Lici ca korist« <UUv-•k«gt I|u4iiv». L>«Uvel m opravičili do vttga kar producira|o.
Thla pap«r la d«vot«d to «h« Intaraata ol tKo working ola««. Work-•ra aro antitlad to all what tkav producá.
tDMr»Uk. t»ooU-oiku Biiiof. 6. ItKiT it ili« ^>«1 ofho	A	...
«• chiMcr. ru «»o»' »h. Ar» of «f Mn»«>h «rd IM7S Otfie«: 4008 v. 31. Str., Ckiüi|i, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!"
PAZITE*
na Stavllko v oklapa|u-ki ao nako|a aoU| v a-Saga naslova. prilapl|o« naga apodat ali
na ovitku. Ako (400)
fo itavilka . .	'
tadal vam a prlkodn|o ttavilko naioga liata po-tača naročnina. Proal-mo, ponovita |o tako).
Stev. i No.) 399.
Po prvem maju.
Delavski praznik je minul; tudi zavednemu organiziranemu delavstvu se je vrnila vsakdanjost. Ali veliki «lan proletariata ne sni«» ostati brez posledic kakor ofieielni prazniki, ki s«' obhajajo zato, «la se napasejo oéi ob kakšnem ognje-metu, ali ob avtomobilskih paradah, pa «la je potem jutri vse tako kakor je bilo včeraj.
IV v i majnik je praznik delavskega pregleda. Socialistična armada stopa ta dan na plan, da prešteje svoje mnoštvo in spozna svoj naprc<b k. •Če vidi, da se je tul leta d«> leta pomnožila, j«' lahko ponosna ; kajti zahvaliti ima t«> svojemu delu.
Ali njen ponos ne sme bit» tiste vrste, ki počiva na lovorju. Napredek ji mora biti dokaz, «la nj bilo delo zaman storjeno in sprejeti ga mora kot vzpodbudo za novo delo. Šestindvajset let j»' tega. kar praznuje zavedno delavstvo prvi maj, in t«» je pravzaprav zelo kratka «loba. Y tem času pa s« je socializem mogočno razvil in po vs«'j pravici se lahko pravi, da ni bilo na svetu še nikdar gibanja, ki bi s«* bilo v razmeroma tako kratkem času tako mogočuo razširilo kakor socializem.
Prav to nam je najboljši zalog, «la s«- ne bojujemo zaman, ampak da nam je zmaga gotova T«> pa tudi lahk«» podkrepi našo voljo za delo in naš«' veaelje do boja.
Letošnji prvi maj res ni bil le dan radosti. Nihče ni mogel pozabiti, «la je v Evropi na stoti-aoče sodrugov, ki niso ta dan mogli stati pod r«lc-co zastavo socializma, temveč s«> ležali v kakšnih blatnih zakopih s puško v roki. na«i njihovimi glavami je pa vihrala zastava "gospodarja po milosti božji."
Težko si je misliti, kakšna čuvstva so morala ta dan živeti v njihovih srcih. Zanje je bil to gotovo najžalostnejši prvi maj, kar so jih doživeli. Ali gotovo je tudi to kričeče protish>vje med praznikom piednorodne solidarnosti in med strahovitim prelivanjem krvi med neštetimi izmed njih u-trdilo sklep, da bodo, ko s«' vrnejo domov in bodo oproščeni ubijajoče vojaške discipline, s podvojenim navdušenjem delovali za pobratimstvo vseh narodov.
Nam ni bilo treba prvega maja streljati na svoje brate in sodrug<>. Ali kakšne strašne sa«lo-\e plodi kapitalizem, opazujemo tudi mi; in kdor verjamo, da ima človeštvo vendar drug namen, kaKor da oi se slepo vAjító svoji usodi, je moral ravno na praznik delavske solidarnosti vpričo ajkrvavejših grozot s«»<lauj«' družbe priti do za-ključka, da ne more biti v naših dneh višjega cilja, kakor najti podlago, na kateri bodo taka barbarstva za bodočnost nemogoča. • Kdor je socialist ne le po imenu, ampak zato, ker razume bivstvo kapitalistične družbe in ker ve, da ni iz njenih strahot drugega rešilnega izhoda kakor s«K*ializem, ne mor«' imeti gorečnejie želje kakor čim prejšnjo zmago svojega prepričanja in svojega ideala.
Te zmage pa ne more biti brez našega dela.
Mogočno je socializem napredoval. Po vseh krajih sveta ima svoje pristaše. V vse sloje in Deklice je že prodrl. Ali noben čudež ni tega storil. Vse je opravilo delo: Agitacija, izobrazba, časopisje, organizacija.
Nekoliko so nam pomagali naši nasprotniki; tudi to moramo priznati. Preganjali so socializem in socialiste. Mislilo so. da bodo zatrli idejo. Prezrli so stotisočleten nauk zgodovine, da s«' lahko ubijajo telesa, ne pa duhovi, da je mogoče zapreti ljudi, ne pa miali. In pozabili so, da so bili mučeniki vedno najboljši propagand isti.
Ali ob vsej resničnosti in pravicoljubnosti ne moremo zatiralcem in izkoriščevalcem priznati več, kakor jim gre. Suženjstva in teptanja člo-v škeg* dostojanstva je bilo tudi v prejšnjih časih < lost i. In sužnji so ga trpeli. Treba je bili» nau ka, ki pokaže iz tlačanstva pot v svobodo.
Ta nauk je prinesel socializem. Delavci s«> s«-gs oprijeli. Sprejeli so ga, učili so se ga. in sami ao postali učitelji. Neumorni učitelji so bili. In temu je v prvi vrsti pripisati dosedanji napredek.
Zdaj pa je treba dalje. Kar snu» doslej dosegli, je dokaz, da je mogoče. In ker je mogoče, moramo zopet napeti svoje sile. tisti, ki so jih že napenjali in tisti, ki so pozneje prišli med nas.
Kes je, da ne more nihče vsega. Ali tako je povsod. Delitev dela je neizogibna. Kar more delavec sam opraviti med svojimi tovariši, naj o pravi. Drugo mora zopet opraviti organizacija
in časopisje.
Agitacija za to dvoje je najvažnejše, kar more storiti posamezni sodrug.
Organizacija. Agitirajte zanjo, ustanavljajte socialistične klube. To je potrebno, to je neizogibno. Kajti-socializem je boj. In njegov sovražnik je močan. Za boj jo treba armade; naša armada pa je socialistična stranka. Posamezniki so lahko izvrstni sodrugi; ali če se ne bojujejo P«» skupnem načrtu, morajo priti do tega. da vle-cejo vsak na svojo stran in združen sovražnik jih lahko pobi je drugega za drugim Moč je v združitvi. v organizaciji.
In časopisje. T«> je delavčevo bojno sred-,stvo. Za njim si pridobiva potrebno zanje. Ono mu je pripomoček v agitaciji. Ono mu je ščit v boju. Kapitalizem pozna moč časopisja, zsto si je ustanovil velike liste, ki vplivajo dsnnadan na javno mnenje. Orožje, ki ga vihti kapitalizem, ne sme manjkati delavstvu.	.
Chicago, 111., maja (May > 1915.
Pomlad je v deželi.
Leto (Vol.) X.
Za človeka, ki j«* z vsem svojim življenjem navezan na to zemljo, so imeli letni časi vedno velik pomen. Imajo jih celo za niže organizirane živali. Ptice selilke letajo spomladi v celih jatah v severne, v jeseni pa v južne kraj«'. Kazne rib«* se selijo po letnih časih. Čebele žive po zimi vse drugače kakor po leti.
Se k«> j«* človek bil lovec in nomad, j«- bilo njegovo življenje zelo odvisno o«l vremenskih in klimatičnih izprcniemb. Ko s«« je naučil obde-lavati zemljo, se je ta odvisnost še povečala.
Zemlja daj«* človeku hrano, brc/ katere ne more živeti. In letni časi naznanjajo, kdaj je treba orati, kdaj gnojiti. k«laj sejati in kdaj žeti.
Po zimi je moralo počivati delo na polju. Le pod zemeljsko skorjo so se vršile čudežn« skrivnosti; človek pa ni mogel tani ničesar storiti.. Zdaj je prišla poinla«! v deželo in važne nalog«- so se zglaaile. Bodoča žetev, ki naj da človeku kruha, s«* mora zdaj pripravljati.
Pomlad je na polju doba oživljenega dela. !n celo pod strehami, v tovarnah, v plavžih, v jamah, v «lelavnicah, ki so postavile plotove in zidove med sebe in prinulo, s«* navadno več ali manj oglaša živahnejše delo. tudi če je bilo po zimi zamorjeno.
Zato je bila pomlad o«l nekdaj ljudem najljubša doba ; slavili so jo z najraznovrstnejšinii svečanostmi, in |>esniki, dobri in slabi, so ji posve-čavali največ svojih vet-zov.
Tudi letos je prišla poinla«!. (iolo drevje se je pokrilo /. zeleno odejo, polje se je razprostrlo, pričakujoče, «la bo obdelano in oplojeno, kakor vsako leto.
In tu«li b-tos s«« obdelava polje in polagajo s«> v zemljo semena. Ali nenavadno je zemlji to obdelavanjc. Tam, kjer je včasi brazdil plug po njej, nv zabadsjo vanjo ogromne bombe iz topov in namesto sokov, katerih je bila vajena, jo napaja rdeča kri.
Pomlad je v deželi. Ali pomlad, ki prinaša druga leta novo življenje, prinaša letos novo smrt.
Zima je nekoliko ovirala klanje živih ljudi; nasula je debelega snega po hribih, pokrila je ravnine z ledom, napolnila je zrak z mrazom, da je zmrzaval dih in so roke postale nesposobne za streljanje in sekanje.
Razširjajte svoje čssopisje, pridobivajte mu nove naročnike, glejte, da ga bo čitalo čimveč Vaših tovarišev - in do prihodnjega majnika boste dosegli nov napredek ter pospešili prihod tistega prvega maja, ki nam naznani zmago.
1'nior ni popolnoma počival. Kjer je bilo količkaj prilike, se je klalo in ubijalo. Toda prava radost prihaja Vendar š«»le sedaj, ko je pri-roda sama pomagala odstraniti svoje zapreke. Z«laj š« l«< se j«* smrt lahko prav od srca. od svojega ledenega srca nasmejala.
Njeni služabniki se pripravljajo še z večjo vnemo, nego s«- je navadno pripravljal krnet. Nove armade so se če/, zimo pripravljale po kasarnah, kakor se pripravlja druga leta seme pod zemljo. In zdaj prihajajo v ogromnih t ropali iz mest na polje, na vse strani. In novo orožje, ki se je čez zimo vlivalo in kovalo, je zdaj pripravljeno za svoj veseli posel.
Napovedujejo se nam bitke, kakršnih še ni doživel svet; obetajo se nam krvava jezera, s katerimi se ne more primerjati nobeno vodovje; in grobovi s«* nam obljubujejo, da bi se lahko napravilo iz njih gorovje, kakor Karpati.
Da pa ima bog Mars več radosti, nas pitajo z zagotovili, da ni več daleč čas. ko s<» pomnože bojišča in vmešajo š«' nove države v vojno. To se raznaša pač ž«' d«>lg«' ineseee p«» \»«'li časopisih, ali s«'«laj. ko j«* ozelenela pomlad, j«» baje prišel pravi čas, da s«- izpolnijo preročatistva.
.1«' I i dvajseto stoletje po Kristu res doba najvišje kulture f
»Svet s«' j«* pač civiliziral in kultiviral in človeštvo stoji «lan«'s više, kakor pred deset tisoč in stotisoč leti. Ali če ni kultura 1«' imkaj relativnega. kar označuje razliko med «lavno minolimi dobami in sedanjo, če se smatra kultura za tisto stopnjo, na kateri s«- človek otiTse živalstva in bestialnosti, tedaj nimamo pravice trditi, «la smo vstopili v stoletje kulture.
Pomlad je na zemlji, ali .t«> j«' I«» koledarska pomlad. Človeštvo pa živi š«* v kruti zimi; nje-govn pravo kulturo pokriva š«' debel sneg in l«'«l.
Kilino znanw'njc, «la pride tiuli pomlad človeštva, je prebujenje delkvskih «luhov. Vojna, ki j«' najgrši madež na kulturi, j«- mogoča le dotlej. «loklcr so «lajo «lelavske množice tlačiti v suženjske uniforme in si obešati puške na rame, da jih potem gonijo v klavnico. Ako postane njih volja «lovolj močna, «la^se složno upro temu divjaškemu zlorabljanju svoje moči, i/gube ukazi kronanih glav in povelja "slavnih" vojskovodij vso veljavo.
Puška ne strelja sama. torpedo ne zleti na samo povelje v la«ljo. Koke, ki sprožajo pušk«4 in sekajo s sabljami, so pa delavske. Kadar poreče delavstvo: Ne! — bo konec moritev.
Le solidarnost delavskega ljudstva more zagotoviti svetu mir.
Socializem pomeni pomlad človeštva.
Svoboda je enakopravnost
I Svoboda je krasen ideal. Vsak človek si je zeli — zavedno ali nezavedno. Vsi pesniki pojo o njej. \»i političarji jo obljubujejo. Največ pa govore o njej frazerji, ki opajajo z besedami sami s.-bc m nuslijo, da narkotizira prazen zvok tudi vse poslušalce.
Svoboda je bleščeča zvezda na obzorju človeštva . Ali kljub zvezdam živi človek na zemlji m ne more odfrfotati nikamor z nje. Če se čez iniljoue in miljone let zemlja zopet združi s soln-(•«•«.i, se vrne tja tudi naš prah ; ali dokler romamo v elovcski podobi po tej "solzni dolini", ostane-m» hocea nočeš moraš njeni prebivalci.
Kje je naša svoboda f Svet je neskončen. Ne-skoučen! Enkrat bi ga rad preletel! Vsaj do Sirija ali pa vsaj do Marta bi rad prišel, da bi vsaj površno videl, kakšna bitja so tam in kakšno je tam življenje.
Brezplodno hrepenenje ... Če si dober skakalec, skočiš dva metra visoko, pa hitro nazaj na to zemeljsko skorjo. Kje je človekova svoboda?
Priroda nam je začrtala meje, ki jih ne preskočimo za nobeno ceno.
Ali če se moram uklanjati prirodi, nočem biti se suženj ljudi. To je svoboda, ki jo more človea zahtevati na zemlji.
Ne da ne bi človek služil človeku. Oče in mati morata služiti otroku, ki sta mu dala življenje, ker bi poginil brez tuje službe. Drugi ljudje morajo izdelavati sto reči, ki jih potrebujem, pa jih ne morem izdelati sam, ker imam samo eno glavo in dvoje rok. Vsi nešteti rodovi, ki so živeli pred nami, nam morajo služiti z /Jianjem, nabranim iz svojih izkušenj, da nain ni treba začenjati tam. kjer so začenjali prvi divjaki.
Ali človeška služba bodi vzajemna: Vsak za vse, ne pa vsi za enega, on pa za nikogar ne.
Taka služba je časUia ,medtem ko suženatvo ponižuje. Tako delo, namenjeno vsemu človeštvu, od kat«»rega človek zopet vse dobi za svoje potrebe, napravi iz vse človeške družbe eno rodbino, v kateri so vsi enakopravni člani in se nobeden ne čuti neavobodnega.
življenja ni brez dolžnosti. Če so mi naložene dolžnost i kakor jarem, sem suženj; kjer uživam za «uiake dolžnosti enake pravice, sem prost.
M <
UTRINKI.
Kultura j«» plod mednarodnega dela. •
Ljudje, ki gobezdajo, da so socialisti, pa zabavljajo Intcrnacionali, so navatlni sleparji. Kajti socializem ne more drugače zmagati kakor z združenim delavstvom vseh narodov, torej z Inter. nacionalo.
a
Dokler ne bo delavstvo rešeno materijalne bede, je nemogoče, da bi se kultura človeštva dvignila na tako stopnjo, da bi mogli brez fraz govoriti o "kulturi človeštva."
Če ima narodnost kakšen pomen na zemlji, mora biti kulturen; sicer ne bi bil nič vreden. Masa vsakega naroda je delavska. Če bo ta masa kulturna, bo narod kulturen; kajti dokler uživa kulturo le par bogatinov, advokatov in profesorjev, je narodna kultura humbug.
Do materijalne svobode, ki omogoči delavstvu zavedno kulturno delo in kulturne užitke, pride delavstvo le v mednarodnosti. Slovenci ne morejo sami zase organizirati socialistične države, «lokl«ir je ves svet naokrog kapitalističen.
Torej pride tudi narodnost do prave veljave 1«' po mednarodnosti. Sovražniki mednarodnosti so tiuli sovražniki svoj«>ga naroda.
Nekateri ljudje mislijo, da so silno napredni, če "privoščijo" delavcem par centov boljšo plačo. To je po njihovem mnenju že socializ«'in. S takimi ljudmi je najteže polemizirati, ker nimajo o socialnem vprašanju nobenega pojma. Oni govore o "pravičnosti" tako kakor da bi bila "pravičnost" odvisna od nekoliko dolarjev. Ne! Pravičnost je mogoča le tam, kjer je krivičnost nemogoča. Krivičnost je izkoriščanje. In izkoriščanje je mogoče tam, kjer imajo nekateri ljudje delovna sredstva, drugi pa nič druzega kakor svojo delovno moč. Naravno je, da morajo zadnji svojo delovno moč prodajati nrvim. In pfvi jo kupujejo tako, da imajo pri tej kupčiji čim večji profit. Za ta profit so «lelavci opeharjeni. Kapitalisti pa skladajo svoje profite na kupe. To jim omogoča, da kupujejo nova delovna sredstva: Mašine, železnice, zemljišča- rudnike, gozdove, plavž«' i. t. d. Čim večja je njihova posest, tem večja je «lelav-ska odvisnost. V kapitalističnem sistemu je torej nemogo«V govoriti o svobodi. Prvi pogoj pravičnosti je odstranitev kapitalističnega sistema. Zboljšanje plače je le majhen karak do tega ei-Ija, ne pa cilj. Kaj ima delavec o«l boljše plače, ako mu kapitalist zato podraži življenske potreb-ščine in mu tako z levo roko dvakrat toliko vzame kot mu je z desno dal.
2__PROLET A K E C
GOS P O DIN FRANJ O.
ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI.
"Vsekakor iuoiam bivati nekaj časa tukaj."
Stisnila mu je roko in jo izpustila. "Imaš li čas, Saša, iti z nami t Jutri spremimo gospoda inženirja k Jal i."
Svak je bil že odprl duri in je v temi Čakal, kdaj bo končan ta pogovor. "Nimam, sem zadržan v službi, ti pa lahko greš," je čemerno odgovoril.
Vilar se je domislil ,da se treba ločiti. "Na svidenje torej, gospica. Jutri dopoldne ob desetih pojdem k Jali, ako mi hočete pokazati ono mesto."
"Dobro, ob desetih bom že stala pred vašim hotelom. I^ahko noč in na svidenje k" Zopet inu je podala roko in zopet se mu je zdelo, da ga vleče k sebi. "Pa zapomnite si, gospod Vilar — v Bosni se mora okupirati in anektirati," je se rekla, p Veden je izginila v temi.
Otttrmel je ob njenih poslednjih besedah. Smatral jih je za nedostojen namig. — Očita mi menda mojo skromnost, ker se ji nisem hotel približati. To že ni več nezavedna otroška blebeta-vost, takšnih besed se je naučila v kazinski atmosferi — tako je mislil. Opotekal se je, ko je šel od Bajičevega doma preko tratine na eesto, ki je držala k Agularju. Ženska bližina v nočni uri mu je zbudila dekoltirano misel, ki ga je tako razburila, da ni precej dobil trdnega koraka. Tisto noč se mu je v sanjah prikazala Katica.
12.
Drugo dopoldne ob desetih so ga čakali pred Agularjein Katica in Ljubica, načelnik in Mik. Katica je zbobnala, kakor je rekla, to zaspano družbo skupaj, da ga spremi na kraj ponesrečenega mostu. Vilar jo je sicer lepo zahvalil, a hvaležen ji ni bil za to družbo. Prijetneje bi mu bilo, da je prišla Katica sama ali pa v Bajiče»d družbi, ker te osebe, ki jih je bila "zbobnala", mu niso ugajale. Ljubice in pl. Pestcrja, ki sta očividno varala njegovega prijatelja, ni maral; to nepošteno ravnanje se je naravnost zadevalo ob njegov pravni čut. Mik se mu je zdel iahko-živček in veseljak, sicer ne napačen človek, toda nanj je bil malone ljubosumen. Ujezilo ga je tudi, da mu je Katica dane« malomarneje podala roko nego Mik. In snoči mu jo je tako toplo stiskala! 'Ženska kaprica in vihravost,' si je mislil, 4in Mik mi hoče pokazati, da mu nisem prav nič nevaren, čeprav bi gradil leto dni most čez Jalo.'
"Mladina naprej!" je velel pl. Pester, ki je hotel biti sam ob Ljubičini strani. Družba se je odpravila. Dokler so hodili po mestu, je načelnik s svojo lepo spremljevalko se dohajal mlado trojico, zaostajal pa je pozneje, ko so prišli na stransko pot, ki je držala v ovinkih med drevjem preko travnikov k Jali, skriti za vrbami in jelšjem.
Vilar je korakal malobeseden kraj Katice. Prejšnji večer se je bil navdušil za zakonski stan; lepa harmonija, ki je vladala v Hrenovi hiši, ga je prevzela: tako bi on sedel zvečer z ženo in otroki ter nezavedno užival srečo; pojav Katice na oknu ga je pretresel in ogrel: kakor ptiča spomladi ga je gnalo neko bujno koprnenje, ki teče po vseh žilah, ki mori dušo, hrepenečo po razvedrilu. Snoči je sklenil, da vsekakor da slovo samskemu stanu, kjer se uživa le polovičarsko življenje. Ko pa se je danes ozrl na ono dvojico, ki je korakala zadaj, in zapazil, kako je Ljubica tesno stopala poleg svojega galana, ki je levil njen mezinec in pritiskal svojo zamašijeno pest k njeni mehki, beli roki, ko je čutil za seboj krasno žensko, soprogo svojega prijatelja, oblito s črnim grehom prešestvovanja, kako je, prikrita z odprtim solnčnikoni, govorila nekaj — kaj, tega Vilar ni mogel slišati, no prepričan je bil, da nič poštenega — ko je videl in čutil ta dva grešnika za seboj, se mu je podrla vsa želja do že-nitve. Kradoma je pogledal na Katico, ki je venomer brbljala. Kdo ve, ali bo tudi ta takšna! Plodova enega drevesa sta si podobna: ena kri, eno svojstvo. Ženska, ki se giblje v atmosferi tuzianskega otoka, ne bo najboljša.
"No, povejte, gospica, kako ste se zadnjič vračali o<l hana ob Spreči," je mehko poprosil, ko se je bil iznebil mračnih misli.
"O, imenitno. Nasmejali smo se dosti. Naposled bi se bili kmalu do dobrega sprli."
"Res smešno je bilo," je potrdil Mik. Pripadal je tistim ljudem, ki menijo, da so neduho-viti in pusti, ako neprestano ne govore. Zato poiščejo na vsak odgovor, čeprav se ne tiče njih osebe, svojo pripombo.
"In mučno tudi," je pravila Katica. "Proti večeru smo se ustavili v Bukinjah v banu. Ilandžija nam je posodil sake in vrše, in šli smo k jali lovit ribe. Ujeli nismo ničesar."
"Nasmejali smo se pa dosti," je reki Mik. "Meni je nekdo v mojo vršo naložil kamenja. To ste storili vi, gospica." Iz njegovih besed je zvenela očita dvorljivost, kakor bi se zahvaljeval za dekličino šalo.
"To sem storila jaz, priznavam, no največ smeha nam je provzročil gospod načelnik."
