Osebne vesli. 80LETNICA ZASLUŽNEGA GOSPODARJA. Iz Pušencev pri Ormožu smo prejeli: Dne 29. aprila obhaja tukajšnji kmet Pilip Trstenjak v ožjem krogu svojcev svojo 801etnico. Izhajajoč iz narodno-zavedne slovenske in strogo krščanske družine, v kateri so že v 70ih in 80ih letih minulega stoletja čltali Mohorjeve knjigex celovški »Kres«, »Ljubljanski zvon« in »Slovenskega gospodarja«, se je v mlajših letih udejstvoval v občinskem zastopstvu domače občine. V širše javno življenje ni posegel, zato pa je tembolj skrbel za svojo kmetijo in za svoje otroke. Po- «ročen z Alojzijo, rojeno Rizman, od Sv. Miklavža pri Ormožu, ki je v daljnem sorodstvu z našim prevzvišenem knezoškofom mil. g. dr. Ivanom Tomažičem, je s skrbnim in neumornim delom utrdil domačijo, da je lahko izštudiral svojega sina Lojzeta, ki zavzema sedaj položaj načelnika mestne policije v Mariboru, med tem ko je poslal drugega na kmetijsko šolo v Sv. Jurju ob južni žel., da ga je tako praktično usposobil za bodočega gospodarja lastne kmetije. Sal, mu ta ni iz-  polnil pričakovanih nad, ker se je vrnil iz svetovne vojne kot težki invalid s pohabljeno ~oko. Pri svojih 80 letih je naš jubilant še vedno trdnega zdravja, da lahko opravlja vse gospodarske posle, zn ven pa se še živo zanima za vse dnevne dogodke domače in tuje "politike. Je naš vrl in zvest somišljenik že od nekdaj ter z veseljem prebira še danes knjige in dnevno čfiso pisje, med katerim sta mn najljubša naš »Slovenski gospodar« in »Slovenec«. Živi v krogu svojcev na domu, ki ga Ijubi s pristno kmetsko Ijubeznijo do rodne grude, spoštovan in ljubljen od svojih ter od vseh, ki poznajo njegov kremenit slovenski značaj in dobro krščansko srce. Ko čestitamo našerau Filipu k njegovi 801etnici, mu želimo tudi mi, da bi v miru in zadovoljstvu užival večer svojega življenja do najskrajnejših mej človeškega življenja. Nesreče. Usodepoln padec. V Melju v Mariboru je pregledovala hišna posestnica Roza Andrašič na novo izkopano greznico. Naenkrat je zgubila ravnotežje, padla je v 2 in pol metra globoko jamo in se je Kn< do poškodovala na glavi. Andrašičevo M prepeljali v bolnico, kjer je umrla. Ponesrečenca oddana v celjsko bolnico, Ludvik Gorišek, 291etni zidarski delavec iz Globoče pri Vojniku, se je močno vsekal s sekiro v desno nogo. — Francu Selič, 351etnemu posestnikovemu sinu iz R Toplic, je slaraoreznica odrezala prsta desne roke. Podlegel poškodbi. Hlapec Alojz Kranjc je cepal pri svojem gospodarju Francu Rančigaju na Gomilskem 24. m. drva. Pri tem opravilu si je odsekal palec na desni roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnico, kjer je podlegel te dni zastrupljenju krvi. Železniška zatvondca ubila otroka. Na železniškern prelazu med Ljubljano in Št. Vidom se je pripetila redka nesreča, ki jf zahtevala življenje dva in polletnega otroka. Cirilka Tomčeva, hčerkica železničarja iz Št. Vida, se je igrala ob železnici in starši so bili zapcsleni na polju. Pri spuščanju železniške zatvornice ie zašel otrok pod utež zapornice tako, da mu je ta zlomil tilnik in je obležal pri priči mrtev. Ne_na__ega utopljenca so potegnili b Save pri Kresnicah v bližini