obnovil ocnino Matajurja? novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir št. 5 (846) • Čedad, četrtek, 6. februarja 1997 Ne? Skoda... • :. -. '^1 Alla riapertura interessata anche la filiale di Cividale La Nuova Kreditna apre il 14 febbraio Forse sarà un caso, ma per San Valentino, la festa degli innamorati, aprirà gli sportelli la Nuova Kreditna banka di Trieste, espressione della Banca Antoniana popolare Veneta. L’intento dei nuovi amministratori che si sono dapprima incontrati con le maggiori organizzazioni slovene (SKGZ, SSO, Z-SKD, SDGZ) e poi con la stampa locale, è appunto “provocare” l’innamoramento con la realtà slovena in regione. Esiste infatti la possibilità che il giorno dell’apertura degli sporteli i vecchi clienti della TKB scelgano altri istituti di credito. Per ovviare a queste possibili scelte, che segnerebbe in modo negativo l’inizio della Nuova TKB, gli amministratori padovani hanno mostrato grande disponibilità nei confronti dei vecchi clienti riconfermando depositi e fiducia. A tutti coloro che il 14 febbraio, giorno dell’apertura della banca, daranno fiducia alla Nuova TKB quest’ultima pagherà gli interessi sui depositi dal 22 novembre (il giorno di chiusura della banca) al 14 febbraio. Silvano Pontello, direttore generale dell’Antoveneta e oggi amministratore delegato della Nuova Kreditna banka, ha illustrato i particolari della riapertura che interesserà anche la filiale di Cividale del Friuli. Pontello ha sottolineato che il 98 per cento dei depositi sono garantiti. Questi ammontano a circa 400 miliardi di lire. “Speriamo che il giorno dell’apertura nessuno si presenti a ritirare i soldi, ma piuttosto a versare. La nostra è una banca sicura in quanto fa parte del gruppo dell’Antoniana popolare Veneta” hanno rimarcato in coro gli amministratori durante l’incontro con i giornalisti. Infatti proprio oggi il gruppo bancario padovano firmerà l’acquisizione di In-terbanca, un’operazione da 700 miliardi di lire. L’Antoveneta controlla la Nuova Kreditna banka con 50 miliardi di capitale e resterà azionista di maggioranza (70 per cento) anche quando entreranno le due banche slovena e croata, o-gnuna con il 15 per cento. Gli amministratori non si sono sbilanciati sul nome delle due banche, anche se negli ambienti economici circolano già alcune voci. L’iniziativa porterà dunque alla possibile apertura di sportelli della Nuova kreditna anche in Slovenia ed in Croazia. La banca premierà gli o-peratori economici che le daranno fiducia. In questo senso gli amministratori hanno predisposto una serie di progetti da concordare con la realtà economica ed imprenditoriale. Negli incontri che hanno avuto con i rappresentanti della comunità slovena, gli amministratori della Nuova Kreditna hanno assicurato che quanto prima allargheranno il consiglio di amministrazione ad uno o due componenti della minoranza slovena. L’operazione dovrebbe realizzarsi entro breve tempo e ad entrare in banca dovrebbero essere due noti rappresentanti dell’imprenditoria slovena. La dirigenza della Nuova TKB intende inoltre trasferirsi a breve nei nuovi locali di piazza Oberdan a Trieste. A questo proposito i nuovi dirigenti si sono detti pronti ad affittare una parte del nuovo palazzo ad enti e associazioni della comunità slovena. Blumarji iz Crnegavarha so med narbuj starimi tradicionalnimi beneškimi pust uovi, ki pov-sierode, kamar gredo vzbudijo veliko radoviednost an interes, saj so pru lepi an elegantni. Tisti, ki jih želi odblizu občudovat an videt na pravem mestu, kak je čarnovarški pust, naj sprejme vabilo Planinske družine an gre v nediejo 9. februarja popudan v čarnivarh ŠPETER sobota 8. februarja ob 20. uri v občinski dvorani NAŠ DOMAČI JEZIK, predstavitev del 3. natečaja sobota 15. februarja ob 19. uri v Beneški galeriji LOJZE SPACAL, retrospektiva grafik ob 20. uri v občinski dvorani TRŽAŠKI OKTET, koncert ljudskih in umetnih pesmi nagrajevanje natečaja NAŠ DOMAČI JEZIK in nastop nagrajencev Sorgente slovena per il Natisone? Toma d’attualità la possibile captazione di una sorgente di Staro Selo, a pochi chilometri da Kobarid, da parte del Consorzio acquedotto Pojana di Cividale. Se ne era parlato dopo che, nella primavera del 1994, erano iniziati i lavori per la captazione dell’Arpit, nel comune di Pulfero. La sorgente di Staro Selo, che sfocia nelFIsonzo, sarebbe stata l’alternativa che avreb- be permesso di evitare, almeno in parte, i prelievi dell’Arpit e della sorgente Pojana. Sarebbe stato però proprio il consorzio cividalese, ha affermato lunedì il sindaco di S. Pietro al Natisone Giuseppe Marinig nel corso del consiglio comunale, a interrompere la trattativa con la Slovenia. In particolare, Marinig ha fatto il nome dell’allora presidente del consorzio Giu- seppe Pascolini. Ora Marinig rileva “un nuovo interesse da parte dell’attuale presidente Marseu”, parla di “tempi abbastanza ristretti” e fa sapere di aver ricevuto pochi giorni fa una sollecitazione da parte del sindaco di Kobarid Pavel Gregorčič. Il Comune di Kobarid potrebbe infatti ottenere un finanziamento da parte dell’Unione europea per realizzare una condotta che convoglierebbe la sorgente di Staro Selo nel Natisone. Ora “dipenderà dalla volontà del consorzio portare a termine o meno la trattativa”, ha concluso il sindaco Marinig. Una decisione politica che rappresenterebbe una novità nel campo della cooperazione per quanto riguarda le risorse idriche. Va comunque ricordato che della vicenda si erano interessati in passato il ministero degli Esteri italiano e quello sloveno, auspicando una conclusione positiva della trattativa, (m.o.) Planinska družina Benečije stopa v peto lieto delovanja V petak je imiela v PodvarSču občni zbor an veselo družabnost Predsednik Igor Tuli je dau diplomo tistim petim super planincem, ki so lani paršli do varha Montblanca Beri na 4. strani Pridita v saboto v Špietar “Se navast kiek novega je nimar h nutu, na pozabit, kar se zna, je nimar pametno. Mi želejemo puno se navast an nečemo nič pozabit. Sladke slovenske besiede, ki že vič ku an taužint liet so glas tele zemlje, šele zvonijo po naših dolinah, an takuo k’se ne more ustavit vietra, kar miez perji šumi, se ne more ustavit sladke besiede, ki s sarca nan gredo na usta. Zak vemo, de je pametno, an zak nas veseli guorit an poslušat. Sele an le napri bomo guoril naš domači jezik!". S telimi besiedami je Bruna Dorbolò, odbornica za kulturo an podžupanja v Š-pietru, napisala kak pomien ima konkorš Naš domači jezik, ki bo v saboto 8. februarja ob 20. uri v Spietre za dan slovienske kulture na iniciativo špietarske občine. Tele lepe besiede so tudi vabilo vsakemu od nas, naj ljubimo naš jezik, naj ga varje-mo an spoštujemo, kar lahko an pošteno nardimo le če ga nucamo, če guormo po slo-viensko. Vse je v Spietre par-pravjeno za konkorš Naš domači jezik, ki bo lietos že trecji krat. Ries nie bluo puno cajta za se vpisat, se pa troštamo, de se ga bo udeležilo puno naših ljudi. Na vsako vižo pridita v saboto zvičer v Spietar poslušat, kaj so domači avtorji lietos na-pravli. Vam bo lepuo an veselo, zatuo najta zamudit tele lepe parložnosti. novi mata j ur Četrtek, 6. februarja 1997 2 L’estensione della ferrovia fino a S. Pietro chiesta dal consiglio comunale Un binario per le Valli Saccù: “Prima ci vuole uno studio di fattibilità’' - Approvati dall’ assemblea due piani particolareggiati che riguardano le frazioni di Azzida e di Cedron Aktualno La statale Udine-Civida-le-Stupizza da ampliare e inserire nel tessuto viario dell’Alta valle dell’Isonzo e dell’autostrada Alpe-Adria, il tratto ferroviario tra Udine e Cividale da estendere fino a S. Pietro al Natisone e collegare con la rete slovena che va da Nova Gorica a Jesenice. Sono le richieste espresse lunedì dal consiglio comunale di S. Pietro attraverso due ordini del giorno, votati all’unanimità tranne un’astensione di Renato Osgnach (Lega Nord) su quello che riguarda la ferrovia. Presentando i due documenti a nome della Lista civica, il sindaco Giuseppe Marinig ha ricordato l’interessamento espresso in passato dalle Ferrovie dello Stato alla proposta di