"Neokretni medved! Sede na konja, pa še za vola ni," je pojasnil poročnik.
Katica se je ozrla po sestri in po pl. Pesteriu, toda zaostala sta tako daleč, da zaradi ovinka in drevja nista bila vidna. "Poslušajte, gospod inženir, kako je bilo. Gospod načelnik je sedel precej nad vodo v meji na deski, podloženi s kamenjem. Jaz sem sedela nekoliko više za njegovim hrbtom ter se igrala z jahalno paličico, tako da sem bezala z njo v tisto kamničje pod njegovo desko, ne da bi mialila o kakšni šali. Bog vedi, kako se je zgodilo, da se je tisto vegssto sedalo podrlo in je načelnikovo telo tako slikovito zdrknilo v vodo, da smo se vsi zskrohotsli."
"To ga je jezilo, kajpada. Takšna vzvišena oseba!" je pridejal Mik.
"Saj smo mu precej pomagali in ga izvlekli. Potok je tam plitev, posut s čistini in drobnim peskom, zato ni bilo nevarnosti, da bi se gospod kaj poškodoval. Ali kako se je raztogotil —"
"Ker je voda kar curela od njega —"
"Veste, name se je nasadil, češ: ako se ne urnem vesti pri olikanih ljudeh, naj grem v Bečkcrek past go«i. Kako je bulil name mokre oči in kričal: Kultura, kultura! Vzgoja, vzgoja! Vsi gospodje so ga pogovarjali in se zavzeli zame, moja sestra pa ne — seveda —"-
"Seveda — zakaj?" je negalantno vprašal Vilar.
"O tem čivkajo že vrabci na strehi. Bajič ga je poklical takrat malo na stran in mu je takšnih povedal v uho in na glas —" Katica se je zopet ozrla, a onih dveh še ni bilo videti.
Vilar se je tudi ozrl in nehote je vprašal: "Kakšnih?" Zardel je, ker se mu je zazdelo, da je preradoveden. ,
"Tistih si pl. Pester gotovo ni zapisal v svoje zapiske," je rekel Mik ter zresnil obraz.
"Slišala sem besedo zadoščenje, in ako se se nista dvobojevala, se pa še bosta."
Oba gospoda sta molčala, ker deklica je prešla na kočljiv, za moške sila važen predmet. "Ali ste se že kdaj dvobojevali, gospod inženir?"
"Nisem. Seni miren državljan. ',
"A v Tuzli se vsak teden bije dvoboj. Pridejo od kodersibodi ljudske pevke, pa že zavre." Katica se je s pogledom, v katerega je vložila nekaj pomemibnega in važnega, ozrla na Mika.
"Oprostite, gospica, tako hudo pa vendar ni," je odgovoril Mik, zvito in saiuoljubno se sme-joč, ker mu je laskalo, da je deklica namignila na dvoboj, ki se je nedavno vršil med njim in nad-poročnikom Buzdugo zaradi nek«' popotne pevke.
"O, takšne ambulantne pevke so nevarne. Dame vse zvemo, čeprav moški to skrivate. O, da sem jaz moški, vsak teden bi se dvobojevala."
"Kaj ste tako nagle jeze?" je vprašal Vilar.
"Jaz — zelo. S tem le načelnikom bi se borila do onemoglosti. Za vse svoje grehe» pretekle in sedanje bi se moral pokoriti. Pred dobrim letom se je jako laskal krog mene. Takrat sem jedva začela nositi dolga krila. Ne verjamete?"
"Verjamem," je rekel Vilar, smehljajoč se ji v razžareli obraz. "Ali vam je sedaj tako zoprn?"
"Ni mi zoprn, saj je drugače lep človek, to«Jla ponagajam mu rada."
'('emu mu nagaja?' si je mislil Vilar. 4To pomeni, da sta dobra prijatelja; vse drugo je prazno govoričenje. Kdor sovraži, ne nagaja.'
"In bogat je pl..Pester. Ljubica ima čudovito lepa darila od njega; krasen niz cekinov ji je podaril in še druge dragocenosti. Takšne ima malokatera begica . Jaz vem, Bajič pa ne ve."
Tedaj je Vilar vedel, pri čem* je. Več ni videl na njeni postavi tiste glorije lepote kakor snoči. 'Vse ve o svoji sestri in o načelniku in ne obsoja ju niti z besedo. Ni je sram povedati, da jo je še nedoraslo zalezoval načelnik, in sestri menda cel» zavida za tista njegova sramotna darila.' Tako je mislil in zopet je molče korakal.
Prišli so k jelšju in vdbovju, za katerim je šumela Jala, ki je zdajci obvladala njegove misli; gledal je skozi hosto na potok in njegovo precej strmo obrežje. Prispeli so na kraj, kjer je zavila pot med bosto k vodi, ter se ustavili pred razdrtim mostom: kup mostnic je ležal na obrežju, nekaj tramov je bilo sestavljenih v vegasto brv. Vilar je stopil nanjo ter zrl po vodi. Katica in Mik sta sedla na mostnice. Kmalu sta se jima pridružila načelnik in Ljubica. Pl. Pester je hotel stopiti na brv, pa Ljubica ga je zadržala rekoč: "Nikar, gospod načelnik, lahko bi padli v vodo, kakor oni dan. Ko ste pa'tako nerodni!" Njen pogled je bil sladko melanholičen, globok, za-peljiv; njen glas nežen, opojljiv in prost, ni bil tako prisiljen in zvezan kakor oni dan, ko je v soprogovi navzočnosti jahala v Samojlov han; gorkota je zvenela iz njega iu srčna ljubezen. Hvaležen za njeno skrb, je mehko pogledal nanjo; vedel je, da se je očitek nerodnosti porodil v ljubečem srcu. Sedel je na bruno tako blizu nje, da sta se dotikala s komolci.
Ko je bil Vilar pregledal položaj, se je povrnil k družbi. "Most ni stal na najboljšem mc-*tu," je razlagal. "Na tem ovinku ima voda ob navilih precej hud tok. Treba ga bo prestaviti izven vodhega navala za sto korakov niže in preložiti pot. Če dobim zadostno ljudi in gradiva, bo delo končano v šestih tednih."
Inženirjev ogled je bil končan; nastopili so obratno pot. Načelnik in Ljubica se sedai nista ločila od družbe. On se je pridružil Katici, ona pa Vilarju in Miku. Tako so prišli pred Agular-jev hotel, kjer jih je čakal Bajič. Na njegov predlog so šli moški v gostilno na predpoldanico, dami pa domov. Pri slovesu je Ljubica povabila Vilarja z najprijaznejšimi besedami, s solnčnikoni se dotaknivši njegove rame, na kosilo.
"Saj prideva, v eni uri sva doma," je rekel Bajič.
Ko je bil mujezin na minaretu kraj Agular-jovega hotela završil svoj opoldanski klic, sta «e Bajič in Vilar odpravila na komisarjev dom. Vilar bi bil rajši ostal v gostilni in se kmalu po obodu vrnil pod Konj-planino, no človek včasi pri najboljši volji nima svoje volje.
Katica jima je prišla naproti na vrt, ki se je, oddoljen od tratine, šopiril pred hišo 1n skon-oema. Vilar je moral pregledati vse gredice, torišča in grme. "Glejte, gospod inženir, to torišče bigonij sem preti kratkim jaz zasadila. Stebelca so še mlada. Kadar se rszcveto, dobite vi
prvi cvet," je čebljala deklica ,ki je stala prav pod oknom širokega doma.
"Ako ne pozabite, gospica," je sladko dejal Vilar.
"Priti morate sami po cvet, sicer bi pa res pozabila. Pravijo, da je pozabljivost osobito ženska lastnost."
"To pa zato, ker ima ženska dolge lase iu kratko pamet," se je zdajci zaslišal nad njima tenak ženski glas. Vilar se je presenečen ozrl kvišku, kjer mu je ta hip v oknu prijazno poki-mala suha in bleda glava starke in precej izginila.
"Vi se čudite tej prikazni, gospod Vilar," je tiho in užaljeno govorila Katica. "To je Ba-jičova mati, ki biva pri nas. Čudaška in sitna gvspa, ki moramo z njo potrpeti."
Stopila sta v vežo. Hiša je bila prav v tistem slogu zidana kakor ona, ki je v njej stanoval Hren. Samo dimenzije so bilo širše — begov dvor. Lahno in gibčno «ta ubirala lesene stop niče, no ona je stopala za prag pred njim, in tako se jo zgodilo, da se je njena roka dotaknila njegove, pa kar sta za hip postala, govoreč najvsak-danjejše reči. Razgreta in vesela sta prišla na mostovž. Vilar se je ozrl okrog sebe: tla, stene, stopnice, vse se je svetilo v najčistejši belini liki sneg zimskega jutra. Skozi veliko okno na koncu mostovža se jo lila svetloba v ta prijazni prostor; pod oknom so bila tla dvignjena v nizek o-dor, na katerem je stala miza; tu so pri ročne#i delu sedevale v toplih dneh za omreženim oknom, turške žene, skozi to odprtino so jim dohajali vsi oni vtiski sveta, ki so jim bili po Muha-medovi volji potrebni za utesnjeno življenje. Lepo si je priredil Bajič ta prostor. Na stenah je pa razvrstil slike med starim oožjem in lovskimi trofejami.
"Kakor je mračna zunanjost teh turških hiš, tako je prijazna njih notranjščina. Pri vas imate tukaj pravi tempelj," je rekel inženir.
Katica se je posmejala : "To ni tempelj, kjer so nahaja orožje, natrjvano ptice in živalski ro- ■ govi."
"Naj bo torej muzej krasote in okusa."
Tedaj je pristopil Bajič v lahki domači obleki. "Povej, Katica, v kuhinji, da smo vsi skupaj, in ti, prijatelj, idi j. menoj, da ti razkažem svoj mali zavičaj. To "je moj salon," je rekel, ko sta stopila v srednjeveško sobo. Vilar se je začudil krasnim preprogam, ki so bile razprostrte po tleh, ogromnemu zrcalu, ki je stalo ob steni na podstavku iz ebenovine, veliki uri, vdelani v najboljši porcelan, stoječi na stenski mizici, slikam, ki so bile v presledkih in nad slikami je viselo vse polno starega orientalskega orožja, jatagani, haVlžarji in dolge, krasno okovane pu-
ške.	k	,
Vilar je hvalil zbirko, počasno se pomikajoč ob stenah in pazno motreč to mavrično krasoto. "Kje si dobil te zaklade turškega orožja?" je vprašal.
"Vse je pošteno plačano. Pjocej po zasedbi ( je vojaštvo pobralo Bošnjakom orožje. Polne vozove so ga vozili v Tuzlo, in jaz sem izbiral in kupoval — seveda za slepo ceno. Kar tako okupiranega ni nič."
Vilar je obstal pred durmi, ki so držalo v postransko sobo. Vanjo, so bili kaj umetno izrezljani pOlumeaeci, turški reki in razne arabeske. "To je moja spalnica, moj harem. Blagor ti, da še nisi vezan na takšne stvari. Nikdar se ne oženi!" Bajič je mahnil z roko proti durim, češ: Hajdiva dalje, stvar ni vredna, da bi se mudil. Vilar jo molčal.
V drugi, spalnici nasprotni sobi je že zarožljala obedna priprava. Stopila sta tja. Mlada dekla v noši sremske pokrajine je pripravljala mizo. "Precej ti privedem svojo mater, predobro žensko," je rekel komisar in odšel. Gost so je oziral po obednici, pa ta je bila skoraj prazna. Po stenah je viselo le nekaj slik, ki so vse predstavljale vladarske rodbine, in sicer avstrijsko, rusko, srbsko in črnogorsko. Postal je pred sliko. ki je predočevala vse srbske vladarje od prvega Nemanje do Obrenovičev. Slikar jih je izobrazil v kričečih barvah; posebno onim, ki so živeli prod turškim jarmom, jo obesil mnogo zlata na njih oprave in jim zelo nalepotičil eatstitlji-vc obraze; le kraljeviča Marka, ki ga ni mogel vtakniti v vladarski ornat, je nadaril z mrkim obrazom in sifahovil im OČOtl.' Pvskltt s» ?/» pO. vrsti oglodal te imenitno može, drugikrat je čital tudi letnice njih vladanja in tako se je poglobil v zgodovino, da ni slišal prijatelja, ki je prive-dol svojo mater.
"Dobro došli, gospod inženir!" se je oglasil zdajci poleg njega pojoč ženski glas in že jo predstavljal Bajič svojo mater, čilo starko v preprosti domači obleki. Podala je gostu svojo tanko roko. Vilar se jo klanjal in iskal prilično frazo, 110 častljiva gospa mu še ni dala besede. "Veseli 1110, da Vas osebno spoznam, pa da ste Slovence in naš prijatelj. Slovence zelo čislam. Živela sem več let med njimi —"
"Rog, kje pa, milostiva?" je vprašal Vilar ter se zazrl v njen shujšani, veli obraz in v njene še vedno živahne oči. Ugajalo mu je, da govori z njim srbski, a vsi drugi iz te hiše so govorili z njim dosle zgolj nemški. Precej prvi hip se mu jo zazdela simpatična; dobrota in miloba je odsevala iz vsega njenega bitja.
"V Ljubljani som bival tri leta; bo že tega -kmalu petindvajset let. Glejte, kako preteče čas, moj Bog, moj Bog! Jedva je človek malo poži-vel, pa treba umreti. Sicer pa tudi življenje nI kdo ve kaj. V vaših letih se lahko prenaša, človek bi ga zadrževal v njegovem hitrem begu, no pozneje pridejo skrbi, nadlogo, t neprijetnosti vsrh vrst. človek bi veaai obupni."
"Sodimo, ljuba majka, juha je že na mizi," je prijazno rekel sin ter rinil mater k stolu.
Vilar so je ozrl ter se globoko priklonil in segel v roko goape Ljubici, ki je nalivala juho na krožnike, potem je pokimal Katici, ki je prestavljala stole.
MPS—• ¡r'iiWfa- ; " 1 l'W T i •^S^SSSM—' — '. .Iiljill I .
"Veš, prijatelj," je rekel Bajič, "moja mati jo takšna: včasi ti govori za pet drugih, vse ti spravi skupaj, kako je sedaj in kako je bilo takrat, ko je stric jemal teto — 'V »
"Pa le malokdaj sem zgovorna, žalibog," ga je prekinila starka ter sedla. Vilar je sedel poleg nje.
"Res je, draga moja," je govoril komisar, za- ^ tikaje si servie to pod vrat. "Včasi molčiš, kakor bi držala vodo v ustih, iu vsa miloba izgine s tvojega obraza."
"Kadar imam migreno in me teže še druge stvari," je z vzdihom pripomnila majka, drobeč si polovico žemlje v juho, kar je povzročilo neprijazne poglede od strani Ljubice in Katice na njen krožnik. "Slučajno danes nisem bolna in druge skrbi mi je pregnal poset našega milega gosta. Kaj ti veš, Saša, kako je pri srcu človeku, kadar pride tujec iz kraja, ki se nam je o-milil. Vac spomine tistih davnih časov vzbudi, kakor bi mu bili tisti dogodki napisani na obrazu, čeprav takrat morda niti na svetu ni bil, tako porablja dušo —"
"No, le jej sedaj in si priveži dušo, nam boš pa potem pri kavi pravila o svojih lepih časih," ji je ljubeznivo rekel sin.
"Tvoj brat Živko je Ljubljančan, on je v Ljubljani rojen." Starka se je nagnila nad krožnik in umolknila.
"Ali je Ljubljana velika?" je vprašala gospa Ljubica nemški ter uprla svoje velike oči v gosta.
"Ni velika, pokrajinsko mesto je, kjer se nahajajo visoki uradi, šole —"
"Imate li tam gledališče, koncertno dvorano? Je li ljubljanska garnizija močna?" je po-zvedovala Katica.
"Vse je tam," je pohvalil Vilar, srebajoč juho. Katici je ugajalo takšno mesto in ko je slišala, da je v Ljubljani tudi vojaška godba, je veselja stisnila sklenjeni roki med koleni.
"Ne vem, meni ne ugajajo pokrajinska mesta," je izpregovorila Ljubica, nagnivši se nazaj in poloiivši roko na srce. "Ne smete mi zameriti, gospod inženir, no v takšnih mestih so vendar maloniestni nazori in šego, mestne uprave se tam trudijo, kako bi v svojih podjetjih posnemalo prestolna mesta, pa ni pravega uspeha. Povsod se vidi pritlikavost in nezmožnost, v^e je bolj parterre. V malih mestih še ljudje nimajo tistega širokega obzorja —"
"No, no," jo jo prekinil soprog, ne da bi pogledal nanjo, "po tvojem bi v vsem srbskem narodu ne bilo človeka širokega obzorja, ker nimamo nobenega, velikega mesta." V nedoumevanju je potresel glavo.
"Nisem mislila tako, morda se nisem jasno izrazila. Le v velikih mestih, kjer se steka o-grotnno bogastvo, so mogoče takšne stavbe, kakor jih vidimo na Dunaju in v Budimpešti, n. pr. gledališča, muzeji, parlamenti, le tam se zbirajo umetniki vseh vrst iu iz vseh delov zemlje. Vse to vpliva na prebivalce» dft ne gledajo na svet iz žabje perspektive. Ko sem bila še doma, smo se ^ iz našega gradišča večkrat peljali v Subotico. tudi pokrajinsko mesto, toda kako dolgočasno! Kar se tiče prebivalstva, Subotica ne bo manjša od Ljubljane."
Stara gospa je v obupnosti spustila žlico na krožnik. "Subotica in Ljubljana — to je kakor ena in deset. V Snbotici raste trava na ulicah, blata in prahu pa toliko, da človek jedva brede naprej. To je velika ogrska vas z madžarskim gospodarstvom."
"Vsak ima svoj okus," je nevoljno pripomnila Ljubica in blisk je letel iz njenih oči na taščo.
"Nekateri ima popolnoma pokvarjenega," so je usadila starka v ognju sovraštva.
"Pst, pst," je miril Bajič, ki je pa vedel, zakaj sta dami v svojih nazorih tako daleč narazen, pa mu ni bilo ljubo, da se to medsebojno sovraštvo razliva baš sedaj. Začel je, obrnjen h Katici, govoriti nekaj o zadevah vrtne kulture, ki je bila, kar se tiče cvetic, v oskrbi obeh sester, y. zelenjavo pa jo upravljala njegova mati. Govoril je zaradi matere srbski, a onidve sta se menili deloma v srbskem, deloma v nemškem jeziku; tudi kakšen madžarski vzklik je padel vmes. Ljubica je govorila mirno in sladko je pogledavala Ha gosta, želeč izbrisati razglasje, če so ga jo kaj prijelo. Tako jo minila <toba gojevega mena ž 0-mako in krompirjem v lahnem pogovoru, ki sta se ga stara gospa ni več udeleževala. Sklonjena na mizo, je tiho sedela t«r sem pa tam čemerno pogledala na gostov krožnik. Kmalu je tudi o-na prišla v prejšnji tir. Pri ocvrtih piščancih s salato je bila pozabljena prejšnja zlost in njeno zanimanje za gosta oživljeno. Videč, kako se z nožem trudi, da bi ogolil kurjo gnjat, je prijela za koščico, rekoč: "Kar v roko vzemite, gospod inženir! Po bosenski šegi je to dovoljeno. Kaj bi pipali z nožem?" In neka radost je posijala na njenem lieu, ko sta si bili Ljubica in Katica nekaj zašepotali v madžarskem jeziku. "Če je nespodobno, pri obedu glodati koščice, je še bolj neprilično, šepetati v jeziku, ki ni razumljiv vsem pri mizi," jo rekla z glasom, ki je pričal, da so hoče pošaliti in vščipniti obenem. "Bosta vedvo mene učili kulturo, mar začnita pri sobi!" In z očividno zadovoljnostjo je začela gristi ob koščici. Vilar ac je smehljal, a posnemal je ni, zato je tudi pna vrgla ostanek na krožnik, ki ga je odrinila. Potem so jo obrnila h gostu in ga ohsula z mnogimi vprašanji, ki so so tikala Slo-vonoov. Ali Ljubljančani še tako radi hodijo v Šiško, ali izpijejo še toliko cvička, ali še toliko nemškutarijo, ali imajo šo toliko megle in zabav. Vilar je mogel le polovičarsko odgovarjati na stavljena vprašanja, ker starki so ob spominu na f mlajša leta tako hitro vrelo besede iz ust, da jih jr njegova paznost jedva dohitevala in se jih zavedala. No kar so ji je zdelo le polovičarsko pojasnjeno, k temu se je povrnila tekom pogovora Se enkrat. .	(Nadaljevanje.)
ADVRRTISKMKNT
Avstr. Slovensko
UlUM«kjMM lé. Jaauvam
UN.
Bol. Pod. Društvo
UkarporiruM M. (ilnn '	? érU* luMi
Sedež: Frontenac, Hans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: M RATIN OBERŽAN, Box 72, £. Mineral, Kant. Podpreda. : JOHN GORŠEK,Bo* 179, Radley, Kana. Tajnik: JOHN ČERNB, Box 4, Breesy Hill, Mulberry. Blagajnik: FRANK STARClC,Box 245., Mulberry, Kana Zapisnikar: LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac,
NADZORNIKI:
PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kana. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontemae, Kaaa ANTON KOTZMAN, Froatena«, Kana.
POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, R. 4, Woodward. Iowa. FRANK STUOIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA SETI NA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomoini odbor:
FRANK SELAK, Box 27, Frontenac, Kana. JOHN MIKLAVC, Box 227, Frontenac, Kana. Sprejiwana priatojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50.
Vat dopisi ae naj blagovolijo pošiljati, gL Tae denarne poiiljatre pa fL klacajaUm
Vojna j in delavska organizacije.
Ljubljanski "Delavec" poroča:
Zveza atavbenih delavcev je izdala svojo letno poročilo.
Leto 1913 ni bilo ugodno za razvoj organizacije zaradi krize, še lieugodneje pa je bilo leto 1914. V letih 1913 in 1914 se je tudi popolnoma izvedla spojitev zveze zidarjev in zveze sta vb in-skih pomožnih delavcev. Pri primerjanju se ne moremo ozirati na številke zveze pomožnih stavbenih delavcev, ker se je spojitev vršila postopno in je imela zveza pomožnih delavcev svoje posebne uredbe. Štetje Članov v drugi polovici 1913. leta je bilo skupno, ni ¡>a označen posebej promet znamk zveze pomožnega delavstva. ker je mnogo pomožnih delavcev bilo že takrat včlanjenih pri zvezi zidarjev. Tako štetje ne bi bilo natančno.
O članskem gibanju ne moremo
cija ni znatno nazadovala, v tistih okrajih, kjer je nazadovanje posebno veliko, ni pa vzrok samo brezposelnost zaradi vojne marveč so krivi nazadovanja drugi vzroki, organizatorični vzroki. Te vzroke moramo sedaj med vojno poiskati in jih spoznati; to je naša dolžnost. Prav nič ne koristimo organizaciji, če tajimo pogreš ke in jih podtikamo vojni, nasprotno, poznati in priznati jih moramo in popraviti.
Manjši promet znamk vpliva znatno tudi na dohodke. Leta 1913. je imela /veza 496.925 K in 51 vin. dohodkov, leta 1914. pa lr 355.826 K 40 vin., torej 141.099 K 11 vin. manj. Pa tudi izdatki skupin in samostojnih vplačeval-nic so manjši. Izdale ao leta 1913. 503.881 K 77 vin., leta 1914. pa 357.461 K 45 vin., torej manj 146.420 K 32 vin.