Litije. Tra plo je bilo dalje časa v vodi. V utopljencu so spoznali brzojavnega delavca pri direkciji pošte in telegrafa Vinka Klavdarja in tudi ugotovili, kako je prišlo do nesreče. Kladvarja so pogrešali že od jeseni. Doma je bil v Kresnicah in se je hotel s čolnom prepeljati preko Save, ki je bila tedaj močno narasla. Ker je bil čoln majhen, se je prekucnil in je Kladvar padel v Savo ter utonil, ker je bil nevešč plavanja. Vodni tok ga je zanesel do vrbovja, kjer so ga našli. Spoznali so ga edino po obleki, kajti obraz je bil popolnoma izkažen. Razne požarne nesreče. Na Klopcah prl Slov. Bistrici je pogorela 30.000 Din vredna domačija posestnici Mariji Drozg. — V tvornici lesnih izdelkov v Vrhovdolu pri Limbušu, ki je last Mirka Gorišeka, so zanetile iskre iz dimnika zalogo lesa na podstrešju. Delavci so v zadnjem trenutku omejili ogenj, ki je povzročil 3000 Din škode. Rasne novice. »Domovina« objavlja takšne povesti, da se ni mogoče ubraniti vtisu, kakor da bi jim bil namen spremeniti Slovenijo v domovino brezvestnih zločinoev. V teh povestih nastopajo osebe tako zločinske nravi s tako satansko-hudobnimi sredstvi, da jim closlej — hvala Bogu — v naši domovini še ni mogoče najti vzorcev. Ali hoče »Domovina« s takšnimi »vzgojnimi« povestmi doseči, da bo tudi pri nas takšnih vzorcev na razpolago? Škoda mladine, ki se vzgaja ob takšnem čtivu! Desetletni jubilej. Desetletnico obstoja je proslavila 26. aprila mariborska trgovBka akademija. Odpuščeni kaznjenci. Iz mariborske kaznibiice so odpustili pogojno 22. IV. predpoldne 23 kaznjencev. Med izpuščenimi so večinoma taki, ki so bili obsojeni radi uboja od 2 do 10 let. Vznemirjenje obmejnega prebivalstva. Avstrijsko obmejno mesto Radgona je doživelo 20. IV., ko so slavili v Nemčiji Hitlerjev 48. rojstni dan, nekaj izrednega. Točno ob štirih zjutraj je pričela tuIiti električna sirena (piščal) iz rotovškega zvonika. Sirena je montirana za požarne signale in je tulila omenjeno jutro celih 15 minut. Znamenje za izbruh ognja v Radgoni je imelo za posledico, da eo pričeli biti plat zvona v Gornji Radgoni. Obmejnega prebivalstva se je polastil strah radi morebitnega velikega požara. Gasilci iz Gornje Radgone so odbrzeli s bvojo motorko preko mosta v Radgono, kjer so kmalu zvedeli, zakaj da gre, ker ni bilo o kakem ognju nikjer ne sluha in ne duha. Vznemirjenje s sireno so povzročili avstrijski pristaši Hitlerja, ki so istočasno razobesili na mestnem kinu dolgo zastavo s hitlerjevskim kljukastim križem v počastitev rojstnega dne nemškega kanclerja. Po celotni okolici Radgone so zavihrale hitlerjevske zastave in banderce. Radi potegavščine s požarno nevarnostjo je zaprla avstrijska oblast precej avstrijskih narodnih socijalistov. Železniška postaja v Gornji Radgoni bo povečana. Na posredovanje obeh slovenskih ministrov je obljubil železniški minister dr. M. Spaho, ^a bo železniška postaja v Gornji Radgoni še letos na podlagi kreditov povečana ter preurejena. Plemenski sejm za belo slovensko govedo. — Kr. banska uprava priredi dne 4 .maja v šmartnem ob Paki plemenski sejm za belo slovensko ,;(marijadvorsko) pasmo. Na sejm bodo posta- vili člani selekcijskih organizacij za pleme sposobne bike, telice in tudi krave rodovniškega porekla. Plemenske bike bodo nakupovali: banska uprava, areski kmetljski odbor, občine in tudi privatniki. Zivinorejcem priporočamo, da si ogledajo to priredifev. Pojasnilo glede -Solkovanja prošenj in pritožb. Zapaženo je, da poedina oblastva neenako postopajo pri poblrarfju državne takse po tarifnih postavkah 1. 