estensione della rete ferroviaria. Per il capogruppo della lista di opposizione Magda Saccù si tratta di “proposte interessanti, che però necessitano di un progetto di fattibilità” che dovrà essere realizzato “assieme alle altre amministrazioni”. Un altro aspetto legato alla viabilità è stato affrontato con un’interrogazione della minoranza sulla regolamentazione del traffico 9 I La curva a nord di S. Pietro dove inizieranno i lavori di rettifica Una perdita di un centinaio di milioni per il Comune, ha calcolato Marinig, visto che l’amministrazione comunale non potrà più contare sugli interessi fruttati dal deposito che aveva presso un istituto bancario di S. Pietro. Infine, l’assemblea ha approvato i piani particolareggiati “Mea 1” di Azzida e “Peschiera” di Cedron. Per quest’ultimo sono state respinte le due opposizioni presentate al progetto. Michele Obit all’interno del capoluogo. Marinig ha tra l’altro annunciato che la statale, all’interno del paese, rimarrà chiusa per circa un mese a causa del rifacimento della rete idrica e della rettifica di una curva. Altri ordini del giorno, presentati dalla Lista civica, hanno riguardato la richiesta di finanziamenti per la messa a norma degli edifici scolastici e pubblici, la richiesta di un intervento legislativo per la riduzione ed eliminazione dei vincoli fiscali determinati dalla Siae e la gestione della tesoreria comunale. Quest’ultima è passata alla tesoreria unica provinciale. Dalla storia della ferrovia Cividaie-Kobarid Quando Musoni chiedeva... Ecco come nel 1920 Francesco Musoni, consigliere provinciale, descriveva al consiglio, in una interrogazione firmata anche da mons. Ivan Trinko, la situazione della tratta ferroviaria Cividaie-Kobarid: “Il servizio di tale linea è assolutamente insufficiente ai bisogni. Vi sono solo due coppie di treni al giorno, di cui una nelle prime ore del mattino e l’altra tra le 19 e le 20 di sera. Chi da Udine o da Cividale voglia recarsi oltre, anche per poche ore, è costretto a perdere una ir.tera giornata. Similmente chi arriva da Caporetto o S. Pietro o dalle stazioni intermedie discende a Cividale arrivandovi alle otto del mattino non può ripartire prima delle otto di sera... C’è la necessità di aggiungere ancora una coppia di treni o almeno delle vetture per passeggeri al treno merci...” Prejšnje dni sem prebiral izpoved sodnice Grazie Pradelle, ki je v okviru sodne preiskave o bombnem atentatu v milanski kmečki banki, pred četrt stoletja, odkrila skriti arhiv notranjega ministrstva v neki baraki v rimskem predmestju. Sprva je odnesla par sto map, pozneje pa je evidentirala vse. Podatki so taki, da ti gredo mravljinci po hrbtu: policija je s svojimi pomočniki nadzorovala tri milijone državljanov. O vsakem je vodila mapo in vanjo devala tudi najmanj- še podrobnosti. Najpogosteje so to bile tudi babje čenče. Namen je bil jasen: čimveč ljudi kompromitirati, zbrati v mapah dokaze o “sovražnikih domovine”, da bi jih v vsakem trenutku očrnili ali celo kaznovali. Razumljivo je, da so v tej nezakoniti dejavnosti blesteli vaSki ovaduhi “gla-dia” ali podobnih organizacij. In da je med mapami marsikatera posvečena prav beneškim Slovencem. O tem je pričal znani gladiator Trinko pred senatno komisijo, ko je dejal: “Vse poznamo enega po enem . Potrdil mi je senator Battello, ki je bil nekaj let član medparlamentarnega odbora za raziskavo ozadja terorističnih dejavnosti. Milanski sodnik dr. Gerardo D’Ambrosio pa je v sedemdesetih letih dobil nekaj gradiva iz urada za posebne posle pri notra njem ministrstvu. Tam je bila tudi mapa, na kateri je pisalo: “Unione slovena - SI-OT". Skratka, nadzorstvo nad manjšino je bilo kapilarno. Toda sedaj v Viminalu sedi “gentleman”, ki se piSe Giorgio Napolitano. Tudi o njem je bil obsežen dosje. Pri krmilu Italije sedi demokratična vlada, ki početje vohljačev preteklih desetletij odločno obsoja. Prav zato... prosim, ne objavite vesti, da je bil ves arhiv urada za posebne za- deve uničen, zažgan, raztrgan. Prvič ne zato, ker bi vam nihče ne verjel. Stoti-soč dosjejev tajne službe Sifar so v Sestedesetih letih uničili..., s fotokopirnim stroijem. Tokrat bi gotovo ne bilo drugače. Ne, ravnajte po zgledu demokratične češkoslovaške. Ta je vsakemu izmed državljanov, ki je bil v dosjejih tajne policije poslala pismo s sporočilom, da je dosje na razpolago. Če želi, ga lahko odnese domov. Bo že sam sklenil, kaj ohraniti za spomin in kaj uničiti. Rad bi namreč, da bi svojici prebrali Dori-čev, Kontov, Blasutto, Markičev dosje. Prepričan sem, da bi tudi iz te umazane birokratske pisarije jasno izhajala veličina teh naSih rojakov in podlost njihovih ovaduhov. A Ptuj impazza il carnevale Carnevale a Ptuj A Ptuj e nei ditorni il carnevale è impazzito e durerà fino all’ 11 febbraio. La più importante manifestazione carnevalesca in Slovenia, giunta alla sua 37. e-dizione, è incentrata sulla singolare maschera locale, kurent, che ogni anno richiama più di 50 mila visitatori. L’apice della manifestazione si avrà domenica 9 febbraio con il grande corteo mascherato che si sno- derà dalle ore 14 per le vie e le piazze cittadine ed al quale prenderanno parte numerosi gruppi carnevaleschi sloveni ed esteri. Presenti anche i “kurenti” con i loro vestiti in pelle di pecora ed i campanacci intorno alla cintura. Kučan primo Il presidente della Repubblica slovena Milan KuCan rimane il personaggio pubblico più amato dalla gente. Nella speciale graduatoria il presidente slove- no guida la classifica già da qualche anno a questa parte senza grossa concorrenza. Da tempo assegnato anche il secondo posto, che spetta al premier Janez Drnovšek. In salita nella classifica della popolarità il neopresidente del parlamento, il popolare Janez Podobnik. Turisti in aumento Il numero dei turisti che passa le proprie vacanze in Slovenia è in aumento. Nel 1996 circa un milione e 600 mila persona ha soggiorna- to nella vicina repubblica il che rappresenta il 5 per cento in più dell’anno pre-cendente. 11 numero globale dei pernottamenti è di poco inferiore ai 6 milioni. Il gettito valutario, dai dati emersi dalla Banca di Slovenia, si aggira attorno ad un miliardo e 300 milioni di dollari. Tra i centri più amati dai turisti primeggiano le grotte di Postumia, visitate nel 1996 da oltre 300 mila persone. Za Primorski skupni dogovor in zadruga Zadruga, ki bo izraz vseh Slovencev v Italiji, bo 1. marca prevzela lastništvo Primorskega dnevnika, najpomembnega časopisa naše manjšine. Za takšno izbiro so se odločile najpomembnejše družbeno-poli-tične sredine znotraj manjšine, ki so priskočile na pomoč dosedanjim lastnikom, ki so se zaradi finančnih težav znašli v krizi in niso imeli zadostnih garancij, da bi lahko časopisu zagotavljali primerno prihodnost. Izbira je padla na zadrugo, ker se je z njo želelo nuditi vsem, ki bodo za to pokazali interes, da se včlanijo v zadrugo Primorski dnevnik in s tem postanejo solastniki edinega zamejskega dnevnika. Pobudniki zadruge (ob predstavnikih uredništva in tehničnega osebja so to bili še obe krovni organizaciji, SKGZ in SSO, slovenske organizacije videmske pokrajine ter Demokratski fo- bo na takšen način lahko zagotovil boljšo bodočnost in se rešil hudih finančnih težav, v katerih se je znašel še posebno v zadnjih mesecih. Takšen način reševanja PD lahko pomeni kažipot tudi za sorodna vprašanja, ki se nam postavljajo znotraj naše skupnosti. 