Koliko je ovirala vojna agitacijo, nam pričajo izdatki krajevnih skupin in samostojnih vpla-ecvalnic. Prejšnje leto so izdalo
podati natančnega poročila, ker. .	- -
Li-.v	Hn zanjo 73.850 K 11 vin., leta 1914
kljub vaem opominom nismo uo-j •	ir	m- :
bili zaključnih poročil za leto 1914 od več podružnic in vplače-fralnic. Če bi hoteli dognati število članov drugače ob sedanjem
vojnem stanju, bi tudi ne dobili uigodnejšega rezultata, ker je bila brezposelnost silno velika ter se je oddalo članom izredno mnogo prostih znamk.
Glede števila novih članov v o-beh letih ni posebne razlike. Leta 1913 je pristopilo 9983 članov, le ta 1914 pa 9511. Iz tega je raz vidno, da je zvezi pristopilo v vojnem letu 1914 le 482 članov manj kakor leta 1913. Verojet-no je, da bi bili v drugi polovici leta se prekoračili število novih članov prejšnjega leta, če ne bi bila izbruhnila vojna.
Promet z znamkami poočituje vplir vojne že bolj očitno. Leta 1913 je bilo oddanih 852.455 znamk, leta 1914 pa 523.927, to je leta 1914 328,528 manj nego 1. 1913. Ta razlika je velika. Omenjamo, da iz levovskega okraja Galicije in Bukovine niso do-.Sto, odksr. je izbruhnila' vojna, nobena poročila in je tam organizacija popolnoma propadla.
Najmanj nazadovala je razmeroma organizacija' na Salcbur-škem, ker so v Steyru postavljali nove orožarne in je bilo tam vpo-slenih več delavcev nego prejšnje leto.
Organizacija v okrajih Bolean (Tirolsko in Predarlsko), v Trstu z Dalmacijo in Primorjem ter v •Moravskem Šonbergu na severnem Češkem je sicer silno trpelo, vendar pa še posluje. V čeških okrajih Brno, Plzefi in Praga je morda na organizacijo vplivala tudi separatiška gonja. Nazadovala je jako organizacija v raj» henberškem okraju na severnem Češkem, kjer je vladala velika brezposelnost, a vplivali so na nazadovanje še drugi vzroki.
Tudi dunajski okraj je imel manjši promet z znamkami kakor leto poprej. Vendar prilika za delo v sedanjem vojnem času ni bila nikjer tako ugodna kakor v dunajskem okraju. Pomanjkljiva je stanovitnost članov. Izatopanje it dunajske organizacije se mora otežkočiti; šele takrat bo član stvo atalneje.
Promet znamk nam dokazuje, da v nekaterih okrajih organiza-
pa le 30.201 K 20 vin. Ti izdatki so se zmanjšali več kot za polovico. Res je sicer, da se da z malo denarja doseči ob marljivem delu več nego z mnogo, če ni drugačnih ovir. Vsekakor pa za vojno leto pomeni manjši izdatek za agiiaeijo prav mnogo. . Tovariši so bili ponekod u ver jeni, da ob vojnem času preneha organizacija. drugod so morali funkcionarji k vojakom, kar je vse oviralo ..društveno življenje.
V drugem vojnem letu ni več treba, da nam vojna škoduje; saj smo se uživeli v sedanje stanje. V tem letu treba pospešiti delavnost za organizacijo. Tudi ob voj nem času je dovolj prilike za agi tacijo. V prvi vrsti pa moramo paziti na to, da ohranimo še obstoječe organizacije. Če bo vsak član sodeloval pri agitaciji za zvezo, bo naša organizacija tudi v drugem vojnem letu obstojala trdno.
Ponoči hodi hudič in seje Iju-!ika; cerkve. pa hočejo podaljšati noč skozi vso večnost.
Delavska svoboda.
Ker je v Evropi vojna, je dovoljena draginja. V nekaterih deželah je celo uradno regulirana. Ob začetku klanja ao vlade določevale najvišje cene, ki se ne smejo prekoračiti in izgledalo je, kakor da hočejo varovati ljudstvo in zahraniti oderuštvo. Zdaj se vitli, da hočejo ščititi intereae oderuhov. One živil, premoga, petroleja i. t. d. se neprenehoma stopnjujejo in ]>o veeteh o določenih cenah se lahko spozna, da mora siromašnejše ljudstvo trpeti strašno pomanjkanje.
Seveda, ubogi fabrikanti in ve-leposestniki ne smejo izgubiti kaj profita zaradi vojne. Drugače je z delavci. Oni morajo siceT vse draže plačevati, ali od njih se lahko zahteva požrtvovalnost Zakaj se ravno od njih lahko zahteva, od kapitalistov pa ne, tega ne zna sicer nihče povedati; nam j>a se zdi, da zato, ker imajo kapitalisti moč, delavci pa ne. Kapitalisti odločujejo v zakonodajnih zborih, zato jim oblasti u-st reza jo; delavci ne komandirajo, zato se ni treba ozirati nanje.
Rudarji na Moravskem so mislili, da so zakoni in ustavne pravice tudi zanje veljavne. Policijski komisariat v Moravski Opravi jih je na prav kratek način poučil, da s«' motijo. Prepovedal jim je enostavno vsak poizkus za dosego boljših plač.
"Na zdar," glasilo rudarske organizacije, objavlja namreč sledeči ukaz, ki ga je omenjeni komisariat poslal uniji rudarjev:
"Tukajšnje tajništvo društva je dalo neko v delavskem ministrstvu izdano informacijo brez znanja in dovoljenja lokalnih oblasti delavstvu, in temu dejstvu je v v prvi vrsti pripisati poatanek lokalnega stavkarskega gibanja v nekaterih jamah.
Ker i>a je sedaj večina rudarjev podvržena vojaški disciplini in sodniji, se tako vmešavanje neodgovornih elementov z ozirom na nevarnost, ki je » tem zvezana, pod nobenih pogojem ne more trpeti in zato sem prisiljen, da določam na podla-gi naredbe skupnega ministrstva z dne 5. julija 1914. sledeče:
Vaem podružnicam organizacije v |H*lieijskeni obvodu prepovedujem izvrševanje v točki 9 od ministrstva za notranje zadeve potrjenih pravil obsežene pravice. Ta določba pravil daje društvu pravico, da doseže za svoje člane čini najugodnejše delovne in plačilne ¡»ogoje s sledečimi sredstvi: 1.: S tem da posega v razprave pri sporih društvenih članov z lastniki rudnikov za dosego vzajemnih pogodb; 2. z vsemi dovoljenimi koraki do zakonodajnih zbornic in s tem, da naznanja vse nerednosti v delovnem odno-šaju konipetentnini oblastim za odpomoč.
Nadalje sem prisiljen prepovedati podružnicam v policijskem obvodu do daljnjega vse shode. Pod pogojeni, da se podružnice v policijskem obvodu od reko temu pravkar prepovedanemu delovanju, ne ugovarjam proti ostalemu statut ari č netnu poslovanju, kolikor se giblje v mejah zakona.
V nasprotnem slučaju bi bil prisiljen ustaviti vsako delovanje, eventualno predpostavljenim ura-
do predlagati, da razpuate podružnice.
Ces. kr. policijski svetnik Dr. Kunz." To ae pravi: Organizirani ste lahko, ampak vaaa organizacija uiora oatati na papirju. Gospodarji lahko atore z vami, kar hočejo; Lahko vam znižajo plače, lahko vam podaljšajo delovni čas, lahko vam konfiocirajo bratovsko skladnim, vi pa morate vse |>o-goltniti in vse potrpeti, če »e zganete, vam razpustimo d ruš tvo in vas [Mistavimo pred vojaško sodišče.
Sicer nam je pa ljubše, če ostanete "pridni," da vam ne razpustimo organizacije. Tedaj se bomo lahko ]>obahali: "Mi smo dobri ljudje, pri nas je svoboda doma; celo v dobi vojne smo rudarjem pustili njih organizacijo."
Iz velike blaznice.
•Vojna je zmedla celo mnogim duševno popolnoma zdravim ljudem pamet, kaj čuda. da so ljudje, ki so bili že prej malo trk-njeni, popolnoma znoreli t Tako so se po poročilu berlinskega 44 Vorwaert*a " možgani, skisali nekemu berlinskemu vele¡Klestili-ku po imenu Hitze v Frauendorfu v kotburškom okrožju. Takozvani junkerji na Pruskem so liili od nekdaj kolikor toliko prismojeni. Zdaj so pa nekateri izmed njih očitno zblazneli.
Omejeni Hitze rezpošilja namreč po svojem okraju sledeči tiskani oklic:
"Ker je dokazano, da ima Anglija, delujoča za kulisami, svetovno vojno na vesti, ker ni privoščila dvigajoči ae Nemčiji njenih uspehov, je v našem narodu izbruhnilo sovraštvo in zaničevanje do Angležev. To opravičeno zaničevanje se mora v našem narodu, kolikorkoli je mogoče, ohraniti in nadalje izražati in sicer tako, da bodo še naši otroci in naših otrok otroci vedno spominjam na ta perfidni narod Angležev.
"Deutsche Tageszeitung" piše med drugim:
"Ni ga naroda na svetu, za katerega bi v celoti in posamič pojm farizeja tako veljal kakor za Angleže. Vsak farizej je pa hodeča laž in vtcleseno načelo rtemoral-nosti. Da se bojuje s to državo laži, ni za nemški narod sedaj le stvar prevdarka, ampak tudi stvar srca. Stara škodljiva in lažniva fraza o plemenskem sorodstvu, o skupnih kulturnih idealih, je hvala nebesom, izginila. Naj bi vsi Nemci, ki so se dali še pred kratkimi tedni ^ tem in pravim nemškim sanjarstvoni ojnračiti, |K)pravili to s podvojenim sovraštvom do Anglije".
Zato sem, sledeč nagibu rojakov v svojem gospodarstvu krstil gnojišče "Englander" (Anglež) Nemški patriotje, nemški gospo-darji, storite tudi vi to, imenujte svoga gnojišča zanhprej "Angleže" in skrbite, da ostane pri tem imenu, da se bodo bodoči rodovi trajno spominjali na najslabši narod, ki ga nosi zemlja."---
Če ne bi bilo jasno, da spada famozni gospod Hitze v norišnico, bi človek dejal, da je lump in navaden baraba, kakor je "Deutsche Tageszeitung" falotski list Med Angleži kakor v vsakem narodu jih na tisoče in miljone pametnejših in "boljših od tega Iro-
telskega veleposestnika in teh barbarskih redakterjev.
Ali tako blaznioo dela vojna iz sveta; do takih ciljev vodi patriotizem, ki vidi vae dobro in vse slabo le v tujih narodih. Pa trio-tardarstvo je huda, nevarna bolezen !
Učite se stradati!
Kdo ne pozna smešnice o Rib-ničanu, ki je učil svojega osla stradati? Ko je pripravil žival tako daleč, da aploh ni več žrla, mu je poginila.
Človeku ae zdi, kakor da delajo zdaj v Avstriji aploh z ljudstvom tak eksperiment. Moko, žito itd. so že vzeli pod državno kontrolo, kakor je ukazal Berlin; kruh ae mora peči iz predpisane mešanice bolj iz krompirja in drugih dodatkov kakor iz moke; povrh pa neprenehoma kriče: Varčujte z živili! Varčujte z živili!
Ljudstvo naj se odvadi jesti.
Zadnji oklic kranjske deželne vlade ae glasi:
'Vojna, ki jo že meaece voju-jejo proti nam naši sovražniki, ni naperjena samo proti vojaški sili avstro-ogrske monarhije, temveč je tudi prava izatradalna vojna napram civilnemu prebivalstvu. Sovražniki, ki nas vojaško ne morejo premagati, nas hočejo izstradati. Vendar tega ne smejo doseči in tudi ne bodo dosegli, ako bomo varčno ravnali s svojimi živili. Posebno moramo varčevati z moko, ako naj vzdržimo do prihodnje žetve. Marsikaj si moramo odtrgati od ust. Vsi moramo šte-. eliti; noben stan, noben poklic, nobena starost ni izvzeta. Jimet in meščan, gospodar ali hlapec, gospodinja in dekla, odrasli in otroci! Noben posel se ne sme pritoževati, ako dobiva manj hrane, kakor je bil vajen, noben posel ne sme staviti zahtev, ki jih gospodar ne more in ne sme izpolniti, ker mu dovoljuje zakon za porabo v gospodinjstvu samo tesno odmerjeno količino moke. Naša prva pa-triotiČna dolžnost je, da varčujemo z živili, in sicer pred vsem z moko in kruhom.-
Oblastvene predpise moramo natačno, vestno in strogo izpolnjevati. Težki so časi; zahtevajo sa-mozatajevanj e in požrtvovalnost; toda mi hočemo in moramo pokazati svetu, da vzdržimo. In vzdržali bomo, ako bomo varčevali z živili, posebno z moko in kruhom. Od gora v doline, od kraja do kraja, od vasi do vasi naj se razlega in upošteva klic: "Varčujte z živili, varčujte z moko, varčujte s kruhom!"
Ljubljana, dne 11. marca 1915.
C. kr. deželni predsednik."
Kako poetično se to glasi: Od gora v doline, od vasi do vasi naj se razlega klic! Človek bi pričakoval, da pride na to slavnosten glas, ki pove kaj veličastnega, pa se visoka pesem izpremeni v hre-šeeeo rotitev: Ne jejte! Za božjo voljo, ne jejte!
Lepo se že začenja ta litanija ; Vojna, ko jo že mesece vojujejo proti nam naši sovražniki ... To je kakor tisti tat, ki je bežal pred svojimi preganjalci in kričal: Držite ga!
Zelo lep je tudi odstavek o poslih, ki se ne smejo pritoževati, če dobč manj hrane. To je najimenitnejša potuha za take gospodarje, ki bodo čez razmv^ izkori«
ščali svoje poale. Zakaj bi jih nef Saj se ne sme noben posel pritoževati.
Vojna in šole.
Skoda, ki jo povzroča vojna, ae-ga na toliko strani, da je akoraj nemogoče pregledati vse posledice tega barbarstva. V.pričo groznih življenjakih žrtev in materi-jalnega uničevanja ae komaj misli na velikansko kulturno škodo, ki peha Evropo za stoletja v preteklost. Ne lc sedanji» ampak tudi bodoči rod mora čutiti konse-kvence krvavega divjanja.
V Avstriji hočejo zapreti šole. Nemara so jih med tem časom že zaprli; vsaj za nekatere vemo, da je poduk na' njih ustavljen, n. pr. na višji dekliški šoli pri sv. Jakobu v Ljubljani in tudi na nekaterih po drugih meatih.
Ljubljanski "Slov. Narod" piše o tem:
"Zabeležili smo že vest, ki kroži po listih, da namerava učna u-prava predčasno, najbrže že koncem maja, zaključiti srednje in ljudske šole. Ne vemo, kaj misli učna uprava, vidimo pa, da se z različnih strani nanjo vpliva, naj zatvori šole. Zakaj naj se šole za-pro! Eni pravijo, da iz sanitetnih vzrokov, a nam 8e zdi, da v sanitetnem oziru pač ni treba imeti straha. Skoro vsak dan se čuje, da so infekcijske bolezni jako redke med civilnim prebivalstvom. V šolah, koder so nastanjeni vojaki
—	zdravi ali bolni — tako ni poduka. Če bi v kaki šoli med otroci nastala kaka nalezljiva bolezen, 8e pa Lahko dotiČna šola zapre, kakor se tudi v mirnih časih zgodi. Pravi se tudi, da ima učitelj-stvo sedaj veliko preveč napornega dela. Če je tako, naj se pa nastavijo pomožne sile, saj je kandi-datinj dovolj. Dalje se tudi trdi, da bi na kmetih rabili otroke za poljska dela. Kaj pa more 10 ali 12 let star otrok delati? Ali naj ti otroci orjejo, ali kaj? Sedanja vojna bo vzela mnogo mladih mož
—	zato je toliko bolj skrbeti, da bo pfrhodnja generacija zdrava in dobra. Na kmetih je toliko žensk, da bodo lahko opravile vse delo, če bodo le hotele. Končno pa je tudi pomialiti, da bi na vse otroke, zlasti pa na mestne, jako slabo vplivalo, Če bi cele mesece ne hodili v šolo. Koliko je starišev, ki ne utegnejo svojih otrok nadzorovati. Tudi je pomisliti, da je na stotiaoče očetov v vojni in da matere komaj zaslužijo denar, da kupujejo tako silno draga živila — kdo naj otroke nadzoruje? Če bi bili otroci od maja brez nadzorstva in moralicnega vpliva učiteljev, bi se velik del tega naraščaja pokvaril. Upamo, da se učna uprava ne bo dala pripraviti do tega, da bi predčasno zaprla šole."
Morda je pa pametno, če se šole zapro? Saj je bilo v Avstriji vedno preveč pouka, samo katekizem se je zanemarjal. Naj pošljejo otroke v cerkev; očenaš in deset božjih zapovedi se bodo že tam naučili, druzega pa treba ni. Čim neumnejši so ljudje, tem bolje je za tiste, ki vladajo in jih izkoriščajo. •
Krasti ne smeš — razun ce imaš toliko tatinskega talenta, da
îahko ukrades celo deželo.
Trimesečni račun Avstrijsko-Slovenskega Bolniško Podpornega Društva v Frontenac, Kans.
OD 1. JANUARJA 1915 DO 31. MARCA 1915.
« *
.2 ► . — «-»
> -T
V ?
Kraj društva
DOHODKI
'c >
o «
T T -v
e 5
«i m
Ž rt .11
2 «
ft.—
N «S
¿3
36 K..
1
2
3
4
r» o 7 K 9 10 11 12
13
14 16 17
15
19
20 21 22 23
Frontenac Kans.......
Chicopee, Kan*........
Newburg, Kan».......
Mineral, Kans........
Weir, Kans...........
Yale, Kans...........
Curanville. Kans......
Fleming, Kans........
Radley, Kans.........
Jenny Lind, Ark......
Breezy Hilt Kans.....
Cherokee, Kans.......
A damson Ok la. ......
Mavnard,' Ohio .......
Franklin. Kans.......
Carney, Iowa .........
Winter Quarters. Utah Black Diamond, Wash.
Ely, Minn............
Witt, 111..............
Huntington, Ark......
Pleasant Valey, Pa. ..
$ 46.30 22.68
22.96 69.08 32.67 28.66 ft.40 19.08
r>7.i6
54.97 73.57
9.33
31.72 13.30 50.49 21.81 19.29 20.56
41.73 10.63
8.95 8.76 $681.10
.25
rs __
!
z;z
II 1.00
$ 108.75 43.50 61.50 150.75 58.50 62.25 36.00 45.00 126.00 120.75 180.75 UN 75.00 33.75 117.00 47.25 49.5(1 46.50 124.50 24.00 20.25
ta .28
$1,577.25
17.40 f, j»6 81 24.12 9.36 9.96 5.76 7.20 20.16 19.32 28.92 3.60 12.00 5.40 18.82 7.56 7.92 7.44 19.92 3.84 3.24 3.72
4.35 1.74 M#
6.03
2.34 2.49 1 1» 1.80
5.04 4.83 7.23
.90 3.00
1.35 » 68 1.89 1.98
1.86 »
.96 M .93
S	>
h	T
c	ir
«s	T
36.50 1440 20.50 50.25 19.75 20.75 12.00 15.00 42,25 40.00 59.50 T JO 25.50 11.25 38.75 15.75 16.50 15.75 41.50 8.25 6.75 10/»0
213.30 89.38 117.26 300.4 s 122.62 124.11 72.60 88.08 250.61
239.87 349.97
43.83 147.47 65.05 229.99 94.26 95.19 92.11
232.88 47.68 40.00 47.16
$252.46 $63.09 ,$529.00 |$3,103.90
$ 36.76 13.62
1(1 os
44.13 11.92 i US 11JS •AS 27.91 22.55 39.65 6.93 6.66 6.10 31.65 10.83 3.49 3.76
3^82 .60
2.14 .74
.6S 2.74 .60 .94 .66 .54 1.58 1.48 2.50 .48 .42 .44 1.84 .66 .24 .26
.28 .06
IZDATKI
$315.46 <#19.28
	s k.	•si Cà. - 1	K .S e r m k. ¡ T ° ~ _	4- - y % it	M a —	'S M v ~ _	9» a o 2 2 « A u 11	61 4> . « O ft. « T X c ^ «S ft.	S > T O	-2 o
	K « * Ji 22 -f	3 M A3 J		¿1	N « « tJ			ft.- N C O T .ft	> O 5- «a M _ <C -v	11
	$ 1.07	$ .19.97	♦ 300.00	$ 118.00	$—	$ 418.00	$ 135.27	$ —	77	55
	.37	14.73	—.—	64.00	.29	64.29	39.82		20	13
	.34	11.05	—.—	142.00	.17	142.17	37.22	51.08	26	12
	1.37	48.24	—.—	283.00	1.11	284.11	83.72	19.10	65	46
	.30	1L'>L-	233.00	140.00	—.—	373.00	51.64	56.20	26	U
	.47	18.66	300.00	82.00	.31	382.31	54.46	—.—	26	14
	.33	12.67 I	1 —•—	63.00	.17	63.17	32.20	10.10	17	12
	.27	9.93		29.00	.35	29.35	68.66	—.—	20	9
	.79	30.28	—.—•	260.00	.12	260.12	54.73	133.96	57	26
	.74	24.77	150.00	247.50	.32	397.82	87.62	70.80	54	25
	1.25	43.40	—.—	367.00	—.—	367.00	55.97	29.60	83	43
	.24	7.65	; i5o!oo	66.00	—.—	216.00	5.82	20.34	10	8
	.21	7.29		158.00	.22	158.22	23.99	27.45	33	7
	22	6.76	___	22.00	.28	22.28	50.59	1.06	16	8
	.92	34.41	—,—	177.50	_ _-	177.50	86.92	—,—	55	32
	.33	11.82	—.—	36.00		36.39	69.69	—.—	21	11
	.12	3.85		247.00		247.00	—.—	147.96	21	4
	.13	4.15	_____	25.00	.30	25.30	70.96	.i,l .	32	7
	__ —»	—■• !	—.——	80.50	.64	81.14	151.74		56	mmm
	L14	5Í24		10.00	.12	10.12	42.80	-_.—	11	5
	.03	.69 |¡	__ __ i	20.00	—.—	20.00	20.69		9	1
		-.-i	1 —-	28.00	.20	28.20	28.49	9.53	11	1
	$10.64	$345.38 j	|$ 1,133.00 1 $2.665.50		$ 4 .99	$3,803.49	$1,253.00	$577.18	746	350
MARTIN OBERZAN.
gl. predMdnik.
PONORAO JUR8CHE
John Cerne,
gl. tajnik. Glavni nadzorni odbor: MARTIN KATZMANN
FRANK 8TARCHICH, gl. blagajnik.
ANTON KOTZMAN
LIST ZA IN T t Kl |< li^LAVSKfcCA
lui). TVA.
IZHAJA VS.l KI TOK t K.
— l astnik ta .»d*j»«tlji ——
jM|o»lo»«njki dolar» ki tiskovna dmžka
v .iiicago. Illinois.
Naročnina: Za Air. riko $2.00 z* c« lo toto, $1.00 za pol leta. Z« Empo $2.10 za celo leto, $1.26 sa pol leU.
Oglasi po dogovoru. Prt spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi Sla* i naslov.
GImIU •JovMib« or|tni<*(li« Ju«e«l — McUliitKl t ivtM * An»«fll»i. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja tinta in drugih nerednoati, je pošiljati
p reitst dniku družbe IV Podlipcu. 50J9 W. 25. PI Cicero, 111.
PROLETARIAN
OwMd and put litM mr* Tu«*<Uy by
South Slavic Vor. man's Pubishing Company
C ic ;o, Illinois
Subscription ra es: United States and Canada, $2.00 u year, $1.(0 for half
{■ear. Foreign nun t riti $2.60 a year, 1.26 for half year. -:- -:- -:-
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC" *
4—S W. »I. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
Gompers in narodna obramba.
