, odnosno odpra-vitev človeškega ploda. Kitajci so narod, ki šteje nad 400 milijonov ljudi, in vendar se odločno dvigajo proti temu, da bi se množitev njihovega rodu s takšnimi sredstvi preprečevala; zato morajo njihovi zdravniki se s prisego zavezati, da takih sredstev ne bodo nikdar rabili, marveč njihovo rabo pobijali. Kaj pa Evropa? Kaj pa naš narod, ki tvori komaj 400. del kitajskega naroda?!
Mariborski evharistični kongres bode ostal vsem udeležencem v najlepšem in trajnem spominu. Tlariborčani in tujci, ki so gledali ganljivo slovesnost, se bodo dolgo divili in občudovali vzoren red in vzgledno mirno obnašanje vernega slovenskega ljudstva. Za deset- in desettisoče ni bil potreben noben stražnik, ker se je vsak udeleženec zavedal, da morata vladati pri manifestaciji za nebeškega Kralja red in mir! Pohvala ter čast našim Lavantincem, ki so tokrat dokazali, da so res katoliški krist-
Kongres nemške narodno socialistične stranke se je vršil minuli teden v mestu Nürnberg. Ob tej priliki je bil izdan Hitlerjev proglas, v katerem izjavlja voditelj, da je oblika nemškega življenja končnoveljavno določena za prihodnje tisočletje. Ogromna večina nemškega naroda je potrdila vladne ukrepe v notrajni in zunanji politiki in se je izrekla za vodstvo države v popolnoma narodno-socijalističnem duhu.
Švica bo spremenila ustavo. Zastopniki raznih pokretov za popolno obnovo Švice so predložili zvezni pisarni predlog o popolni izpremembi švicarske ustave. Predlog je podpisalo 77.000 državljanov. Po dosedanji ustavi zadošča za ta iniicijativni predlog 50 tisoč podpisov.
Manjšinski kongres je zboroval zadnji teden v švicarskem mestu Bern. Ob veliki udeležbi je bil dne 4. septembra v Bernu otvorjen 10. evropski manjšinski kongres, na katerem je bilo zastopanih 30 evropskih manjšin. Prvič so izostale tokrat od kongresa židovske skupine. Polovica delegatov je bila kot zastopstvo nemških skupin na Poljskem, v Jugoslaviji, Romuniji, na Mad-
jjjppjaM
katoliMKM
Staroslovenska pesem pred papežem.
Pretekli mesec je sprejel papež Pij XI. v gradu Castelgandolfu — letovišče papeževo v albanskih gorah kakšnih 20 km od Rima — bogoslovce grškokato-liškega bogoslovnega semenišča sv. Jo-zafata v Rimu. Pevski zbor bogoslovcev je pod vodstvom g. Irineja Timko iz križevaške grškokatoliške nadškofije (na Hrvatskem) zapel v starosloven-skem jeziku himno v čast sv. Jozafatu in »Gospod usliši« (psalm 101). Sv. Oče je poslušal petje z velikim zanimanjem in srčno radostjo. V nagovoru, ki ga je imel na slovanske bogoslovce, je med drugim poudaril veliko radost, da jih ,vidi zbrane okoli sebe. »Vaša prisotnost«, tako je nadaljeval, »nam kliče v spomin zgodovino cerkvene edinosti, ki je zgodovina radosti in žalosti, zgodovina približevanja in oddaljevanja. Vi predstavljate prvi boljši del: predstavljate tisti del vzhoda, ki je Nam tako drag. Prijetno Nam je, ko vas vidimo
			
BI	^TBign-h- ■Tlil"1*11 NOVICE		
Nesreče.
Siromak pogorel. Na Tolstem vrhu I'l Guštajnu je pogorela dne 5. sept.
Kvasnikova bajta Friderika Liskriča Ubogemu tesarju je zgorelo vse, kar je i -el in bo navezan dalje časa samo na V brosrčna srca.
Ogenj uničil ostrešje. V PocTovi pri
Račah je izbruhnil vsled slabega dimnika ogenj pri posestniku Štefanu Solat-niku in uničil slamnato streho.
Nevarno je povozil neznan motocik-list na cesti pri Ptujski gori 831etnega berača Vinka Vodušeka iz Žetal. Povoženega so spravili v opasnem stanju v ptujsko bolnico.
Starka zgorela s kočo vred. V vasi Gornje Gorše pri Braslovčah je stanovala 801etna občinska reva Marija Ci-zej, pod domače Lahova Mica. Zadnje dni je bolehala in ji je stregla njena sestra, ki je hodila spat radi pomanjkanja prostora v koči k sosedu. Dne 8. t. m. v noči je zapazil sosed pri Cizejevi «gonj. Ko so odprli kočo, je bila starka že zadušena od dima. Ogenj je najbrž nastal, ker je ravnala ženica neprevidno s svečo.
Gospodarsko poslopje pogorelo. V Stari vasi pri Vidmu ob Savi je udarila strela v gospodarsko poslopje posestni-ce Amalije Ern.anove. V poslopju je bilo precej krme. Gasilci so preprečili, da se ni razširil ogenj na druga s slamo krita poslopja.
Utonil v noči. Iz Bistrice v Kamniku so potegnili 531etnega Šimena Korena, mesarskega pomočnika pri mojstru Iv. Podgoršeku v Kamniku. Imel je hud udarec na glavi in počeno lobanjo. Ljudje so ga videli, kako je hodil na večer vinjen po mestu. V temi je zgrešil pot, padel v vodo, se pobil ter utonil.
Nesreča v planinah. V planinah na Gorenjskem je strmoglavil pri plezanju v prepad Marijan Benedik iz Stražišča pri Kranju. Ponesrečila je tudi neka gospodična, ki je bila z njim.
Smrtna nesreča. V gozdu na planini pod Storžičem pri Tržiču je smrtno ponesrečil pri obsekavanju smreke 451et-ni gozdni delavec Franc Jabornik iz Tržiča.
Požar je uničil v noči 9. sept. v čirči-cah pri Kranju dva skednja z dvema podoma. Zgorelo je tudi 50—60 voz krme.
Hiša pogorela. Dne 5. septembra jo zgorela radi neprevidnosti pri kurjavi v Novem mestu hiša Marije Potočar.
Požar v tovarni. Dne 6. sept. ob 11. uri v noči je izbruhnil požar v tovarni zaves »Štora« v Št. Vidu pri Ljubljani. Ogenj je napravil škode za 100.000 Din, ki je krita z zavarovalnino.
Strašna nesreča parnika. Na ameriški luksuzni ladji »Morro Castle« je izbruhnil dne 9. sep. iz neznanih vzrokov blizu srednje-ameriške obali požar. Na Ifidji je bilo 300 potnikov in 258 mož posadke. Na pomoč pribrzele ladje so rešile nekoliko ljudi, vendar pravijo poročila, da je zahtevala nesreča 250 mrtvih, ki so zgoreli na morju. Ladja je prevažala bogate Američane na otok Kuba in na druge srednje-ameriške otoke in je bila zgrajena leta 1930. Pri pogledu na nesrečo je zadela kapitana kap.
Razne novice.
Neznanega utopljenca je naplavila Drava v Mariboru ob Pristanu dne 7.
sept. Neznanec je star 40—45 let, brez obleke in ga je morala zadeti kap pri kopanju.
Čuden izgin. V vasi Brstje pri Ptuju sta kupila dne 4. t. m. dva neznanca pri posestniku Juriju Golobu telico. Po kupu sta izjavila, da ne poznata poti na Hrvaško. Golob jima je dal svojo 201et-no hčerko, naj jima pokaže pot do Spuh-hlje, ki je oddaljena 2 km. Dekline ni bilo pozno zvečer domov in radi tega je bila zadeva prijavljena orožnikom.
Kravo so ukradli neznanci posestniku Francu Kurbusu v Loki pri Št. Jan-žu na Dravskem polju.
Poljak Bajan ima največ upanja, da bo zmagal pri evropskem krožnem poletu.
Okostje neznanca. Lovski paznik Ple-snik je našel v skalovju Kamniškega sedla nad Okrešljem okostje neznanega moškega. Pri mrtvecu so našli dobro ohranjeno obleko in pelerino, dva pasa in čevlje. En čevelj je ležal na lobanji, drugi, v katerem je Mčala odlomljena noga, nekoliko dalje proč. Neznanec je moral lani strmoglaviti preko stene pod Kamniškim sedlom in gre gotovo za ¡kakega inczemca, ki je plezal samo po nevarnem skalovju.
Pojasnjena zadeva z najdenim okostjem. V zgorajni novici poročamo, kako so našli na Okrešlju med skalovjem moški okostnjak in skraja nikdo ni vedel, za koga da gre v tem slučaju. Zdaj je dokazano, da je najdeni 321etni posestnik Franc Gašperlin iz Primskove-ga pri Cerkljah. S vej dom je zapustil dne 6. aprila 1932, vzel je seboj po izpovedi žene 500 Din in se je odpravil v Logarsko dolino. V Mlaki pri-Komendi je zvabil seboj svojega 201etnega brata, da je šel z njim v Kamniško Bistrico, odkoder sta hotela priti čez Sedlo v Logarsko dolino. Na poti preko Sedla se je mlajši brat vrnil radi težavnosti nazaj v Bistrico in je France nadaljeval sam pot proti Logarski dolini, odkoder se ni več vrnil. Pogrešanega so sicer iskali, a zastonj in so našli okostje še le sedaj.
Naval na ljubljanske gimnazije. Na
vseh ljubljanskih gimnazijah je bilo letos vpisanih 5011 dijakov in dijakinj; za 1000 več nego lani.
Največja letalska tekma. Dne 20. okt. t. 1. se otvori na južnoangleških letališčih največja letalska tekma, kar jih je svet kdaj videl. Eden ilzmed najuglednejših meščanov Melbourna v Avstraliji, sir Mac Phershon Robertson, je dal pobude za to tekmo, ki naj se izvrši ob jubileju tega mesta in je poklonil tudi1 darove v višini 15.000 funtov šterlingov, zlat pokal v vrednosti 500 funtov in celo vrsto drugih nagrad. Polet se vrši iz Anglije proti Melbournu, na progi, ki meri 22.000 km. Vsak udeleženec mora' doseči cilj v teku 16 dni. Prva nagrada' zn brzinsko tekmo je 10.000 funtov in zlati pokal, druga nagrada je 1500 funtov, tretja 500 funtov. Obnovitev kurilne
Indijanski poglavar razbije vpričo klečujočega zakonskega para lončen lonec, ker pomenijo črepinje srečo. — Desno:
Proslava 121etnice zmage Turkov nad Grki pri Dumlupinaru v Mali Aziji.
zaloge v zraku je dovoljena, prav talko letanje ponoči, če ima aparat primerno orodj eza to. V vsakem letalu mora biti hrane in vode za tri dni, potniki se računajo k posadki, a za vsako osebo mora biti na razpolago padalo, vrhu tega mora biti v letalu po šest dimnih signalov. Priglasitve za to ogromno tekmo so se zaključile že dne 1. julija z 62 prijavami iz večine evropskih držav, Amerike in Avstralije.
Ruski višinski balon eksplodiral. Lani meseca septembra je dosegel ruski višinski balon »USSR« 18.000 m, a ga je prekosil drugi ruski balon »Stratostat«, kojega posadka je v izrednih višinah ali v stratosferi smrtno ponesrečila. Ta nezgoda je Ruse grizla in so pripravljali povsem na tihem z zgoraj omenjenim balonom »USSR« nov dvig, ki bi naj prekosil vse dosedanje. Priprave so se vršile povsem tajno. Dne 5. septembru so začeli balon polniti s 50.000 kub m vodika. Nenadoma se je plin vnel in strahovita eksplozija je balon čisto raznesla. Ruskim trem letalcem, ki bi se naj bili udeležili poleta in ki so prisostvovali polnjenju, se ni nič zgodilo. Kako in zakaj je (Lo-šlo 4e eksplozije, še ni
Doiftsnjeno. - _
Dr. Marinič ordinira zopet redno od 9. do 11. in od 14. do 16. ure, Maribor, Trubarjeva ulica 11.	893
čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljana Wi-drova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpolago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to knjigo, katere cena ;'e samo 5 Din. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Stvarni pouk v prvem razredu. Strolcovnja-ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri uči v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v -Mariboru.