2e danes imamo nekatere večje kulturne ustanove, ki so izraz obeh organizacij civilne družbe, SKGZ in SSO. Njim se torej pridružuje še Primorski dnevnik. Na tej poti bo treba tudi nadaljevati, saj ne obstaja več kakšnih posebnih razlogov, da bi se znotraj manjšine ne našli skupni jezik za vprašanja, ki so skupnega interesa. Obdobje stroge in konfliktualne bipolarnosti se mora umakniti obdobju sodelovanja in iskanja skupnih rešitev. Takšno razmišljanje nas bo vsekakor prej pripeljalo do formiranja skupnega zastopstva, o katereme že ne- /Priimki PRIMORSKI DNEVNIK / SPOROČILO SKUPNEGA PREDSTAVNIŽ Primorski dnevnik bo le vse manjšinske skupno Poziv za pristop k zadrugi, ki bo prevzela časot TRST - Vreraj so se skupno s predstavniki novinarjev in tehničnega OR«hja »pei sracali predstavniki skupnega slovenskega pmistavnUfva. da i» razpravljali o prihodnosti Pti* rucasieg.1 dnevnika. Dogovorili «> sc, naj bi lastništvo c*K*piM prevzeto zudruiu, ki bo odprta vsem iiripadniKom slovensko manjšim» v llalijt. Ob koncu srečanja *o izdali siodeCn «porodim Ob iiiub krizi, ki jv ogrozila trbsto) Primoctkvjfii dnevnika, smo f)ivdstz\7iik\ političnih in družbenih komponent .S’/overi-cnv v Miji. ki .se t.»a» v skupno*» ptvdlavu MSCi-...'Mitji.nÀxum.. né ixedlaitiMili- iti tbckarkv, {^oglobljeno pmu-dll njegov puhmj in motnosti za «tegovo rotitev. V zavesti e izjemnem pome* «n občil v življenju in pri razvoju nate skujMUjsti ter p vlogi tslijieoa sioutnskega dnevnika v Italiji smo ugotovili, da se jo pri Primorskem dnevnika učrp,dx zgodortusku fora*. Sedaj vsi Cuiuno potrebo po najširši prepletenosti vseh prijìa-datisov manjšine z ustvarjalci naiven dnevnika, da bntlo kljub se vodno budi finančni stiski, zujitmooni pogoji xa njegov nadaljnji obstoj hi razvoj, obenem * pravico do postane informacijo v duhu odp/tot-ti in ob unofttfvaniu nhnulnv raz- Teko se jo rodila zamisel o nuuiitinskvgi ustanovitvi Zadrug» Primorski pruinosi!, dnevnik, ki nuj bo odprte vsem l*rvi zLot i pripadnikom rutin narodnostne dnevnik bo skupnosti in ki naj prevzeme Podpisani) k butni stili Primorskega dnevni- mo \ se lutìe ! k& in družbe, ki ga Izdaje z ja- K» intintilo iv. mirni prispevki. saj grv xa zel Delovna skupina omenjanih pno vprašanj komponent jv priitravila osati- varujemo. da tke temeljne listine o mimmi h svojih pristo, zadruge, nfotmga statuta in vr>- podi»rek. iihtega pravilnika, korujKawn- Da tv p» so se v okviru skupnemu Slovenska predstavništva dogovorilo se o Slovanska osnovanju odbora garantov za medite vsnnuinjsinÀogii pome- Siovt na In o postopku za nerodno vi nttm'.rujù vptusanje. kako zugo- S loviti ratnnitnjsiiisku lastništvo________________( rum Slovencev, slovenski komponenti DSL in SKP in Slovenska skupnost) želijo, da bi Primorski dnevnik še v večji meri, kot doslej, postal izraz pluralne razčlenjenosti Slovencev v Italiji. V ta namen so pripravili temeljno listino o namenih zadruge, njene statut in volilni pravilnik. V okviru tega dogovarjanja so se zmenili, da bodo imenovali odbor garantov za vse medije vsemanj-šinskega pomena. Skupno zastopstvo se je nadalje dogovorilo, da bo imenovalo posebno strokovno komisijo z nalogo, da pripravi izhodišče o nadaljnem upravljanju vse manjšinskega lastništva in uporabo nepremičnin, ki služijo naši zamejski stvarnosti. Prvega marca torej bo Primorski dnevnik prešel pod upravo zadruge, ki je izraz celotne naše realnosti. To dejstvo ni pomembno samo za časopis, ki si kaj časa govorimo in ki ga bo treba prej ali slej tudi uresničiti. Ravno tako pomembno je, da bosta SKGZ in SSO poiskali vse več načinov povezovanja in sodelovanja, saj obe organizaciji skrbita za celo vrsto ustanov skupnega interesa. Potrebno bo, da skupaj izoblikujeta organizem, ki bo prvenstveno skrbel in koordiniral tovrstna vprašanja in bo vzpostavil konstruktiven dialog tudi za Slovenijo. Izogniti se bo treba veliki zmedi, ki je nastala ob koncu lanskega leta, ko so predstavniki posameznih ustanov, mimo vseh dogovorov, same reševale svoje finančne težave, na žalost večkrat “na koži” drugih, ki so zaradi tega dobili manjši kos kruha. Vse to je treba urediti in se skupaj dogovoriti. To je po našem mnenju predvsem naloga SKGZ in SSO. ima Stojan Spetič Četrtek, 6. februarja 1997 Pubblicato dalla Lipa un libro di lettura per bambini Sonce sieje - Parve bukva za te male L’editrice Lipa di S.Pietro al Natisone ha finalmente realizzato il primo libro di lettura per i piccini “Sonce sieje - Parve bukva za te male”. Si tratta di una pubblicazione molto attesa da parte di insegnanti e genitori desiderosi di avvicinare i fanciulli ai testi sloveni dialettali. Il libro propone dunque pagine antologiche in una parlata slovena comune delle Valli del Natisone ad uso dei bambini della prima età scolare. Risponde perciò anche ad una esigenza didattica nell’ambito dei corsi di lingua e di cultura slovena, progetti in attuazione da parte di alcune amministrazioni comunali. Grazie al contenuto il libro di lettura avrà una sua validità e un u-so anche negli anni futuri. Il libro “Sonce sieje” (Splende il sole) si compone di tre unità tematiche: la casa, il paese e l’ambiente. Queste si intrecciano in una griglia del tempo secondo le stagioni e le ricorrenze dell’anno con una semplice trama narrativa. Le tre unità comprendono la descrizione delle cose inoltrandosi dall’intimità della casa all’ambiente più ampio, la vita della famiglia, il lavoro, il gioco, gli animali, le piante, gli elementi paesaggistici, le tradizioni, le filastrocche, le fiabe, i proverbi. I testi sono tratti da una ampia ricerca delle maestre Claudia Salamant e Marina Pocovaz, insegnanti presso il Centro bilingue di S.Pietro al Natisone. Ad essi si aggiungono testi tratti da diverse pubblicazioni, come il “Vartac” del concorso Moja vas e dagli albi “Naše prav-ce” della scuola materna bilingue ed altre. La redazio- IL * Una delle illustrazioni di Luisa Tomasetig ne del libro è realizzata, per il Centro Studi Nediza, da Mjuta Povasnica, autrice di testi per ragazzi, che ha provveduto ad una soluzione ortografica uniformata e semplice. Le illustrazioni, tutte a colori, sono di Luisa Tomasetig, nota pittrice locale, che ha al suo attivo numerose pubblicazioni, mostre e stages di educazione all’immagine per ragazzi. Le illustrazioni assumono il colore come elemento espressivo e funzionale alla scansione cronologica dei testi scritti. Le illustrazioni sono tratte dall’osservazione diretta di ambienti delle Valli del Natisone ormai in via di sparizione e riproducono situazioni della vita di ogni gior- no di una piccola comunità, le tradizioni narrative, religiose e dei costumi visti con gli occhi dell’infanzia. Le figure sono uno stimolo all’osservazione, al recupero e al consolidamento del lessico ed una sollecitazione al confronto con le persone della famiglia, gli educatori e gli amici. In conclusione “Sonce sieje” è un libro bello ed utile, unico nel suo genere, tutto pensato, scritto e realizzato nelle Valli del Natisone. E perciò non dovrebbe mancare nelle nostre case. C. Salamant, M. Pocovaz, M. Povasnica -Sonce sieje, parve bukva za te male - Cooperativa Lipa editrice, S.Pietro al Natisone 1996 Sbvenski učitelji Argentine vSpetru 30. januarja je bila na obisku v Nadiških dolinah skupina kakih 18 učiteljev, ki so prišli večinoma iz Argentine, nekateri pa tudi iz Avstralije. Slovenski učitelji so se največ Casa zadržali v dvojezičnem šolskem centru v Špetru, kjer so imeli hospitacijo. Porazdeljeni po skupinah so tako nekaj ur z velikim zanimanjem sledili pouku v vsakem od petih razredov. Nato so se zadržali v pogovoru z ravnateljico prof. Živo Gruden in nekaterimi učitelji in se tako seznanili s specifiko slovenskega izobraževanja ter širšo problematiko Slovencev v videmski pokrajini. Dvojezična šola je pri vseh vzbudila precejšnje zanimanje. Marsikdo med njimi je bil zelo presenečen, najprej glede tega, kako so otroci sproščeni in predvsem, kako znajo. Sledil je obisk Lan-darske jame, kjer je Živa Guden predstavila ta najpomembnejši spomenik v Benečiji z naravnega, zgodovinskega in umetniškega zornega kota. Iz Nadiških dolin so se nato slovenski učitelji peljali v Čedad, kjer so si o-gledali Hudičev most in stolnico. Naj na koncu povemo, da je do obiska prišlo na pobudo Zavoda za šolstvo republike Slovenije ter tirada za Slovencev po svetu. Rezija: je Catia predsednica folklorne skupine V vodstvu Rezijanske folklorne skupine je prišlo do zamenjave in prvič v dolgi in častitljivi zgodovini pomembne kulturne ustanove, zametki katere segajo v leto 1835, je bilo mesto predsednika zaupano ženski in sicer Catii Quaglii. Občni zbor folklorne skupine, ki je bil v soboto 25. januarja je sprejel predlog dosedanjega vodstva, na čelu katerega je od 1989. leta torej v zadnjih osmih letih bil Nevio Madotto, in jo izvolil za