Vpliv evropske vojne na razne glave je večinoma prav malo vreden. Tudi v možgane predsednika A. F. of L. gospoda Gompersa ne nosi jasnosti, ampak povzroča v njej še več zmede, nego je je navadno tam.
Ameriški generali so zadovoljni z (Jompersom in ga hvalijo. Vrhovni glavar delavskih unij je namreč dovolil nekemu časnikarju interview, v katerem se je izrekel za zadostno deželno obrani« bo in proti razoroženju.
Za deželno obrambo — to ne bi bilo nič hudega. Ktlor je po krivici napaden, ima pravico, da se brani. Toda pri Uompersovi tleželni obrambi je sumljiva že besedica "zadostna;" čc ne bi i-mel ta atribut posebnega pomena, bi bil namreč nepotreben. Če se že branim, se bom brauil, dokler ne odbijem nevarnosti popolnoma. Gompersovo "zadostno" izraža torej nekaj tiruzcga kakor to, kar se razume že samo ob sebi. In tla nam ne bi ostali kak ni)i dvorni, pove gospod Samuel svoje mnenje še nekoliko natančneje. Dejal je namreč, da je organizirano delavstvo za pomnoži-tev obrambnih sredstev, torej za večje oboroževanje.
Gompers je nasproten militarizmu; ampak kakor militarist je tudi on za večjo armado, za mnogo več ladij, za več topov, za več trdnjav, sploh za povečanje vsega militarističnega aparata.
Predsednik delavske federacije govori v imenu organiziranega delavstva in naglaša to izrecno. ( )n pravi:
"Organizirano delavstvo se iz reka za večja obrambna sredstva. Organizirano delavstvo priznava, dokler ni dosežen millenium. da bi bila nacionalna politika razo-roževanja samomorilna in da bi |w)inanjkanje zadostnih nacionalnih obrambnih sredstev dražilo na napad"
To so natančno tisti argumenti, ki so jih rabili militarist i v ev ropskih državah, da so opravičevali svoje zahteve po vedno več jem oboroževanju. Nemčija ni izpopolnjevala svojega militarističnega aparata do dovršenosti precizne mašine za to, tla napade svoje sosede, ampak seveda le za to, da se more braniti. Avstrija ji ni sledila in ni izdala cele milja rde nsenkrat za pomnožitev ar made in za nakup topov in ladij, tla bi poskusila anektirati Srbijo temveč tla je ne bi Srbija napadla. Francija ni niti mislila, da bi hotela kdaj pridobiti izgubljeno Alzacijo. ko je vpeljala trilet no vojaško službo; tudi ona se j«i pripravljala le za obratubo. In Rusiji se ni nikdar sanjalo o Gn-lieiji in o Dardnnelah; tudi ona je novečavala svoj vojaški prora čun izključno za obrambo.
Ali ravno večno pomnoževanje "obrambnih" sredstev je bilo »neti najtehtnejšimi vzroki seda nje vojne. Vojaška bremena so v vseh državah tako naraščala tla se je že povsod slišalo glasno godrnjanje. Celo "lojalni" krogi so že začeli protestirati; na Nemškem je sicer Reichstag proti gla-soyom socialnih demokratov dovolil izreden izdatek cele miljar
de mark za inilitaristiene naiu« ne; ali ko je bilo treba določiti, kako se bo miljarda plačala, so začeli največji kapitalisti in veleposestniki demonstrativno tiščati žepe.
Treba je bilo enkrat pokazati čemu je dober velikanski utilitaristični aparat iu zakaj se plačuje jt» miljoni. Najglobokejši razlogi vojne tiče v kapitalističnih razmerah. Ali utilitaristična kasta nima tega klanja nič inanj na duši.
Vsak poklic bi rad pokazal svetu, da je potreben. Večina strok pokazuje to vsak dan s svojim delom. Toda preganjati rek rute po kasarniškem dvorišču In vo jaškem vežbališču pa včaii para dirati pri kakšni procesiji in stre« Ijati v zrak pri kakšnem pogrebu je li t<> tudi poklic? L juti je pridejo lahko do misli, da je to kasta lenuhov, ki hoče na stroške ljudstva prijetno živeti brez pravega dela. Torej je treba pokazati, tla je vojaštvo potreb no.
Tu je generalni štab, ki izdeluje in predelava mobilizacijske načrte in vsakovrstne orders de hataille. ('emu? Le zato, tla bodo ležali v arhivu in tla jih bo pokrival prah? Enkrat jih je vendar treba porabiti, tla ni bilo tlelo zastonj.
Tu so generali, ki so se; učili zgodovino z vojaškega stališča. V glavi st> jim obtičala imena slavnih vojskovodij od Xerxa ^b» Napoleona. Kje je njihova slava? Naj li zmagujejo le pri manevrih, o katerih ne piše nobena zgodovina ? Oni čutijo v sebi Caesarjevo genialnost, pa nočejo, tla bi ostala pokopana. Treba je torej vojne, tla se zablišče njihova imena.
Vsak mladi lajtnant čuti v se bi silo Skohcleva in Osman paše. Ali če ostane mir, bo počasi lezel po lestvi oficirske hierarhie in pojtle kot major lahko v penzijo. Vojna! Vojna! Tam se razodene-jo njegovi talenti in naenkrat bo velik.
Toda Gompers pravi, tla se ne navdušuje za militarizem; on za hteva Ic pomnožena obrambna sredstva.
Razumeli bi ga, če bi dejal, tla je za človeka v naših časih ko ristno vedeti, kako se rabi orožje. Ali ne. Gompers zahteva pomnožena "obrambna" sredstva.
Prezrimo za enkrat dejstvo, tla so obrambna sredstva večinoma tudi napadalna sredstva. Toda kako ni predstavlja Gompers to po množitev brez militarizma? Treba je pt» njegovem mnenju tako kakor po Gardncrjevem ali pt» Roo-seveltovem zgraditi mnogo ver la dij, vliti mnogo več topov, nakupiti aeroplanov i. t. d.
Nove barke najbrž.e ne bodo spravljene v kakšen muzej, temveč bodo plavale pt» morju. Same od sebe?... Te umetnosti tudi najlepši superdrcadnoughti še ne znajo. Torej bo treba na njih pomorščakov in sicer takih, ki so izurjeni za bojne ladje. Ni li to militarizem na morju?
('e se. bodo zidale nove trdnjave. ne bo zidovje prepuščeno samo sebi. V te zgradbe bodo vtek itili ljudi s puškami, ljudi, ki znajo nabijati topove, ljudi, ki znajo operirati z minami. Naj so to zvezni vojaki ali pa miličarji — To jt- \ *eeno. Militarizem je to.
Gompers zahteva tako vladno politiko, ki poskrbi zadostna sredstva za te "obrambne" namene. Finančna sredstva seveda. V tem tonu ne bo treba dolgo pridigati nobeni vladi. Kadar je treba zahtevati denarja od ljudstva, ni nobena kapitalistična vlat^/i .malodnšna.
Ni pa nevarnejših finančnih zahtev od utilitarističnih. Začetek se pri Molohovi požreinosti lahko dožene, konce nikoli ne. (Mm se enkrat prizna načelo, da je treba "zadostnih" sredstev, izgubi mi litaristični sod takoj svoje dno in nikoli ga ne napolniš.
Tehnika napreduje z velikanskimi koraki. Tudi vojskovanje v naših časih je tehnika. Tudi mi-litaristična tehnika napreduje tako silno, tla ji pogled komaj sledi. Koliko se je razvila le v kratkih letih izza rusko-japonske vojne! Že takrat je imela popol noma drugačen znaeaj kakor zad nja rusko-tnrška nli pa prusko francoska vojna. Ali danes so že razne metode z mandžurskih bojišč in s kitajskega morja zastarele. Kje so bili takrat pod morski čolni, kje aeroplani in Zeppelini. kje 42ccntimetrski mornarji!
POGLAVJE O NARODNOSTI.
Marsikaj so nam nasi ljubi so-vražuiki in nasprotniki že očitali. Če je človek dalje časa v socialističnem gibanju, opazi, tla se v*a očitanja periodično ponavljajo. Po salonih, restavracijah in kavarnah, kjer imajo električne klavirje, orchestrionc iu podobuft mučila, je tako z melodijami; če sediš tam eno uro, boš vsaj dvakrat slišal "Sweet land of Liberty." Če posetliš še elit» uro, pride pa še ti va k rat na vrsto.
ydaj je na lajni naših uasprot-Ilikov narodnost ill mi smo njeni izdajalci. Saj ni prvič, iu prepričani suit», tla tudi zadnjič ni. Vmes so bili že časi, ko st) nas imenovali "dobre" Slovence; in tudi ti ča-si se bodo zopet vrnili. Prilike both) že tak«) nanesle, tla nc bo to nekaterim gospodom zdelo koristno.
No, mi smt) že stari grešniki mi imamo trdo kožo, pa nam je kakor nepoboljšljivim cinikom vseeno, če nas nasprotniki hvalijo ali pa psu jejo; eno in drugo jim je namreč le sredstvo, tla bi tías zvabili z naše poti. Tako modri st» bili ljudje že takrat, ko so začeli krotiti živali; če ni pom aira I a beseda, je prištd bič na vrsto, in če to ni zaleglo, se je poizkusilo z vabo. Ta navihana metoda je še zdaj v rabi, le tla ni zavedno delavstvo tako kratkega uma kakor osel.
Akt» bi šlo le za tiste junake, ki zasledujejo s slovenstvom in slo-vanstvom le sebične cilje, katere znajo pač skrivati kakor kača noge, ne bi izgubili t» narodnosti niti besedice. Kajti za te ljudi bi bilo škotla pisati in eovoriti: resnica se ne vjema z njihovimi s|>e-kulativnimi računi in zato je nc bodo nikdar priznali. Ali ker je v narodnem vprašanju sploh še veliko nejasnosti, naj bo temu predmetu posvečeno nekoliko vrstic.
Kaj je narodnost?
Nacionalisti milijo, da je 1«» najenostavnejša.reč na svetil. Slovenci st» Slovenci, Nemci so Nemci iu Italijani st» Italijani. To gre brez vsake razlage.
Če bi bilo res tako enostavno! Narodnost je v resnici takt» komplicirana reč , tla zanjo sploh iti nobene absolutno veljavne definicije. V različnih slučajih se opira narodnoNt na povsem različne elemente; kar jt» v enem slučaju «»-značuje, je v drugem brez vsake veljave, Ktlitta razlaga, ki bi mogla imeti splošno cent) je ta: Narod je svota onih ljudi, ki se sme t rajo iu se pri/jiavajo za njegove člane.
S tem je seveda prav malo povedano, kajti ta razlaga ne poda nobene ksrakterizacijc, in še z nit) naletimo na odpor ?>ri ljudeh, ki sicer sami pehajo rojake iz naroda, na tlruiri strani pa trdijo, da so takozvani neničurji, italijanaši i t. d. tudi Slovenci, le izpridcui Slovenci.
IN» čem se pa sploh more določiti narodnost ?
Akt) je narod enota 1u celota, morajo vsi njegovi člani imeti nekaj skupnega. Ta skupnost mora biti stvarna, očitna vsaj toliko. da jo je mogoče brez dvomov dognati in od prizadetih ljudi mora biti priznana.
Kaj je voda. se lahko konstati-ra: označuje jt» kemična formula II- < V V Ameriki in Avstraliji, v Afriki in v Aziji JiL.V- YIMJ'IU ji: ta kemična sestavina vedno votla
Ako se obljubijo Molohu v A meri k i "zadostna" sredstva, bo vse to, kar imajo druge utilitaristične drŽave, nezadostno. Kaj ti "obramba" je le takrat zanesljiva, če je močnejša od napada Star vojaški pregovor pa pravi, tla je ofenziva najboljša defenzi-va. in ameriški militaristi bodo zahtevali tudi napadalna sred stva tedaj, če bodo številnejša, močnejša od bojnih sredstev drugih držav.
Najbolj čudno pa se nam zdi, da govori Gompers v imenu or ganizirsnega delavstva. Tisto organizirano delavstvo, na kate rt) se sklicuje njegov predsednik, je vendar lani na svoji konvenciji v Philatlclphiji protestiralo proti pomnoževanju oboroževanja in Se samo predsednikovo poroči lo je dejalo: "Delavsko ljudstvo ne potrebuje • več oboroževnnja temveč neodvisnosti mišljenja in r. znanjem ustvarjenega prepriča nja."
Kako to, da bije Gompers samega sebe po zobeh?
| Lahko je pomešana z drugimi tva-rinami, lahko je čista, umazana, sladka, slana, mehka, trda — ali če je vodik spojen s kisikom pt) kemičnem pravilu, je voda.
Kuj je človek, lahko t lože nem o v vsakem slučaju, pa naj imamo preti sabo Arijca ali Mongola, Papuanca ali Eskituota, Se ne ga lea ali (Vrokeza. Kljub vsega sorodstva z živalskim svetom se tudi kulturno najnižji človek takt) razlikuje tal najrazvitejše opice, tla je zamenjava izključena. Najlažji Patagoncc ima gotove lastnosti skupne z najrafiniranejšim Pa-rižanom, in vse te skupnosti so prirotloslnvru» natančno dognane.
Delavski razred je enota; pogoji delavskega življenja st) bivat-veno enaki. Ameriški iu japonski, turški in slovenski delavec mora prodajati svojo delavno moč iu prepuščati dobiček svojega truda delodajalcu. To utemeljuje skupnost razreda kljub temu, tla st) italijanski delavci živahni, švedski pa mirni, tla pijo eni samo vodo. drugi pa žganje, tla tekajo nekateri vsako prosto minuto v cerkev, drugi se pa niti ne zmenijo za verske ceremonije.
Takt> lahko dožcuemo skupnost kapitalistov, katoličanov, uioni-stov, slikarjev, kovačev, geologov, astronomov, pesnikov.
Kako definiramo narod in narodnost ?
Po krvi in po rodu.
Se danes je zelo' razširjeno mnenje., «la so se narodi razvili prav glatlk«» iu po ravni poti: Nsjprej je bila rodbina; ta se je razplodila: nastalo je mnogo rodbin: nekatere st> ostale skupaj, druge so s«' ločile. Pa st» se množile dalje. One, ki so skupno živel«». so si ostale enake, meti njimi in onimi, ki so se ločile od njih. pa so nastale večje razlike. Svota enakih rodbin je bila na-rotl.
Torej določa narode plemensko sortni st v o.
< V bi bilo res tako! Ali že tisto mnenje o prvotnih rodbinah v pradavnih časih je zgrešeno. Človek rati sodi vso preteklost |H) sedanjosti iu vse ljudi j k) sebi. Ali taka metoda »«' napačna in ga moril zavesti v največje zmote.
Danes žive ljudje v rodbinah; to pa ni nikakršen «lokaz, da je bilo vedno tako. Vsi zaključki, ki s«r izvajajo iz take zgrešene pre niisc, morajo biti napačni.
Ako imamo dandanes sploh kakšno živo možnost za primerjanje s preteklostjo, so to edino takozvani divjaki. Po raznih krajih sveta žive še dandanes raznovrstna plemena v kamniti dobi, to se pravi, da je poglavitna snov za njihovo orodje kamen in «la ne poznajo delovnih sredstev iz kovin. Tudi njihove kulturne stopnje st» različne. To omogoča znanosti, «la spozna — seveda s pomočjo mnogih drugih sredstev približno pot razvoja človeka in človeške družbe. In ta znanost nam liepobitno doka zuje, «la j«' bila t ti«I i sedanja rodbina plod razmeroma poznega razvoja, «la je pa prvi ljudje mno go tisočletij niso poznali.
Bila j«' zelo dolgiTooha. ko ni imelo «vvtovttt V.i sploh nobene veljave. Pojni očeta je bil krat-kojpalo neznan. Mati otroka se je seveda lahko dognala: oče je bil slučajna oseba. Zato st» imeli otroci opraviti / materjo, ne pa z očetom. Meti moškimi .i»* bil najbližji sorodnik materin brat
Take razmere s^ najdejo se dandanes pri neciviliziranih plemenih.
V latinskem imenu rodbine je še ohranjen spomin na prve človeške družbe. Naša "familija" izv ira od fames, kar pomeni lako-t«». Lačni ljudje *«> se zbrali v tolpo, 'k' NO skupno iskali hrane, kar je bilo mogoče le v delu in boju. Kot nomadi so sledili divjačini in kjer je bil dober lov, tam je bila slučajna domovina.
Tudi ko se j»' človek začel statneje naseljevati v gotovih krajih in obdelavati zemljo, je bila rodbina v našem zmialn še dolra neznana. Monogamija ■ enoženst v*o je plod zelo pozne civilizacije in posledica gospodar skih razmer. Sicer pa so v dolgih dobah razvoja vladale nnj-Vaziiovrstnejše oblike spolnega življenja in rodbinstva.
Obdelovanje zemeljskih tal je provzročilo boje v« zemeljsko po
sest. Že bogovi tedanjih časov so le malo vedeli o fdealni pravičnosti. Pomagali uiso tistim, ki so branili svoja domovja, ampak so naklaujali zmag«» onim, ki so imeli krepkejše roke in boljše orožje. Zmagova.ei pa st» v nekaterih slučajih pokončali premagane, v drugih so jih zasužnjili, zopet v drugih so se pom«'šaIi z njimi.
Ko je že zavladalo moško pravo namesto materinskega, so krepka plemcua kradla in ropala ženske pri drugih plemenih, za s|h)iii i n st» ostale mnoge bajke o takih dogodkih in pri raznih na rodih šega. «la mora ženin nevest«) navidez ugrabiti.
Kri se je mešala na razne načine. Iii Čimbolj se je družba razvijala. čimbolj so se množila človeška sredstva, čimbolj je človek potreboval stikov s človekom, tembolj s«' je mešala.
Kdor hoče dandanes najti"čiste" rase, mora iti med divjake v kraje, ki so najbolj oddaljeni od kulture. Ali tudi tista čistost je le relativna, kajti tudi ta plemena so rezultati še starejših razvojev, katerih tudi ni bilo brez mešanja.
V civiliziranih deželah pa bi bilo smešno še v naših časih govoriti o čistih narodih. Cp vzamemo n. pr. Evropo od tistih časov, odkar so se po njej naselila plemena, ki žive dandanašnji po njenih deželah, pa se le i^jekoliko spomnimo na njih zgodovino, se nam povrsti pred očmi toliko vojn, to I i ko prostovoljnih in neprostovolj. nih selitev, tla ga skoraj ni kotička, kjer se ne bi bila Inórala kri neštetokrat premešati.
Bili so na svetu veliki narodi, ki so igrali za vse čase neizbrisno vlogo v zgodovini. Rimljani na primer. Ni jih več. Propadla je rimska država, izginil je rimski narod.
Kaj so v eni noči poginili vsi tisti ljudje, ki so bili nekdaj Rimljani? Ce je izginilo ime, vendar niso mogli izginiti živi ljudje ka kor kafra. V drugih narodih žive njih potomki dalje; tisti narodi, ki st) jih vsesali, so pa s tem dobili tujo kri v svoje žile in se ne morejo sklicevati na svojo čistost.
To mešanje na se je ponavljalo neštetokrat. Kdo bi mogel danes sploh dognati, koliko neslovanske krvi imajo Slovenci, koliko nero-maiiske Rumuni. koliko nehelen-sk«' Grki v svojih žilah. Če bi šlo po krvi in po rodu, bi se danes najltrže vsak narod v Evropi po krivem posluževal svojega imena.	(Dalje prihodnjič).
Izza klavnice.
Te «Ini je bil sodrug J. C. Kennedy, novoizvoljeni mestni svet nik v Chicagu, preti zvezno komisijo zaslišan o razmerah v klav-niškem okraju. Dejal je:
"V klavnicah pobijajo prešiče, vole in ovce. Te more z nožem in kladivom. V ozadju klavnic. kj»'r stanujejo delavci, pa more dojenčke, matere in otroke. Te more z nizkimi plačami in strašni-.<i razmerami."
Kennedy je opisa val zdravstvene razmere v klavniškem distrik-tu, kjer ljudje strašno slabo sta i'Ujejo in s«> strašno slabo hranijo: krive so tega nizke plače. V klavnicah tlela veliko Poljakov, I itvmeev in Slovanov sploh. V distriktu je vedno velika armada brezposelnih. Po dvesto do tisoč ljudi vitli človek lahko vsak dan, kako se tlačijo pred pisarnami, pričakujoči tlela. Kadar jih na-bero družbe, kolikor potrebujejo, razžene policija ostale z gorja čn m i.
Leta 1910. je Kennedy v imenu "hieaškega vseučilišča preiskaval razmere v klavnicah. Pri Armour-ju j«' bilo takrat zaposlenih 8160 oseb. Izmed teh jih je skoraj 47 i odstotkov zaslužilo največ deset i dolarjev, dvanajst odstotkov izpod 4 dolarje, šest odstotkov štiri «lo pet dolarjev, in komaj 3 od->!otki čez 20 dolarjev na teden. n«l leta 18% do 1903, ko so bili k'avniski delavci organizirani, se j c plača zvišala: po izgubljeni stavki leta 1904., ko je bila uni-j ?a uničena, so pn mezde rapidno j pndle.
Da bi mogel delavec v klavniš kem distriktu vzdržavati družino. ' bi moral zaslužiti 800 dolarjev na I leto. Sedaj znaša poprečra plača
r»o;i dolarje. Da morejo živeti, mora tudi žena delati, ali pa morajo jemati druge delavce na hrano.
Leta 1908. je umrlo v klavniškem .distriktu 429 «hIraslih, 132 izmet' njih za plučnico. Izmed • treh otrok umre po eden, predoi^ je 3 leta star; to se pravi, da je -otroška umrljivost sedemkrat večja kakor v distriktu ob jezeru. "Klavuiški distrikt — pravi Kennedy - - je pravi pekel za delavce."
Komisar O'Council je vprašal Kennedyja, če bi mogel predlagati kakšno sredstvo, da bi se te razmere popravile. Kennedy je odgovoril: "Organizirajte vse klav-niške delavce v uniji. V industrijo je treba uvesti demokracijo, kjer imajo vsi: delodajalci, delavci in konsumeutje besedo. Ljudska lastnina je pomoč. Strokovna organizacija je ena stopnja industrialne demokracije."
V svojem poročilu o preiskavi je stslrug Kennedy tudi to vse o-menil, ali, kakor je izjavil pred komisijo, se to ni tiskalo; Kennedy je priporočal strokovno organizacijo, toda v odboru so se upirali profesorji Henderson, Mead Boat! in Lamed, češ, da "to ne spada v znanstveno delo."
Mi pa bi radi vedeli vpričo takih razmer, če more biti na vsem svetu kaj važnejšega za delavce kakor organizacija, agitacija in izobrazbena priprava za boj proti takemu strašnemu izkoriščanju. Kdor ne vitli, tla ga vse druge pridige le odvajajo od tega najvažnejšega, najnujnejšega boja, mo- , ra biti slep. lii kdor jih hoče od- , vajati od tega boja, je kapitalističen hlančon.
KATASTROFALNA ZIJA
EK6PLO
Pri New Vorku delajo velik nasip, za katerega je treba z di-n a m it om razstreljevati, skalovje. Pri takem delu je treba največje paznosti in previdnosti, kajti razstreljevalne snovi nimajo nobenega spoštovanja do človeškega življenja. Če se ta paznost le uajmanje • zanemari, se to lahko strašno maščuje.
Pri nasipti Kensico se je maščevalo. Osem delavcev je bilo dne 27. aprila ubitih, enajst Da znatno poškodovanih, med njimi štirje tako, da no poškodbe smrtS^i no nevarne.
Delalo se je približno 90 čev- * ljev poti zemeljskim površjem. Deset do „<lyajset čevljev nad delavci je bil dinamit nasut v luknje, zvrtane v skali, ki je bila delu na poti. Ko je prišel signal, naj se delavci odstranijo na varen prostor, so izkušali, da pobite po najkrajši poti « kraja nevarnosti. Toda komaj so storili nekoliko korakov, ko je strašno počilo in kamenje, prst in pe sek je letel okrog. Učinek je bil grozen.
