Snegulčica. Jlz zbirke »Grimmove pravljice«.) Dalje. Preobleikla se je v stariko, ki prodaja razne drobnarije v košari. Naprtila si je košaro in se Je podala na pot. Prehodila je sedem gora in na- gadnje je prispela do kraja, kjer je imelo sedem palčkov svoj dom. Stopila je do hišice in je potrkala na vrata, rekoč: »Mnogo lepih stvari na prodaj! Kdo kupi kaj teh lepih stvari?« Snegulčica je imela vrata vedno zaklenjena, ker so ji bili palčki naročili, da ne sme nikogar sprejeti v hišo. Pogledala je skozi okno in je rekla: »Dober dan, stara mamica! Kaj pa prodajate?* ' »Lepe reči, dete moje, jako lepe reči, čipke in pasove v vseh barvah.« Pri teh besedah ji ponudi krasen rdeč pas. »To dobro ženo menda že labko pustim v hišo,« je pomislila Snegulčica. Nato je odklenila vrata, spustila ženo v hišo in je kupila tisti pas, ki ji je bil tako ugajal. »Joj, ikako površnb si se oblekla, draga moja! Naj ti malce popravim obleko in te opašem 'Ł novim pasom!« Uboga Snegulčica ni niti malo oklevala. Pofctavila se je pred starko, da jo opaše. Hudobna 8ena je pas tako zelo nategnila, da deklica ni mogla več dihati ter je padla na tla kakor mrtva. Starka je bila sedaj zadovoljna. Zlobno je siknila: »Tako, zdaj si najlepša od vseh!« Nato je vzcla svojo košaro in je brž odšla. Na večer so se vrnili palčki domov. Kako silno so se prestrašili, 'ko so zagledali Snegul_ico nepremiCno na tleh. Dvignili so jo in takoj so videli, da ima nov pas, s katerim je bila grozovito stisnjena. Hitro so pas prerezali. SnegulCica je začela spet dihati in kmalu se je že mogla dvigniti. Ko jim je Snegul.ica pripovedala, kaj se je bilo pripetilo, so ji palčki rekli: »Ta starka ni bila nihče drug nego tvoja hudobna mačeha. Pazi se, pazi, ne pusti nikogar, pa res nikogar v hišo, _e nismo tu.« Ko je prispela kraljica na dvor, je takoj šla k ogledalu in ga je vprašala: »Ogledalo na steni tej, katera žena je najlepša na svetu? Povej!« Ogledalo pa je odgovorilo tako, kakor jc to bilo storilo prej: »Kraljica, ti najlepša žena tukaj si. Tam sredi gozdov pa, kjer palčkov je dom, Snegulčica biva, in njena le-pola je tisočkrat večja od tvoje.« Kraljico je preletavala groza. Prebledela je kaJkor stena. Uvidela je, da Snegulčica še živi. »Ah!« je vzkliknila. »Čakaj malo! Našla bom kak način, da te za vselej spravim s tega sveta.« Znala je pripravljati razne strupe. Napojila je lep glavnik 8 strašnim strupom. Nato se je spet preoblekla v staro ženo, pa ne v tako ko prvič, in se je napotila čez sedem gora, da je dospela do hišice palčkov. Zopet je potrkala na vrata in rekla: »Lepe reči na prodaj! Kdo hoče kaj od mene kupiti?« Snegulčica jo je videla skozi okno in ji je takoj rekla: »Prosim te, stanka, pojdi dalje. Jaz ne smem nikomur odpreti vrat.« »Pa vendar smeš gledati. Samo poglej, kako lepe re.i imam,« in starka ji pomoli zastrupljeni glavnik. Snegulčica se je dala preslepiti tudi tokrat. Odklenila je vrata in žena je vstopila. Ko je bila določena cena, je rekla starfka Sneguleici: »Zdaj pa dovoli, da te malce počešem.« Uboga deklica se je zopet dala premotiti. Ugodila je starkini želji. Pa tkomaj se je glavnik dotaknil njenih las, je začel strup u.inkovati in Snegulčica je padla nezavestna na tla. Dalje sledl.