predsednico. Catio Quaglio, mlado dekle iz Solbice, dobro poznamo, saj je aktivna v vsem kulturnem življenju v rezijanski dolini. Pravzaprav kulturnemu ljubiteljskemu delovanju posveča ves njen prosti čas. Sodeluje z našim in drugimi časopisi, predvsem pa vodi žensko pevsko skupino Rože majave, ki ima za sabo le nekaj let delovanja, se je pa predstavila na številnih koncertih in je že izdala knjigo rezijanskih ljudskih pesmi ter kaseto. Catii entuziazem ne manjka, pridobila pa je v teh letih tudi precej izkušenj, kar ji bo zelo pomagalo tudi pri vodenju Rezijanske folklorne skupine. Pomagali ji bodo v vodstvu še Lionello Razza iz Ra-vance, Natasha Coos in Barbara Giusti iz Njive, Attilio Foladore in Lorenzo Pola iz Osojan. V nadzorni odbor sta bila izvoljena pa Rossella Foladore iz Osojan in Sandro Quaglia iz Solbice. Dejavnost folklorne skupine bo prav gotovo zelo bogata tudi v letu 1977. V soboto 1. februarja je skupina v prostorih “Rozajan- Catia Quaglia ske kulturske hiše” ponovno začela z vajami, ki se bodo nadaljevale vsako soboto do konca aprila in so odprte vsem, mladim in starim. Vaje so priložnost za godce in za plesalce, da tudi bogatijo svojo ponudbo. Rezijanska kulturna tradicija je namreč izjemno bogata in nas vseskozi preseneča. V nedeljo, recimo, je Rezijanska folklorna skupina nastopila na Pustu v Fojdi in ob tej priložnosti je predstavila zelo lep ples, ki ga je predkratkim vključila v svoj program, to je “kolo”. Gre za precej strukturiran ples v primerjavi z navidez preprostimi koraki rezijanskih plesov, ko se tudi plesalci, ki v rezijanski tradiciji večinoma plešejo vsak sam, držijo med sabo in plešejo v krogu. Novi predsednici in rezijanski folklorni skupini želimo mnogo uspehov. Brošuro je pravkar izdala Zadruga Lipa iz Spetra Patriarhov meč Na pobudo “Nediže” je izšla v slovenščini in italijanščini Pri zadrugi Lipa v Spetru je na pobudo Studijskega centra Nediža pred kratkim izšla še ena brošura iz ciklusa“Schede storiche”, ki je posvečena zgodovini Beneške Slovenije in okolice. Ze sam naslov “Patriarhov meč” opozarja na vsebino drobne, a vabljive in zanimive knjižice. Tokrat, sicer v zgoščeni obliki, je v središču pozornosti politična in cerkvena zgodovina Ogleja in to od ustanovitve mesta do razširitve njegovega verske oziroma duhovne o-blasti in še kasneje do nastanka in razvoja države Patriarhov. V brošuri so dogodki obravnavani na preprost a učinkovit način, ne da bi se zavstavljali ob krutih dogodkih in krvavih bitkah med sovražniki. Posebna pozornost je posvečena patriarhu Bertrandu, njegovemu veličastnemu ustoličenju, ko mu je bil darovan znamenit nieč, pa tudi zgodovinskemu pomenu človeka, oblastnika, ki “je znal enako dobro ravnati s pastora-lom in mečem”, kot je bilo o njem zapisano. V brošurici je posvečeno nekaj prostora tudi Landarski gastaldiji in širšemu vprašanju nastajanja fevdalnega sistema ter vlogi Čedada kot prestolnici langobardske vojvodine v Furlaniji. Brošuro bogatijo risbe v črno-belem, skoraj na vsaki strani po e-na, ki so delo Alessandre D’Este, slikarke in profesorice na Likovni šoli v Vidmu. Tekst je napisala pa Mjuta Povasnica. Naj na koncu še dodamo, da je Studijski center Nediža izdal brošuro tako v slovenskem kot italijanskem jeziku z očitnim namenom, da se razširi krog bralcev. Tako je doslej v italijanskem jeziku izšlo sedem brošur iz iste z-birke, v slovenščini pa 4 in sicer “Votlina pri Bijarču”, “Landarska jama”, “Pavel Diakon pripoveduje” in sedaj “Patriarhov meč”. Recentemente con un atto notarile Si sono costituite le Beneške korenine Il gruppo musicale Beneške korenine si è recentemente costituito anche dal punto di vista formale con un atto notarile. Diretti da Davide Clodig questi ragazzi hanno partecipato a talmente tante iniziative culturali nell’arco di nove mesi, da farci pensare che esistano da sempre. In realtà il gruppo, ancora del tutto informale, si è presentato per la prima volta l’8 marzo a S. Pietro al Natisone ed aveva colpito molto favorevolmente il pubblico. Evidentemente sono scattati i meccanismi giusti anche all’intemo del gruppo, se da quel momento in poi ha continuato a crescere, ampliando il proprio repertorio, avvicinando anche altri ragazzi e partecipando ad innumerevoli appunta- menti culturali e non solo nelle Valli del Natisone. Come si diceva, le Beneške korenine ora si sono dotate anche dello statuto in cui hanno fissato le finalità che intendono perseguire e che sono quattro: “conservare, valorizzare e sviluppare il patrimonio culturale, in particolare musicale, degli sloveni delle Valli del Natisone”; registrare, raccogliere e pubblicare il materiale inerente l’attività svolta; favorire l’incontro tra i giovani residenti nelle valli del Natisone ed il confronto con altri gruppi giovanili facenti riferimento alla minoranza slovena in I-talia e non; stimolare la collaborazione e la reciproca conoscenza tra le realtà che perseguono finalità affini”. Esposito ospite della rassegna “Contatto! Patrizio Esposito, artista napoletano che ha partecipato lo scorso anno alla manifestazione “Postaja Topolove”, è uno dei protagonisti della rassegna “Contattoff”, organizzata dal Centro servizi spettacoli di Udine. Esposito sarà presente venerdì 7 e sabato 8 febbraio, alle 22, nel teatro S. Giorgio di Udine, in via Grazzano, dove presenterà una performance dal titolo “Dimore”. Nella seconda data, quella di sabato, sarà accompagnato dalle fisarmoniche di due giovani musicisti delle Valli del Natisone, Davide Clodig e Marco Cu-covaz. Patrizio Esposito lavora prevalentemente nel campo della fotografia (ricordiamo che a Topolò ha presentato lo scorso anno una serie di straordinarie diapositive, frutto dei suoi lunghi viaggi in varie parti del mondo) ma si occupa anche della pubblicazione di libri per una casa editrice napoletana indipendente. novi matajur četrtek, 6. februarja 1997 4 O avtonomiji spet živahna razprava Tokrat jo je sprožil tržaški župan Riccardo Illy Aktualno Večkrat smo že poročali o pobudah, ki se ciklično pojavljajo v javnosti in ki zadevajo vprašanje avtonomije. Največkrat gre za kampanilistične in škodljive poglede o ločevanju med Trstom in Vidmom, ki sta postala nekakšna stalna antagonista v naši deželni stvarnosti. Novost na tem področju pa predstavlja pobuda tržaškega župana Riccarda Illyja. Prvi človek mesta v zalivu namreč predlaga deželni referendum za upra- vno avtonomijo Trsta. V ta namen je že ustanovil poseben odbor, ki bo zbiral podpise za ljudsko glasovanje. Zupan Illy je pri predstavitvi pobude podčrtal, da leta nima namena razbiti deželne enotnosti, ki bo po njegovem ogrožena, če se ne bo znalo valorizirati posamezne upravne in zemljepisne specifičnosti. Takoj po predlogu župana Illyja, so se oglasili predstavniki tržaške desnice, ki so predlagali avtonomijo Trsta po zgledu pokrajine v n 11111 I il Klil Sedež deželnega sveta v Trstu Bocnu (Bolzano). Medtem pa so se v Ogleju ponovno zbrali zagovorniki furlanske avtonomije. Skratka, kar nekaj različnih pogledov o vprašanju avtonomije. Ob tem ne smemo pozabiti, da bo kmalu steklo delo dvodomne komisije (Bicamerale), ki bo razpravljala in odločala tudi o teh problematikah. Vse bolj očitna postaja težnja ljudi, ki ne trpijo centralističnih pogledov, ne glede, če ti prihajajo iz osrednjih državnih sredin ali od Dežele. Vse bolj se javne uprave prizadevajo, da bi dobile čimveč kompetenc in bi se tako izognile škodljivi in moreči birokraciji. Da v naši deželi vlada zanimanje za tovrstna vprašanja, nam dokazujejo tudi visoki volilni konsenzi, ki jih je deležna Severna liga, ki je nastala prav na osnovi federalizma in krajevnih avtonomij. V zdajšnji zmedi predlogov in različnih pogledov je res težko ugotoviti, kakšen je najboljši recept in kakšne so najprimernejše strategije za dosego cilja: široke avtonomije. Vprašanje pa je toliko akutno, da zahteva resen pristop s strani vseh, ki so istitucionalno poklicani, da ga nastavijo in tudi rešijo. Če tako ne bo, se bo zgodilo, da bo med ljudmi ra-stlo nezadovoljstvo in da bodo nagrajevali tiste stranke in gibanja, ki so najbolj glasne glede federalizma in