Preddelavec Juliano pravi, da so se morale električne žice zamotati, vsled česar se je eksplozija prezgodaj izvršila. Pri nasipu je zaposlenih okrog 1500 delavcev v službi Kerbaueh Co. Od teh jih je takoj 100 dobilo nalog za reševalna tlela. Ranjence so spravili v bolnišnico, kamor so prišli zdravniki iz White Plains. Ponesrečenci so Italijani.
Seveda je to "nesrečen slučaj". In "nihče" ne more biti kriv. Ali «la se pri eksplozijah zelo lahko zgo«lc taki nesrečni slučaji, ni nikakršna apokaliptična tajnost. Ako bi nc dal delavcem signal, «la naj gredo na varno mesto, preden je električ na zveza napravljena, bi bilrt taka nesreča nemogoča. Ampak družba bi izgubila nekoliko minut dela, in to je kajpada važnejše o«l delavskega življenja.
"Ljubi svojega bližnjega" pomeni danes v Evropi: Streljaj nanj!
Nekatere tlobrc-duše mislijo, tla bi bilo delavstvu popolnoma in pravično ustreženo, če bi dobilo kaj boljšo plačo, in si belijo glavo, koliko naj bi znašal pribolj-šek, tla bi bilo prav. To delo si gospodje lahko prihranijo. Tudi dvajset tolarjev na dan je premalo. Kajti če bi mu kapitalisti toliko plačali, bi tako podražili vse potrebščine, da nc bi bil nič na ^ boljšem kakor z dvema ali tremi tolarji. Dol s kapitalizmeni! — to je edino geslo za zavedne de lavce.
Bodoči mir
Vprasauje, kaj naj a«' stori, da se v bodoče prepreči ponovitev takega klanja, kakršno sedaj divja po Evropi, poviroča ne le po aoeialiatičnein, ampak tuiii po meščana k o pacifističnem časuL piaju veliko razprav. Angleška Independent I.aboiir Party se je bavila h tem problemom tudi na avojem kongresu.
V vaeh teh debatah je veliko zauimivega in socialistov sc to vprašanje vsekakor zelo tiče. Ako ne bi bilo nič druzega, bi moral že zdravi egoizem stranke povzročati, «la se bavijo socialisti s tem problemom. Kajti da je storila vojna socializmu veliko škode, je ne le jasno, ampak tudi popolnoma naravno. Že % zaradi tega mora stranka gledati, da prodre «lo dna tega težkega in zamotanega problema iu doseže čim temeljitejie zaključke.
Da bi se našlo v sedanji «lruž-bi sredstvo, ki bi moglo zaueslji vo preprečiti bodoče vojne, je pač izključeno. V življenju na-rodov ne pomagajo iluzije nič; uavadn«) so še škodljive. Resnica je, da morajo v kapitalistični družbi nastajati gospodarska nasprotja, iz katerih se izlegajo spori, ki ostanejo včaii diploma-tični, včasi sc p« preleve v oborožene konflikt«». Dokler ni mogoče zabraniti takih sporov, se ne more govoriti o koncu vojne. Z drugimi besedami: Dokler je kapitalizem, je vojna mogoča.
To resnico je na vsak način treba imeti pred očmi, kajti drugače pridemo na tisto pot, po kateri hodijo ves čas brezuspeš-no meščanski pacifisti, ki prezirajo vzrok«' vojne, pa hočejo z lepimi pridigami in moralnimi recepti spraviti vojno s sveta.
Ako hoče človeštvo kdaj uživati mir brez strahu pred novim klanjem, s«' »nora rešiti kapitalizma.
Kljub temu je v sedanjih razmerah dobro vsako sretlstvo. s katerim bi s«' moglo vsaj otežčati vojskovanje in vsaj nekoliko bolj zavarovati mir; le da se pri tem ne sme pozabiti na glavni cilj. Hoj proti vojni mora biti v prvi vrati boj proti kapitalizmu; dokler ni odpravljeno Vlanionovo gospodstvo, je i>a koristno, če se vzame kapitalizmu toliko orožja in toliko prilike za pretep, koli-kor je le mogoče.
Ako bi po sedanji vojni prole-tariat sklepal mir in bi imel tako moč. «la bi lahko izsilil priznanje in dejanjsk«» izvrševanje svojih mirovnih p«>go«lb, n«' bi bilo težko «loseči garancije, s katerimi bi se militarizmu temeljito porezala krila. Toda okrog zelene mize bo s«'«lela večinoma tista «liplo-macija, ki j«' povzročila sedanjo vojno. In v njenih glavah ne bo vla«lala misel, kak«) naj s«» z.ago-tovi trajen mir. Prva skrb vseh teh gospodov bo ta, kako izkr«*-šejo v danem položaju največ dobička vsak za svojo državo. Tisti, ki dobo morali popuščati, ker h«xlo razmere proti nJim. b«wlo pa že ugibali, na kakšen način bi se inogli vsaj pozneje maščevati in kakšne zanke in vozle bi mogli spraviti v mirovno pogodbo, «la bi imeli «> svojem času "pravne" razloge za novo vojno.
("'«' VM to " vemo. vendar ne mislimo, da se mora proletariat tiho in nemo vdati v svojo usodo in fatalistično čakati na tisti «lan, ko bo svet socialističen. Stranka zavednega «lelavstva 'se bojuje za svoi najvišji, cilj, za odstranitev kapitalističnega sistema; s tem s«' bojuje tudi zoper vojno, kajti kadar pade ka pitalizem, izginejo z njim tudi materijalistični vzroki vojne. Ali kakor s«' bori socializem tu«li v sedanji družbi za zboljšanje «le-lavsk« ga položaja, tako rabi svoj vpliv tudi proti militarizmu in klanju ljudstva.
t Vikar je izbruhnila vojna, de-lajo socialistične stranke v raznih «leželah. kolikor le sedanje težavne razmere dovoljujejo, in kadar pride «lo sklepanja miru bo Internacionala gotovo govorila. Bilo bi nesmiselno, če bi hoteli po vzoru raznih meščanskih ideologov in frazerjev oblju-bovati, kaj da bo Internacionala vse dosegla. To bo odvisno od razmer, ki bodo takrat vladale, in od moči. s katero bo mogla Internacionala razpolagati.
Danes se more razpravljati lc o tem, kaj se more s socialističnega stališča zahtevati, «la se
bodoči mir čim bolje utrdi. V raznih r«'solucijah in sklepih konference in kongrtviov so bila že izrečena nekatera mnenja, ki so vsega uvaževanja vredna.
Da se ne vodi se«lanja vojua iz nobenih idealnih nagibov, mora biti jasno vsakomur, kdor se ne «la zaslepiti s fantazijami krat-kovulnih prerokov. Kjer nagibi niso idealni, tam tiuli cilji ne morejo biti taki. Ako se bo hotelo «loseČi kaj i«iealnejšcga, bo treba to izvršiti.
Mogoče je, d« se tupatam kakšna pravična zahteva vjema z interesi te alf one države. V tem slučaju jo je, če so vse razmere ugo«ln«', gotovo lože doseči, kakor če nasprotuje vsem držav-11 m interesom..
Nekaj takega je n. pr. s polj skini vrašaujem. Za Nemčijo — namreč za cesarsk«), oficielno Nemčijo bi bila ustanovitev samostojne Poljske ugotlna, ker bi s tem «lobila med sebe iu Rusijo takozvan Pufferstaat. Zato j«' tudi kajz«'r Viljem navdušen za poljsko kraljevstvo; ali ktlor bi iz tega izvajal, da mu je le količkaj pri srcu svobotla narodov sploh ali pa svoboda Poljakov posebej, bi zaslužil najglolmkoj-še pomilovanj«'. <'e ne bi bil«) prav nikakor drugače mogoče, bi Viljem morda odstopil š«' par pruskih vasi tej novi Poljski; to bi izgledalo zelo nesebično, a ven-«lar bi bila to le matematična politika. I u č«' bi bilo v moči Nemčije, bi s«' z.a ta «lar gotovo bogato «xlško<lovala na drugem kraju n. pr. v Belgiji.
Prav nobenih idealm-jših namenov pa ne smemo po«ltikati plemenitim zaveznikom, ki mislijo prav tako na svoje interese, kakor Nemčija ali Avstrija. Karko li se pripove«lujc o slovanofilstvu ot'îeieln«' Rusije iu «» narodnem liberalizmu ot'icielne Anglije, so flavze — Rusija potrebuje prosto pot skozi Dardanele, zvezo z odprtim morjem, in če to doseže j«> bo usoda Slovanov malo brigala. - - Seveda, če se more poceni postaviti kot "osvobodite-liica Slovanov," bo tudi ta čast ni naslov ra«la spr«*jela. Saj je bila t lici i "oHvobo«liteljica balkanskih narodov" tako namreč, da so morali v Bclgradu in v Sofiji tako plesati, kakor so v Pet rogradu žvižgali, in Rumuni-ja je le zato «lolga leta podpirala avstro-ncmško-italijansko trojno zvezo, da je bila nekoliko varna petrogradske pali<*e.
Bila bi krvava zmota, če bi ka-terikoli narod pričakoval svojo osvobo«litev od katerekoli kupita-list ične države. In usodno bi se taka zmota lahko maščevala.
To«la če bi bilo mogoče doseči svobodo narodov — svobodo v tistem omejenem zrnislu, ki velja v kapitalističnem sistemu, bi bil to dobiček, ker bi se vzroki sjm> rov, iz katerih nastojajo vojne, nekoliko skrčili.
Zahteva take svobode ni le pravična, ampak tiuli pametna, kar v kapitalistični družbi ni vseeno In vse izjave, ki smo jih o«l socialistične strani čitali tekom vojne, soglašajp v tej zahtevi. Ze v prvi resoluciji, ki jo je bila ob javila angleška lndep«'n«lcnt La bor Party je bila izrečena, in pozneje se je pogostoma ponavljala. Na vsak način* s«' lahko smatra z.a zahtevo Intcrnacionale
Ona jo bo naglašala, pa naj zmaga kdorkoli ali pa nihče. Sc-ve«la ne gre tu le za svobodo Jugoslovanov. ampak za svobo«lo vseh narodov, ki sc«laj nimajo av. tonomnega življenja
Te bi se taka s\\boda dosegla, bi bilo nekaj; nikakor pa ne vse nikakor ne toliko, kolikor si domišljajo utopistični nacionalisti. Narodi niso enako veliki, vsled tega niso enako bogati, nimajo enakih pogojev za industrijo in trgovino, nimajo, tudi če so popolnoma avtonomni, enakega gospodarstva. Zemeljski zakladi, rodovitnost tal, geografična lega i. t. «1 vplivajo z. druge strani na te razlike.
Neenake narodne države, prepuščene same sebi, bodo izkušnl«1 izravnati to neugodnost z alian cami. ki se ne bi v bivstvu nič razlikovale od dosedanjih tro-zvez in tripclcntent. ustanovljenih zaradi takozvanega ravno vesja v Evropi. Iz njih pa bi na stale enake nevarnosti miru ka Uor iz starih zvez.
Preprečiti bi se mogTo to le na
ta način, «la bi se odtegnila tla vsem takim zvezam iu sicer z u-stanovitvijo zvez«', ki bi «»bsegala vso Evropo.
Niti zveza vseh zemeljskih dr-! žav ni utopija. Ali to je problem bodočnosti; v praktični politiki pa se je treba «Iržati tega, kar je v gotovi dobi mogoče. Zetiinje-' n«' države Kvropc so mogoče, čini je iiH'snnVna narodna avtonomija
Tudi ta zahteva ima vso pod poro Intcrnacionale in je bila žt v mnogih njenih r«'so|ucijah izražena.
V	taki zvezi bi ss^vsaj za Kv-ropo nevarnost vojne znatno! zmanjšala. Ob priliki bomo poka i zali, da bi bila tudi za razširjenju in poglobitev demokracije in za nje praktično uveljavljenje taka zveza izredno koristna.
Poleg vsega tega je pa še neka institucija, ki je za mir med dr«j žavsini skrajno nevarna in ki s«1 tu«li nikakor ne vjema z duhom j našega časa; t«» je tajna diploma-cija.
Narodi ne trpe več, «la bi o njihovih domačih zadevah odločeval kakš«'ii kralj ali cesar brez njihove h«*sede; ministri, k!.vodijo dr žav c, so o«lgovorni narod«>m p«>-t«nn parlamentov. Krvave revolucije so se izvršile, «la so si narodi priborili t«* pravice. Ali o najvažnejšem. kar se more dotikati narodov, odločujejo ljudje, ki jim niso «nlgovorui. Vojno nap«>vedu-j«*j«r vladarji; zvez«' in protizveze sklepajo kralji iu c«»sarji, oziroma v njihovem imenu «liplomatje. ki niso o«lgovorni nobenemu par-lameutu in nobenemu narodu.
V	s«* početje diplomacije zakriva gosta tema. Njihovi spisi so tajni, njihova «b'janja so skriv-nostna. In iz teh nočnih dejanj se lahko izleže taka krvayjt kata-str«>fa, kakršna je s«'«lanja vojna
brez volje naro«lov, proti njih volji.
Kaj pomeni vsa demokracija naše «lobc, kaj pomenijo vse na-.š«' konstitueije. če morejo tajne sile pognati cele narode v klavnico?
More li biti več j«* ironije od te. da določa nekoliko vodenoglavih diplomatov, koga morajo uar«xli smatrati za prijatelja iu koga za sovražnika t
Tajna diplomacija mora izginiti. Zunanja politika mota biti ravno tako pod kontrolo paria-nientov kakor notranja. In če se to «loseže. bo nevarnost vojne za velik del zmanjšana.
Padec tajne diplomacije tn splošna zveza evropskih držav bi lahko imeli «Ive posb'dici: Ce ne odprave, pa vsaj omejitev militarizma in večjo veljavo tnednarod uih razsodišč.
Med zavezniki se sedaj veliko govori o uničenju pruskega militarizma. To bi bila prav simpatična beseda, če bi imela trdnejšo stvarno podlago. Ali mili tarizma ne smemo iskati le v Nemčiji ali v Prusiji. Razvil se je v vseh kapitalističnih «Iržavah
- enostavno zato. k«ir ga je ka pitalistični imperializem potrebo-val z.a svoje namene.
Kapitalizem ni iznašel militarizma : pode«|oval ga j«* o«l fevdalne države. Ali do svojega sedanjega vrhunca ga je «>n razvil. In če ne bi bil že našel njegove prvotne oblike, bi si jo bil sam ustvaril.
Militarizem naš«' dobe stoji nad nekilaiijiiii. pred ka pit a lističu i® kakor \ rh babilonskega stolpa nad krtino. Še le kapitalizem je mogel postaviti take ogromne armade na noge, kakršne vnlinio da-n«'s na severnem Prancoskem, na Poljskem, v Karpatih. Sc le kapitalistična tehnika je mogla oborožiti armade s takimi grozoviti mi sredstvi, kakršna se rabijo dandanes v zakopih, v trdnjavah in okrog njih, na morju in pod morjem in visoko v zraku.
Ta utilitaristični razvoj se pa ne opazuje le v Nemčiji, temveč v vseh državah, v velikih in v malih, v monarhijah in v republikah. Ruska armada vendar ni manjša od nemške; Francija jemlje prav tako zadnjega moža med rekrute kakor Avstrija. Anglija nima obvezne vojaške dolžnosti; ali kako je na ropal a vse svoje kolonije po vseh kTajih sveta, če m- / militarizmom?
Vse «Iržave porabijo «tako velik del svojega proračuna za mi litarizem, da vsi narodi že komaj prenašajo ta silna bremena. Ravno zadnja leta je bilo tekmovanje
po v s«* j Evropi ze tako veliko, da je bil že zaradi neznosnih stroškov oboroženega miru izbruh voj ne skoraj neizogiben.
Zavezniki hočejo skrušiti lieiu ški militarizem. Dobro. Ali kaj bo s francoskim, angleškim, ruskim in z vsemi ostalimi militarizmi T
Nihče ni tako naiven, tla bi verjel v konec Nemčije. Taka «Ir-žava se lahko premaga, uničiti pa j«' prav tako ni mogoče, kakor ne Anglije ali Rusije. In če bo ponižana, bo Nemčija morda ta ko dolgo mirovala, dokler jo bo do silil«* njene domače razmere; čim se dovolj popravi, sc bo pa začela pripravljati na revanšo, in to bo zopet militarizem. Ka«lar se bo začel razvijati v Nemčiji, se bodo druge države čutile ogrožane, in stara tekmovalna igra s«* bo zopet pričela. i
Neko j«-z proti novemu, nema ra še krutejšemu oboroževanju bi mogla napraviti le Zedinjena Evropa.
•V njej bi našlo tudi mednarodno razsodišče svojo c«'iio. Kajti dan«'s, ko sc v mirovni palači v Haagu lahko izdajajo papirnati odloki, se jim vsaka država lahko smeje; in tista, ki j«' o svoji kri-vičnosti tako prepričana, «la ne mor«» pričakovati od razsodišča nobene ng«Hlne razsodile, enostav no ne gre v Haag.
Drugače bi bilo, ako bi bila moč vs«' Evrope razsodišču na razpolago pridi posameznemu ne inirnežu. Niti odloki civilnega sodišča nimajo veljave, če nima sodnik materialne moči, s katero lahko izbili poslušnost. Tudi mednaro«lne jtogodbe bodo več vredne kakor doslej, ka«lar bo pe-mirna država v«'«lela. «la je sama proti vsem, č«' ne ilp pokoja.
V*se to seveda š«' ni socializem. In lahko bi se našli modrijani, ki bi nam očitali, da prihajamo sami s seboj v nasprotje. Saj trdi mo, «la tiči v kapitalizmu samem nevarnost vojnih zapletljajev. Saj pravimo, da se bodo mogli narotli» šele tedaj oddahniti in se bodo* šele te«laj čutili varne militaristi-f-ne more, ka«lar pride socializem namesto kapitalizma. Kaj hočemo torej z zvezo narodov, z med-iianxinimi pogodbami iu z tazso-«liscem 7
V	resnici ni tukaj nobenega protislovja.
Res je: Kapitalizem s svojo «'ks pa n z. i v n ost jo. s svojo gonjo za novimi trgi. s svojo konkurenco nosi v sebi nevarnost vojne. Mi pa ne pravimo, da moremo odpraviti to nevarnost, dokler vlada kapitalizem, temveč I«4 da jo je mogoče omejiti.
V	kapitalistični družbi ne more delavec «loseči tega. kar mu gr«': Popoln«' vrednosti svojega «lela. Vedno bo kapitalist kos te vrednosti spravljal kot dobiček v svoj žep. Ali z.a «bdavca tudi danes ni vseeno, Če mu vzame kapitalist «leset ali pa devetdeset odstot kov njegovega pravičnega za služka. Od strokovnih organizacij ne moremo pričakovati osvoboditve delavstva: zato jih vendar ne zametujemo. temveč želimo, da bi se delavstvo z njihovo pomočjo čimbolj zboljšalo, dokler še ni dovolj močno, da bi zrušilo kapi talizem.
Nihče ne more danes vedeti, v kakšnih razmerah se bo sklepal inir v Evropi. Ali to je gotovo: Čimbolj bo mogla Internacionala v plivati nanj, tem tnlnejši bo.
Iz. tega pa sledi, da je z.a vse one. ki resnično žele trajnejšega miru. najvažnejša naloga v sedanjih «Ineh, «la pomagajo čimbolj ojačati Tnternacionalo. Z nobenim drugim sredstvom ni mogoče tako uspešno koristiti delavstvu in narodom /. ozirom na vojno kakor z agitacijo za social! zem.
Pravijo, da ne bi nihče hotel opravljati neprijetnega dela, če bi imeli ljudje enake pravice. V zdravniškem delu je veliko nepri-jetnega in umazanega. Zakaj postajajo Ijinlje zdravniki? Kemik se mora baviti z vsakovrstnimi smrdljivimi snovmi: zakaj se ljudje ne branijo tega po«da? Prc-kopavati zemljo, cfnojiti, pleti veseli ljudi visoke socialne po zicijc: pri tem se pa prav tako umažejo kakor rudar. Dajte delavcem splošno kulturo svoje dobe in ne delajte umetnih sta novskih razlik, pa se ne bo manjkalo ljudi za nobeno str«»ko.
Srbeči opahki,
kakor srbečica, kraste, likaj, oblotočnik. brsljansko zastrupljanje, srab, slani tok, luskine, priič in mozolji zahtevajo nade-vanje teiilnega mazila.
Severa's Skin Ointment
(Severovo Mazilo zoper koine bolezni) preiene bolečine in odpravi opahke. V nekaterih slučajih bi SEVERA'S MEDICATED SKIN SOAP (Severovo Zdravilno milo) okrajialo ¿as zdravljenja s tem, da bi vzdrževalo bolne del« v ¿istem stanu.
Čitajte vito nazuanjeuo pi*mo iu »e prt-pričajte
Cen« S*v«reve(a Mania up*r kotna boleani )• BOc Cena 8«v«r*v«M ZilrtvllnHi mil« J«	28c
Opahki m izginili.
"Na z nanj «ni Vam. «U )• Severovo Mazilu zoper kol u« bolezni Izlatrni pripravek zoper r«in* k>»lne o-pnlike. To govorim po o-»elaietu opazovanju. Moj •in je Imel otiahke več kot «mo leto. Zdravnikovi računi ao poatajali vedno večji tola nič mu ill pomagalo Oltal »em v čaaopiau o Severovem Mazilu zopar k<4ue bolezni ter mho ga pookuall In Je dobro učin-k oalo. Ko kiuo porabili trt loučke, m> i puhki Ugmlil."
Albert Skralailak. lil Walnut si..
Illngliiiiiitun N. V.
S«v«ra's Tab-Lax
I>1 morali ral>itl val ki trpijo v«l*d zapeke ali enakih nep-ilik. So prt Jet uo »ladkortio od vajala za otroke in otlraale.
«Jena 10 In t& ceoU>v.
Kit'lar kupujete zdravilu, vpralaju» lekarnarja z* Severo v a in ne vzemite nadomestitev Dobit* prlatne. Ako Jib ne uiorete dobiti v Vali okoltičini, uaročtjt« Jih od na».
W. F. Severa Co., c«d»r R.pid», iow«.
p^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE COM
2711 South VI11 lar d Avenue.
CHICAGO, 1LL.
Ceniketprejmete zastonj.	Vse delo garantirano.
3 pristne pijrce, 2 zdravilne.
POZOR SLOVENSKI GOSTILNIČARJI'
Tukaj se Vam nudi prilika, da ni prihranite denar, nko kupite od tvrdke A. HORWAT. To pa radi ie^a. ker .jmx ne pla^uj«-ni dragih agentov ali " managerjev". ia opravljam nam vse posle.
Moje tvrdka je prva in edinu nnniostojna v Ameriki, ki importira iz Kranjskega: brinjevec, troplnovec la all-vovko. Pomnite, da so v resnici samo one pijače pristne, ki nosijo na steklenici napis: 4 41 MPORTKl) ♦Tu<li izdelujem iz kranjskih zeliftč Grenko Vino in Kranjski Oren-<^ec (Bitters), te vrste pijače so najbolj zdravilne, kolikor jih je bilo Ae kedaj na trgu. Prodajam samo na debelo. PiSite po cenik.
A H O R W A T. 600 N. Chicago. St., JOLIET. ILL.
Ali hočete celo svoje življenje žrtovati
svojim delodajalcem in jim kupičiti bogastvo s svojimi žulji, da vas potem v slučaju bolezni in nesreče ter na stara Ista prepuste svoji usodi in vas pošljejo s trebuhom za kruhom ker jim vsled starosti ne morete več koristiti.