2, 5 iji 6 taksnega zakona in odgovarjajočih banovinskih taks. Da se doseže enak postopek, daje oddelek za davke ministrstva financ na osnovi čl. 43 zakona o taksah to-le navodilo: V vsakem slučaju mora veljati pravilo, da se za vloge, ki so zavezane taksi po omenjenih tarifnih postavkah, plača samo ena taksa in sicer ali državna ali banovinska. Zato se za vloge in prošnie, omenjene v tarifni postavki 6, kakor tudi za priloge po tarifni postavki 2 v poslih banovinskega področja plača samo banovinska taksa. To velja tudi za vloge, ki se tičejo banovinskih zavodov in ustanov. Pri tem ni nobene razlike, če se take vloge pošljejo banski upravi, ali kateremukoli drugemu uradu. Od vseh druglh vlog, ki se ne nanašajo na posle iz samoupravnega banovinskega področja, se mora zahtevati državna taksa in sicer samo ta, brez ozira, dali je vloga namenjena banski upravi, ali kateremu drugemu oblastvu. Ravno tako se plača z& pismene rešltve, odloCbe in obvestlla, omenjene v tarifnl postavkl 5 taksnega zakona in za vse pritožbe proti odločbam nlžjih upravnih oblastev po tartfni postavki 6 v zadevah sam<--ap-itvnega banovinskega delokroga in banovinskih ustanov samo banovinska taksa, za vse druge odlo.be in pritožbe pa državna taksa. Sou«-ce! Nove šmarnice: Lepa si, lepa si, roža Marija, broš. Din 18, vez. 26. Na zalogi so še: Slomšekove šmarnice, broS. Din 17, vez. 26 Din. Sv. Bernardka, broš. Din 24, vez. Din 34. Marija in presv. Srce Jezusovo, vez. Din 20. Marija, vzor krščanskega življenja, vez. D 12. Marija, Mati dobrega sveta, 5 Din. Ker vemo, da marsikje obhajajo šmarnične pobožnosti, ko ne morejo v cerkev, prl domačih kapelah, je prav, ako sosedje zložljo skupaj denar za eno knjigo, ter se tudi pri teh kapelicah Citajo lepe Smarnice. Knjige ao v zalogi v Tiskarni sv, Cirila v Mariboru in Ptuju. Obžalovanja vrerlni slučafl. Novorojenček v greznicl. Prl gostilni Renčelj na Pobrežju pri Mariboru so naleteli pri izpraznjevanju greznice na novorojenčka moškega spola, katerega je odvrgla nezakonska mati. Sodno raztelesenje je ugotovilo, da je prišel otrok mrtev na svet. Že zopet pod ključem. Pred kratkem je bil izpuščen kaznjenec Franc Homec, ki se je potikal brez dela po Mariboru, dokler ga ni policija zaprla. Kakor hitro so ga imeli pod ključem, so ugotovili, da je on vlomil 17. IV. v Spodnjih JaHanah pri Cirkovcah pri posestniku Jakobu Potisk, kateremu je odnesel 1720 Din. Dalje je vlomil tudi v mariborsko študijsko knjižnico, katero je okradel za 250 Din. Policija je mnenja, da ima prijeti tiček še bolj kosmrto vest. Prijet požigalec. Na Remšniku ob sev. meji je v noči na 12. april pogorela kajža posestnika Ivana Robnika, v kateri je bival najemnik Jelen z ženo in petimi malimi otroci. Požar je presenetil najemnikovo