"* Križ na Donački gori. V spomin 19001etnice Odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Mer-har. Razglednice so po 1 Din, knjižice po 5 Din.
Čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Obžalovanja vredni slueafl.
Zločin matere. V Koreni pri Sv. Barbari v Slov. goricah sta našla posestnik Franc Zelenko in njegov sin v potoku Rogoznica mrtvega otročička. Sodna komisija je dognala, da je bil otrok star kake 4 mesece in ga je brezsrčna mati najprej zadušila in ga nato vrgla v vodo. Trupelce je ležalo v vodi dober teden. Nečloveško mater že imajo.
Izsleden uzmovič. V Zgornji Šiški pri Ljubljani je odnesel posestnici Mariji Sitar letos dne 29. julija iz ročne blagajne 40.000 Din gotovine ter telatnine za 10.000 Din pri njej uslužbeni hlapec Lipe. Po izvršeni tatvini je pobegnil. Pred dnevi ga je izsledila ter prijela policija v Splitu in ga je pripeljala v Ljubljano. Uzmovič je priznal tatvino denarja, zlatnine pa ne. Nadalje je izpovedal, da si je kupil koj po zločinu novo obleko in se je odpeljal z brzovla-ivO'm v Beigrad, kjer je zapravil denar. Iz Belgrada se je preselil v Split, kjer
so ga prijeli z 2 Din v žepu.
*
Slovenska Krajina.
Črensovci. Nalezljiva bolezen griža se je pojavila najprej v Melincih v beltinski župniji, od tam pa se je priselila tudi v našo župnijo in sicer se je pojavila v Gornji Bistrici. Obolelo jih je že dosti, a umrl do dq<nes še ni nihče. Zdravnik g. dr. Sesardič ima obilo posla z zatiranjem te neprijetne bolezni. Upamo, da se ne bo dalje širila. — V Žižkih je obiskal svojo sestro, šolsko sestro učiteljico, dr. Avgust Pavel, ki je profesor na Madžarskem, rodom Prekmurec in velik ljubitelj naše Krajine. 1— Pouk v osnovnih šolah je pričel, pa je zelo okrnjen zlasti v obeh Bistricah. Večina otrok ima tedensko le 12 ur pouka. Primanjkuje nam ueiteljstva, še bolj pa učnih prostorov. To stanje je nevzdržno. Občina bo nekaj mogla storiti. Na Dolnji Bistrici n. pr. je sa-
mo ena učilnica, pa okrog 160 otrok, na Sred-c nji Bistrici sta dve slabi učilnici z okrog 350 otroci in tremi učnimi močmi. Mislimo, da bi bilo najbolje, če bi se občina začela baviti Z mislijo, da bi zgradila na Srednji Bistrici za vse tri Bistrice moderno, prostorno šolsko po-: slopje. V to šolo bi potem hodilo okrog 500 otrok in bi lahko bila osemrazrednica. — V„ prvih petkih je v naši cerkvi vedno dosti 1 ju-, di in se ta pobožnost vedno bolj širi. Posebno lepo je bilo zadnji prvi petek, ko so pobožnost; povzdignili g. Žižek in pevci s svojim lepim petjem. Takega petja si večkrat želimo!
Slovenska Krajina. Čeprav je že minulo 15, let, odkar smo rešeni spon sužnjosti in živimo v svobodni državi, nas še ostali deli naše. mile domovine vendar premalo poznajo. Vedo, da nekje živijo Prekmurci, a ne poznajo naše preteklosti in prav tako malo sedanjosti. V, namenu, da bi Slovensko Krajino čim bolj spoznali, bo založba »Raba« v kratkem izdala zbornik poljudnih razprav o Slovenski Kra-. ji.ni. To bo prva znanstvena knjiga Slovenske Krajine, zato jo zelo priporočamo. Kajti edino na ta način je možno, da izide, če bo dovolj naročnikov. Knjiga oziroma »Zbornik« bo stal broširan 50 Din, vezan pa 70 Din. Knjiga bo bogato ilustrirana in dodan ji bo nov zemljevid Slovenske Krajine, ki ga je priredil naš rojak, akademik Joško Mančec iz Bogojine. Kot reklama, da bo knjiga res dobra, naj služijo imena onih, ki bodo vanjo pisali. To so univerzitetni profesor in bivši rektor dr. Slavič Matija, univ. prof. dr. Milko Kos, univ. asistent dr. Ilešič, prof. Novak Vilko, naš rojak. Knji ga bo prirejena po načrtu univ. profesorja g. Plečnika.
Murska Sobota. Z velikim veseljem je sprejelo salezijansko sotrudništvo »Martinišča« novico«, da je prispel sem za ekonoma, oziroma prefekta naš rojak g. Peter Cigiit. Želimo mu, da se na tem mestu prav dobro počuti. Za asistenta je postavljen g. Štuhec Franc.
Murska Sobota. V »Službenem listu« dravske banovine z dne 1 9. 1934 se razpisuje javna pismena licitacija na dan 20. septembra t. 1. pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani za prevzem in izvršitev zidarskih, tesarskih in krovskih del pri gradnji nova kmetijske šole v Rakičanu pri Mursk Soboti. Opo-
Ognjeni plesi v Indiji.
V verskem življenju ¡narodov n.gra ogenj (važno vlogo. Le samo pomislimo, kako nekaj svetega je bil logenj starim Rimljanom. Svečenico, ki bi ¡pustila, da ugasne ve-ičnji ogenj v svetišču, bii jo bili pokopali ži-¡¡yo. V Indiji častijo (Ogenj še danes s prirejanjem ognjenih plesov. Ognjeni ples v Indiji je verski ples, katerega vodi duhov-l&čina. Kdor se hoče udeležiti plesa, mora ¡prestati težko preizkušnjo. Deset dni pred plesom ne sme zaužiti nobene hrane. Piti sme le vodo in mora prebiti neprestano v molitvi v templju. V (jutro 11. dne nanosijo na dvor svetišča, gr-
Januš Goleč:	9
Lov na zaklade.
Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja.
Tedaj še vsega tega nisem znal. Poln strahu ter groze sem gledal iz teme skrivališča na skupino ljudožrcev. Moji od vročice bolni možgani so vzbujali v meni vero, da sem umrl in da sem pahnjen v pekel.
Cez nekaj časa so potegnili pečena trupla s kolov in so jih razdelili. Liki neme zveri so se vrgli divjaki na meso. Vsak je bil sklonjen nad svojim kosom, je zadovoljno cmokal in je trgal vedno nove falade strahovite pečenke. Šlo je pri pojedini za to, koliko mogoče naglo ter veliko povžiti. Sredi med ljudožrci je sedel glavar. Imel je pred seboj pečeno telo zadnjega in najgroznejše smrti preminulega mučeni-ka. Ko je bil sit, je razdelil preostalo na nestrpno čakajoče, dokler ni ostalo ničesar od žrtve in na mestu, kjer je počivalo pečeno truplo, so se gromadili darovi za glavarja: kipi, loki, pušice, ptičje kože, kače in veliki kosi mesa drugih žrtev.
Zopet so zagrmeli bobni, ponovno je pričel pobesneli ples, skakanje ter copotanje z nogami. Divjanje je trajalo cele ure, dokler niso popadali
divjaki penečih se ust, kričeč nerazumljive besede in čisto utrhjeni po tleh.
V tišino, katero je motilo prasketanje ognjev, sem se odplazil z gladom v želodcu in z nepopisno grozo v srcu.
Prvi ljudje, na katere sem naletel po tako dolgi blodnji, so bili slabši od divjih zveri in radi tega sem sklenil, da se vrnem nazaj v pragozd — kraljestvo živali.
Celo noč nisem zatisnil očesa. Izrazi na smrt mučenih so me preganjali: Njih zogleneli obrazi so mi očitali bojazljivost in tirjali maščevanje. Za ponoreti mi je bilo in ko se je prikazalo solnce, me je videlo, kako sem korakal proti — kočam ljudožrcev.
Mojo obleko je tvorilo le še nekaj cunj, ki so visele od pasa, na katerega je bilo privezano orož--je s patroni.
Stopal sem visoko zravnan, divjaki so me zapazili, nemir se je polastil tabora. Tekali so plaho sem ter tja, dokler mi ni stopil glavar neustrašeno nasproti.
Tik mene se je vrgel na zemljo, mrmraje ne-» razumljive besede. Približali so se tudi ostali. Krog divjakov krog mene se je vedno bolj zoževal, strah se me je lotil. Da bi jim pokazal moč orožja, sem ustrelil opico z visokega drevesa. Na tla pa ni padla samo žival, ne, vsi, ki so stali krog mene.
zarjamo tem potom vse gradbene podjetnike, da se v njih lastnem interesu te licitacije gotovo udeležijo. Pojasnila se dobijo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani soba štev. 35.
Murska Sobota. Ni še temu tako dolgo, da smo se potegovali za popolno gimnazijo v Soboti, a uspeh našega truda je najbrže izostal. Sicer bomo pa plod našega truda še videli. Gotovo je vsakemu znano, da je vsake dežele žarišče gimnazija, a žal te nimamo popolne. Da bomo vsaj nekaj imeli, zato se dela na to, da bi bil v Soboti »Muzej«, kjer bi vsakdo lahko videl naše starodavne in sedanje svetinje. Tročlanski pripravljalni odbor je že na delu. Tvorijo ga g. Vilko Novak, g. Gumilar in Škerlak,
Beltinci. Dne 4. septembra se je pri nas vršilo premovanje konj in v zvezi s tem izbira za pleme. Prišlo je skupaj mnogo lepih »kopil« z žrebeti. Izbiro za pleme je priredil kmetijski odbor in obenem dal nagrado 6000 Din onim, ki so imeli naj-jepšo živino. Člani komisije so bili dr. Veble iz Ljubljane, dr. Šerhec iz Murske Sobote, g. Petovar itd. Premovanju je prisostvoV?! tudi kmetijski referent g. Lipovec, nar. poslanec Hajdinjak itd.
Beltinci. Po naši fari se že dalje časa širi neprijetna bolezen griža. Ista bolezen razsaja tudi dirugod, a ne v takt množini kot pri nas.
Bogojina. V nedeljo, dne 2. septembra je bilo pri nas angeljsko proščenje. Radi slabega vremena je bilo malo ljudi. Dva dni pozneje, to je v torek, pa je bil živinjski sejm. Na sejm so prignali precej živine in je tudi precej prodali. Dve kravi je prodal tudi Ivan Nemec, doma iz Tur-nišča. To, da je naredil dobro kupčijo,, ga je tako razveselilo, da se je pošteno napil in zgubil nekaj denarja. Ista nesreča, oziroma smola ga je doletela že drugič. Pošteni najditelj mu naj denar vrne!
T^ina in Kupšinci nameravata ustanoviti krajevno organizacijo borcev za Jugoslavijo. Sestavljena sta bila dva odbora, in sicer na Tišini 22 mož, v Kupšincih pa 13 mož. Kakor vsaki novo-tariji tako tudi tej nekateri ljudje nasprotujejo. Če bodo ti protivniki imeli kaj uspeha, bomo videli.
Tumišče. Vsakemu človeku je hudo in težko pr.i srcu, če m:>ra zapustiti svoj dom, zlasti še svoj rojstni dom. Saj odhaja v negotovosti, ali bo še kedaj videl rodni krov, ali pa nikoli več. Kakor človeku, tako je hudo tudi živali.
Resničnost teh besedi lahko potrdi vsakdo, ki je opazoval naše ptice selivke, posebno lastovke i.n štorklje. Preden so se poslovile od nas, so obletale v velikih grupah vso okolico in s svojim petjem, ki je donelo nekam otožno, javljale, da odhajajo daleč proč v toplejše kraje in Bog ve. če še kedaj večina teh obišče naše kraje. Dolgočasni in pusti se nam zdijo sedaj oni dimniki, na katerih so domovale štorklje ter s svojim: kle-kle-kle zabavale ljudi, posebno otročioke. Tudi muhe so postale mnogo nad-ležnejše, odkar nimajo več svojih največjih preganjalk, lastovk.