LASTIMTK PARMiOl Kupite si kos dobre in rodovitne zemlj« v zdravem prijaznem in ugodnem kraju.
Zemlja bo«le vas najsvetejši prijatelj. Zemlja vam nosi naj-verje obresti. Zemlja bode redila va« in vašo družino. Zemlja vaa bode postavila na noge ter vam pripomogla do samostojnosti. Zemlja Vam bode «lala bogatstvo, blagostanje, srečno, zadovoljno in neodvisno življenje. Zemlja in življenje na prosti naravi vas ohrani pri zdravju. Bodite samostojni ker imate priliko.
Vprašanje je: kam se obrniti, kje kupiti da bodete dobili dobro zemljo na kateri vse to lahko dosežete. Veliko je prodajalcev in vsak hoče pr«>dati pod raznovrstnimi vabljivimi pretvezami. Radi tega vam svetujemo, «la se zaupno obrnete na rojaka A. Mantel-na ker on vam botle dal brezplačno in točno informacije, dober nasvet in resni-("en popis. Obrnite se osebno ali pa pismeno na rojaka
A. Mantel
133 W. Washington St., Room 1007. CHICAGO, ILL.
Razširite svoje znanje! Poučite se o socializmu! Razvedrite si
duha! _ "Proletarec" ima v svoji književni zalogi sledeče knjige
in brošure:
Makslm Oorkl: Mati, mehka vesba................................II.Oo
Upton Sinclair (poslov. Jos. Zavertnik in Iv. Kaker): Diungel. Povest
lz chicaiklh klavnic............................................76
Enrlco Ferrl: Socializem in moderna veda.......................... hO
Driava ...........................................................20
Proletariat.......................................................10
Etbin Kristan: Nevarni sicializem.................................10
Komunistični manifest ........................................20
Kdo unlinje proizvajanje v malem.................................. 10
Socializem .......................................................10
Socialistična knjiinica. 2 zvezka ln "Naia bogativa'*...............10
Kapitalistični razred..............................................10
Vojna ln socijalna demokracija.....................................16
Prof. Wahrmund (poslov. A. Kristani: Katollftko svetovno nazlranle
ln svobodna znanost...........................................
V dobi klerlkallzma................................................ 20
O konsumnlh dru«tvlh....................................
Modemi politični razvoj.—Moderni gospodsrskl razvoj— C11J1 soclallzaia .10
Zadniina prodajalna ali konsiun...................................Ob
Štiri črtice. (Poljudne zbirke "Več Inčit" B. snopič).................10
Kako Je lep voJMkl stan. (Poljudne zbirke "Več luči!" 6. snopič.).. >10
Katoliška cerkev In socializem........ ........................ ,10
Spoved papeta Aleksandra........................... "VV....... 10
Francka ln dmgo ........................................A........®®
Vse te knjige ln broiure pošljemo poAtnlne pr«fto.
advertisement
SLOV, DELAVSKA
Ijaaa dat lfc »»n«t«
PODPORNA ZVEZA
lafcarporiraM « april« l»Ot
v driavi Paaa.
Sedež: Conemaugh, Pa.
OUAVNI URADNIKI:
Predeedaik: FRAN PAVLOVÜlC, bo* 705, Conemaugb, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, K. F. D. S, bo« 50, Weat Newton, Pa. Tajnik- ALOJZIJ BAVDEK, bo* 187, Conemaugb, Pa. Po mote i tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 180, E*port, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, «108 St. Clair Al., «.vl^d, Oh».. P..oini blagajnik: JOSIP MARINÖIÖ,	Ota»r A,.. Cl.velaad, O.
ZAUPNIK:
aNDREJ VIDRIH, bo* 523, Conemaugb, Pa.
NAMORN1KI:
VILJEM SITTER, I. aadaornlk, Loek bd* 57 Conemaugb, Pa. FRAN TOMA1IO, 8. nadaoraik, Gary, Ind., Toleaton, Sta., bo* 78. "kmJj POVfti, 8. nad*., 1 Craib at., Numr.y Hill. N. S. PitUburg, P.
POROTNIKI:
IVAN GORÄKK, i. porotnik, Bo* 195, Radley, Kimi.___
JAKOB KOCJAN, 8. porotnik, 874 Lunnen Street, Joknatow. Fa. ALJOZL) KARLINGER, 3. porotaik, Girard, Kanaaa, R. F. D. 4. box H6
VRHOVNI ZDRAVNIK.
F. J. Kern, M. D., «»88 St. Olair Ara., Olovelaad, Okie.
GLAVNI URAD v kiii it. 46 Main Street, Conemaugk, Pa.
POMOftNl ODBOR.
ipeadal Ivaa, Ooaemaugh, P»., bo* 273. öKnik Ivan, 425 Coleman Ave., Joknetown, Pa. Gabreaaja Jakob, bo* 422, Coaemaugb, Pa. Bovc Frank, R. F. D. 5, bof 111, Johnstown, Pa. Subodolnik Ivan, bo* 781, South Fork, Pa. Koler Alojaij, bo* 514, Conemaugk, Pa.
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUiTEV SLOVENSKIH PODPORNIH
NAPREDNIH ORGANIZACIJ. Prodaednik: Vlljo« Sitar, bo* 87, Oonamaugk, Pa., ¿lan S. D. F. Z. lavortnik Jeiei, 1881 Crawford Ava., Ckieag*. DL, 41aa 8. N. F. J. Martin Kenda, 88M So. Crawford Ave., Ckieag®. I1L, 4laa S. S. P. S. Hvaot Anton, P. O. Now Dolutk, Minn., tlaa S. N. P. J. Mefanti« Martia, bo* 78, FraakUa, Kana., tlaa dr. av. Barbaro. Fraiik J. Aiei, 4008 W. 31.t St., Ckieago, 111., 41an a D. P. A P. D. Onctok Ivan, bo* 811, Wee t Miaoral, Kaaa., «laa A. S. B. F. D.
Uradno Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. Slat St., Chicago, Hl. Ooajeaa druAtva, oairema ajik nradaiki, ee nljudno proloni, poAiljati i Ufiat ig deaax, naravneet an glavnega tajnika in aikagar drugega. Deaar aaj m peftlja glaaaaa pravil, odiao pete« Poitnik; Expreenih; ali Banteik deaaraik lie, nikakor pa no petem privatnik «okov.
T elufcaju, da opaaijo droitveni tajniki pri porotUik glavnega tajnika kako ijkljivooti, aaj to nemudoma nasnaaijo urad glavnega tajaika, da eo v pri ije popravi.
Rockerteller je hud.
Življenje velikega kapitalista v naših časih ni nič prijetnega. To spoznava mlajši Rockefeller bolj-inbolj.
Po Zedinjenih državah sekira zvezna industrijska komisija u-boge velepodjetnike z raznimi za slišavanji in preiskavami, kakor da bi bili miljonarji in miljarder-ji komu odgovorni za svoje početje. Povrh vsega pa še noče predsednik Frank P. Walsh raz-umeti, da je bila komisija pravzaprav zato ustanovljena, da bi bil volk «it: in koza cela, da bi se delavstvu nasul pesek v oči, kakor da se vlada in kongres mo gočno zanj brigata, a da bi vendar ostalo vse pri starem. Walsh smatra nalogo komisije za resno in misli, da ni dovolj, če se zapise jo rezultati preiskava v dolge zapisnik«', katere potem blagodejno pokrije prab. ampak da mora .i-meti njeno delo tudi kaj uspeha.
To se ne vjema z nazori, ki so v Ameriki doslej vladali o takih rečeh. Koliko je že bilo komisij v tej deželi, ki so preiskavale, za-slišavale in zapisovale, konec koncev pa je bil ta, da "debel, debel krije prah že spise po arhivih." In kadar se kaj zgodi zoper navado staro, je vselej ogenj v strehi pri tistih, ki so se lepo vživeli v take stare navade.
Walsh je pokazal, da je mr. Rockefeller jn. blago rečeno govoril neresnico pod prisego, ko je trdil, da nič ne ve, kako je prišlo v Coloradu do prelivanja krvi. da se ni zanimal in ni mogel zanimati za to, kako se godi delav cem in kako se ravna z njimi, da so za to superintendenti in ravnatelji, katerim ni dajal glede na postopanje z delavci nobenih u-kazov i. t. d. Walsh je oprl svoje trditve ob dokumenta rične dokaze Mod drugim je na podlagi Rockefeller je vih lastnih pisem pokazal, da je bil mladi magnat pravi vodja brutalnih protidelav-akih bojev v Coloradu.
To je pogrelo Rockefellerja. Objavil je dolgo izjavo, s katero ontro napada Walsha ter mu očita. da izvaja i* pisem zaključke, katerib ni bilo v njib. Vse dopisovanje med njim in L. M. Bo wersem, predsednikom Colorado Fuel and Iron Co., je bilo baje povsem nedolžno. Rockefeller taji. da bi bil predsedniku Wil«o-nu vzkratil kakšne informacije in
da bi bil dajal kongresnemu od boru in komisiji napačne podat ke. Tudi pravi, da bi on in nje govi ljudje l veseljem pozdravili novo preiskavo, češ da žele vsej javnosti prikazati resnico.
Med drugim je Rockefeller de jal :
"Dne 18. februarja, kmalu po zaslišavanju pred zvezno indu strijsko komisijo v New Yorku sem se čutil zaradi pravičnosti napram samemu sebi prisiljene ga. da sem upozoril na grobe podtikljaje, ki jih je objavi Frank C. Walsh, predsednik ko misije. Gospod Walsh objavlja zdaj novo dolgo izjavo, ki obse gu mnogo napačnih prikazov in zaključkov. Javnost ima pravico da izve vsa dejstva."
Z zadnjim stavkom bi imel Rockefeller prav. Javnost ima pravico. da izve resnico, ne pa da jo krmijo finančni magnat i s svojimi lažini. Mladi Rockefeller, ki sicer ne ve mnogo o tem, kaj je trud, se tukaj prav mogočno trudi, da bi postavil Walsha na laž; saj celo trdi, da je popačil spise svoje komisije iti objavil reči, katerib sploh ni bilo med materija, lom, najdenem v Roek«>fellerje-vem arhivu.
Kralj olja pravi med drugim:
"( e bi bilo gospodu Walshu do trga. da spozna resnico, bi bil moral pri rečeh, ki niso bile popolnoma jasne, vendar vprašati za pojasnila, ki bi mu jih bili z veseljem dali. Ce bi bil potem izvajal le take zaključke, ki bi bili opravičeni, n«' bi bilo nobenega razloga za protest. Namesto da bi bil storil to in ne da bi se bil prepričal, če so njegovi zaključki pravilni, je sedaj izdal izjave, ki so popolnoma neopravičene. V nekaterih slučajih je celo falsificl-ral spis«*."
Razumnemu človeku je bilo že po tej izjavi lahko jasno, kam pes taco. molj. Predsednik komisije naj ne zaUpa svojemu razumu, ampak če pride do zaključka, ki je neprijeten za Rockefellerja, naj gre tega vprašat, kako in kaj. Ta mu bo že dal "pravo" pojasnilo.
Walsh je imel opravka v Kan-sas City, ko je izšla Rockefeller-jeva izjava. Ko se je vrnil v Chi" eago, je izjavil:
"Vidim, da me hoče mister Rockefeller jr. postaviti na laž. O objavljenih pismih, ki so razvnela Rockefellerjevo jezo, mora priznati, da so taka, kakor so bi la pisana, tako da niso njegove obsežne obdolžitve v časopisih na
noben način dementi tega, kar sem jaz objavil v časopisih. Roc-tefellerjeva jeza in razburjenost izvira očitno is napačnega razlaganja mojih dolžnosti. Jas niseut imel naloge, da napravim most čez vzroku industrialnega nepo-koja ali da jih pobelim, ampak da jih prciAčem in naznanim sve tu.
Priznati moram, da me je izja va gospoda Rockefellerja do gotove stopuje razočarala. On ne razlaga presenetljivega priznanja gospoda Bovversa, da "vodi in ustanavlja. Fuel and Iron Co. delovne razmere in cene." Ou ne navaja spomenice, ki bi se po njegovem dne 14. junija 1914 gospodu L^e, njegovemu časniške-mu agentu poslanem pismu "lahko prav primerno porabila v pi sinu guvernerja Animonsa pred sedniku Wilsouu."
Izjava gospoda Rockefellerja je bila tudi, da se blago izrazim, za to le fragment, ker ne obsega i inen in mest izdaje tistih prija. teljskih časopisov, katerim na, bi se bilo izdalo poročilo o lud-lowskem masakru, kakor je bilo priporočeno v brzojavu gospoda Bowers* tisto jutro po neizrec-nem grozodejstvu.
Veseli me, da lahko konstati-ram, da obstoja Roekefellerjeva obramba ludlowskega masakra v tem, da nista bili ženi in enajst o-trok, ki so našli smrt pri strašnem dogodku, ustreljeni, temveč zadušeni v jamah, medtem ko so žvižgale krogle jamskih stražarjev njihovih kompaiiij čez jam-mke vhode. Enostavna poštenost jia bi bila morala navesti gospoda Rockefellerja, da bi bil dodal nadaljno podrobnost, da so njego» vi stražarji, preoblečeni za državne miličarje, požgali šotore ter o-plenili žrtve pred njih smrtjo in po smrti.
Rockefeller je ve osebne žalitve proti meni se ne razlikujejo od taktike, katere je človek vajen od Rockefellerja in ki obstoja v tem, da pohodi vsakogar, kdor mu na kakršenkoli način oponira. Zaradi nujnih dolžnosti v zvezni indu strijski komisiji nisem sedaj v po» ložaju, da bi mogel odgovoriti na vse podrobnosti Rockefellerjeve-ga napada. Obsežno bom odgovo; ril v nedeljo v Cincinnati."
Kdo se ne spominja, kakšno dramatično vlogo je igral mladi Rockefelled, ko je bil po zimi za slišan, ko j«' govoril z mother Jones& ko je povabil unijske u radnike k sebi, ko je izjavljal, da j«> boj med delom in kapitalom brutalen in nekrščanski, da je bilo vse kapitalistično časopisje polno slavospevov, napovedujo čih novo dobo v razmerju med delavci in napitalisti v Ameriki?
Naiven človek bi bil moral ta krat verjeti, «la so Rockefellerji najnedolžnejše ovčice v Ameriki in da jim j«' bilo treba le odpreti oči o strahotah, ki se gode v in, dustrijalnih bojih, pa bosta oče in sin in vsa familija in vsi bodoči potomci kakor Saul na poti v Damask izpremenjeni v Pavle.
Resnica je nekoliko trša in nekoliko krutejša. Bolj je podobna temu. kar objavlja Walsh, kakor temu, kar odgovarja Rockefeller. Hvaležni pa moramo biti pravzaprav tudi zadnjemu, kajti njegovi napadi na predsednika zvezne
vidno, da niso g. delegata zastonj tja poslali.
Moj prijatelj X ne veruje, ako ne vtakne svojega ujsu v reci, ki ga sicer nič ne brigajo. Takoj ko so gosp. delegat zopet domov pri-furali z zborovanja, je àel k njim ter jih prosil za mali interview. Gosp. delegat so se nekoliko izgovarjali, da nimajo časa, ali sitnega poročevalca ni kar meni nič tebi nič mogoče odpraviti. Interview se je kar na ulici vršil
Prijatelj: llallo, Mr. Jože, ste li že nazaj s kongresa?
Delegat : Da, — tak me glava boli.
P.: Kako pa je kaj bilo na Vasem zborovanju v Chicagi? Ali ste kaj ukrenili, da se naš narod oprosti ozir. osvobodi?
D.: To se znade, ja sam uvje-ren, da če biti Jugoslavenima bolje sad, kad smo nešto učinili na zboru.
P.: Kaj pa ste Vi na zborovanju zastopali, in kdo Vas je bil poslal v Chicago?
D.: Mene so poslali članovi na-šeg ilrvatskog Sa veza, kojega odbor mi je dao i dozvolu, da za stu pa m Slovence, Srbe. socialiste i sve sto divani sla venski jezik.
P. : Je li ste kaj predlagali na kongresu T
D.: Sto bi ja? Bilo je drugih dosta, koji su govorili. Ja sam spasio svoju čast time, da sam bio prisutan te tako zastupao našu naselbinu. Ali Bogatili, to ti je sve skupo tamo u Chicagu! Zna-deš li koliko stoji tamo nočište iM.OO za svakog, a gdje je drugo
P.: Kako, ali ste šli na zboro vanje na svoje stroške? Ali Vam kdo to povrne?
D.: Sto misliš, da éu svoju glavu mučiti na zboru badavu? Nama je več povračeno. J a sem dobio 4 doli. dnevnice i 4 dol. za hote i plaèen put po željezniei. Sve to je morao naš savez iz kase izpla tit i, istotako se je platio iz zajed ničke kase banket, koji je bio priredjen u čast Jugoslavenskog naroda. O, to je bilo fajn uredj« no! Bilo je* jesti i piti svega, Sto ti srce poželi, muzika, pjevanje govori. To je bil jedau moj naj Ijepši dan, sto sem ga do sada doživeo. Bilo je dosta lijepih djevojčica na banketu. Lijepa veče je tako brzo prošla, da ne znam, kada sem došao u hotel. A u jutro, kad sam se probudio sam mislio, da sani sve sanjao. A li bila je istina! (Seveda, ko je bil pijan kot top. Op. pisca.)
P. : Kje pa je Vaš Savez dobi toliko denarja, da je vse te ne potrebne ogromne stroške po kril?
D. : Tq uplačuju članovi. Ka« t' več hiljada nakupi v kasu, pa zaključimo zbor, na kojem naro« nekoliko olakšamo (namreč de naija); sad iniadu i Slovenci na taj način Slov. Ligu. To je isto što jr Hrvatski Savez.
P.: Sedaj razumem vse: naro< naj plačuje za osvoboditev, go spod je delegatje si pa s tem de narjem prirejajo bankete, na katerih "delajo slavo" na račun ubogega svojega naroda! Na ta kili zborovanjih s«> trkajo na pr si, da so narodovi reševalci. Mila majka ! Za to si dajo iz takozva ne "skupne kase" izplačati p $9.00 dnevnine, ter komfortno
m IZ NASELBIN.
komisije morajo povečati zanima-
nje javnosti za zadevo, in boj, ki vo*njo. V,»od moj! Ako taka d», ga izziva oljski magnat, bo tudi Janja odobravaš, tedaj nisi spo-
marsikateremu delavcu pomagal do spoznanja, kakšno vlogo igra kapitalizem v človeški družbi.
TUDI MIČNA POVEST.
soben, «la se" osvobodiš ter postaneš samostojen.
e
Ta niična povest, ki sloni na resnični podlagi, je v prvi vrsti posvečena nekemu Magajni, dalje nekemu Kompu, Ahasverju 1. t. «1. Vsi ti Jurji s pušo bi mogo-Conemaugh, Pa. če vedeli, da je bil tudi sodrug h, k«lo ga ne pozna Kopač iz Trsta pri žretju v na rodovo čast.	V. H.
' Dunlo, Pa
Sodrug urednik!
Delavske razmere ho tukaj avno take kot po drmgih krajih Združenih držav; dva premogova rova obratujeta sicer vsak dan, »bičajo pa kapitalisti, kakor je njih volja. Delavstvo je tukaj organizirano, ali tudi unija pod sedanjim sistemom ne pomaga veliko, zlasti ker je vedno veliko brezjmselnih delavcev na razpolago, Tovariši, sedaj naj velja klic: Delavci vsega sveta, zdru žimo se! Pričnimo misliti sami, in spoznali bom«, da je pot rešitve v mednarodni socialistični stranki, katera se bojuje za boljšo bodočnost Vas delavcev. Delavci, ne poslušajte tistih, ki samo vpijejo: bodimo narodni; prvo narod, potem šele kruh; ravno v tem ima kapitalizem sredstvo, s katerim razdvaja delavstvo, ter si dela iz tyoje krvi in tvojega truda, trpin,'svoje bogastvo, ter živi v razkošju, kate rega si ti niti predstavljati ne moreš. Ravno sedaj so tudi naši velenarodnjaki in nadsocialisti na delu. Kako se vendar ti možje zaletujejo v J. S. Z in S. N. P. J«»dnoto ter pravijo, da se je odela v rdečo obleko Internacionale. Gospodje so pozabili, da ni samo ena Jednota sprejela načel soc. stranke, pač pa tudi S. D. P. Z, ter S. Sr P. Z. Torej, razredno zavedni delavci, povejmo jim: Do tod in ne dalje!
Kazno časopisje, katero hoče učiti socializem, tudi lahko vpošte-va. da je večina naročnikov delavcev, ki stoje v trdnih vrstah in jih še druge močnejše sile niso razkopale, ter jih tudi tako časopisje ne bo, pač pa ga delavci bodo znali pomesti, kamor spada
('¡tal sem tudi neki članek v G. N. št. 92. kj«»r neki gospod Komp razlaga in priporoča, da naj članstvo vseh organizacij pomete ven člane, ki so v raznih društvenih uraijih ter obenem soc. mišljenja. Gospod Komp, tu ste se pa vrezali. Za primer Vam dam našo naselbino. Imamo namreč štiri podporna društva in v vsakem teh društev je nekaj socialistov v uradih, isto tako tu«li pri pevskem in izob. društvu. (Jospo«l Komp, Vi dobro veste, «la ne boilete nič naredili s svojimi puhlimi pozivi, pač si lahko kaj poškodujete glavo, če se boste preveč zaganjali v soc. stranko. V njenih vrstah stoje člani, ki sr ne dajo omamljati z raznimi frazami. Tudi gospod Lipo-šek kvasi nekaj o analfabetih, kateri dopisujejo v "Glasilu" S. N. P. J., te pravi, ni čudno, da se vsa inteligenca obrača proč «>d takih listov. In za to brozgo hočejo še svoj dnevnik? Gospod Lipošek, «la! Svoj dnevnik mora imeti delavstvo in ga bo tudi vzdrževalo, pa magari če dobite Vi (Jlas Svobode v najem. Aha-sver ima že tako uredniško mesto, e
Poročimo j«« bilo v "Proletar-cu", da priredi pevski odsek slov. izob. dr. Vihar veselico 24. aprila. Veselica je bila zelo dobro obiskana, za kar se prav lepo zahvaljujemo vsem udeležencem. Omeniti moram, da naš pevski zbor prav dobro napreduje. No, to ni čudno, ker imamo zelo požrtvovalnega pevovodja g. Ignac Hudeta, kateremu izrekamo priznanje.
Frank Kaučič.
( Resničen d«»go«lek iz 20. stoletja)
Mestece i1 po širni Ameriki, «lasi nima nebotičnikov kakor New York, dasi nima ogromnih klavnic in tovarn kakor Chicago? Kljub temu se ta neznatna naselbina lahko kosa z največjimi naselbinami, kar se tiče zanimivosti modernega sveta.
V njem živi par stotin Slovencev, Hrvatov in Srbov. Vse trnje imenujmo Jugoslovane. Ta "skupen" narod je tako tesno edinstveno »družen, da bi se najrajši iz same ljubezni drug druzega pojedli. Da i>a jim tudi zavednosti ne manjka, se izkazuje v tem, da so tudi oni poslali svojega poslanca na zborovanje Jugoslavenskog Saveza v Chicago, 111.
Njih delegat je gospode na kongresu naravnost elektriziral, kajti iz nasljednih vrstic je raz-
Povrini ljudje mislijo, do je človek soeialist, ako zabavlja čez farje. To je največja kratkovidnost. Človek laliko pohrusta vsak dan tri farje za zajtrk, pa je vendar največji hlapec kapitalizma. Niti resen boj proti klerikalizmu ni socializem. Ta boj je le majhen del naše naloge in je le zato potreben, ker služijo cerkve kapitalizmu in mu pomagajo ovirati organizaei-jo in napredek delavskega ljudstva. Če bi popi lepo mirno maše brali, mrtve pokopavali, zakramente delili tistim, ki jih žele, pa bi imeli od nas lahko najle<pSi mir, medtem ko se za socialni preobrat ne bi mogli nehati bojevati, pa če bi vsi Rockefellerji in Carnegiji postali Fordi.