družino v spanju. Sreča je še bila, da je začel goreti kurnik, v katerem so kokoši s kokodakanjem zbudile Jelena, ki je rešil iz kajže sebi in svojim v zadnjem hipu golo življenje. Remšniški orožniki so lastniku bajte Robniku dokazall, da je on zažgal, da bi dobil zavarovalnino 10 tisoč Din. Robnika, ki je priznal zločin, so izročili sodišču. Dihurja v človeški podobi pod ldjučem. Orožniki iz Pragerskega so zaprli posestnika Cirila Skledar in delavca Anton Uriep, katerima so dokazali, da sta pokradla 63 kokoši. Ukradeno perutnino sta prodajala na mariborskem trgu. Nočni boj s tihotapcema pred vrati Ljubljane. V Ljubljani pobira mestna občina od pijač in. jestvin poseben užitninski davek, ki je posebno osovražen pri kmečkih ljudeh. V noči na zadnji četrtek (22. 4.) je zaustavil Jakob Škof, uslužbenec užitninske kontrole, na ljubljanski mestni meji pri Viču dva moška z nahrbtnikomainskolesi, ker sta bila sumljiva, dahočeta tihotapiti užitninl podvrženo blago. Ko je neznancema s tovarišem Ivanom Prešernom zaprl pot in pozval možakarja, naj pokažeta, kaj da vsebujeta njuna nahrbtnika, je eden, za katerim se je pognal Škof, zbežal, drugi pa je podrl Prešerna na tla. V borbi je potegnil Prešern samokres, da bi se ubranil nasilneža. Med ruvanjem se je sprožilo orožje in krogla je zadela tihotapca v brado. Kljub obstrelu je švercar zginil v goščo. Pozneje se je oglasil v bolnici, kjer so ga obvezall. Gre za 361etnega Ivana Rožnika, posestnika v Hruševem pri Dobravi, ki bo imel opravka s" sodiščem. Beg dveh mladih iz življenja. V okolici Ljubljane so našli ustreljenega podnarednika Ivana Lamberta, ki je služil v kolesarskem bataljonu I. planinskega polka, in 231etno Frančiško Hribar, kuharico, stanujočo na Šmartinski cesti 20. Poleg nesrečnežev sta ležala vojaška puška ter samokres. Okolnosti kažejo, da je podnarednik ustrelil najprej Hribarjevo iz puške skozi pleča in nato je pognal še sebi kroglo v glavo iz samokresa. Vzrok prostovoljne smrti je sigurno neerečna ljubezen ter mladostna nepremišljenost. Ciganski tatovi izpustili ukradene konje. Zadnjič smo poročali, da so bili v Grčaricah pri Kočevju ukradeni 15.000 D vredni štirje konji. Javnost je po pravici osumila tatvine cigane Hudoroviče Iz Kočevja. Orožniki v Kamniku so prejeli te dni obvestilo, da bo se pojavili ciganskl konjski tatovi v Podborštu ln KomenaiJ Dobravl. Več združenih žandarskib patrulj Be je podalo na lov na uzmoviča* Orožniki so tudi ugotovlli, da bo cigani med potjo konje menjavali in prodajall ln jih imell šest seboj. Žandarjem so priskočili na pomoč že kmetje, ki so se na hitro roko oborožili, kar je pač kateri v nagltcl zagrabil. Za cigane so znali, da so se zatekli pod genturško goro, kjer jih je opozoril eden od njihovih tovarišev, da jlm grozi obkolitev od žandarjev in kmetov. Cigani so konje izpustili in so e_ razbežali na vse strani. Polovljene konje so žandarji odgnall v Koraendo in na Brnlk©j Upanje je, da bodo kmalu tudi tatinsld cigani v rokah pravi-:e. Izpred sodišča. Mladoletnik na zatožni klopi. Kazenskl senat mariborskega okrožnega sodišča j« obsodil na tajni razpravi na dve leti zapora 171etnega