Žižki. V soboto zvečer, na Marijin praznik, so zopet naši fantje mesarili. Glavno besedo je imel seveda alkohol. Nekateri naši fantje imajo menda živalsko naravo in kri, ki zabode svojega bližnjega človeka kot kako živinče. Prišli so skupaj fantje, se nekaj sporekli, noži so se odprli in veliko rano je dobil v hrbet 20 letni mladenič Hozjan Ignacij, po domače Ciglarov. Zabodel ga je Zver Elemir, ki je prišel pred kratkim od vojakov, vsaj tako pravi ranjeni fant. Ranjenec je začel težko dihati, mislili so, da bo izdihnil, zato so ga okrog 22 ure peljali k zdravniku. Mislimo, da bo ostal pri življenju.
Izhod Iz zmede.
Živimo v dobi gospodarske in moralne krize, Med obema je razmerje vzročnosti. Iz gospodarske stiske se dostikrat porodi zmeda moralnih pojmov. Še večkrat pa je vzročno razmerje takšno: iz zmo<1e moralnih pojmov se rodi gospodarska zmeda in stiska. T» vzročni odnos velja zlasti za naš čas, kar ddi^ujs kratek pogled v sedanje razmere, ki vladajo po SY6t\L
Velika je zmeda v politiki živil.
Svojčas je angleški narodno-gospo-darski pisatelj Malthus učil, da se človeštvo tako naglo množi, da zemlja s svojimi plodovi in sadovi ne bo zadostovala za njegovo prehrano. Iz tega se je porodil klic, ki se je razlegal po svetu: »Gladu bomo umrli! Treba jo tempo razmnožitv; človeštva zmanjšati.« In res so ga zmanjšali z družinami brez otrok ali z enim otrokom. Kaj pa z živili? Toliko se jih proizvaja, da jih ni mogoče prodati ter morajo ogromne količine pšenice, kave, drugih živil, bombaža metati v morje ali v ogenj. Kapitalistični proizvajalci živil hlastajo po dobičku. Kaj jim mar, če gla-dujejo stotisoči?!
Zmeda vlada v politiki dela.
Geslo kapitalizma je: produkcija (proizvodnja). Da se je mnogo produ-
ciralo, se je izrabljal človek, ki je moral delati po 10 do 12 ur na dan. Izrabljala se je nedelja, ki se je ukradla božji časti in človeškemu miru. Izrabljal se je moderni tehnični napred; v obrat se je postavila mašina, da je bila produkcija cenejša, kakor če bi delal človek z rokami. Sedaj pa je na stotisoče in milijone ljudi brez posla: v možganih prevratne misli, v srcu obup.
Zrne^a vlsdg v obrtniški politiki.
V obrtništvu vedno bolj izpvdriY|| veleobrat srednje in male obrate ter tira ljudi v vrste proletarcev (brezdom-skih delavcev). Na Dunaju je radi velikih krušnih fabrik, ki so v rokah del-1 niških družb, postalo okoli 2300 pekov brez posla, Ako bi se krušne fabrike odpravile, bi ne samo 2286 oseb, ki so bile v teh fabrikah nameščene, dobilo zaposlitev, marveč bi. poleg onih 2300 brezposelnih pekov še 5000 novih dobilo delo in zaslužek in 1500 pomočnikov bi takoj mogli postati samostojni mojstri. To bi bilo tudi državi v prid, ker bi dobila več davkov ter plačala manj podpor za brezposelne. Tako bi se tudi vedno bolj pripravljala organizacija stanovske države.
Zmeda vlada v poljedelski politiki.
Industrijske države bi morale skrbeti, da odkupijo pretežno poljedelskim
Ležali so trepetaje, ko se je glas poka že davno razgubil in se niso upali ganiti. Le glavar se je zaavnal.
Dolgo je trpelo, predno se je zmuzal eden za drugim*v kočuro ali grmovje . . .
Kako dolgo sem ostal pri njih", ne vem. Bili so sami krivobedri pritlikavci. Divjaki so bili izborni lovci, ki niso pobijali plena v odprtem boju, ampak zvijačno. Nikoli se niso lotili jaguarja, o katerem so prepričani, da je obseden od hudega duha.
Bival sem v koči, katero so mi zgradili. Kmalu sem se naučil njihovega jezika. Učil sem jih: nastavljati sanke, ribiti z mrežami, če je sijalo solnce, sem zanetil ogenj s steklom, da se jim ni bilo treba truditi z drgnenjem dveh kosov lesa enega ob drugega. Moj nož jim je olajšal razde-lavo ulovljenih živali in rezanje palic pri zgradbi kočur. Ostrili so z nožem pušice in bili uverjeni, da jim ulivajo na ta način posebno moč. Ako je zadela katerega nesreča, sem jim pomagal in sem jim zdravil rane, ki so se pričele zaradi nesnage gnojiti. Bili so podvrženi mnogim boleznim, katerih nisem poznal in jih tudi nisem mogel zdraviti radi pomanjkanja zdravil.
Kmalu sem si telesno opomogel. Vedno te-Kavnejše je postajalo zame življenje med ljudmi, ki so sličili v marsičem živalim. Zahrepenel sem
proč od njih, proč iz divjine do bitij, ki bi me razumela in bi mi bila enaka. Če sem vprašal glavarja, kje se nahaja prihodnja naselbina, mi je zvijačno odgovarjal, da so vsa druga sosedna plemena hudobna in bi me ti ljudje pobili, ako bi jih srečal. Na vprašanje, če ne bivajo kje tukaj belo-kožci, je zmajal z glavo in rekel: »Nikjer jih ni. Gozd sega nepregledno daleč. Mnogo ljudi prebiva v njem, vendar takih, kakor si ti, tukaj ni.«
Nekega dne je stopil k meni v kočo in rekel: »Prinesel si nam srečo. Že dolgo smo znali, da boš prišel k nam. Veselo vest so sporočali stari mladim, da nas bo obiskal po pojedini veliki duh. Od tedaj se bosta naselili med nami zadovoljnost ter izobilje. Blizu je dan, ko nas bo zapustil veliki duh. Takrat bodo planili po nas Noe. Uničili nas bodo. Naše žene bodo pekli na ražnju in vse bodo upepelili. Vse mora umreti, ko odide »jue« (veliki duh). Veliki duh je moder, zna vse in jaz ga vprašam, kaj bo ukrenil?«
Tako je govoril glavar in je zrl name plaho in nezaupljivih oči.
»Ne bom vas zapustil«, som odgovoril, »a ti imaš prav, da bi že bil čas, da odidem.«
Sklonjeno se je odplazil.
Zvečerilo se je. Videl sem zbor mož, ki se je sestal pri glavarju in sem čakal, da pokličejo tudi mene. kar so storili vsikdar, če so se posvetovali.
mado, ki doseže višino moža. Popoldne zažge j o kup lesa na raznih koncih. Potem skoz in skoz gorečo grmado razmečejo, da je pokrito z žerjavico in ogorki celotno dvorišče. Nato pričnejo obredi. Med b oznanjeni ter udarjanjem po kotlih nastopijo posvečeni, sicer nagi in zakriti s platnom la krog ledenj, iz templja. Po ramah so okrašeni s cvetkami in vsak drži nad glavo bakljo. Predvsem ob-hodijo od ognja po-i kriti prostor in se podajo še enkrat v svetišče k moJitvii. Nato priskačejo v plasu iz svetišča in zaplešejo med plameni, ne meneč se za opekline pc nogah ter sploh po te-
državam agrarne pridelke, da bi poslednje mogle kupovati industrijske izdelke. Mesto tega vidimo, kako industrijske države vsled politike avtarl 'je (samozadovoljnosti) pomnožujejo agrarne pridelke. S tem pa vendar ne morejo rešiti agrarne krize. V Avstriji so se na primer na Koroškem udeležili julijske hitlerjevske revolucije nekateri kmeti s hribov, ki so nezadovoljni. Čehoslovaška pa hoče nezadovoljnim kmetom priti na pomoč s trgovskim žitnim monopolom.
Zmeda vlada v politiki plač.
Posli ne gredo, dobiček se zmanjšuje, torej se tudi plače zmanjšajo. S to metodo (načinom) se je poskušalo v mnogih državah, toda s slabim uspehom. Delavec, ki manj zasluži, tudi manj kupuje; tako zopet trpi trgovec, obrtnik in ikmet kot proizvajalec živil in življenjskih potrebščin. Mednarodni delovni urad v Ženevi je to nedavno dokazal s številkami, pri čemer je pritegnil v dokaz ponesrečeni poskus vlade Papenove v Nemčiji leta 1932. Roo-sevelt, predsednik Zedinjenih držav, gre drugo pot: povišanje plač, ali vsaj njih vzdržanje na isti višini, znižanje delovnega časa.
Zmeda v mednarodni politiki.
Kolika je zmeda v mednarodni politiki, je splošno znano. Narodi omahujejo v negotovosti med vojno in mirom, oe vedoč, ali jim ne bo jutrišnji dan prinesel kakšnega vojnega zapletljaja. Zveza narodov, ki je bila zamišljena kot največja mednarodna pomirjevalna ustanova, je brez moči. Pogodbe med posameznimi državami ali skupinami držav se »redno bolj množijo, da jih bo kmalu težko prešteti. Ali pa tudi bodo dosegle svoj cilj? Dokler ne bo v mednarodni politiki zavladalo načelo pravičnosti, ki bo nadomestilo nagib sebičnosti, iki je pri mnogih voditeljih držav edino merodajen, tudi take pogodbe nič ne pomagajo.
Terorizem.
Do nežnosti stopnuje to zmedo terorizem, ki so si ga izbrali za sredstvo svoje politike ne samo komunisti, marveč tudi raznonarodni fašisti. Zadnji čas je terOl-izem postal metoda mednarodne politike, katere se po zgledu italijanskega fašizma poslužuje hitle-rizem. Revolver, puška in bomba: to je vsakdanje orodje politike, ki se ga nemški narodni socializem poslužuje napram režimu neljubim osebam v notranjosti države in napram Avstriji. Ljudje, ki oznanjajo absolutno vrednost države, njenega vodstva, avtoritete in splošne blaginje, izvršujejo ali dado izvršiti zločine, ki rušijo državo, njeno avtoriteto in splošno blaginjo. Z osebami, ki jih ubijajo, s poslopji (hišami, cerkvami, tovarnami, kulturnimi ustanovami), ki ; 't rušijo, se tudi rušijo pojmi reda, zakonitosti in avtori-t te. Končni učinek ne more biti drugi, kot splošne razvaline.
In kje je izhcd iz zmede?
Povratek k Bogu, njegovemu nauku, njegovim zapovedim. Povratek posameznikov in caliih narodov. Posameznik se mora podrediti božjim zapove-
V sv. pismu je zapisano: »Gorje po-hujšljivcem!« Gorje radi tega, ker povzročajo na svetu veliko gorja. Ni najnevarnejši tisti pohujšljivec, ¡ki z besedo in dejanjem pohujša in zapelje posamezno osebo. Veliko nevarnejše je pohujšanje mnoštva, ki ga izvršujejo grdi romani, umazane povesti, slabe slike, osobito pohujšljive filmske podobe. Žrtev takih umazanij in svinjarij
dim, katere mora izpolnjevati v svojem zasebnem in javnem življenju in v svoje gospodarskem udejstvovanju. Potem ne bo več brezsrčni ¡kapitalist uničeval pšenice, ikave in drugih živil, do-čim milijoni ljudi na svetu gladujejo. Kapitalistični podjetnik ne bo izrabljal človeka in njegovega dela samo za lastno obogatitev. Odprava brezbožnega kapitalizma, mašiniizma in pogrešile racionalizacije v gospodarstvu, oskrba delovnih mogočnosti in vzpostavitev stanov: to je edino učinkovito sredstvo zoper brezposelnost.