Reading, Pa ,
Spomla«! j«' prišla v dež«do. Vit in gaj že zeleni in ptice se o-glašajo v lesovju. — Poljedelec je že popravil plug in brano, pregledal drugo opravo, ki spada v področje kmetijstva; oral bo, seja 1 in žel, če ne bo kake posebne nesreče. Le ti, mestni industrial-ni <lelav«»c, ki vsak dan garaS. če ti je pripuičeno, ne žanješ nikoli. Kakor hitro si dodelal in bi imel žeti, te zapode iz tovarne, in lačen moraš tavati po ulici, i-IčeS dela, iščeš kruha sebi in svojcem, pred nosom ti zapirajo vrata in posmehujejo se ti, tebi vamlrovcu, ker si delal, da bodo drugi želi. Ali je to prav? Ali je taka družba res hvalevredna? Učitelji ponižnosti in skromnosti pri Am. Slovencu in Ave Mariji pravijo, da je tako prav, da je to vs«' božja volja Ali ni to proti zdravi človeški pameti? človek, ki sr je potil v plavžu ali v drugi fabriki, sedaj stradaj! Tisti, ki
so delali in se potili, naj gredo s trebuhom za kruhom; lenuhi, ki so lenarili in se gostili v razkošnih palačah naj pa žanjejo. (
Človek bi mislil, da bi ne mogel biti nihče tako zloben, da bi nastopil proti delavstvu, proti stranki, ki želi osvoboditi delavstvo izpod kapitalizma sužnosti; toda so ljudje, ljudje, ki pravijo, da so celo namestniki tistega, ki ni imel toliko, kamor bi položil svojo glavo. In ti ljudje uasto pajo direktno proti delavski o svoboditvi izpod teh nečuvenih razmer. Skoraj neumljivo je, da bi bilo to mogoče,, a vender je. Amerikanski Slovenec to potrjuje že celih 13 let. Celik 13 let že napada ubog«ga trpina in brani interese grabežljivega kapitalizma. Fej!
Bral sem v št. 30 Gl. Sv., kako s«' trudijo ti ubogi ligaši nad socialist«'; kar pihajo od jeze nad socialisti, jih zmerjajo z osli in vo«litejčki. Pravijo, če stopiš psu na rep, «la zacvili. Toraj vi le cvilite, za Proletarca se pa nikar ne bojte. Proletarec ne bo pro-padel, nj«'ga vzdržujejo zavedni delavci, katerih je vsak dan več. Vi nas lahko pitate z osli, kolikor se vam poljubi. Mi verjamemo v razvoj pač tudi pri oslu; saj s«* po razmerah ti osli leve v mule, o katerih znamo, da pri zadnjih nogah niso tako pohlevne kakor ovčice.
Soilrugi le naprej brez strahu, za prebujenje mezdnega delavstva!
Dne 11. aprila smo sklicali shod, in sicer zato, da si ustanovimo socialistični klub, in za pri-četek se je udeležilo, oziroma je pristopilo 13 članov.
Zdaj pa, sodrugi, ali veste, kaj kaj nam je početi? Vsak dober socialist bi moral biti naročen na vsa dober socialistični list. Brez socialističnega lista je soeialist kakor vojak brez puške ali kmet brez pluga, kajti časopis je naše orožje in naše orodje, s katerim ( se borimo. Socialist brez socialističnega lista ni absolutno vreden, da se imenuje socialist; nobeden ni tako reven, da ne bi v gotovem času premogel teh par centov za list. Resnica je, da smo^ danes še celo revni na slovenski literaturi te vrste. Nimamo se Marksovega "Kapitala", nimamo drugih važnih del znamenitih socialistov v slovenščini. Sodrugi, ki ste vešči svojega rodnega jezika, morate se poslužiti ravno tega, kar imamo, kajti dobro je tudi to, kar je. in to je naš bo-ritelj "Proletarec!" Nikar siy ne mislite, sodrugi, da boste kaj dobrega pomeli in koristnega iz teh raznih «časopisov, kot je A. S. in G. Naroda! Socializem ni «logma, n# Katero bi prisegali, kot prisegajo verski ljudje na "Sveto Pismo".
Kot sem že omenil, da bi moral dober socialist eitati svoj list, in biti na vsaki seji navzoč, in ne bo miroval, dokler svojega zadnjega prijatelja in znanca ne spravi v klub in ne pridobi za naš časopis "Proletarec". In potem še ne miruje. Zal, da je moja izobraz ba res pičla in mi bo kateri na« ših sodrugov nasproten, ker bo marsikateri rekel, da ni moj dopis za javnost. Res nt potreba, da bi vsak sodrug moral pisati dopise ali članke v naše liste. Kdor nima količkaj zmožnosti za pisanje razen navadnih poroči), naj pusti pero pri miru in gre rajši med nezavedne delavce, pa jim pove, kar ima na srcu. Tiha agitacija od ust do ust, od človeka do človeka ravno toliko zaleže kot najboljši članek v li-
stu, in v mnogih slučajih še več. Dober socialist je vedno na delu za socializem. Skrbimo torej, da je vsak sodrug, kateri pride v klub, čimprci mogoče podučen vsaj o glavnih točkah "socializma in da bo pridno delal in agitiral za stvar. Naš napredek je odvisen od dela. Malomaren tajnik in zaspan organizator i. t. d. lahko vse podere, kar pridni člani sezidajo. Dober socialist biti, pomeni vsekakor več kot pa natakniti strankin znak na prsi, plačati prispevek in reči: Jaz sem "socialist"! Ne, dragi sodrug, to ne zadostuje.
&e je dosti slovenskih delav. cev; še je na tisoče naših volil-ecv; še je velika množica ljudi, ki se štejejo za naše pristaše, pa
nitto naročniki na "Proletarea". Kdor i it a mino teden za tednom glaailo svoje stranke, ima z njo trajne stike in le nanj ae bo stranka lahko zanaiala. Delavci sodrugi! Samo za kratek čas po->tojte. Ko bi slovenski delavci potrošili malo manj za alkohol iu malo več za samoizobrazbo, bi šla livar mnogo hitreje naprej, s čimer bi bilo mnogo pomagano delavcem samim in tudi organizatorjem.
Prehlajenje se lahko odpravi, in človek se iznebi bolečine v vratu ter v prsih baje takoj, če ae napravi par močnih drgljajev s "Pain Kkspeler", kskor je popi sano v knjižici, v kateri je zavi ta steklenica. S čim se pa ti lah« ko ozdravift, tovariš, da se ne boš dal več nadalje izkoriščati tistemu požrešnemu, nenasitnemu grabežljivemu kapitalizmu T
Naroči se čim prej na "Proletarea"!
John Pezdirc.
predsobo dvorane, kjer bodo drugi diplomati imeli mirovno konferenco vojskujočih ae držav, $odrug iz Zagorice.
Klein, Mont.
Iz tukajšnje naše naselbine se redko kdaj oglasi kak dopisnik, čeprav nas je precej Slovencev tukaj, ki smo zaposleni v premogorovu št. 2.
Z delom se pa ne morem pohvaliti, ker tukaj delamo po 2 do 3 <lni na teden; zaslužimo k> maj'toliko, da se pošteno preži« viiuo. Brezposelnih se pa tudi ne manjka, ki že čakajo po več mesecev na delo. Zatorej ne svetu* jem rojakom, da bi sem hodili za delom, ker tukaj se delo prav težko dobi. In ker nam dajo g baroni dosti praznikov, kaj radi prebiramo časopise in debatiramo o vojni, kar pa večkrat tam končamo, kjer začnemo. In v teh časih, ko se precej fliskutira za in proti "Slovenski Lijri", dam tudi jaz po svojem prepričanju ma. lo pojasnila tistim č. g. odbornikom in voditeljem Lige, ki bi radi rešili vse Slovane iz sužnosti nemškega jarma, seveda z dolarji. Nič ni bilo pisano in razglašeno, kdaj, kako in kdo bo voljen v odbor. Kar čez noč je bila Slovenska Liga zasnovana in odbor je bil tu kakor gobe na . guoju. In ta odbor, ua čelu mu g. Frank Sakser, grmi, da je čas rešiti vse Slovane iz egiptovske sužnosti.
% Jaz tudi ne nasprotujem tenu.
Ozrimo se pa malo bolj nazaj, pa bomo hitro prišli do zaključka, kaj je vzrok, da nimajo Slo. vani v Avstriji tistih pravic, kakor drugi narodi.
Ali ne veste, g. Ligovci. da jo leta 1907 avstrijska vlada razglasila splošno in enako volilno pravico? Da ml 24. leta naprej lahko vsak državljan v Avstriji brez izjeme voli? In kdor se temu odtegne, je še kaznovan do 200 kron globe. Izvzeti so samo bolniki in tiste osebe, katere stanujejo manj kot eno leto v doma čem okraju. In kdo je kriv, da s« Slovanom slabo gredi, bomo hi tro videli.
Ali ve veste, kdo vodi sloven sko ljudstvo?
Ali ne veste, kdo so na Kranj skem državni in deželni poslanci in občinski možje in kdo jih ima pod komando?
Na Kranjskem so večinoma po slanei farji, advokati in farški kimavci pod krilom škofa Jegliča in dr. šusteršiča, oziroma klerikalne stranke.In ti možje zatirajo in tlačijo ubogo slovensko ljudstvo.
Zraven pa duhovniki grme po cerkvah z leče ves čas, da volite poslance naše strank., če ne, boste pogubljeni. In kdor jih ne uboga, mu vzamejo še tiste cerkvene obrede, tako da jc tisto ubogo ljudstvo, ki vse verjame farjem, kar prisiljeno: kakor far žvižga, tako morajo drugi za njim. Druzega greha ni dandanes več; samo tisti so Se grešniki, ki ne volijo njih stranke.
In zdaj lahko sprevidite, Ligovci, kdo je kriv, da Slovani v Avstriji nimajo pravic. Ni treba tega dolžiti le vlade, temveč ti-Rte klerikalne poslance, ki samo kimajo v parlamentu. Zdaj jih pa vi mislite kar. naglo odrešiti s tistim vašim diplomatom in n tistimi dolarji, katere nabirate tukaj od ubozega delavskega ljudstva? Ali vas ni sram tega?
Le počsai, moji dragi! Vprašam vas, od koga bo pa potrjen vaš diplomat, da bo imel vstop na mirovno konferenco t Povem pa nsrsvnost, da tisti vaš diplo mat ne bo imel vstopa niti v
Herminie, Pa.
Dolžnost me veže, da podani v javnost stvar, katera je velike važnosti za člane in članice S. S. IV Z. Ni treba misliti, da hočem s tem kaj škodovati S. S. P. Z. Hočem pa malo pojasniti, da ne pride ae kdo v tak komflikt kakor ravno jaz in moja žena. Bilo je 10. avgusta 1. 1. med osmo in deveto dop. Sel sem iz jame domov in sem videl bolnega hr. J. I). ki je kol zabijal, da je potem privezal tele. Poteni sem ga večkrat videl, ko je hodil okoli krav gi muhe branil in moja žena ga je tudi videla, ko je nosil bokate okoli krav ; videla pa ni, kaj je bilo notri. ampak le tolik.o da je kravi pod nos rinil. .Sklenil sem, da poročam na se»ji. Sklenjeno storjeno. Omenim naj še, da sem to povedal br. P. par dni po teiu, ko sem ga bil videl kol zabijati in on mi je rekel, da moram u« seji poročati. Dne Iti. avgusta sem povedal tudi tajniku. Dne 20. septembra se je vršila seja dr. Trdnjava št. SO in povedal sem, kar sem videl, kaj je bilo. Br. tajnik mi je rekel, kako to, da hočem vsakemu podporo požreti, .laz ga vprašam, komu sem jo že požrl. On pa mi pravi: Saj si jo tudi pokojnemu br. F. <». hotel požreti. Nato se zglasita še dva, da sem tudi njima hotel podporo požreti. Za ht çy al sera dokaze, katerih pa ni bilo, pač pa je bilo še več drugih psovk. Pokazal sem s pravili, da nisem naredil nič druzega kakor to, kar pravila zahtevajo. Nato se oglasi eden: Kaj bo nosil tista pravila zmiraj gor! Le ven ga spravi mo, pa bo vse dobro. Povem pa naj še, da sta predsednik in tajnik sama izjavila, da bi tudi onadva v času bolezni opravljala nujen posel. Ne vem pa, kaj naši gospodje mislijo, da je nujna potreba. Po niojefti mnenju ni bi-la to nujna potreba, ker je prej kakšne tri tedne tele lahko kol \lačilo za seboj; jaz mislim, da bi ga tudi tisti čas lahko, torej nc mislim, da bi bila tako huda potreba.
Ko je seja minula, je šla moja žena mimo mene in mi rekla : Zame ni treba plačati pod takim pogojem ; če ne pojde po pravilih, iaz ne plačam, pa se bomo š<« drugje pogledali. Nato se oglasi br. tajnik: Babe tiho! Babe sploh nimate nič govoriti!
Potem sem jaz uvidel, da ni mogoče, da bi doma poravnal, pa sem tudi jaz rekel, da danes ne plačani in da se bom pritožil na gl. urad. To sem tudi storil, ne vem pa. kaj je tajnik poročal. Le toliko vem. «la mi jc gl. tajnik odpisal, da najinega črtanja ni gl. urad sprejel; pisal mi jc tudi, da naj se na prihodnji seji vrneva v društvo.
In res meseca oktobra sva se vrnila. Ko se začne seja in pride br. predsednik do besede, da naj se odstranijo za čas te seje, kateri niso člani ali članice tega društva, se oglasi br. tajnik: Ta dva nista več člana. Nato se oglasi br. reditelj: Kako to? On je še ravno tako lahko član, če poravna »veje obveznosti ; če mu pa i-, mate kaj dokazati, mu po dokazi te. saj zahteva dokaze. Nato dam jaz pisftio, katero sem dobil iz gl. urada, bratu predsedniku, in ko prebere vsebino, seveda prav malomarno, pravi: To pismo je o-sebna stvar, to sc ne tiče društva.
Nato se oglasi br. tajnik: "Kako se ti upaš pisati na gl. urad? Na ta način si ti zavraten napadalec. Kako bo to? Ali bo en član pri glavnem uradu zdaj več kakor celo društvo? Jaz predlagam, da se vrže ven!" Br. reditelj poda protipredlog, ali predlog je bil sprejet, čeprav vem, da veliko članov ni vedelo, zakaj pravzaprav gre.
Moral sem iti in pritožil sem se zopet na gl. urad. Dobil sem odgovor, da se dr. brani sprejeti me nazaj in da -je gl. urad dal vso zadevo porotnemu odboru.
Poročal sem vse tudi porotnemu odboru in zahteval, da mi mora društvo oziroma dotični napadalci dokazati, kdaj sem katere-mu podporo požrl in kdaj sem katerega zavratno napadel, in sploh kdaj sem komu kaj žalega storil. Bilo je tudi v pismu, da pravi društvo, da sem nsznanil D. le iz
osebnega sovraštva, kar je pa gola laž, ker pri taki stvari ne poznam osebnega sovraštva. Jaz sem storil le avojo dolžnost, kar zahtevajo pravila in kar je tudi dolžnost \ sakega člana. Kaj pa dr. oziroma tisti ¿lani smatrajo za oaebno sovraštvo, pa prosim, da mi pojasnijo.
Potem sem čakal, kaj ukrene porotni odbor. Pa ni bilo od nikoder nič. Seveda sem jim )>ostavil težko nalogo, ker resničnega dokaza niso mogli dati, ustreči uioji zahtevi je bilo pa tudi težko. Zvedel sem 15. nov. po dr. seji in sicer takole: Br. pred. pride k meni iu mi pravi: Ignac, zdaj pa spet lahko plačaš. Jaz ga vpra šsm, kako to? On mi je odgovoril-: Sedaj smo dobili pismo od porotnega odbora, da te moramo sprejeti nazaj; sedaj lahko spet plačaš, .laz odgovorim: Saj veste. odkod ste me izgnali * brez dokazov; če ste kaj dobili, pa bi me še gor poklicali; jaz nisem še nič dobil. Sploh se pa tli1 o taki reči ne govori; seja je za to.
Potem sem spet čakal, pa ni bilo ničesar pričakati. Pisal sem sjiet gl. tajniku, če ve, kaj je kaj z razsodbo. On mi odpiše z datumom 24. dee. z obratno pošto: Danes sem prejel tudi pismo od porotnega odbora, v katerem Jc, da vas mora društvo nazaj sprejeti in zadeva je sedaj končana Ne vera. kako je prišlo v glavo br. Kočevarju 16. jan. da mi»pile; čudno se mi vidi. «la ne dobim nobenega odgovora od tebe; i. t. d. Cenjeni sobrat, jaz ti nisem mogel ničesar odgovoriti, ko nisem ničesar prejel; kakor hitro sem pa prejel pismo, sem ti pa takoj odpisal razsodbo; praviš, da si jo poslal, pa je nisem dobil in tudi ne vem, kaka je.
Odgovor na moje pismo sem dobil 29. jan.; v njem pravi dobesedno: Dam ti vedeti, da sem dobil tvoje pismo, iz katerega vidim, da nisi zadovoljen z razsodbo porotnega odbora; kakšno razsodbo si ti pričakoval, tega jaz m* vem. Jaz nisem sam v porotnem odboru; sta še druga dva brata tam in ona dva sta razsodila to razsodbo, katero sem bil poslal tebi in dr.
Br. Kočevar, jaz te vprašam, zakaj se skrivaš za ona dva. ti pa nekam pod klop ležeš? Iz tega se razvidi, koliko si ti vpoštet pri svojem poslu. Praviš, «la je popolnoma pravilno. Hvala lepa! Nadalje pravi v pismu: Kar se tiče bolne podpore pri društvu, bi ti svetoval, «la s«' seznaniš malo bolje s postavo države, v kateri živiš, katera zahteva, «la se mora bolnemu članu plačati tako dolgo, «lokler ga /.«Iravnik spozna bolnega.
Cenjeni g. Kočevar, zakaj pa imamo pravila v slovenskem in v angleškem jeziku? Ali inar zato «la se ponašamo, «la smo Angleži? In zakaj je v pravilih pisano točka za točko, člen za členom v slovenskem kakor tudi v angleš kein? Sic«>r ne znam citati angleš ki. slovenski pa znam nekoliko, pa nisem našel nobene točke, da bi se moral seznanjati s postavo kakor ti praviš. Vprašani: Ali niso pravila predložena v pregled «lržavnemu odseku? ln ako jih on o«lobri. poteni se šele lahko razpe-
čajo. In ^akaj je pisan člen 18, za katere slučaje se ne izplačuje bolniška podpora in zakaj je člen 2H. točka 4 in 10? Potem takem, kakor g. Kočevar misli, so te toe-v protislovju s postavami Penn-sylvanije, kar pa jaz ne verjamem, akoravuo nisem informiran o postavah v'Penna.
Zatorej prepuščam vso stvar drufitv oiii, katera so bližja glavnemu mestu Pa., da se o tem prepričajo in podajo u javnost, ker bi s tem storili veliko uslugo vsem tistim, kateri vpoštevajo sedanjo ustavo. In še ve«* drugih točk je j ki mišljenju br. Kočevar-ja v protislovju s postavo. Povem pa, da je gl. urad v polni meri opravil svojo dolžnost v tej aferi, kolikor j«- spadala v njegov delokrog.
Cenjeni br. in s«'str«', sedaj sem vam po<lal svojo tožbo in razsodbo porotnega odbora, seilaj pa so«lit«> sami, vsak po svoje; naj pa vsak prej dobro premisli, pre-den bo so«lil, ker jaz sem že in prišel sem do zaključka, «la pod takimi pogoji it) da bi se ta ko teptala pravila in «'iiakoprav-nost, n«* morem biti več član. vzlic temu, da bi bila oba še rada, k«*r S. S. P. Z. nisem še nikoli grajal, pa j«* tudi ne morem s«^laj, ker gl. ura«! stoji na stališču U-stav«* pravil in enakopravnosti. Zatorej mu tudi jaz «lam zaupnico. Kakor pa porotni odbor ozi« roma predsednik porotnega odbora tolmači pravila, bi sc pa moral«' v vsaki državi in inalodane v vsaki vasi «Irugače tolmačiti. V spominu vam naj b«»do besede Davorina J«'iiko, ki pravi:
Iz pšenice, vrli bratje, ljulko po pulimo.
Zdravo s«'ine v brazde rojstne njive zaplo«linio, Da s«' krepi ona od zaroda do zaroda.
Da na zemlji diei s«* o«l vzhoda do zahoda.
Ignac Kolar.
>MMMMni>MMMIHMtt
Stran Kja
NOTA.
•V m»deljo, dne 9. maja s«4 snide v Sherman hotelu narodni odbor skupne socialistične stranke, «la obdrži svojo re«lno konvencijo Delegat je pri«lcjo iz vseh «Iržav širne republike.
Istega «lne ob 8. zvečer bo predaval v Corintia hali, Masonic Temple, na State Street, finski sodrug S. Nuorteva o pomenu uaro<lnostnih federacij v socialistični stranki. Vstop vsakemu prost. Govoril bo v angleškem jeziku.
VABILO IN POZIV
Chicago, 111
Jugoslov. soc. klub štev. 1. v Chieagu jc sklenil, da skliče javen shod za debato
in povabi nanj glavarje, besednike in ščitonoscc Slovenske Lige.
Da se morejo gospodje nasprotniki čiin temeljiteje pripraviti, obelo«lanjaino že sedaj to pred-bežno naznanilo. Dnevni red sho-«la bo:
Jugoslavija, socializem in liga.
VABILO.
Jugoslovanski «oflinliattfni klub fitev. 1. v Chieagu vabi sodruffe in rojake na	*
JAVEN 8HOD ZA DEBATO,
ki bo v nedeljo, 16. maja t. 1. v Hoerber'« Hali na Blue Island Ave. med 21. in 22. rento v Chieagu. Začetek ob 2. ¡»opoldne. Na dnevnom redu bo
JUGOSLAVIJA, SOCIALIZEM IN LIGA.
Povabljeni «o nasprotniki in sklicujoči klub jim jamči svobodp govora. Ker imajo v svojih listih in po drugod nefttrte očitke proti socializmu in njega zastopnikom, upamo, da bodo porabili ugodno priliko 1n prifili.
Odbor za »klicanje shoda.

es^
VABILO NA VESELICO,
kateri priredi
Društvo "Bratstvo" štv. 6 S. N. P. J.
v ponedeljek dne 30. ma|aWi v društveni dvorani na SyganfPa.
Začet«k točno ob dragi url popoldan. Svlrala bode Izvrstna godba (Orcbootra).
Ob tej priliki uljudno vabimo vsa sosedna drufttva, kakor tudi vse
cenjeno občinstvo, da se polnoAtevilno blagovolijo udeležiti na*e veselice.
Vedeli bodemo ceniti VaAo naklonjenost in Vam ob priliki povrniti.
Na voaolo svidenj o na 8ygan dne trtdeoetega maja!
Za najboljAo zabavo in postrežbo poskrbi 2*	Veaellini odbor.