avtonomije, četudi pri tem uporabljajo veliko demagogije in populizma. “Planinska” stopa v 5. lieto delovanja V petak je biu v Podvaršču občni zbor društva Prijatelju Likarju so podelil častno beneško državljanstvo Člani Planinske družine Benečije so se v petek 31. januarja zbrali v velikem številu v gostilni v Podvaršču (Podbonesec) na vičeriji an družabnosti, ki je bila le grede tudi občni zbor. Na njem so pregledali opravljeno dielo v lanskem lietu, poviedal, kak je program za lieto 1997 an imenoval tudi novo vodstvo planinskega društva. Planinska družina Benečije, ki gre lietos v peto lieto delovanja an se je malo cajta od tega upisala v Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji (ZSSDI), ima za sabo puno na-retega, je jau predsednik Igor Tuli, ki je na-šteu vse iniciative, ki jih je PDB spejala: od tečajev telovadbe an plavanja, do večerov z diapozitivi, od izletov po breguovih do organizacije tradicionalnih praznikov (kresuovi, pust...). Na adno rieč se niesmo nikoli zabil: guorit od naše kulture. Dielal smo na terito-rju, med ljudmi - je jau še Igor -, an vsiem smo pravli, de kor ohranit tisto bogatijo, ki nam jo dajejo naš izik, naše piesmi an navade. Niesmo bili nikoli zaparti an z vsiemi smo gledal ušafat konstruktivni dialog. Na koncu svojega pozdrava je ponoviu idejo, de bi se vsi Slovenci iz videmske pokrajine združili v adno močno organizacijo. “Smo imieli srečanja z raznimi društvi an upamo, da jih bomo zbral vse okuole adne mize”. Dva projekta, ki nista bila še uresničena pa ostajata v programu sta topografska karta Nadiških dolin an koča na Matajurju. An pru za uresničitev telega zadnjega projekta Planinska družina Benečija lahko računa an se operja na svoje sile, ki niso majhane, če upoštevamo veliko število vpisanih, ki jih ima. Lahko računa tudi na prijatelje iz drugih planinskih društev še posebno tistih blizu meje, kot je bluo poviedano v petek zvičer med številnimi pozdravi. Med njimi naj o-menimo tistega od Joška Kukovac, ki je predlagu, de bi povezali niti starega an novega beneškega planinskega društva. Se priet so poročilo predsednika dopunli blagajnik Miha Coren an predsednik nadzornega odbora Germano Cendou. Potlè so pa dal tudi priznanja an diplome. Ta parva je šla tistim petim super planincem, ki so lansko polietje paršli na varh Mont Blanca, potlè godcu Grazianu iz Čamegavarha, prijatelju Zdravku Likarju so pa dal “častno beneško državljanstvo”. Potlè so bile elecjone za novo vodstvo, ki bo v svoji sredi izbral novega predsednika an bo gotovo še Igor Tuli, saj je prejel tudi največ glasov. Pomagali mu bojo Dante Cencig, Michele Coren, Germano Cendou, Romina Cencig, Alvaro Zantovino, Lia Specogna an Fabio Ciccone. Kar pride reč, de je tri novih imen, da končno sta paršle v vodstvo an dvie žene an de ima “oblast” Camivarh. Finančni dokument je temeljni preizkusni kamen za sedanjo deželno večino Deželni svet o proračunu Pomembno novost naj bi predstavljala pozornost do hribovitih področij naše dežele Deželni svet te dni razpravlja o letnem proračunu, ki sta ga v ponedeljek predstavila v prvi komisiji predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder in odbornik za finance Michele Degrassi. Postopek za sprejetje proračuna bi moral biti po predvidevanjih dokaj hiter, saj je v tem tednu predvidena razprava v vseh pristojnih deželnih komisijah. Če ne bo nepredvidenih zapletov, bo predlog proračuna prihodnji teden ali kvečjemu kakšen dan pozneje na dnevnem redu zasedanja deželnega sveta. Po predvidevanjih naj bi bila večina predlaganih popravkov sprejeta ali zavrnjena že v komisiji, vsekakor pa bo potrebno počakati na razpravo v deželnem svetu, da se bo videlo, ali bo deželna vladna večina dobila podporo ali ne. Cruderjev odbor namreč, kot je znano, sloni na dokaj šibki podpori 28 deželnih svetovalcev (na skupnih 60), ki so odraz koalicije Oljke in zelenih, nastal pa je v vzdržanjem svetovalcev Stranke komunistične prenove, ki mu na ta način omogoča vladanje. Sodeč po dosedanjem dogajanju v deželnem svetu obstaja med strankami dovolj širok interes za obstoj sicer šibke deželne večine do rednega zaključka mandatne dobe in deželnih volitev, ki bodo spomladi prihodnje leto. Stranka komunistične prenove pa bo pri odobritvi ali morebitni zavrnitvi proračuna odigrala ključno vlogo, zato je ob tej razpravi postavila vladni koalicij nekaj temeljnih pogojev. Med te sodijo predlogi o popravkih, ki zadevajo pomembne in občutljive družbene sektorje kot so zdravstvo, varstvo okolja ter predvsem srednjeročni načrt za krepitev proizvodnih dejavnosti in ustvarjanja novih delovnih mest. Predlagani proračun je še najbolj deležen posplošene kritične ocene, da je po konceptu in izbirah preveč podoben proračunu prejšnje deželne vlade, čeprav mu gre po ocenah večine strank priznati tudi pomembno novost, ki jo predstavlja načrt za hribovita območja, za katerega je bilo dolgo let veliko pričakovanje. Po oceni, ki jo je mogoče zaslediti skoro pri vseh strankah pa je eden najte- žjih problemov dopolnitev deželnega aparata, ki v sedanjem obsegu ni sposoben izvajati niti približno vseh nalog in dejavnosti, ki sodijo v pristojnost deželne uprave. O tem nekaj ve tudi naša skupnost, saj je deželna uprava še vedna dolžna izplačati kakih 13 mili-ard zaostalih prispevkov življenjsko pomembnim slovenskim ustanovam. Razprava o krajevnih avtonomijah, ki se je pred dnevi ponovno oživela na tržaškem, sicer še nima odločilne teže na politična ravnovesja na deželni ravni, zaradi njegove izjemne občutljivosti pa je mogoče predvidevati, da bo ravno ta argument eden izmed tistih, ki bodo vse bolj prihajali v ospredje s približevanjem datuma deželnih volitev. Trenutno pa so vse pozornosti usmerjene na proračun kot temeljni preizkusni kamen deželne vlade. DEŽELA 19. februarja bo potekel rok /a predložitev prošenj za posojilo po z-ni/ani obrestni meri za nakup prvega stanovanja. Program Pdb za lieto februar-april Tečaj telovadbe / Corso di ginnastica febbraio - aprile Tečaj plavanja / Corso di nuoto 9. februarja Pust z blumarji (Camivrh - Montefbsca) 9 febbraio Carnevale coi blumari april/ aprile Pohod “Memorial Mirko Škabar” (Tržaški kras) Camminata “Memorial Mirko Škabar” 20. aprila / 20 aprile Pohod po stopinjah V. Staniča (Goriška Brda) Camminata sulle orme di V. Stanič 4. maja / 4 maggio Izlet v Idrsko dolino Escursione nella valle del Judrio 8. junija / 8 giugno Tradicionalno srečanje planincev (Jesenice) Tradizionale incontro alpinistico 23.junija/23giugno Kries Sv. Ivana 30. junija- 6. julija Taborienje za otroke 12. -13. julija 12-13 luglio Adamello 25. - 26. - 27. luglio 25,26 e 27 luglio Gran Paradiso 2. - 3. avgusta 2-3 agosto Pohod na Triglav 21. septembra Izlet z avtobusom (Koper in okolica) 26. oktobra Burnjak - Camivarii oktober-december Pnedsmučarska telovadba ni ìiiiliiii '/rffo sfa rave... četrtek, 6. februarja 1997 vmi imajo senjam Naj sta al naj niesta zaljubljeni, daržajta vseglih praznik svetega Valentina. Kakuo? Pridita v Ažlo, kjer za telo parložnost imamo senjam. Ob 10.30 bo sveta maša. Zvičer po druga maša, telekrat ob 19.30, takuo bojo mogli prid tudi tisti, ki čez dan dielajo al imajo druge opravila. Tela maša bo po sloviensko an par nji bojo piel puobje an čeče od zbora Beneške koranine. Po maši bo za Sigurno kiek veselega an dobrega po oštarijah naše vasi. Bo tudi konkorš te nar-buojših štrukju. Zatuo, vsi tisti, ki jih znajo runat, naj jih parnesejo v adnim ža-kjacu, kjer bo napisano tudi ime an primak tistega, ki jih naprave an ocvre, v “bar centrale” - borgo san Valentino, do dvieh popudan, tuole zak adna posebna giu-rija jih bo muorla pokušat an poviedat, keri so te nar-buojši. Bizikova mama je praznovala devetdeset liet Bodite nimar takuo kuražna, nona Antonia! Veseu rojstni dan Marija 11. februarja bo Maria Vogrig - 1-vančicjova iz Oblice, ki stoji v Kažarsi, i-miela rojstni dan. Na bomo poviedli lieta, ki jih ima, povemo pa, de se nie pozabila guorit po sloviensko an de težkuo čaka, de ji puoštar pamese Novi Matajur za prebrat vse novice, ki se gajajo po naših dolinah an tiste smiešne barzelete, ki potlè jih predaja