Povratek k božjim zapovedim v gospodarski in mednarodni politiki. Tega pa nočejo cele stranke, kakor svo-bodomisleci, naprednjaki, liberalci, socialisti; tega nočejo cele države, kakor Rusija in Mehika; tega nočejo voditelji držav, kakor zlasti voditelji fašizma in brezbožnega nacionalizma. Kaj pomaga majhen obliž, če je ves organizem bolan in zagnojen? Proč s poganstvom, rešitev je v krščanstvu! Povrnitev posameznikov, stanov in držav k Bogu: to je tista reorganizacija duš v duhu krščanske pravičnosti iin ljubezni, ki bo iz nje vzcvetel sporazum med posamezniki, narodi in državami.
postaja ponajveč mladina. Svet vidi pokvarjeno mladino ter jo z ostro, odurno besedo obsoja. Obsodba je krivična, iker zadeva žrtve, ne pa povzročiteljev hudobije i:n rdobije. Mlad človek je čitatelj nekrščanskega lista, ki ima za vero in versko življenje samo posmeh, za dejanske kristjane in duhovnike pa samo psovko. Kako naj postane versko značajen in v dejanjih dosleden kristjan? Mladenič ali mladenka bere roman ali povest, v kateri se na rafinirano-nazoren način opisuje spolni greh in vzbuja spolna strast in slast. Čudež bi bil, ako tak mladenič ali mladenka ne bi padla v nečistost. Slabe slike, ki predstavljajo nagoto in greho-to, se vtisnejo mlademu človeku ne samo v spomin, marveč tudi v srce. Ne-
lesu. Nalogo so rešili, ako so udušili z golimi nogami zadnjo iskro. Sedaj šele smejo nazaj v svetišče, kjer začnejo misliti na leče-nje opeklin. Z opisanim mučaništvom upa slepec, da bo sprevidel, ubožec na bogastvo, vsak pač ima svojo .veliko srčno željo. So pa tudi med plesalci taki, ki nimajo nobene posebne željel Z očiščujočo silo ognja hočejo sami sebe očistiti grehov.
Metuzalem v rastlinstvu.
Ob vznožju starogrškega gradu Akropoli« v Atenali raste Oljka, o kateri trdijo, Sa je stara 3000 let» 2000 let starih dreves je precej po Mali Aziji
Tokrat se to ni zgodilo. Po trebuhu sem se splazil v kritju teme pred glavarjevo kočo. Skozi redke kolce sem razumel vsako besedo, četudi so se še-petaje pogovarjali.
»Veliki duh je prišel k nam, kakor so napovedali predniki«, je govoril glavar. »Obogatil nas je, napravil nas je močne in zadovoljne, od nas ne sme oditi. Njegova medicina je močnejša, kakor vse drugo, kar smo poznali doslej. Pa on bo šel... Ubijmo ga in pojejmo, da postanemo pametni, kakor je on. Nocojšnjo noč, ko bo spal, uderimo v njegovo kočo. Zvezali ga bomo z mrežami, katere nam je sam spletel, izvili mu bomo ogenj bluva-joče orožje, da bo postal slaboten kakor otrok . . . Če se bomo enkrat najedli njegovega mesa, ako postanemo močni ter modri, bomo prekoračili reko in napadli sosede Noe. Čas velike pojedine je že blizu. Kmalu bodo plapolali ognji, mi bomo plesali in jedli . . .«
Dovolj sem čul in se zavedal, da sem zapisan smrti. Takojšnji pobeg bi me še lahko rešil. Vrnil sem se v kočo, pogreznil sem se v temo gozda, ki je obdajal tabor.
Noč, ki me je skrila pred divjaki, je ovijala s temo pot pred menoj, da sem se spotikal preko korenin in padal preko razpadlih debel. Ker sem bil bos, sem bil v največji nevarnosti, da me piči na smrt kaka strupena golazen. Imel sem srečo.
Ob svitu zore sem bil nepoškodovan in daleč proč od naselbine pritlikavih ljudožrcev.
Vedel sem, da mi bodo sledili divjaki, kakor hitro bodo zaznal* za moj pobeg. Najmanjša, tako-rekoč nevidna sled jim bo dovoljna upora, da bodo pogodili pot, katero sem ubral. Edini spas pred zasledovalci je bila največja naglica. Grede sem jedel meso in ribe, katere sem vzel na pot pri odhodu.
Krenil sem v smer, v kateri bi naj prebivalo po pripovedovanju ljudožrcev pleme Noe. Dnevi so se raztegnili v tedne. Še vedno nisem zadel na ljudi in tudi ne na sled, iz katere bi bil lahko sklepal, da je sploh kaka naselbina v bližini. Mojo pot so križale le živali, nad menoj je šumel gozd in prepeval svojo večno pesem o rojstvu in smrti.
Meseci so minuli, še vedno sem bil na potu. Učil sem se živalskega jezika. Posital sem sam del divjine, ki me je obdajala, redila in varovala . . . In vendar sem potoval . . . Kri v meni je vpila po meni enakim in me gnala naprej.. .
Po bogznaj kako dolgi blodnji sem zadel na naselbino Shaysha Indijancev in sicer v posebno ugodnem trenutku. Poglavar plemena Polu je imel hčerkico, katero je napadla bolezen, za katero domači vražar ali medicinman ni znal leka. Prosil sem, naj mi pokažejo bolnico. Po pregledu sem ugotovil, da gre za težji slučaj kolike, katero
izlili, ii i ■ in 111 r .■ mu »■■ i ■ ■■« .umi .i. ■■ .K.'i" »i«.'
Naval krvi, tesnobo srca, zasopljenost, tes-aobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo narav-rte »Franz Josefove« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjuje, da služi »Franz Joseiova« .'oda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh leharnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	•
moralni filmi spravljajo v kino-gledi-Sčiih na oder prizore zakonolomstva, zapeljevanja, svobodne ljubezni, zmanjšanja rojstev, preprečenja spočetja, samomorov, ubojstev, goljufije, kradnje, ropa itd. Pogubnemu vplivu takih nemoralnih filmov morajo zapasti ljudje tudi proti svoji volji in lastnemu nagnjenju. Na stotine in tisoče mladeničev in deklet položi svojo mlado glavo kot žrtev na žrtvenik take nemoralnosti.
Ali ni zoper take umazanije nobenega, sredstva? Zoper pohujšanje in po-hujšljivce se je pisalo in pridigovalo že dovolj. Kolik je učinek? Sodobne razmere pričajo o njem. Treba je učinkovitejšega sredstva, in to se imenuje bojkot. Nobena družba ali oblast ti ne bo vzela iz rok slabega časnika ali grde knjige. Ne bo ti zaprla oči, da ne bi videl slabe podobe. Ne bo ti ustavila koraka, da bi ne šel k predvajanju nemoralnega filma. Sam moraš to storiti! Slabega, neikrščanskega časnika ne či-taj! Pošlji ga nazaj, odvrni druge od njega! Romanov in povesti grde, po-hujšljive vsebine ne vzeti v roke! Mimo grdih slik in podob pojdi mimo brez vsakega zanimanja! Predvajanja nemoralnih filmov bojkotiraj! Takšno bojkotno gibanje uprizarjajo sedaj v Ameriki. Pod vodstvom katoliških škofov se je osnovala ter deluje Zveza za dostojnost, ki že šteje nad dva milijona članov, med njimi tudi veliko število nekatoličanov. Člani Zveze oznanjajo in izvajajo bojkot proti vsem ki-nematografičnim družbam in prostorom, ki vprizarjajo nemoralne filme. Ako se filmski producenti ne bodo uda-li, bo Zveza svojo agitacijo razpredla
še globeje in širje in iz dveh milijonov članov bo nastalo kmalu 20 milijonov — Da, tako je treba nastopati proti tistim, ki proizvajajo in razširjajo duševno pokvarjenost in moralno umazanijo! Bojkot nekrščanskim časnikom, slabim knjigam, grdim podobam, nemoralnim filmom! Bojkot družbam in društvom: gnezdiščem nekrščanskega čtiva in slabega gledišča.
Št. Janr. na Dravskem polju. Pevsko društvo pi»<"v nedeljo dne 30. sepi. ob treh popoli dre v društveni dvorani pevski koncept s pestrim sporedom. Prijatelji lepega petja ia p on šteuo zabave prisrčno vabljeni!
Ormož. Igra »Užitkarji«, ki je bila igrana na angelsko nedeljo pri VeJiki Nedelji, se ponovi, dne 16. sept, ob treh popoldne v kletarski dvorani v Ormožu. Vstopnina običajna, K tej nad vse lepi igri vabimo vse prijatelje dramatskili predstav iz Ormoža in njegove okolice!
Vurberg. Ob 251etnici svoje zveste službe nas je zapustil dne 15. julija t. 1. organist in cerkovnik g. Anton Fanedl ter se preselil s svojo blago družinico v svoj domači, kraj k Sv. Juriju v Slov. goricah. Lepo število let je krasil z rožicami in s petjem ljubko cerkev Matere božje na Vurbergu, zibal zvonove, se udejstvoval tudi na polju prosvete, zato naj mu bo na tem mestu izrečena zahvala in čast priznanja im obenem želimo Vurberčani, da bi bil g. organist s svojo družino prav srečen in zadovoljen tam gori v raju Slovenskih goric! Da pa bi bili Vurberčani brez organis-ta, to pa ne! Še isti dan smo drugega dobili. Iz pohorske Puščave je priromal in ponosni smo nanj, ker je iz domačega kruha. Je še mlad, zato pričakujemo veliko od njega. Da bi le našel umevanje za svoje delo med mladino, pa bo že. — Naše prosvetno društvo je v duhu poromalo v Raj-henburg, ker se drugače zaenkrat ni dalo izpeljati. Pa upamo, da bo šlo drugič. Zdaj pa se pripravljajo na znamenito narodno igro »Domen« za nedeljo dne 16. septembra popoldne. Zapelo se bo tudi več lepih pesmi pod vodstvom novega g. organfcta. Ttrfej, kdor bi rad res kaj lepega videl in sJiftaJ.siTaj ne pozabi na 16. september. Vse je dobrodošlo, domače in tuje!
Sv. Barbara v Halozah. V časopisih vedno čitamo o vremenskih nesrečah po celi Sloveniji. Gotovo bo zanimalo naše znance in prijatelje poročilo o posledicah toče, ki nam je pokončala naše vinograde, polja in sadonosnike
dne 23. julija t. 1. Naši vinogradi so zopet oze-leneli in pognali grozdje, katero bode cvetelo kmalu, znamenje, da bo drugo leto izostalo. Naše sadno drevje cvete že drugič, zopet zna^ menje, da v bodočem letu ni pričakovati sadu. Naša skromna polja v hribih pod goricami, če jih smemo sploh polja imenovati, so od nag-, lih ploh in nalivov zgrabana, plodna in gnojna zemlja odnesena s pridelki vred v doline po travnikih. Ljudje so brez vsakdanjega kruha. Sočivje je zbito, zelenjave ni. Edino zelje se popravlja. Narod nima denarja za sol in nujne druge potrebe, zaslužka pa ni nobenega. Naj-i huje so prizadeti mali lastniki, ki nimajo zemlje za pridelovanje žita, za lastno potrebo, in katerim služi košček vinograda za preživljanje in za vse. Kadar mu toča to uniči, je uničen popolnoma in je siromak. Tako se vsem godi, katerim je vse uničeno. Preti nam lakota! Oblasti prosimo za podporo in živež!
Velika Nedelja. Pri kapelici sv. Ane na Drak-šlu bo daroval v petek ob sedmih zlato sveto mašo č g. Jožef Kranjc, župnik iz Zlatega polja. K temu redkemu jubileju mu tudi mi naj-: iskrenejše častitamo, želeč mu obilo božjega blagoslova še na mnoga leta! — Kmalu bo jesensko delo pri kraju in bo več časa za črtanje knjig. Zato priporočamo predvsem mladi,ni, da se knjižnice poslužuje v prav obilni meri. Odprta je vsako nedeljo pred drugim sv. opra-lom. V kratkem se bo nakupilo tudi več novih knjig. — Žične ograje iz bodečih žic vršijo ponekod ob javnih poteh svoje »hvalevredno'« poslanstvo. Trgajo namreč ljudem obleko, ponekod človeka tudi ranijo, ker se jim mora cesto zlasti v zimi poslužiti, ko jim spodrsne. Zato prosimo vse lastnike takih žic trdo ob potih, da jih odstranijo od javnih poti in iih
sem deklico lahko ozdravil s pomočjo zelišča, katerega so mi pokazali pritlikavi ljudožrei. Ko je dekletce okrevalo, sem postal med Indijanci velik mož, ki je premagal s svojo močjo medicinmana. Poglavar mi je skazoval največje časti. Da bi si pridobil moje popolno zaupanje, me je vzel seboj v džunglo, kjer mi je pokazal zlate jame, radi katerih so že pustili tisoči belokožcev življenje.