Po neskončnem pisarenju po slovenskih narodnjaikjh listih sicer ni težko uganiti, kaj pomeni ta dnevni red. Ali da bodo go~ spod je nasprotniki popolnoma ua jasnem, izjavljamo:	«
Mi trdimo, da je socializem in njegovo gibanje popolnoma sposobno, da zagotovi jugoslovanskim plemenom tiste politične pridobitve, ki so v danih razmerah sploh mogoče, da nima liga za združenje Jugoslovanov in za razrahljanje njihovih okovov nobenih sredstev, ki jih ne bi imel socializem sam, pač pa ji manjkajo sredstva, katera ima socializem; mi trdimo, da se sedanja vojna ne vo«li za osvoboditev narodov, ampak da je inonarhično-komereialno-imperialistična in da velja to za entento ravno tako kakor za alianco; mi trdimo, da je združenje Jugoslovanov koristno, ker lahko odstrani nekatere nacionalistične boje, ki ovirajo socialni razvoj, da je pa slepilo, če sc obeta jugoslovanskemu ljuilstvu, da bo v Jugoslaviji svobodno. Mi trdimo, «la je svoboda narodov mogoča le v nie«lnarodnosti in v uresničenju socialističnega sistema.
Mi trdinib, da jc zlagan tisti nauk, ki pridiga, da vladata na Avstro Ogrskem nemški in ma-djarski narod: nasprotno trdimo, da ne vlada tam noben narod, temveč internacionalna kamarila vladno zakonolomstvo, fevdalno veleposestvo in deloma razvijajoči se industrialno-komercialni kapitalizem, kar pa se tiče narodnosti, pomagajo Slovani prav tako kakor Nemci, Ma«ljari in Romani zatirati narode.
Mi trdimo nadalje, da nima liga «lo današnjega dneva nobenega jasnega programa, ampak da resolucije, ki jih je tfa eni strani sklenila, na drugi odobrila, pobijajo druga drugo; ravno tako je z izjavami, ki jih objavljajo njeni vodilni Člani po listih. Iz tega izvajamo, da taka liga ne more biti sposobna za dosego ciljev, o katerih trdi, da jih zasleduje.
Socialistični klub št. 1. zagotavlja gospodom nasprotnikom, ki se udeleže debate, svobodo govora in bo tudi skrbel za red ne shodu, kakor ga je vzdržaval še vselej, kadar je priredil shod.
Odbor za prireditev shoda.
To the Stockholders of South
Slavic Cooperative
Printing:—
Phase, take notice, that the Boar«! of Directors of South Slavic Cooperative Printing has decided t«> submit the question of «lisolution of said cooperation to a vote of the stockholders thereof at a meeting of sai«l stockholeds to be held at 10 A.M. on May 24. 1915 at 1830 South Haeine Avenue, Chicago, 111. You are hereby notifie«! of said meeting and invited to attend the same!
Joseph Zavertnik, Frank Petrich, Milan Polovina,
Directors of South Slavic
Cooperative Printing.
Ena najboljših socialističnih revii v angleškem jeziku v Ameriki je: "INTERNATIONAL SOCIALIST REVIEW." — Izhaja mesečno in stane $1 00 na leto. — Naslov: Int. Soc. Review, 341 E. Ohio St., Chicago, 111.
PODPORA ZA ŠTRAJKARJE V OHIO.
"Narodna tiskarna" $10.00, Jože Zavertnik $2.00, Frank fcavs $ 1.00, Etbin Kristan $1.00, Frank Petrič $1.00, Jože Zavertnik mlajši $2.00. John Molek $1.00, Filip G od i na $1.00, Johiv Verderbar $1.00, Martin Potokar $1.00. Skupaj $21.00. Vsi v Chicago, 111.
Opomba. Denar smo odposlali na sodruga Ignac Žlembergerja. «la ga po svoji previdnosti med štrajkarje razdeli.
POMANKANJE ŽIVEŽA.
Najtragičnejše pomanjkanje živeža je, «V ga želodec ali noče sprejeti, ali če ga po sprejetju zoper izgublja. Želimo priporočiti dobroznano odvajalno toniko i-tnenovano Trinerjevo ameriško zilravilno grenko vino, ki prežene iz telesa vse, kar nc spada tja, kakor pusto tvarino, ki zastruplja kri in provzroča mnoge bolez ni. Okrepi vam tudi prebsvils in jih usposobi za sprejemanje in
prebavi jan jc zadostne tečne hrane. V boleznih, sbuj&anih po zapeki, izguhi zlasti iu po slabosti, vas Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino prav zelo zadovolji. Cena $1. V lekarnah. Jos. Triner, tvorničar, 133.1-1339 So Ashland Ave., Chicago.
• o o
Otrpel vrat ali otrpel hrbet je nadrgniti s Triner's Linimentom in bolečina kmalu izgine. Prav dober pri revmatizmu iu nevral-giji. C«'na 2f>e in 50c, po pošti 35 iu 60c. — Adv.
Pazite na ti
Ničvredne ponaredite slavnega Pain-Expeller-ja dobite faeto, ako niate pn-zni. Pazite na sidro in ime Richter 26c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. Ai Richter & Co.
74-80 WiiklR(toR SI.
NEW YORK, N. Y.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljišče.	Tel. Canal 4184
2348 Bine Ialnad Ave.
Ohieago, 111.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zastopa si rtih sidiiiik.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. St. sobe 1009
133 Vi. WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Tslsfon : Main 3989
Dr. W. c. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik aa notranje kolesni
ln raaecelnlk. isdraniikä preiekara brozplaia«—pla-«eti je le adravila 1»24 Bine IaUa6 Ave., Ckicage- Ureduje od 1 de • f-pal.; od 7 de 9 zvečer. Is*en CM« ftiveéi beleiki naj piieje eloveaok«.
BELL PHONE 1318-J FlSK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI. Piltsbnrgh, P
ALOIS VANA
— ii.de!ovatelj —
sodovice, mineralne vode In raznih neopojnlh pijač. 1837 8o. Pisk St. Tel. Canal UM
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
11 460 GRAND ME.,	KENOSHA, VI
Telefon 1199
•J. A. FISCHER
Bnffet
bna na raspolago roakovratao piva, via«, wedko, Ltd. Izvrstni pro«tor za okrepéilo. 8790 W. 26 th St..	Ohl cafe, Di.
Tel. Lawadale 1761
Socialistične slike in kart«.
"Piramida kapitalizma", s «lo-
venskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji itrajk" a hrvatski« napisom.
"Prohibition Dope" e anglsl kim napisom. Cene slikam so 1 komad 16«; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00. Cene kartam: 1 komad 2el 1 tucat 15c, 100 komadov 70«. Poitnino plačamo mi za vsa kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB 00.
1311 E. 6th St,
01 ©veland. Ohie.
MODERNA K NI OO VEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno delo za privstnike in druStva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1633 Bine Island Ave., (Adver.)	Ohieago, 111
V MASSACHUSETTS SE JASNI.
Iz države MaHHachusett* ue pričakuje človek poaebno veliko pa* metnih veati. V oudotni legitda-turi ho bili podani že taki dokazi abderiUtva. kakor da bi vladalo tam posebno, nespametnost po-gpeaujoče podnebje, kateremu ae more le malokdo oteti.
Zdaj prihaja enkrat poročilo o pametnem sklepu. Tik pred 1. majem je jmložila lcgislatura svoj zakon proti rdeči zastavi k večnemu počitku, Dne 29. aprila gu je preklical senat, medtem ko ga je asembleja že zadnji torek zavrgla.
V «sembleji je bila debata precej dolga. Najprej je poslanec ('aro iz Chelsea predlagal, naj se dovoli rdeča zastava «lijakov, prepovedane pa naj bodo tiste rdeče zastave, ki demonstrirajo zoper organizirano vlado ali pa zoper Boga. Naposled pa je predlagal John H. Sheburne iz Brooklinc, naj se prekliče ves zakon in s tem napravi konec a-gitaciji. Pridružil se mu je poslanec W. \V. Kennard iz Som morville, ki je naglašal. da je že leta 1913. s socialističnim zastopnikom Morrillom glasoval proti tej postavi. Predlog je bil sprejet z veliko večino; senat mu je pritrdil brez debate.
To je posledica neumorne agitacije. katero so vodili socialisti proti nesmiselnemu zakonu, za katerega so se nazadnje navduševale še Daughters of the KevoH-tion in miličarski častniki.
Podpora za John Schneider j a, Muskegan, Mich.
Darovali so: Jos. Hribar 50c J ob ii Zimerinau 50c. (leo. Wer hovc 25e. M. Močnik 25«. L. Slamnik 25e. A. Zaplat 25c. Vsi v Hartford, Ark. Opomba. Denar smo poslali uu pristojno mesto.
GLAVOBOL
odšla nekaj precej domov, kmalu za njo je pa odšla tudi Marija, ko'
se je preje od svojih znancev po- i slo v 11 a Takoi za njo je šel tudi j Laiiibergcr; neka priča je celo sli-> šala, da ji je rekel: "Čakaj, greva skupaj.*' Neka druga priča je videla, da je dekle z obdolžencem1 stala na onem kraju eeste, kjer se steza odcepi proti Slatini, in da ji j«* rekel obdolženec z osor-ii i m glasom, naj gre po stezi, kar pa dekle ni niaralq. Druge priče so zopet videle, kako je dekle brzih korakov hitelo proti domu. Lam-berger jo je po njivah gredoč dohitel v gozdu, jo napadel z nekim
Pravijo, če človek preveč misli, da ga rada glava boli.
Kdor je skoval ta lepi prego vor, gotovo ii i preveč mislil. Ne vemo, če ga ui zaradi tega nikoli glava bolela.
Ker je pregovor že zelo star, je I topim orodjem, njena mati je čula treba njegovemu očetu nekoliko krik, nato pa dva udarca, s kate prizanesli, ker v tistih časih še rima je lopov končal mlado življe-»uarsičesa niso vedeli, kar nam je nje. Nato je truplo vlekel od ste-danes znano. *	1 ze .po iako strmem obrobku k po-
Želodee in glava sla drug od toku, kjer jo je pustil ležati. Ker drugega odvisna kakor človeški ui bilo «b kleta domu, so jo na vse organi sploh. Če ne dobi Žejodec strani iskali, ter jo Šele tretji dan
PROÄNJA.
Glencoe, O.
Cenjeni sodrugi in čitatelji Prole-
tarca !
Menda je ni slovenske naselbine v Ameriki, da bi bila vsled štrajka tako močno prizadeta kakor ravno Glencoe, O.
Meseca septembra 1912. je bil končan štrajk, ki je trajal dve leti in dva meseca, ker je premoga rska družba v preinogokopu Delora odpustila od dela tri zaupnike in paznika pri tehtnici. Potem se je vedno slabo delalo in vsak čas so bili kakšni zadržki. Enkrat je zgorela ventilacija, da inesec dni nismo delali; tudi zaradi povodnji je bilo delo zadržano, ko niso inogli priti železniški vozovi.
Nismo si še zacelili ran in prišel je drugi štrajk, ki traje čez leto dni in se še nič ne ve, kdaj bo končan. Enajst slovenskih družin, med katerimi imajo nekatere veliko otrok in trinajst samcev, sr obračamo do dobrih src, da bi nam pomagali v tem kritičnem položaju.
Hudo je prositi, a še hujše ie stradati in gledati stradajoče o-troke. Od unije dobivamo po tri tolarje tedenske podpore; to pa ne zadostuje, zlasti ker moramo plačevati asesment, ker smo večinoma člani S. N. P. J. št. 54 in J. S. Z. Kluba št. 2.
Vemo, da so sodrugi in čitatelji Proletarca večinoma člani S. N. P. J. in da so že tam darovali za štrajkarje v vzhodnem Ohio. Vemo, da se povsod slabo dela, da gre delavcu trda za denar, da si mora od ust odtrgati, ako kaj daruje za štrajkarje. Ali v našem hudem položaju nam ne ostane nič druzega kakor prositi za pomoč.
Ako bo štrajk konean, ne bomo pozabili na svoje sodruge in prijatelje. Kadar bomo zopet delali, bo vsaka prošnja štrajkarjev od nas uslišana.
Darovi naj se pošiljajo na na slov podpisanega, ki bo skrbel, da se najpravičneje razdele.
S soc. pozdravom
Ignac Žlcmberger, tajnik Soc. kluba št. 2 Glencoe, Ohio, box 2.
LISTU V PODPORO.
Čep pri Ribiču, Chicago 10e.— John Blaschitz, Aurora. III., 2f>c
Skupaj . ....... 35
• Vsega do danes.....$257.29
Frank Kokotec, (Ue vel and, O. 25c. — "Zveza detroitskih Slo-vencev" S. N P. J. Detroit, Mieh., $1.50. — .Tosephine M argon $1.00 Vinecne Jurman 50c. Oba v Oleveland, Ohio. - Kt bin Kristan. 2 štev. Pr«»letarca 10 centov.
Skupaj............... 3.35
Vsega do danes......26064
tega, kar zahteva, ne da krvi, živcem iu stauicam hrane, pa omagajo noge, oslabi roka in opeša tu <li glava.
našli mrtvo. Sum s«' je takoj obrnil na storilca, kajti okoli 7. zve-v r je prišel v Trška nov o gostil .to \ Litiji; ljudje, ki so ga tu vi-
Da more želodec dobiti potrebni; «'«'li. v» izpovedali, da je bil pre-živož, mu mora pomagati glava. .Wedel in preplašen.ter se je tresel Ona mu kaže pota do braue iu
sredstva za pridobivanje. To je njena naloga že iz davne davnine.
Ko ni imel človek š»- nobenih umetnih sredstev za ohranitev in
po vsem životu. S«'«b'l je zamiš li n s podprt«» glavo pri mizi, pogost»» je vstal in šel na proste in čeravno ji' bil hud mraz, je legel na tla s pripombo, «la mu je vs«»-
olajšaujc življenja, mu ni noben!'™«	"krepile." Obdolženec
dober duh, noben čarovnik povedal, kako se bo preživljal, ampak vsi', kar ji' mogel izvedeti, je «b>-lul le oil svojega razuma.
/*v predčloveška žival mora s svojimi možgani ločiti, kar ji
svoje dejanje trdovratno taji vzlic temu, tla so bile med 15 za slišanimi pričami tudi taki', ki so s svojimi izpovodbami v polni meri njegovo krivdo dokazale. Sodišče ga ie spoznalo krivega hudo
koristi in škoduje iu z njimi «.Melstv« "Ki" i«» obsodilo na 7 let
najti metode, kaki» bo prišla do ^žk« j«ve.	...	.
hrane, kako do boljše ih obilnejši- Poskušeno zastrupljenje. Mat. hrane, kako do brloga, kako sel i« Maier knjigovez v Gradcu, u-bo ubranila sovražnika.	| živajoč zjutraj svojo kavo, je za«
Glava daje želodcu, želodec daje glavi.
čutil, da ima nenavaden okus. I)o» gnalo se je, tla je bil kavi prime
Kilo je dobrotnik drugega! To *»» '«"-malin. P"Jeli *> kletnega je vprašanje, ki nosi samo v sebiivo^nca- ,,a j* on Izkusi "voje-odgovor : Vsak organ, ki dela. j ^gospoda rjaza s trup m, taut pa
pomaga s tem drugim in skrbi o
da je
benen» sam zase. Ce bo človek mislil, bo ustregel želodcu : zato bo oa glava dobila dobro kri. In ne bo ga bolela.
Drobne vesti.
Zaradi odklonjene ljubezni dekleta ubil. Alojzij Lambetger 211 let star posestnika sin v Ura dišču ji' po izreku ljudskega glasa iu občinskega spričevala jako silovit in surov človek, katerega se po večjem vsak ogiba. Zalezoval je posestnikovo hčer in šiviljo Marijo Kremžar iz Spod. Jablani-ce in jo nadlegoval s svojimi Iju-bavnimi izjavami, češ, da bi jo i-mel rad za ženo, kar pa je bilo iz. rečno proti volji dekletove mate rc, a ga t tuli dekle ni maralo. V nedeljo, dne 19. novembra je šla Marija Kremžar s svojo sestro Ro-zalijo k službi božji v Šmartno pri Litiji, kjer sta ostali čez opoldne. Popoldne «ta se nekaj časa mudili v Gošelnovi gostilni v druž bi znancev. Tu je bil navzoč tudi obdolžence Lamberger, ki je sedel pri sosednji mizi. Očividno ga ji' iezilo, ker se je Marija pogovarjala z nekim vojakom, kateri ji je v šali vzel njen prstan Obdolženec je vse to od strani o-pazoval, škripal od jeze z zobmi in pripomnil nekemu poleg sebe sedečemu fantu, da bode nocoj š«' nekaj naredil! Sestra Rozalija j«'
dolži gospodarjevo ženo, ona to storila.
Utonil je v pijanosti dne 4 suš
ea v Sotli 17letni posestnikov sin Jožef Kovačič, ki ji* odšel z Brezja na neko ženitovanje v Gregor-ee. Utopljenca so izvlekli 9. sušea iz Sotle.
Župan in občan. V Meretincih pri Ptuju sta se župan Ivan Roj ko in posestnik Jožef Žnidarič sprla. Tekom tega prepira je
Žnidarič vzel revolver iz žepa in je ustrelil na župana in na njegovo ženo. Župan je bil težko ranjen. Znidariča so obsodili v Mariboru na devet mesecev težke ječe.
Zaradi vojne so morali v nebesih in v peklu vpeljati če z. urno
delo.
__.	. r
"Želim s«' Vam zahvaliti," piše. gosp. St. Dragos gosp. J oh. Tri nerju, '«Ucer moram priznati, du ji' Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino v resnici dobro zdra vilo. Bolehal sem na želodcu nad ••no leto, rabil mnogi) zdravil ter obiskal mnogi) zdravnikov, ali nič mi ni pomagalo. Začel sem potem rabiti Trinerjevo ameriško zdiavilno grenko vino in od tega časa sem >«■ • počutil bolje. Moj tek, kterega sem pogrešal celo leto s«' j«- zopet vrnil. Želim priporočiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vsem mojim rojakom. St. Dragos. Box 45, Yatesboro, Pa." Takoj ko se tek
povrue postane bolnik navadno krepkejši in kmalu se njegovo zdravje zboljša. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko viuo bo izčistilo d rob in u* t varilo tek.
V lekarnah. Cena 41.00 Josef
S«». Ashland Ave., Chicago. III. *
Poskušajte z drgnjenjem Tri-nerjevega liuimenta ua bolečih delih vašega telesa, naj bodo revmatični ali ncuralgičui ter pazite na takojšnji učinek. Cena 25 in 50c, po pošti 35 iu 60c.
V^Važno upražanje! |
li n mi opraviT|
mM W nijbtljl m Mjcirije
Konzula
sodnijske
vojaike	107	"
"4"* ^Miilwaukee.\Vi*.,
Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m.
"Ako si nameravate naročita gr&fofon, ali importirane sloven ske grafofon&ke plošče, obrnit* se name. Imam v zalogi tudi ure. verižice, prstane in sploh vsako vrstne zlatnino in srebrnino.
A. J. Terbovec, P. O. Frontenac, Kans.
CHAS. J. OCASEK, M. D,
PRIZNANO DOBRI
ZDRAVNIK
NA ZAPADNI STRANI CHICACE.
Dasiravno že star zdravnik, vendar »e do se«lajfce ni nik«lar posluževal oglasov. K«lor je bo'an naj se zaupno obrne <lo njega. Ka«tar ste bolant, ne hodite k raznim zdravniškim možatem; edinole z«lravnik, kateri je vcftč svojega poklica, more ozdraviti bolnika!
URADNE UR F. ?4o 10 «lopoldan.in od t do'! popoldan Pridite na naslov:
1500 So. Crawford Ave.
Telefon Lawn dale IUS3
piione. canal »14
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim keglf&čen Bivši Martin Potokar plače
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. —Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporočata
JAZBEC & OMAHEN
1625 S. Kacine Ave.. Chicago, lil
M. A. Weisskopi, M. D
Izkušen zdravnik
Uradu je od 12 A. M. I. M in od 8—10 P. M. V sredo in o« deljo večer neuraduje
Tel. Canal 47«
1801 So. Ashland avs.
Tel. residenceí Lawndaíe *****

CORK TIP
CIGARETTES
^•S ASMS
Rabite dober tobak
Najboljši pridelek v Ameriki
Cash kupod v vsakem zavoju
Kupone se lahko izmenja za gotovino ali vrednostne predmetej
Vsakdo jih pozna Vsakdo pih kadi Vsakdo jih hvali
Vsaki trgovec jih prodaja.
p. umi a® mm
tntw york <ilty.
.-i
mm

James I. Steplna.
predsednik.
Christian R. Wallrck,
L podpreds.
Emanuel Beraoek.
II. podpreds.
Adolph J. Krasa,
blagajnik.
Ravflittljski odbor:
Mirhael Zim mer, načelnik Kmanud Ueranek Dr. Anton Riankini Abel Davi» John Furik A. V. <»e ringer John C. Krasa Frank J. Skala James F. Stepina	J
C. K. Wallerk
AMERICAN STATE BANK
1825—27 Blue Island Ave., blizo 18-ste ulice. CHICAOC, ILL.
Glavnica in prebitek.....$$00,000.00
H H P R TO ■ P°n(teljek in v četrtek do 84 zvečer, UUrnlUi vge (jrUge dneve pa do 54 popoldan.
Prejemamo hranilne vloge in dajemo 3% obresti letno.
Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da se pošteno izplača ali pa Vam vrne.
, Pošiljamo:

10 kron za..........t 1.75
20 kron za..........$ 3.40
25 kron za..........$ 4.25
50 kron za..........$ 8.25
100 kron za..........$16.50
200 kron za 300 kron za 400 kron za 500 kron za
$33.00 $49.50 $66.00 $82.50
1000 kron za.........$163 00
«Govorimo vse slovanske jezike.
lOO Kron $16.75
VI SE TEMU ČUDITE?
Vendar pa je z obzirom na sedanje razmere v Evropi razumljivo, da eene denarju padaju v starem kraju torej to je; povod, da lahko pošiljamo denar v domovino po gornjih cenah.
POPOLNO JAMSTVO.
Slučajno, da ni bil denar bodisi iz katerega koli razloga izplačau v stari domovini, k» vam povrnemo.
Za to vam jamči ta najstarejša in največja Slovanska Banka v Ameriki Glavnica in prebitek $600,00.00 — Hranilne uloge $4,614,984.66
KASPAR STATE BANK
1900 BLUE ISLAND AVE.	CHICAGO, ILLINOIS.
Ako nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko.
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2144-50 Blue Island Avenue. Chicago, II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni

s Edini slovenski pogrebnik ]
MARTIN BARETINČ1C	t
v 324 BROAD STREET	TKL. 1475	JOHNSTOWN, PA. |
trincr*
B1T7IR-W1NE
STEDENJE.
Dozdeva se nepotrebno, priporočati narodu, naj si hrani svoj največji zaklad— zdravje—ki se ne da zopet tako lahko pridobiti. ako je enkrat zgubljeno. In vendar vidimo pred nami nevrjetno nevarnost, kakor če bi narod vabil bolezen in smrt v svoja telesa. Hranite si svoje zdravje bolj kot svoje dolarje. Mi nudimo onim, ki so izgubili svoje dobro zdravje in ga žele zopet nazaj pridobiti
m
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino
T. INI .OVO
HORKÉ VÍNO
w toxi »>-• •'•■»Ji t «... IM CH.Ç»(O
To naravno zdravilo, obstoječe iz (istega rdečega vina in zdravilnih zelilč ima čestokrat zelo hiter in dober učinek, ako se ga redm> uživa pri
okorelih jetrih, zapeki, zgubi slasti, nenadni slabosti, bolečinah v čevlh, krčih.
želodčnem kataru,
in pri vseh boleznih, kjer ie treba hitro izčiSčenje telesa, ne da bi se ga oslabilo. To sredstvo ojača sestav ter ga usposob'ja. «la deluje brez prenehanja. V boleznih ielo«lca, joter in droba deluje dobro.
V LEKARNAH
JOS. TRINER
izdelujoči kemik
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Trinerjev liniment imejt« vrdno pri roki. Mogeče, da ga n« rabite danes, telo dobro vam bo ustregel jutri pri olajienju bolečin v milicah ali ftklepih. Cena 25c in SOc, po polti 3Sc in 60e.