po Kažarši, ku de bi ble nje! Nje, pru nje, pa so tisti štruki, ki jih z-na pru dobro runat an so jih Francesca, Cristina an vsa Zlahta že “prenotai” za jih iti jest. (Če so zaries takuo dobri, tudi mi tle na Novim Matajurju čakamo, de nam jih Marija pamese pokušat!). Draga Marija, še ankrat veseu rojstni dan ti želmo vsi mi, ki te imamo radi an bodi nimar takuo vesela an kuražna! “Devetdeset” je napisano na torti, ki jo Antonia Crai-nich - Bizikova iz Ocnega-barda rieže. Devetdeset so lieta, ki jih je dopunla v to-rak 14. ženarja. Paš ki reči je preživiela v nje dugem življenju. Ce bi nam povie-dala vse, bi lahko napisal cieu Novi Matajur samuo z nje spomini. Bi bluo lepuo jo iti gledat an poslušat: paš ki zanimivih reči bi zavied-li! Antonia je ostala uduova že puno liet od tega, umarla sta ji tudi dva sinuova, Renzo an Ivo. Ostal so ji še štier otroc: dvie čeče, adna v Argentini an Silvia du Manza-ne, par kateri Antonia živi, an dva puoba, Rino, ki je le du Manzane, an Romano pa v Belgiji. Za telo lepo par-ložnost vsi nje otroc an vsa žlahta ji uošči še ankrat puno zdravja an veseja an predvsem nje otroc jo zah-valejo za vse, kar je nardila za nje. Pust v Sauodnji Al sta zamerkal, de lietos pust je že paršu? Se tiedan dni antà bo že pepeunica an post. Priet, ko bomo postu-val, hodimo pustinat. V Sauodnji je kamunska amini-stracjon poštudierala na none, pa ne samuo, sa’ lahko pridejo vsi tisti, ki bojo tiel gor v Ceplešišče, kjer je bla ankrat Suola, v saboto 8. zvičer. Ob 19. ur bo skupina taz Tarstà kazala diapozitive, kjer bomo vidli puste Nediških dolin (blumarje, tiste taz Ruonca an takuo napri), potlè bo pa veselica: godle bojo ramonike an, se-vieda, na bojo manjkal kro-stolni an druge dobruote. Se muorta lepuo naštimat, sa’ nagradijo, premjajo, tudi tri narlieuše (an narbuj stare) maškere. Na stuojta par-manjkat. An ko pišemo novice, ki tičejo sauonjski kamun, pu-blikamo tudi telo fotografijo, ki ima 43 liet an je bla nareta pru v telim kamune, pruzapru v Matajurju. Al se zapozna kajšan? An par novic o vasici Petarnel Muoj tata Giovanni, moja mama Rosalia, moja sestra Maria an muoj brat Mario so lieta 1946 zapustili Vouče an paršli živet v Dreko h noni Matičcjovi (ki je bla mama moje mame). Potlè so ušafal ’no majhano hišco v Petami-ele. Hišca je bla obarnjena pruot Humu, nje gaspodar je biu Rinaldo Luszach. Seda tiste hiše nie vič: kar gaspodar je umaru jo nie obedan postroju an je bla v takem stanju, de kamun jo je poda-ru. Sam biu zaljubljen v tisto hišo, ku v tisto vas, lohni zak sam se atù rodiu an atù sam preživeu moje otroške lieta. Tata je dielu kot mlekar v mlekarinci v Gorenjem Tar-bju, mama je bla pa tam doma. Buj napri tata je kupu ’no staro hišo v Rualisu (irmela je 260 liet!), jo postroju an takuo smo šli živet dol. Bluo je lieto 1954. Lieta potlè moja sestra se je spet varnila v Petarnel, sa’ je bla oženila adnega iz tele vasi. Biu je Antonio Buco-vaz - Blisk po domače. An donas vam čem napisat kiek pru o teli vasi, ki je gor v iti v parvo linijo. Nucal so tudi ’no kliet od hiše Te bogatih kot paražon. Pred vra-teh je biu nimar an varuh. V veliki izbi je bla pa vsako nedieja maša par kateri so hodil vasnjani an sudatje. Na zunanji stieni hiše, glih nad velikim pajuolam, je bla an je šele ’na liepa mailinga, na hodil prat blaguo v patok, ki objema vas, sa’ tja h koritu so uozil napajat žvino. Kar je bla suša, so hodil po uodo tu patok za žvino an za domače potriebe. Današnji dan je vas Petarnel lepuo postrojena, je puno mladih družin an tuo nam store dobro upat. Velika hiša Te bogatih je lepuo po- koncu doline Rieke. Hiše, ki so tam po tin kraju mosta spadajo pod dreški kamun, tiste pred muostam pa pod garmiški. Vas se je rodila med 16. an 17. stoletju (secolo). Takuo, ki pravejo tle je paršla živet ’na skupina ljudi iz vzhodne Evrope, ki se je klicala Petemelli. Zazidal so parvo hišo. Donašnji dan od tiste parve hiše so ostal porušeni ziduovi. V teli hiši je družina Peternelli ostala malo cajta, sa’ je zazidala drugo buj veliko, ki je šele gor, na sred vasi. Pravijo ji “Te bogatih” že od nimar, zak družina, ki je v nji živiela je imi-ela puno repu v hlieve an puno hlapcu v hiši. Pru takuo je spejala uodo iz niekega studenca pod Humam do sred vasi, kjer je korito. Imiela je tudi malin, dva konja s kale-šam. Kaleš ga moreta šele videt, sa’ ga ohranjajo gor v vasi. V cajtu parve svetovne ui-ske je bla vas glih zad za fronto an tle so živiel uficie-rji an sudatje, ko so čakal za nji so Jezus Kristus, Marija an svet Juožef. Blizu vrateh je bla posoda z uodo žegna-no an zjutra, ko so hišni odhajali od duoma za iti na die-lo v host al v senožet, so se lepuo žeginli. Vasnjani so strojena an se ries dobro dar-ži, čeglih je bla te parva hiša v vasi. Sergio (Za vam napisat tele novice so mi pomagal Gilda Dreco-gna, Ugo Bucovaz an drugi) Kapitanih je poklicu vse njega sudate za jim dat an parglihan kom-pit v cajtu sudajščine. Zatuo je vprašu adnega po adnim, ka’ je dielu doma, kajšan meštier ima. - Ist - je jau te parvi - sem mekanik. - Dobro, tu armeri- jo. - Ist - je jau te drugi - sem oštier. - Dobro, tu špačjo. - An ti? - je vprašu te zadnjega, ki je nomalo jeku an je teu poviedat, de je tapecier: - Iiiiiist seeeem ta...ta...ta...ta... - Dobro, dobro, ti boš an specialni mitra-lier!!! - Jutre - je jau ma-rešjal - bomo šli vsi na perluštracjon gor do varha Matajurja. - An če puojde daž? - je poprašu apuntat. - Ce puojde daž zguoda, bomo šli popudan an če puojde daž popudan bomo šli pa zguoda!!! Dva karabinierja sta bla guardjana v “Villa Manin” du Passarjane. An dan je paršu an pullman pun turistu, an kadar so paršli pred tisto kambro, kjer je na znana pastieja, sta tudi ona dva poslušala, kar je pravla turistična guida: - Tle v teli pastiej sta spala Doge Manin an njega žena, Napoleon an njega žena, generali Diaz an Badoglio, Mušolin an Petac-ci! - Oh vsi hudiči - je pošepetu tu uhuo an karabinier te drugemu - fardamano stisnjeni so muorli bit!!! - Gospuod general -je jau an sudat - pogle-dite tle telo župo, je puno pieska an zemlje! - Al si paršu h suda-tam za proteštat al za branit tojo domovino? - je zaueku general. - Sem paršu za jo branit, pa ne za jo sni-est!!! - Gospuod kolonel -je jau kapitanih - sudati na morejo vič prenest tele ice! V kažer-mi imamo 42 gradu tu sienci! - Ložita se pa na sonce, obedan vam ni parsilu bit v sienci!!! - Kuo se kličeš? - je vprašu marešjal novega karabinierja. - Triglav! - Ku brieg? - Ja, glih ku brieg, pa niesma žlahta!!! novi mata jur Četrtek, 6. februarja 1997 Minimatajur Bibliografìa della 2- guerra mondiale - VII RAKETA (K POVEZI CRKES PRAZNIMI POLJI IN RAKETA TE BO POPELJALA NA... Kajšan je biu ankrat pust tle v moji vasi, Gorenj Tarbi Tudi iz Kanalske doline so paršle v nediejo v Fuojdo tipičn pustje iz tromeje, so znani Krampus z njih lesenim šiban an strašnimi maškerami NASLOV KNJIGE UREDI ČRKE TAKO, DA BOS DOBIL NASLOV ZELO ZNANE KNJIGE C.Caneva - Calvario bianco - La Vittoriese, 1990. Don Carlo Caneva fu cappellano militare e fu fatto prigioniero nel corso della ritirata dal Don. Al ritorno dalla prigionia fu promotore della costruzione del Tempio di Cargnacco. Il libro tratta della ritirata e della prigionia con molti particolari sulle sofferenze a cui furono, spesso inutilmente, sottoposti i prigionieri. Caneva racconta anche del campo di K-rinovaja e conferma i casi di cannibalismo per fame e il micidiale bagno dei prigionieri. Il racconto si sposta poi al campo per ufficiali di Suzdal’, dove il sacerdote ottiene il permesso di celebrare la messa per tener viva la fede e la speranza del ritorno a casa. C’è poi il racconto degli sforzi delle autorità sovietiche e dei “fuorusciti” antifascisti italiani per ottenere la collaborazione dei prigionieri. Una campagna che ebbe scarso successo per il senso di lealtà degli ufficiali e per la scarsa conoscenza della situazione in patria, di cui e-rano informati solo attraverso il giornale in lingua italiana «L’Alba», stampato a Mosca. Luigi Boscarini - Impronte silenziose - Boscarini 1994. Ancora un libro di testimonianze di soldati di vari