Tamkaj je ležalo zlato, prerašeno s travo, v celih kopicah. V najbolj drznih sanjah bi si ne bil upal predstavljati tolikih množin najčistejšega zlata. Skraja nisem zaupal lastnim očem. Moral sem se dotakniti -z rokami neizmernih zakladov, da sem se prepričal, da nisem mogoče žrtev kake prevare.
Hvaležni poglavar me je pozval, naj se založim z zlatom po svoji dragi volji, saj za Indijance v divjini je itak brez vrednosti.
Natovoril sem se po možnosti z zlatimi zrni ter kepami* si dobro zapomnil zlato jamo in sem gledal, da sem se brž ko brž poslovil od gostoljubnega indijanskega plemena. Najdba zlata me je gnala med kulturne ljudi, da jih zberem in pove-dem na kraj, kjer čakajo milijoni na površju zemlje. Taval in romal sem cele mesece po neraziskanih pokrajinah, se odpočival pri divjih in plemenitejših indijanskih plemenih, a do belokožcev nisem in nisem moiiek Zlati tovor me je v^dno boli
težil, odmetaval sem zrno za zrnom, kepo za kepo in v nepopisno strašnem deževnem času, izmoz-gan po duši in telesu, sem le zadel na iskalce dija-mantov ob reki Rio das Garcas. Prinesel sem še eno kepo in par zlatih zrn.«
Nesrečni in obenem srečni Mehikanec je med iskalci dijamantov kmalu za tem umrl vsled obče izčrpanosti. Njegova povest o groznem trpljenju in ovirah, katere bi mogel prenašati vsakdo, ki bi hotel doseči zlato jamo, je napravila na iskalce dijamantov tako pretresljiv utis, da se ni upal podati nikdo na pot po zlato, ki ima svojo vrednost le med kulturnimi ljudmi in ne v brazilijanski džungli, kjer sta prvo in zadnjo — življenje.
Po beleženih dveh ustnih izročilih smo proučevali zemljevide o Braziliji in določevali po domnevanjih kraj, ki bi naj kazal kar odprto suho zlato, po katerega je bila namenjena naša druga ekspedicija. Po dolgih posvetovanjih smo se odločili za še neraziskano pokrajino Matto Grosso, kateri smo se namenili približati iz brazilijanske prestolice Rio de Janeiro. Od tam do dijamantnih polj ob reki Rio das Garcas in naprej skozi pragozd in naselbine indijanskih plemen do domne-vanih zakladov, ki so sigurno tam, kjer s<i še ni mogla prav ustaviti noga zlatv^^-gt beinkožca.
Dalje sledi.
in v Kaliforniji, a 3000 let je že nekaj
Propeler letalr.
se ne giblje tako hitro kakor krila kolibrija (najmanjši ptič).
V reki Amazonki v Braziliji živi nad 2000 različnih vrst rib.
V Italiji pride na 1 milijon prebivalcev 250 kaznjencev, v Franciji pa samo 60.
Iz 10 kg kosti in cunj
naprivijo v papirnici 5 dekagramov finega papirja.
Brazilija pridela vei kot pol kave| kar ie na celem svetu popijejo.
V Argentini pride na 100 ljudi 120 konj.
zamenjajo z navadnimi gladkimi, proti katerim nihče nič nima. Bodeče žice na takih mestih pač odražajo surov značaj in neolikanost človeka. Sicer pa nismo na fronti, kjer se taka žica lahko prav hvaležno uporablja.
Sv. Frančišek v Savinjski dolini. V zadnjem času smo doživeli več lepih slovesnosti, o katerih naj zvedo tudi čitatelji našega »Slovenskega gospodarja«. Die 8. julija, na takozvano »stražko nedeljo«, ko se pri nas obhaja obletnica. posvečenja cerkve', je bilo pred slovesno procesijo blagoslovljeno novo cerkveno bande*-ro (križ), katero so kupili fantje iz vasi: Melis1, Homec, Podhom in Stenski vrh. Niso se ustrašili, v tej težavni denarni krizi, velikih stroškov, saj je bilo treba skoro pet jurjev; zato pa so jim nekoliko pripomogli tudi gospodarji, žene in dekleta. Dne 5. avgusta smo slovesno obhajali »lepo nedeljo« pri prijazni podružnični cerkvi sv. Jakoba v Okonini, katero so meseca februarja ognjeni plameni močno poškodovali, da je zgleidala kot ruševina, a je sedaj s pomočjo vaščanov in drugih vrlih dobrotnikov se lepo popravila, takorekoč pomladila in napravlja prijazen vtis na obiskovalca. — Da ne bi naši gasilci zaostajali za sosednjimi, »kadar vstane ognja sila«, so si nabavi.a novo motorno brizgalno, katera je bila v nedeljo' dne 19. avgusta blagoslovljena, — Še pevski koncert gornjesavinjskega okrožja, ki \e je vršil dne 26. avgusta v Radmirju, naj tu omenimo. — Posestnik M. Cizej, p, d. Zvonar, je radevolje dal na razpolago svoj prostran: kozolec, katerega so naši fantje in dekleta lepo okrasili. Res veselje je bilo poslušati posamezne pevske zbore, ki so pod vodstvom svojih požrtvovalnih pevovodij kar tekmovali, kateri se bo boljše postavil. Največje navdušenje med ljubitelji naše pesmi, ki so se v lepem številu zbrali, pa so dosegli, ko so pod veščo roko dirigenta g. profesorja M. Bajuka iz Ljubljane odpeli pet pesmic. Pevci in pevke, le korajžno naprej, saj vršite važno nalogo za povzdigo kulturnega napredka! Bog vas živi!
Sv. Ema ob Soili. Pri nas smo praznovali slovesno pobožnost večne molitve, pri kateri smo častili evhari9tičnega Kralja in njegovo mater Marijo. Verniki so se hvalevredno udeleževali molitev in so z veliko vnemo sledili pridigam, katere je imel vlč. g. Leopold Ivo-lenc, župnik pri Sv Vidu pri Grobelnem ter šentemski rojak. Koncem meseca avgusta nas je posetil g. Ivan Vukina, župni upravitelj na Vini gori, v spremstvu članic vinogorskega prosvetnega društva. Pri nas se pripravljamo na slovesen sprejem deklet v Marijino družbo. Dež je nekoliko škodoval našim vingradom, po katerih je grozdje že skoro zrelo in bodo pričeli kmalu s trgatvijo. Pričakujemo dobro kapljico in upamo, da si bomo z izkupičkom za vinski mošt vsaj nekoliko opomogli iz neznosne gospodarske krize. Pri nas je huda za denar, kakor še nikoli!
Griže. V nedeljo dne 9. t. m. se je poslovila /iaša dekliška Marijina družba od pridne mladenke Terezije Poteko, ki gre te dni v Belgijo, da se tamkaj in potem že v Franciji izobrazi z-, misijonarko. Kot taka hoče delovati v Ben-galiji. Vsi smo ji želeli za slovo mnogo sreče 'in prav obilno božjega blagoslova v vzvišenem poklicu.
Pišece. Klopotci že pojo svojo veselo pesem po vinogradih, grozdje pa zori, zori. Vesel je tudi obraz vinogradnikov, ko se mu obeta še dokaj dober pridelek, če bo le vreme še vsaj 14 dni vzdržalo. Toda portugalka je že zrela. In iz njenih nasadov doni vesela pesem trga-čev. To je življenje v vinskih goricah naših! — S poukom na šolah" smo tudi pričeli. To je
vam »živžav« po razredih, ko se je razigrana mladina zbrala, da si z »uma svetlim mečem« utira pot k učenosti in v bodočnost. Z novim šolskim letom pa so nastale na naših šolah spremembe. Gdč. Cetin Rozika je nastopila za en mesec bolezenski dopust. Bog ji daj skorajšnjega zdravja, da bo potem čila i.n krepka prijela za delo! Gospa Ravtner Jakobina je prestavljena v Sevnico. Na novem službenem mestu ji želimo obilo uspeha in sreče! Upamo, da bo prosvetna o-blast kmalu poslala nadomestilo na njeno mesto. V Globoko pa je nastavljena na prazno mesto Skalamera Neda iz Brig v kočevskem srezu. — Naš novomašnik č. g. Petančič Franc je s 1. septembrom t, 1. imenovan za prefekta v dijaškem semenišču v Mariboru. Castitamo! — Kaj pa Fricl, bi utegnili vprašati? Odkar je prišel iz Butal, si ni mogel najti miru. Vedno je brskal okrog. In nekje je iztaknil »Prelom«, To je bilo nekaj za njega. Zdi se mu, da se je v Butalali navadil le nergati in si tnariti. Že ga je hotela boljša polovica nazaj poslati po svetu, ko je samo sitnaril, a je Bog to preprečil. Tužno vest moramo namreč javnosti sporočiti, da je naš g. Fricl nevarno zbolel. Eni pravijo, da je bolezen odtod, ker je bral »Prelom«, drugi bolj brihtni pa trdijo, da mu več podnebje pri nas ne prija, ko se je butalskega navadil. In največ skrbi ima z njim seveda njegova boljša polovica. Kako se reva boji, da ji ne bi Fricl umrl. Svetujemo ji, naj pošlje po zdravnika v Butale. Morda bo ta edini reši! njenega ljubega, dragega Friclna.
Rajhenburg. Na Marijin praznik dne 8, sentem-bra je bilo zjutraj med rano mašo ukradeno kolo rudarju Franju Voldkovsky iz Senovega, med časom, ko je bil v cerkvi. Kolo je znamke »Opel« št. 92.023, sprednji del pobarvan želeno, drugače črno. Balanca navzgor zakrivljena, tanka, z rdečimi gumijastimi držaji in svetla. Kolesa pobarvana črno in zelene črte so na njih nekako krive. Kolo je dirkalno. Blatniki imajo niklaste zakrivljene droge. Plašči so zaštopani s čevljarskim strojem, sicer pa v dobrem stanju. Sedaj je nekoliko zarjavel in na vrhu nekoliko opraskan. Ker bo tat gotovo skušal kolo spraviti v denar, se naproša vsakdo, če bi kaj takega doznal ali opazil, prijavi najbližnji orožniški postaji, ali pa proti gotovi nagradi na naslov: Franjo Voldkovsky, Senovo 62, pošta Rajhenburg.
Iz zagrebške torbe. Vedno kaj novega! Prav res je to lepo in modro napravil Stvarnik, da je naredil zemljo okroglo. Tako je res kar točno. če trdim, da je Zagreb središče sveta. Kako ne? Ravno v Zagrebu je evropska avto-tekma dosegla svoj višek, evropskih in jugoslovanskih in balkanskih kongresov smo imeli, sedaj pa imamo še balkanske tekme. Kdo bi torej trdil, da ni Zagreb na sredi sveta! Zato pa tudi pogleda solnce vsak dan doli z neba, če mesto še v redu stoji. Torej balkanske olimpijske tekme so bile zadnje dni središče zanimanja. Pokazale so, da so Grki najboljši- balkanski tekači in skakači in športaši. Albanci pa najbolj modri . . . Kaj bi dirjal za prazen nič, tako si je presodil Albanec, pa je po nekaj korakih postal iz igralca gledalec. — Velese.jem je otvor-jen. Letošnji je že njegova 25. letnica. Reklama je seveda jako glasna, kot vedno, a telesejem sam, »zagrebški zbor« se mu reče uradno, pa le ne bo vseh .zadovoljil. — Cerkev sv. Roka je sedaj v popravilu. Znotraj se bo kar vsa pomladila in tudi na zunaj bo dobila nekoliko drugo lice. Želeli bi si mi seveda bolj radikalno spremembo, toda glavno besedo ima denar in ne naše želje. — Bivši slovenski pevovodja pri Sv. Roku Janez Gorenjšek se je te dni poslovil od Zagreba in odšel na lepo službeno mesto kot profesor in organist v Vukovar.