posestniškega sina J. 2, iz Žerovincev, ker je 4. februarja ustrelil očeta. Oče je bil kriv družinskega spotlka in prepirov, ker je vzdrževal nedovoljeno razmerje do druge ženske. Zet in tašča obsojena na dosmrtno ječo, Dne 5. februarja zjutraj so našli ob ceatl v Oglenjščaku pri Zg. Polskavl truplo viničarja Karla Mihelak. Že na dan najdbe je prijela žandarmerija 271etnega čevljarja Dragotina Kolar in njegovo taščo, Mlhelakovo 511etno "^io Julijano. Obtožnlca pravi, da je bil po poroki hčerke s Kolerjem v Mihelakovi hiši prepir na dnevnem redu. Ker se je postavila tudi Mihelakova žena na Kolarjevo stran, je sklenil gospodar Karl Mihelak, da bo hišo zapustil. Kljub temu sta sklenila tašča In zet, da se bosta starega zneblla. Dne 4. februarja je Mihelačka zvabila moža na dom, kjer ga je v noči na postelji ubll s sekiro Kolar in je celo mrtvega šestkrat zabodel z nožem. Po groznem dejanju sta morilca počedila spalno izbo ba sta skrlvala truplo celi naslednji dan v kuhlnjL Sele v noči na 5. februarja sta položila umorjenega na cesto, da bi zgledalo, kakor bi bil postal žrtev napada. Mihelakova in Kolar sta bila v Mariboru po priznanju pred sodniki obsojena vsak na doBmrtno ječo. Nevarna tička pred ljubljanskimi sodniki. Mali kazenski senat v Ljubljani je te dni sodil dva nevarna tička, ki sta italijanska državljana. Gre za Ivana Škapina, 351etnega šoferja iz Vipave, in njegovega tovariša Kornelija Portelli. Škapin je že presedel po ječah 13 in pol leta in je bil šofer v Abesiniji med italijansko- abesinsko vojno. Omenjena sta se priklatila preko naše meje z namenom, da bi vlamljala, a nista imela sreče. Obtožnica ju je dolžila dveh vlomov. Ponoči od 5. na 6. januar letos je bilo vlomljeno v Zaninovičevo gostilno v Mostah pri LjubIjani. Plen je bil: velika zaloga sardin, 5 kg sira, cigarete in steklenica hruševca. Gostilničar je imel do 344 Din škode. Ponoči 7. januarja pa je bilo skozi okno vlomljeno v delavnico čevljarskega mojstra Jeršeta na Tyrševi cesti 37 v LjubIjani. Vlomilca sta se plena že razveselila, kajti v roke bi jima padlo 2000 Din gotovine, mnogo čevljev in usnja v vrednosti 3600 Din. Gospodar pa je začutil ponoči ropot in še pravočasno prepodil oba vlomilca. Kmalu nato je policija aretirala Škapina in Portellija. Radi pomanjkanja dokazov sta bila oba oproščena vloma v Zaninovičevo gostilno, za poskušeni vlom pri Jeršetu je bil Škapin obsojen na tri leta, Portelli pa radi dosedanje neoporečenosti na 10 mesecev strogega zapora in na izgon iz Jugoslavije za vselej. Sejk (glavar) Khalil A C — Rowai_, ki je vladal v Arabiji nad 30.000 podanikov in je imel ,700 oseb za služinčad, se je odpovedal prestolu In se je vpisal v Los Angeles v Severni Ameriki na visoko šolo. Prvi angleški kovanci Jurj_. . „ §» Italijanski leUiIee M. Stoppani je dosegel z 10 tisoč kŁ tovora v Ietalu višino 4803 m. Nemški kancler Adolf Hitler je obhajal 20. IV. svoj 48. rojstni dan# Ob tej priliki ga je veliko oboževateljev prosllo za lastnoročni podpis. Ob 201etnlci vstopa Združenih ameriških držav v svetovno vojno je izročila zunanjemu ministru Cordell« Hull vdova predsedniVa Wilsona Wil- sonovo kolajno.