reparti operanti sul fronte o-rientale. La pubblicazione è corredata di fotografie originali e documenti. «Impronte, spiega il libro, a lato della storia ufficiale perché non si perdano le tracce dei nostri concittadini...Piccole odissee raccontate sottovoce con pudore e commozione». G. Bergagnini - Odissea bianca - Garzanti 1990. La presentazione di questa edizione del libro è stata scritta da Rita Levi Montal-cini, che ha riconosciuto nella narrazione dell’autore della guerra di Russia una testimonianza di grande immediatezza e semplicità, dove i fatti sono raccontati con cruda evidenza. Il racconto dell’autore, alpino carnico del 3° artiglieria della Julia, è svolto con semplicità, senza recriminazioni od invettive: è un racconto personale di una odissea umana. Il libro è dedicato «alle donne di Russia che a rischio della vita contribuirono alla salvezza di tanti soldati italiani». È questa la seconda stampa del libro, uscito nel 1977 con il titolo «Nie ponimaju», Edizioni dell'Istituto, Udine. A. Massignani - Alpini e tedeschi sul Don - Russato editore 1991. Il sottotitolo è «Documenti e testimonianze sulla ritirata del corpo d’armata alpino e del XXIV Pan-zerkorps germanico in Rus- sia nel gennaio 1943 - Con il diario di guerra del generale tedesco presso l’8a Armata italiana». Il taglio del libro è scientifico e problematico. L’autore non scende a facili sensazionalismi, ma segue i fatti criticamente. Affronta temi scontati e ripetitivi per chiarire il ruolo dei tedeschi nella ritirata. Stando a molte versioni italiane, i tedeschi avrebbero costretto gli alpini a mantenere sul Don posizioni insostenibili. A ragion veduta Hitler non aveva torto: la conclusione dell’offensiva sovietica del Don a-vrebbe provocato l’anticipata caduta di Stalingrado e la perdita delle armate tedesche del Caucaso. Durante la ritirata poi i tedeschi si sarebbero messi al seguito degli alpini approfittando degli sforzi disperati degli italiani. Massignan conferma l’importanza della massa italiana nella ritirata, ma riconosce che l’apporto dei pochi semoventi d’artiglieria tedeschi fu più volte determinante per spezzare il cerchio dei carri armati. Massignan ha una parola da dire anche sul comportamento dei tedeschi verso gli alpini. Tuttavia anche i nostri ebbero atteggiamenti ostili che compromisero certe azioni comuni. Il racconto della morte del generale Eibl, si sospettò per colpa della bomba a mano gettata da un soldato italiano, fu una prova dei malumori fra gli alleati. «L’immagine offerta nel dopoguerra del combattente italiano privilegia il vittimismo, dipingendo un combattente buono e pronto a morire, esaltandone il sacrificio, il che consente di coprire errori ed approssimazioni esaltandone il prezzo regolarmente pagato in sangue», scrive Massignan. Questa osservazione spiega la persistenza della retorica alpina ancora attuale. G. Bedeschi - Niko-lajewka: c’ero anch’io -Mursia 1989. In tre anni l’autore ottenne alcune centinaia di testimonianze personali sull'ultima battaglia del Don e sulla ritirata. I testi sono suddivisi per ogni divisione alpina: Julia, Vicenza, Cuneense e Tridentina, quest’ultima principale protagonista di Nikolajevka. I racconti sono preceduti da una sintesi storica, cronaca delle quattro divisioni del corpo alpino. Le testimonianze hanno estensione diversa e diversa ricchezza di particolari in relazione delle capacità espositive e della rilevanza dei ruoli. Nell’insieme i racconti compongono ad incastro una storia dettagliata della difficile campagna di Russia. In generale nei racconti c’è una dignitosa pacatezza, velata da una pena che si rinnova nella memoria. (segue) M.P. V naši vas pust se zgubja, samuo otroc hodjo pu hišah prašat jajca an dušpiete dielat. Muoj nono tale v an dan me je pravu, kako je bluo v njegà lietah, kar je on hodù v maškero. Me je jau, de an par dni pried, ku je biu pust, so zbral ublieke ud žensk an ud možu, Celih so bli samuo puobje, ki so mogli iti v maškero. Kar je paršu tist dan, so se napravli takuo lepuo, de ubedan jih nie poznù, magar so Cuotal, spregnjeno hodil, de ubedan jih nie zapoznù. So se azločile maškere te liepe an te garde; te liepe so ble ubliečene lepuo, tu novice; al pa so bli ublieCe-ni tu miedhe an so miei vso parpravo an tu hišah za se smijat so vizital judi an so se storli placjat riceto. Te garde pa so ble slavo ublieCene, so bli skàpjaci, ki so imiel nieke kliešCe duge an s tistim so luvil CeCe an jih zaperjoval tu hlevCine, ma vse tuole je blu za se smijat, za se divertii vsi ku- pe an Ci so bli buozci al pa bogataCi. So bli kraj an k-rajica, lepuo oblieCeni, ki so samuo komandieral; po-licjot, ki so luvil judi; potlè so bli tist, ki so bli ublieCen s cunjam. Tuole je duralo dva dni, an te treC dan so žažgal pu-stà, ki je biu samuo an fan-toc uon s slame naret. Je biu gaspuod, ki je požegna-vu an pejù precejo, pustà so ga položli na luojtra an od-zad pa vse judi, an vse se je jokalo za tatam, ki umiera. Nono me je jau, de je bluo zlo lepuo an de nie nič pravt takuo. Seda pa tuolega nie vic, samuo otroc se divertivajo hodit okuole, ma seda so u-blieCeni vsi glih, tu arleki-na, tu kolombino al pa pulcinela, ma ankrat, ki nie bluo telili koštumu, so se vic divertii, ne samuo tist, ki so se maškeral, tudi judje, ki nieso šli v maškero, so se mogli divertit. V tistih lietah nieso ku donas samuo prašal "kokoc" an šli, ma so ko- medial pa godli s fižarmo-niko an plesal. Vserod, kjer so pasale tele maškere, so storie smijat. An morbit je biu sam okažjon za se tkaj presmijat an rešetat. Ormaj tuole se je puno zgubilo, pari, de nie vic cajta za tuole nazaj narest, vsi judje so drugod okupane, se na inte-rešajo za tuole. Ma menè me bi bluo všeC videt, kar me je jau muoj nono, za za-stopit, ki Celih so bli buozci, so nimar ušafal cajt za se posmijat vsi kupe. Gianna - Gorenj Tarbi (Vartac 1979) PUST Z BLUMARJI Čamivarh - Montefosca v nedejo 9. februarja - domenica 9 febbraio PROGRAM ob 14. uri Blumarji bojo začeli letat po vasi za veselje bo poskarbeu Graziano z njega ramoniko na bojo manjkale tudi druge maškere, dobri štruki in dobro vino Planinska družina Benečije Carnevale - Pust sotto il tendone di Pulfero • venerdì 7 ballo in maschera • sabato 8 ballo in maschera • domenica 9, ore 15 Carnevale per i bambini con Dario Zampa • martedì 11 ballo in maschera Pro loco Pulfero - Associazione “Iniziativa” Comunità montana Valli del Natisone in collaborazione con il Comune di S. Leonardo lunedì 10 febbraio - ore 14.30 Sala teatro di Merso superiore FESTA DI CARNEVALE con gli anziani Programma: • Spettacolo teatrale “La principessa triste” di Cosmoteatro • Musiche con “Gusto e Liso” e “Franco e Guido” • Concorso “Maschera 1997” S. GIORGIO di RESIA - BILA nelle ex scuole PUST ’97 6 febbraio ore 12 Ibo grasso 7/8 febbraio ore 21 ballo “PLES” 9 febbraio Pustaua nadeja - Pust in piazza dalle 14.30 11 febbraio ore 21 Te Vliki Pust 12 febbraio ore 19 Processione e funerale del Babac in piazzai Četrtek, 6. februarja 1997 Sconfitte le formazioni di Prima divisione di S. Leonardo Pallavolo, una Due sconfitte per le formazioni della Polisportiva S. Leonardo nei campionati di Prima divisione di pallavolo. I ragazzi sono stati sconfitti daH’Us Friuli, mentre le ragazze, impegnate a Reana, hanno perso per 3-1. La classifica maschile vede ora in testa le compagini di Majano e Percoto, seguite dal Remanzacco e dalla Polisportiva. giornata nera Con la battuta di arresto, le ragazze devono dare un momentaneo addìo alla testa della classifica. Nel prossimo week-end nel campionato maschile la Polisportiva ospiterà la Natisonia. Le ragazze saranno impegnate invece a Povoletto. In Terza divisione il S. Leonardo giocherà con la Li-bertas Adi, mentre le Allieve o-spiteranno l’Asfjr di Cividale. Merenderos e Spaghetto dietro soltanto al Cin cin Continua con successo, per le formazioni valligia-ne, il torneo amatoriale di calcetto. In testa alla graduatoria c'è il Cin cin di Tarcento (vittorioso venerdì 31 gennaio a Scrutto con i Merenderos), a quota 18, seguito con 16 punti proprio dai Merenderos di S. Pietro al Natisone. Al