Iz zagrebške torbe. Lintvern v Ljubljani — kro-. kodil v Zagrebu. Stare pravljice so postale resnične. Samo to je razlika, da se je v pravljicah dobil komaj, komaj en junak, ki se je drznil nad strašo zverino — a sedaj pa Ljubljana in Zagreb kar gorita v junaškem navdušenju za lintverne ;n krokodile. Pa so jih ukanili enkrat Ljubljančani Zagrebčane, drugič pa Zagrebčani Ljubljančane. Lintverna so ujeli Ljubljančani — saj veste, onega lintverna, ki ga je Belgijec Cosins pripeljal v Prekmurje. Veliko mrež so Zagrebčani nastavili, pa se jim je ta lintvern le izmuznil v Ljubljano. Kaj si mislite! Pač ni bilo to Zagrebčanom prav! Pa so ti Ljubljančani postali predrzni. Ko je prišla ona čudna zverina — morski pes ali morski volk — ali pa če mu rečemo krokodil, ker se to vse bolj imenitno sliši. Ej, to je bila huda reč! Da bi to morsko zverino odpeljali Ljubljančani! Ne, cel Zagreb se je dvignil! In »krokodila« so prepeljali v Zagreb, a Ljubljančani si zastonj brusijo junaške meče, da ga bodo secirali. Nič ne bo iz tega. Ne damo ga! Tako so se oglasili Zagrebčani. In tako je razsodila oblast, da ¡-i zver — mrtva seveda — ne sme »iz zdravstvenih razlogov« ni-' kamor prevažati, in bo ostala Zagrebu kot spomin slavne zmage iz junaških dni krokodilov in lintver-nov. No pa je ta »krokodil« neznansko prišel prav. Velesejem bi ostal prez pravega odmeva, če ne bi imeli tam razstavljene te strašne zverine, tako pa sve kar drvi, da bi videlo, kako izgleda osem metrov dolga zverina. Sveti Rok! Sedaj šele vemo, koliko nam je ta cerkvica vredna! Sedaj, ko nimamo kam k maši. Čeprav ljudje vedo, da ni službe božje, pa vseeno se jih nabere mnogo, da vsaj presodijo, kako in kaj in vidijo, če bo že v nedeljo kaj. Delo pa po malo napreduje in v dveh tednih bo že cerkev zopet prosta in upamo, da nas bo že prvi pogled vanjo prav razveselil. »Naš dom«, zavetišče za dekleta, ki iščejo službo, ki je obenem posredovalnica za službe, se je iz Beo-gradske ulice preselil v Bakačevo. Po imenu ulice bi kdo sodil: ta pa že menda ni več v Zagrebu, ker je beseda Bakačeve ulice tako tuja. Pa je ta ulica prav v sredi mesta. To je ulica, po kateri gremo iz Jelačičevega trga do stolne cerkve. »Naš dom« je sedaj v Bakačevi ulici št. 4, .drugo nadstropje. Slovenska dekleta, ki pridejo iskat službo v Zagreb, naj opozorim, da je dobro službo težko dobiti, zato naj ne hodi dekle, katero si more kako drugače pomagati, tista pa, ki pride, naj se kar v »Naš dom« zateče. Saj najti je hišo prav lahko.
Izvoznikom sadja! Ministrstvo za trgovino in industrijo je odredilo, da mora počenši od danes biti priloženo vsaki, pošiljki izvoznega sadja za Nemčijo fitopatološko potrdilo, da je sado-nosnik zdrav in da v okolici 5 km ni uši San José. Potrdila bodo izdajali kontrolni komisarji za izvoz sadja.
Kraste (ekceme), prisadi, kronične kraste, lišaji itd., za vse te bolezni, ki povzročajo zadosti bolečin in znajo biti odporne vsakemu zdravljenju, so obkladi »Fitonina« zelo zanes-: ljivo zdravilo. »Fitonin« desinficira, odstra-? n.juje srbež, bolečine hitro prenehajo. Stekle-! niča »Fitonina« 20 Din v lekarnah. Po pošt-< nem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knji-> žico št. 18 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. z., Zagreb, 1—78. (Reg. pod št. 1271 od 28. ju-: lija 1933.)
Gospodinja se večkrat sramuje, ko vidi, ka-: ko črna je voda, ki je v nji oprala perilo, namesto da bi bila vfsela. Saj je temna voda samo dokaz, kako temeljito je očistilo perilo' Zlatorogovo milo. Obilna, gosta in nežno bela1 pena, ki jo daej Zlatorogovo milo, prehaja' n&nareč pri pranju skozi tkanino in ji vzame vso nesnago. Zato je pravilen ljudski glas, ki veli: »Le Zlatorog milo da belo perilo!« To' milo je res dobro in — domače. Priporočam» ga!
Amcrikanske časopisne zanimivosti.
Vsako stoletje enkrat.
Noben list na svetu se ne more po velikosti meriti z ameriškim »Humiliated Quydryple Constelation«, ki ga izdaja zveza tisk ar nar je v in založnikov v Njujorku. Izdaja ga pa vsako leto enkrat. Prva številka je izšla leta 1850 in edini zavod, ki ga ima Evropa, hranijo kot veliko redkost v časopisnem muzeju v Aachenu na Nemškem. Velika je pa ta redkost tudi v dobesednem pomenu, saj meri v višino 2.5 m, v širino 1.80 m. Druga številka izide menda leta 1950 in bo vsebovala izčrpno zgodovino stoletja z mnogimi ilustracijami.
Najmanjši časopis.
V	nasprotju s tem si ja mehiški list »E1 Telegramnia«, ki je med tem že pre-Inehal izhajati, lastil naslov najmanjšega lista na svetu. Ta naslov mu je odvzel pred nedavnim še dosti manjši list »Little Standard«, ki izhaja v Torsuayu •na Angleškem. Meri samo 75 mm v vi-išino in 160 mm v širino. En sam človek ga piše, stavi in razpošilja. Enako majhen list »Cosme Monthly« izdaja angleška kolonija v Cosmu (Paragvaj), razmnožujejo ga pa s pisalnim strojem.
Moderno časopisno podjetje.
Nekaj posebnega in pristno amerikan isikega so naprave, katere poseda časopisno podjetje v Buenos Airesu v Argentini. V njegovi palači je velika plesna dvorana, velika knjižnica, ki je dostopna občinstvu, z vsemi modernimi pripomočki opremljena zdravniška posvetovalnica in lekarna. Zdravnik je urednikom in stavcem stalno na razpolago, a na željo obišče brezplačno tudi naročnike in čitatelje. Na strehi časopisne palače je velikanska parna sirena, M napolni ozračje s pravim radostnim tuljenjem, čim dospe v uredništvo kakšna važna vest. Po potrebi se prav nič ne straši zbuditi ponoči celo mesto iz spanja. Podje-tje mora sicer za takšne kalitve nočnega miru plačevati globe, a ¡plačuje jih rado, saj ve, da gre strošek
iz žepov radovednega občinstva! *
nuzcll mokrih.
V	državah Severne Amerike se je po-gavila tudi sedaj po ukinitvi alkoholne prepovedi ali prohibicije 4 milijone čla-inov broječa organizacija odločnih nasprotnikov prohibicije. Omenjena organizacija je sicer navidez nepotrebna, a &i je stavila cilje za bodočnost, da prepreči za vse čase, da bi še prišlo enkrat ■¡v Združenih državah do prepovedi uživanja alkoholnih pijač.
Glavno bojno sredstvo omenjene organizacije bo v Njujorku proti-prohibi-cijski muzej, ikojega ustvaritev je stala milijone in bo v kratkem odprt.
Prvi oddelek.
Prvi oddelek muzeja je posvečen raz-veselitvi posetnikov, da bodo postali navdušeni za nadaljni obisk. Tamkaj bodo na vpogled vsa mogoča skrivališča in posode, v katerih so skrivali al-
koholne pijače skoro deset let. V dobi alkoholne prepovedi so pokazali tako-zvani »mokri« Amerikanci izredno iznajdljivost, kar se tiče na zunaj prikritih posod za tihotapstvo z alkoholom. Vedeti bo posode, ki so bile prikrojene vsem žepom moške obleke in za ženske ročne torbice. Fabrikacija posebno prikladnih žepnih posod je bila zelo do-bičkanosna. Mokri Amerikanci niso švercali alkohola zase le potom žepnih posod, ampak tudi s pomočjo posebnih dežnikov, mlečnih posod, dvojnih pokrovov ter dnov. Alkohol so skrivali v nalašč za to prikrojene gosli, base in druge godbene instrumente.
Dalje po muzeju.
Iz veselega oldtlfca vodi pot v bolj resne, kjer je videti v slikah življenje in delovanje tihotapskih kraljev. Videti je oklopne avtomobile tihotapcev, njih strojnice in samokrese. Razobešeni so portreti najbolj proslulih tihotapcev, njih boji s policijo, katero so švercarji po ameriških velemestih strahovali celo dobo prohibicije in je zahteval srditi boj na tisoče smrtnih žrtev na obeh straneh.
Statistični oddelek.
Statistični oddelek muzeja bo dokazoval posetnikom, koliko človeških življenj je zahtevala prohibicija vsak teden, koliko tisoč se je zastrupilo c slabim alkohol >m, koliko jih je pomrlo radii potikanja po zasmrajenih podzemskih beznicah. Nadalje bodo navedene ogromne denarne svote, katere je izdajala država za zastraženje obale in za lov na tihotapce. Zabeleženi so dobički, katere so strpali v žepe alkoholni pre-kupei, mešetarji ter podrobni razpeče-valci, predno je priromal nesrečni alkohol na pravi naslov.
Razven omenjenega stalnega muzeja v Njujorku bode osnovala organizacija »mokrih« manjše muzeje proti prohibi-eiji na avtomobilih. Muzejski avtomobili bodo brzeli po vseh drugih mestih ter po deželi, kjer bodo razkazovali vsestransko škodo danes odpravljene prohibicije.
Dasletinie vest).
Politične novice.
Otvoritev zasedanja Društva narodov. Dne
10. septembra je bilo otvorjeno v Ženevi 15. letno zborovanje Zveze narodov. Skupščino je otvoril predsednik Sveta Zveze narodov, če-hoslovaški zunanji minister dr. Beneš. Za predsednika skupščine Zveze narodov je bij izvoljen švedski zunanji minister Sandler. Glavni predmet razprave bo, ali bo 57 držav, ki so članice Zveze, sklenilo, da se sprejme Rusija v Zvezo narodov kot 58. država
Domače novice.
Umrl je v Budini pri Ptuju g. Ivan Kasper,
vpoikojeni ravnatelj ptujske mestne hranilnice. Rajni je bil oče glavnega urednika »Mari-borer Zeitung«, g. Udo Kasperja. Rajnemu uglednemu gospodu ohranimo časten spomin, preostalim naše sožalje!
Velik požar je uničil dne 9. septembra v Bistrici pri Mokronogu posestniku Avsecu hlev in gospodarsko poslopje, njegovemu sosečiu
Tratarju hlev. Gasilci so požar omejili, vendar cenijo škodo na 150.000 Din in zavarovalnina je malenkostna.
Na vseh slovenskih gimnazijah je bilo letos vpisanih 9300 dijakov in dijakinj.
Postajališče na Teznu pri Mariboru je dovoljeno in je tozadevni akt že podpisan.
Avtobusne zveze Svečina—Maribor ni več in ljudstvo komaj čaka, da se bo izdalo tozadevno dovoljenje novemu prosilcu.
Poročilo Hmeljarskega društva za Dravsko banovino. Žalec, 10. 9. 1934. Prodanih je bilo okoli 3500 kvintalov po 50 kg (to je Yk letošnjega pridelka), prodanih po 40 do 42 Din za prima in po 20 do 30 Din za slabše blago za 1 kg. Kupčevalci so bile razne inozemske pivovarne in tvrdke. Hmeljarji pričakujejo sigurno v kratkem, da bo postala kupčija ži-' vahnejša in da se bodo cene dvignile.
Perutninarska razstava v Celju. Da se pokaže razširjenost in dober razvoj štajerske kokoši v celjskem okraju, se priredi sredi oktobra, združeno z razstavo šolskih vrtov tudi razstava perutnine v Celju. Posebno opozarjamo kmetske perutninarje, njim je razstava v prvi vrsti namenjena, da si odberejo lepe, bodisi lanske ali letošnje kokoši, peteline in mlade kopune, ter jih določijo za razstavo.
Prijave bodo sprejemale,'iVse''^Sle',4el^lie^i
j*	(r-frj-f+v^r rrrf *
okraja do 30. septembra.
Vinarska podružnica v Ljutomer« vabi na zborovanje vinogradnikov dne 23. septembra, Crb 9. uri dopoldne, v gostilni Resnik. Obrav-
Poziv na neznane milijonarje!
Čez 30 milijonov glavnih dobitkov še ni dvignjenih, ker mnogi ne vedo, da so njihove srečke že zadele! Kdor ima srečke, naj nam takoj javi njih serije in številke, da mu priskrbimo izplačilo njegovega dobitka. Priložite za odgovor znamko Din 1.50. Kontrola srečk, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	892
navale se bodo težnje vinskih producentov. Govorijo strokovnjaki. Pričakuje se velika udeležba!
Za slabo jesensko vreme Vam priporočamo nepremočljive dežne gumi-plašče po 205 Din in »Hubertus« površnike po 300 Din od Trg. doma Stermecki v Celju.
Dopisi.
Št. Peter pri Mariboru. Evhariističnega kongresa v Mariboru smo se tudi mi v obilnem številu udeležili in ponesli najlepše vtise domov. — Šolsko leto se je pričeilo. Enega smo poslali v gimnazijo ter bo gojenec deškega semenišča, dva gresta v vinarsko šolo v Mari-bo.u in kar je najbolj razveseljivo, dva izmed treh letošnjih abiturijentov vstopita v bogoslovje, mogoče da jima bo sledil še tretji, tako da bode naša župnija letos častno odrezala. Vsem pa želimo, da bi študije dobro dokončali in srečno dosegli svoj cilj. — Zadnjo deževje je napravilo po vinogradih precejšnjo škodo. Grozdje je začelo gniti, da bode treba pričeti s podbiranjem. Sicer pa bo letošnja trgatev do konca tega meseca končana. Sad-nr kupčija je še vedno v zastoju. Za prvo^ vi'3tno sadje obetajo in plačujejo sadni trgov» ci Din 1.25 pa 1 kg.
Jazbine pri Sv. Rupertu v Slov. goricah. Ko se je mudila na evharističnem kongresu v. Mariboru, zaklenivši doma svoje stanovanje, Barba Šiškova, je vlomil v noči od 7. na 8. t. m. v hišo, ki je bila raklenjena z močno kiju-! čavnico in še z obešeno žabico, ropar ter j« odnesel 1 poniklano budilko novejšega sistema z radijinim kazalom, 1 srebrno damsko uro s pozlačenimi okraski. Porabil je pri tem okoli 20 vžigalic, s katerimi si je svetil, viok
mil v sobo, v kuhinjo, v kovček in V omaro, ter iskal denar, katerega bi danes tudi pri belem dnevu težko našel pri takšni revi, ki si mora težko prislužiti vsakdanji kruh z delom svoj.ih rok. Vsled lajanja sosedovega psa se menda ni upal dolgo pečati s tem poslom, pač pa si je vzel še pol kg sladkorja in za solato 1 steklenico jes:ha in 1 kg soli za ravnokar opravljeno delo.
Krivica se maščtiie.
Angleški listi se od časa do časa obračajo do svojiiili čitateljev za razne prispevke, da bi tako vsebina listov postala bolj zanimiva in pestra. List »Daily Mail« je stavil svojim bralcem to-le vprašanje: Kdaj ste doživeli najznačilnejše naključje? — Nekdo je listu odgovoril tako-le: Pred leti sem bil porotnik in spominjam se primera, ko je stal pred sodniki mlad šofer, obtožen, da je s svojim avtom zakrivil smrt starega moža. Večina nas je bila prepričana, da v tem primeru šofer ni bil kriv in da se je pripetila nezgoda po lastni krivdi pešca. Le eden izmed porotnikov je na tem vztrajal, da treba šoferja spoznati za krivega, da bo občutno kaznovan. Le s težavo smo ga pregovorili, da je popustil, češ, da je za šoferja itak že zadosten nauk, da je povzročil s svojim avtom smrt, četudi ne po svoji krivdi, in gotovo bo v bodoče bolj previden. — Lansko leto sem bil zopet med porotniki in tudi sedaj je bil na vrsti primer, da je nepreviden vozač povozil človeka do smrti. To pot pa je bilo dokazano, da je bila krivda popolnoma na strani šoferja. Mislite si moje začudenje in presenečenje, ko sem v obtožencu spoznal nekdanjega porotnika, ki je bil takrat med obravnavo proti šoferju tako krut in trdosrčen. Molčal sem in porotnikom nisem hotel omeniti onega davnega dogodka, pač pa sem prepričevalno pritrdil drugim, da je obtoženec kriv.
MALA OZNANILA
Hlapec srednje starost', pošten, z letnimi spričevali, se sprejme takoj. Ivan Bezjak, tovarnar, Fram, pošta Rače-Fram.	898
Iščem primerne službe kot oskrbnik na večje posestvo. Naslov v upravi lista.	940
Prodam posestvo z gospodarskim poslopjem, 5 oralov zemlje, cena ugodna. Leskovar Ignac, Leskovec, pošta Pragersko.	942
Singer šivalni stroj za krojača ali šiviljo proda z garancijo: mehanik Draksler, Maribor, Vetrinjska ulica 11.	928
Majhno posestvo v najem se išče za večletno dobo. Ponudbe z opisom in zahtevami poslati pod »Točno plačilo« na upr. lista. 934
Novi vinski sodi, hrastovi, od 150 do 300 litrov, se poceni prodajo: Lovro Ogrinc, Skorba 44, Ptuj.	932
Vsakdo bo zadovoljen, kdor kupi novo jesensko blago pri meni. Nizke cene. Podplate nudim pri večjem odjemu 42 Din 1 kg. Zamenjava solnčnic za bučno olje. Ivan Meško, Sv. Bolfenk v Slov. goricah.	930
Posestvo 36 oralov, poslopja v dobrem stanju, proda Martin Koren, Ooglenšak 13, pošta Zgornja Polskava.	933
Stiskalnica za sadje in grozdje, velika, moderna, skoro nova, se proda po ugodni ceni na dobropis kake posojilnice, članice Zadružne zveze. Ogleda in kupi se pri Gospodarski zvezi v Ljubljani./	938
Ivan Kacin, tvornica harmonijev, glasovirjev, orgel, Domžale pri Ljubljani, dobavlja harmonije od 2000 Din, pianine od 10.000, tudi na mesečna odplačila. Popravlja in uglašuje orgle. Nizke cene. Zaloga vsakovrstnega mate-rijala. Zahtevajte cenik! Večletna garancija!	918
Javna zahvala.
Trpim več let na »Lupus vulgaris«. Preizkusila sem različna zdravila, ki so pa vsa ostala brezuspešna, Z novim preparatom »Revigal«, katerega proizvaja lekarnar gospod Branislav Mondini v Slov. Bistrici, sem se pred par meseci začela zdraviti in sem do danes dosegla presenetljive uspehe ter -se g. lekarnarju za njegovo zdravilo zahvaljujem.
Ljubljana, dne 28. avgusta 1934.	936
Terezija Modrič, soproga trgovca.
M
Zahvala.
RARITAS "
mi je po materini smrti, ki se je smrtno ponesrečila, takoj izplačala dvojno zavarovano vsoto. Zavarovanje je bilo vezano na enoletni starostni čakalni rok in je komaj tri mesece v veljavi. Smatram za svojo dolžnost, da se zavarovanju »KARITAS« javno zahvalim ter ga vsakemu kot pošteno in popolnoma varno zavarovanje toplo priporočam.
Dobrič pri Velenju, 8. sept. 1934. 941 Vodovnik Valentin s. r.
Pozor!
Citajte!
Nova trgovina - novo blago!
Cenjenemu občinstvu najvljudneje nazna-i njam, da sem otvoril na vogalu Prešernove ulice in Dečkovega trga (nasproti Narodnega doma) popolnoma novo
manufakturno in modno trgovino
Vljudno Vas vabim, da me posetite ter se pre-1 pričate o ugodnem nakupu, zlasti pa o skrajno nizkih cenah! Za obilen obisk se vsem kar najvljudneje priporoča:	939
Manufakturna in modna trgovina
Anton Petek
Prcžernova ul. Ccl]G Dečkov t r <
REVIGAIi
mast, mikstura in milo proti kožnim • boleznim.
Reg. pri Min. Soc. Pol. in Nar. Zdr. v Beogradu. Ime zakonom zaščiteno, kontr. št 9407-9-10. Izdelovalec:
LEKARNAR BRANISLAV MONDINI,
SLOVENSKA BISTRICA (Dravska banovina)^ Reg. pod S. br. 6540 od 5. IV. 1934. 937
Oglašujte v ,S1. gospodarju*!
Zdrava, snažna, zvesta služkinja,
ki zna samostojno kuhati ter opravljati vsa hišna deila, oskrbovati vrt, dobi službo k trem osebami 1. oktobra. Ponudbe z navedbo starosti in prepisi izpričeval je poslati takoj upra-viteljstvu šole Sv. Duh na Stari gori, srez Ljutomer. 947
Sprejme se majer na sred.nje-veli-kem posestvu, prednost ima starejši s 3 ali 4 delovnimi močmi. Ponudbe na: Podgoršek Eduard, mesar pri Sv. Antonu v Slov. goricah.	945
Iščem službo, položim kavcijo. F. Tetitkovič, Brod, Rogatec. 944
Mlinar in žagar, samec, želi mesta. I. Spindler, poštno ležeče, Brezno-Ribnica.	543
Izjava. Podpisana izjavljava, da ima najina tašča, oziroma mati Holc Ana, prevžitkarica v Ne-govskem vrhu, pri nama popolno dosmrtno oskrbo. Zato izjavljava, da za IIolc Ano nisva plačnika, ako bi ona iskala in prejemala oskrbo drugod. — Lo-kavci pri Negovi, dne 3. septembra 1934. — Petek Ignac in Terezija, posestnika v Lokavcih št. 41, srez Gornja Radgona. 946
Preje.	Sedaj.
Prava uteha za živčno bolne!
Tako nenadno izpremembo v pravzaprav kratkem času — že
v nekaj tednih
povzroči samo naše preizkušeno redil-no sredstvo. Brezplačno in poštnine prosto
pošljemo vsem, ki se obrnejo na nas, obširno razpravo o tem redilnem sredstvu. Število onih, ki so poslušali naše nasvete in se na ta način rešili svoje
bolezni, je izredno veliko. Pišite še danes na spodaj navedeni naslov:
Poštno zbiralno mesto:
Ernst Posternoch, Berlin S. D.,
Michaelkirchplatz 13, Abt. 90.
Citaieljem v pouk in
Iz hraliesfva mrčesa.
Brezdvomno zavzema mrčes glede Števila v živalstvu prvo mesto. Raznega mrčesa cenijo na svetu % do milijona različnih vrst. Od mrčesa je znan le manjši del in ta šteje 20.000 povsem raznih vrst. Radi neizmernega števila, radi neznatne velikosti in požrešnosti je mrčes največjega pomena za življenje na zemlji in predvsem tudi za človeka. Saj ni pod solncem nobene tvari, ki bi bila varna pred mrčesom, ko pa se hrani tolikokrat mrčes celo z najhujšim strupom. Nepopisna je razmno-žilna možnost mrčesa pod količkaj ugodnimi pogoji. Že en par navadne sobne muhe se lahko razmnoži v petih rodovih do 25 milijonskega potomstva, pri 6 rodovih se dvigne omenjena številka do 1 in pol milijarde in pri 10 rodovih bi bila zemlja premajhna, da bi imele na njej prostora vse muhe.
Velika vodna bolha bi dosegla lahko tekom par tednov milijardno potomstvo. Pri listni uši bi bila, teoretično vzeto, razmnožitev v 5. rodu na 6000 milijonov komadov.
Kakor v svetu sesavcev» in ptičev poznamo med mrčesom orjake in pritlikavce. Najmanjšega mrčesa s prostim očesom niti videti ne moremo. Znan je hrošček, ki doseže komaj velikost ^ mri. Seveda je ta mrčes uprav goljat napram najmanjšim rastlinskim živim bitjem, katerim pravimo: bakterije.
Največji znani hrošč, ki živi v vročih delih Amerike, se imenuje Herkul. Samec doseže velikost 15 do 16 cm in mu štrlita iz glave dva roga, od katerih je zgornji dvakrat tako dolg kakor spodnji.
V južni Ameriki je doma največja stenica, ki postane dolga 10 do 11 cm in je njena slina strupena. Omenjena stenica živi- v vodi ter izmozgava ribe do kože.
Po Braziliji lazi orjaški pajek, ki napada ptiče, jim izpije kri in se skriva v podzemeljskih luknjah kakor krt. Navadno rabi mrčes za razvoj le malo časa; pri našem majskem hrošču pa traja ra evojna doba 3—5 let. V Združenih severnoameriških državah je doma mrčes, ki rabi od jajca do popolnega razvitja 17 let.
*
Medenina niesf® zlata.
Skupnemu delu policije raznih držav je uspelo, da je prišla pod ključ trope-resna deteljica, ki je uganjala goljufije po vsej Evropi, posebno pa je bil njen delokrog razpreden po Švici. Lopovi so rodom poljski židje in se pišejo: Yan-kiel Goschbaum, Noje Zusman in David Baziler. V policijske mreže so se zapletli deloma v Pragi in v Antvverpnu, odkoder so jih izročili Švici, kjer bodo sojeni. Goljufije so izvrševali vedno po e->m receptu. V nobel oblekah so se lotili v najbolj imenitnih hotelih in restavracijah bogatinov. Izdajali so se za ruske mornarske častnike in so ponujali na povelje njih kapitana, ki se mu-
di nekje ob Adriji, čisto zlato v palčicah in ploščicah v nakup.
Kazali so kovček, v katerem je bilo 8 kg 18karatnega zlata, ki se je izkazalo pri vseh preizkušnjah kot povsem pristno. Za zlato so si pustili izplačati protivrednost v denarju. Nato so se podali z izbrano žrtvijo na kolodvor kraja, koder so nastavili svoje mreže. Pripovedovali so, da imajo kovček, v katerem je nekovano čisto zlato, shranjen pri železniškem vratarju. Pri predaji kovče-ka iz rok vratarja se je pridružil vsik-d^r dvema goljufoma bolj neopaženo še tretji, ki je držal v roki čisto enak kovček in tega je z vso spretnostjo zamenjal z onim, v katerem je bilo pravo zlato. Še le tedaj, ko je odklenil kupec kovček doma, je opazil, da ne vsebuje zlatih palčic in ploščic, ampak kose iz ničvredne medenine.
Zadnji, katerega so ogoljufali lopovi, je bil trgovec iz švicarskega mesta Biel. Izplačal je za kovček z zlatom v gotovini 11.300 frankov. Za zaostanek, ki je znašal 20.000 frankov, je zastavil nakit. Opeharili so ga za okroglih 16.000 frankov. Posebno srečo je imela lopovska trojica v Belgiji, kjer znaša njen pri-
goljufani plen 650.000 frankov,
*
Ohlapni irzoctliil Mi cllfl za boiaafte.
Pri vajah v metanju bomb iz letal se poslužujejo na Angleškem brzočolnov, ki se ne potopijo in je med vajami na njih posadka. Čolni so namreč obdani od močnih oklepov, pod katerimi so povsem na vrrnem stroji in moštvo. Brzo-čolni, ki so se dobro obnesli, so dolgi 12 do 13 m in vozijo 45—50 km na uro. Pogon oskrbujejo 3 motorji pq 100 k. s. Posadko tvorijo trije, ki imajo poleg jeklenih čelad še tudi maske proti strupenim plinom. Pri vajah se poslužujejo letalci bomb, ki so težke 5 kg, jih mečejo iz višine 5000 m in vendar ne morejo prebiti oklepa čolnov. Sigurnost zadetkov znaša 20% in imajo čolni to dobro, da se lahko hitro premikajo, spreminjajo smer in mora letalec res pokazati, koliko da je izurjen v metanju bomb. Pred iznajdbo omenjenih brzočolnov so se posluževali na Angleškem za cilj bombni letalci ladje »Centurion«, ki je bila brez posadke in so jo krmarili brezžičnim potom,
*
Stori limliani na p@fo-¥anflh.
Stare Rimljane imenujejo narod graditeljev cest in jih ni na tem polju moglo doseči človeštvo do 19. stoletja. Rimljani so preskrbeli svoje Cesarstvo s tlakovanimi cestami v najbolj oddaljene kraje in luknje. Radi dobrih cestnih zvez je bil promet po rimskem cesarstvu dobro razvit. Državna pošta, katero je vpeljal cesar Avgust, je dosegla brzine, ki so se lahko kosale z
naglico 19. stoletja. Dobro razviti trgovinski promet je poklical v življenje tudi tujski in turistovski promet. Bogati Rimljani v vročem poletnem času niso zevali po svojih razkošnih palačah v Rimu; po hribih ter ob jezerih so posedali vile in letovišča. Rimski bogataš je odpotoval v letovišče s svojim številnim spremstvom in sužnji, kar je zelo pospeševalo promet. V zimskih časih so pridno obiskovali kopališča in to predvsem žveplene vrelce.
Stari Rimljani niso potovali samo po Italiji, ampak so se radi mudili v Siciliji, na Grškem, v Mali Aziji, Egiptu itd. Večkrat čiitamo, kako so se rimski izletniki pritoževali zaradi slabih ter umazanih razmer, ki so bile ukoreninjene v krčmah po tujini. Zelo žalostne so bile moralne razmere po rimskih hotelih. Na svojih potovanjih so Rimljani radi posečall kraje, kjer je cvetela umetnost in ki so se odlikovali po naravnih krasotah. Čut za.-k|ajeyi«>; lepoto je bil pri starih Rimljahih haPael-o visoki stopnji. Lepo razviti promet po starorimskih cestah, ki se je veselil procvita stoletja, je propadal s propadanjem Rima in je bil popolnoma uničen ter je zastal v žalostni dobi preseljevanja narodov.
*
Magrade zdravnikom v starih časih.
Zdravniški poklic je ravno toliko star kakor človeštvo. Pri priprostih in divjih narodih je zdravniški poklic še danes združen s svečeniškim. Na nagrade zdravnikom za zdravljenje naletimo šele pri kulturnih narodih Evrope ter sprednje Azije. V naslednjem bomo dokazali, kako prejemajo zdravniki danes mnogo manjše nagrade nego v starih časih. Vladar na vzhodu (leta 358 pred Kr.) je plačal za zdravljenje svojega sina in prestolonaslednika v našem denarju 7,840.000 Din. Rimski cesar Klavdij (50 po Kr.) je plačeval svojemu dvornemu zdravniku na leto 1,820.000 Din. Rimski višji uradnik je nagradil zdravnika, kateri ga je rešil neke kožne bolezni, s 484.000 Din. Da se je v starih časih zdravnikom godila dobro, dokazuje slučaj iz 9. stoletja po Kr. Hišni zdravnik turškega kalifa je priredil pojedino, na kateri je bilo zasedenih ter bogato obloženih 5 tisoč miz. Ruska carica Katarina Vel. je plačala angleškemu zdravniku Tomažu Vinsdale, ki je postal slaven radi cepljenja proti kožam, za 7 cepljenj potne stroške v znesku 658.000 Din, nagrado 2,660.000 Din, letno rento za 140 tisoč Din ter mu je še podelila naslov barona ter dvornega zdravnika. K smrtni postelji avstrijskega cesarja Jožefa II. so poklicali francoskega zdravnika Guerina. Cesar, ki je umrl 4 dni po prihodu zdravnika, ga je imenoval še pred smrtjo za barona in mu je pustil izplačati 2,240.000 Din.
*
Priložnostni nakup stenskih ur po znižan h cenah. Ignac Jan, urar, novi Glavni trg. Prevzamem zlato :n srebro.	894
Stanovanja s popolno oskrbo za mladeniče so na razpolago po nizki ceni v Rokodelskem domu, Ljubljana., Komenskega 12. 883

UMI ZAVM01 f
LNICA ANI
CSÄ» •	
v» ce	
J® •o o	
ha* t» o <©i	
S	
«T»	
	
tam	
IBBM	

Ob a
mož in žena, sta zadovoljna, ker sta si nakupila vse potrebno manufakturncj blago poceni v Trgovskem domu — Ster-i mecki, kateri Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrano kolekcijo platna, gradla, cefirja, sukna, kamgarna, volne, svile, klota, poplina, kretona, tiskovine in drugega manufakturnega blaga.
TRGOVSKI • DOM
i-PEKA-ITI-081EIC
Celje št. 24.
Veliki ilustrirani cenik in vzorci zastonj!
Predam ugodno lepo posestvo, 5 joh, v ravnini. Hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, vinograd, sadonosnik. Cena samo 40.000 Din, Bobik Anton, Brezje, Oplotnica.	908
Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, star: papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica.	650
1 Mizarji okras dobno	turnim
za rakve
Z AV A R U J E:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE iVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
prie, tapete itd. najceneje
rijski trgovini Drago Rosina, Maribor, Vetrinjska u.26
«alante-
907
Jablin za izdelovanje izvrstne domače pijače, in Mostin za razmnoževanje jabolčnika, dobavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska; ulica.	864'
Čebelni vosek kupuje in plača po najvišji ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova cesta 44.	832
Pletene Jopice
po Din 29.— dobite samo v
lh?I!«OVEM BAZARJU
Maribor, Vetrinjska ulica	i.
Letos pač kapoiesno
v§e za šolo v
.((rila flariDor
Horoška cesia 5,
Sfrafia Pefra frg 4. Pfiii. Slovenski trg
f
je na; ugoctneic
Hranilnica Dravske banovine Maribor i
Centralo: Hariber
Podružnico: Cclfc
v mm novi palači na oglu	nasproti pošle, prej luftiošfa-
tiosposhe-Slovenshe ulice.	^	fersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ¡1 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
Vabimo Vas!
Ljubljanski uelesejem
1. do 10. septembra 1934.
Železniška izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5.—.
40.000 m: — 15 razstav:
Glasbena — umetniška — higijenska — izseljenska — ribarska — perutnine,, koz, ovac, psov — arhitektonska »Weekend« — hranil-niška — pohištvo, radio — živila.
Festival Slovanskih plesoy.
Tekmovanje harmonikarjev. Velikomejtno zabavišče.	846
Kupuife pri naših inscrcnlilif
♦ ♦
♦ ♦
#
i

Pozor! Pozor I
Za češčenje presvetega Reš-njega Telesa je izšel nov molitvenik
„Pridite, moiimoi"
♦
ki obsega poleg običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skupne molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane samo Din 16'— z rdečo obrezo in Din 20"— z zlato obrezo
Knjiga se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.

15. DO 23. SEPTEMBRA 1934 PEGASTA ŽIVINA IN GORSKE LISKE PLEMENSKA ŽIVINA
od 15. do 18. septembra 2. ZVEZNI PREGLED SVINJEREJE od 20. do 23. septembra ŠTAJERSKI LES - ZRAČNA OBRAMBA
Sejmske izkaznice se dobijo: Glavno zastopstvo sejmskih izkaznic bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25.
Masi favnostl I
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo	l,3uu.uu0 Din.
Ves denar, pri nas uslužen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nik-ake iktide vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.002 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodu.
Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škoda.
Spodnjcštajcrska Itmfcka posojilnica v Maribora.
osojilnica v Celju
regisirovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lestni palači na oglu Hroljo Petra ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih
.•■ obrgstnje najbolje. .•. Denar je pri njel naložen po-.•• .. pol no m a varno.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-.•. v mož en je m!	v .••
iTiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. Uredniki Januš GoleCj novinar y Mariboru. Fr>
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hra3telj v Mariboru,