terzo posto, con una partita in meno, si trova lo Spaghetto di Grimacco che nell’ultimo turno ha ottenuto un brillante risultato in trasferta, sconfiggendo nettamente la quarta in classifica, il Garden di Tarcento. Successo casalingo di prestigio per la formazione allenata da Mesaglio D Fulgor si arrende a Savogna Pari della Valnatisone, raggiunta allo scadere su rigore - Per gli Allievi due partite da dimenticare - Vincono i Giovanissimi, la Polisportiva Valnatisone ed il Drenchia Davide Duriavig (Giovanissimi Audace) nuti regolamentari il risultato non si era sbloccato. Nel primo minuto di recupero i padroni di casa usufruivano di un calcio di rigore che veniva trasformato da Marco Carlig. Neppure il tempo di gioire che gli ospiti raggiungevano il pari. Venerdì a Treppo Grande alle 20.30 ci sarà lo scontro al vertice tra gli “škrati” e la formazione locale. Il rotondo risultato ottenuto sul campo di Povoletto ha fatto dimenticare al Pub Sonia e Luca di Drenchia la battuta d’arresto della scorsa settimana con la capolista Deportivo. Due reti di Edi Qualla ed una di Paolo Bordon hanno permesso alla squadra di mantenersi nelle posizioni che contano della classifica. Sarà l’anno buono per la tanto sospirata promozione della Polisportiva Valnatisone? Sembrerebbe di sì, alla luce degli ultimi risultati. Con tre reti nel primo tempo i ducali si sono sbarazzati dei Gunners. Hanno fatto centro Stefano Qualizza su rigore, Giovanni Dominici e Oliver Cantoni. Anche la ripresa ha visto la supremazia dei padroni di casa che hanno fallito alcune buone opportunità. Juniores, poker sui Fortissimi VALNATISONE FORTISSIMI 4 0 Valnatisone: Alberto Birtig (Mauro Specogna), Patrick Birtig, Luca Bledig, Claudio Bledig, Golop, Moreale, Bordon (Del Gallo), Cristian Specogna, Chiuch (Federico Cla-vora), Bergnach, Bertolutti. S. Pietro al Natisone, 1® febbraio - E’ iniziato il tour de force per gli Juniores della Valnatisone, che saranno impegnati in queste settimane con una serie di recuperi. Il primo si è giocato mercoledì 29 ed ha visto il successo sanpietrino sul Faedis. Oggi i biancazzurri hanno ospitato gli udinesi dei Fortissimi che nella gara di andata avevano inchiodato i valligiani sul nulla di fatto. I ragazzi allenati da Claudio Il capitano degli Juniores Stefano Moreale Moratti sono partiti subito in attacco e al 2’ Chiuch, superato il portiere in uscita, metteva il pallone a lato con la porta sguarnita. Una conclusione di Bertolutti al 9’ costringeva il portiere ospite ad una difficile deviazione. La gara continuava con la Valnatisone alla ricerca della rete, mentre gli udinesi cercavano di ribattere in contropiede. Al 43’ ancora un’occasionissi-ma per Chiuch, che da due passi calciava troppo debole e centrale. Dopo 35 secondi dall’inizio della ripresa un bel servizio di Cristian Specogna permetteva a Chiuch di mettere in rete da pochi metri. Si registravano quindi i tentativi di Golop e Specogna. Partiva ancora dai piedi di quest’ultimo l’azione del raddoppio siglato al 13’ da Bertolutti. La buona prestazione di Specogna veniva premiata al 23’ con una conclusione dal limite. Alla mezz’ora Bertolutti metteva a segno la quarta rete. Esordiva tra i pali Mauro Specogna, che veniva subito impegnato da un tentativo degli udinesi. A 4’ dal termine Bertolutti centrava la traversa. All’ultimo istante Clavora sfiorava di testa la quinta segnatura, (p.c.) Ancora una volta la Valnatisone ha dovuto mettere da parte i sogni di gloria a tempo scaduto. Gli azzurri, infatti, sono stati raggiunti dai padroni di casa dello Zaule nel secondo minuto di recupero della ripresa su calcio di rigore. I sanpietrini hanno colpito una traversa nella prima frazione di gara. Sono poi passati in vantaggio al 7’ del secondo tempo con Scidà. Domenica prossima la Valnatisone ospiterà la capolista Pagnacco. Dopo molti tentativi la Savognese ha ottenuto un risultato di prestigio con gli u-dinesi del Fulgor, quarta forza del campionato. I giallo-blù allenati da Giorgio Mesaglio hanno concretizzato la loro superiorità alla metà del secondo tempo con una rete messa a segno da Michele Dorbolò. Nel recupero del 29 gennaio gli Juniores della Valnatisone hanno superato per 3-1 il Faedis. Sono andati a segno due volte Cristian Specogna e una Davide Del Gallo. Due gare da dimenticare per gli Allievi che hanno subito altrettante sconfitte. Se la prima, giovedì 30 gennaio con il Pagnacco, è da considerarsi ineccepibile, quella di domenica a Bertio-lo lascia con l’amaro in bocca i ragazzi allenati da Bruno lussa. In formazione ri-maneggiata, i sanpietrini hanno subito due espulsioni (Clavora e Mauro Specogna) capitolando poi nei confronti dei padroni di casa. La rete della bandiera è stata siglata da Federico Clavora. Chi non perde colpi dall’inizio del girone di ritorno è la formazione dei Giovanissimi dell’Audace. Nella gara interna con l’A-stra 92 i biancazzurri allenati da Ivano Martinig si sono presi la rivincita nei riguardi degli udinesi, spuntandola alla fine con il risultato di 3-2. Una doppietta del bosniaco Elvir Besič ed il gol di Paolo Massera hanno permesso ai valligiani di confermare il loro felice momento. Il Reai Filpa di Pulfero lunedì sera ha pareggiato a San Daniele con una rete ntessa a segno da Fazio. Finale thrilling sul campo di Pulfero nella gara tra Valli del Natisone e Team Cal-ligaro di Buja. Negli 80 mi- Nadaljuje se zmagoviti pohod odbojkarjev Imse v prvenstvu B-2 lige. Potem ko so pred tednom dni odpravili neposrednega konkurenta za napredovanje, so ponovili uspeh tudi prejšnjo soboto, ko so na tujem s 3:1 premagali vodečo Se-sterko San Miguel iz Trenta in tako postavili zelo resno hipoteko nad končno zmago. Na lestvici Se vedno vodi ekipa iz Verone, z 2. točkama zaostanka pa ji sledita prav Itnsa in San Miguel. Jadran in Imsa zabeležila zmagi Sedaj je važno, da zamejski odbojkarji ohranijo zbranost in nadaljujejo s taksnimi uspešnimi nastopi tudi proti manj kakovostnim ekipam. V košarkarski B-2 ligi prihajajo pozitivne vesti, kar zadeva združeno peterko Jadrana. V Monzi so namreč “plavi” dosegli 7. prvenstveno zmago, kar pa ni Se dovolj, da bi se otresli spodnjega dela lestvice in nevarnosti pred izpadom. Pregled v nogometnih prvenstvih kaže, da so nase najboljše enajsterice preživele slabo nedeljo. V elitni ligi je Juventina ostala poražena v Seveglianu, v Sovodnjah (promocijska liga) so domačini nerodno izgubili z Mosso (0:3), Zarja je igrala neodločeno v Aiellu, ravno taksen je bil rezultat med Primorjem in San Luigijem. (r.p.) Risultati 1. Categoria Zaule - Valnatisone 1-1 3. Categoria Savognese - Fulgor 1-0 Juniores Valnatisone - Faedis 3-1 Valnatisone - Fortissimi 4-0 Allievi Valnatisone - Pagnacco 0-2 Bertiolo - Valnatisone 3-1 Giovanissimi Audace - Astra 92 3-2 Amatori S. Daniele - Real Filpa 1-1 Valli Natisone - Team Calligaro 1-1 Povoletto Pub Sonia e Luca 0-3 Pol. Valnatisone - Gunners 3-0 Calcetto Merenderos - Cin cin 3-6 Garden - Lo Spaghetto 0-9 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Pagnacco 3. Categoria Moimacco - Savognese Juniores Cividalese - Valnatisone Allievi S. Gottardo - Valnatisone (6 febbraio) Valnatisone - Faedis (Scrutto) Giovanissimi Gemonese - Audace Amatori Reai Filpa - Chiasiellis Treppo Grande - Valli Natisone Remanzacco - Pub Sonia e Luca Cavalicco - Poi. Valnatisone Calcetto Volton - Merenderos (9 febbraio) Spaghetto - Da Rico (7 febbraio) Classifiche 1. Categoria Pagnacco 36; Torreanese 35; Tarcentina, Cividalese 31 Valnatisone 30; Corno 29: Vesna, Costalunga 28; Riviera 23; Union 91 22; Opicina 19; Reanese 18; Medeuzza 17; Tavagnacco 16; Forgaria, Zaule 11. 3. Categoria Libero Atl. Rizzi, Stella Azzurra 35; Moi macco 31; Fulgor 30; Ciseriis 29; Lumi : gnacco, Rangers 26; Faedis, Gaglianese 20; Fortissimi, Cormor 13; Savognese 12; Nimis 9; Celtic 6. Juniores Serenissima 34; Romans 32; Cividalese 30; Valnatisone, Cussignacco 29; Faedis 24; Natisone 22; Lucinico 20; Fortissimi 15; Azzurra, S. Gottardo 14; Sovodnje 13; Fo gliano 9; Corno 6. Allievi Bressa 38; Sangiorgina Udine 35; Faedis Cividalese 33; Pagnacco 32; Valnatisone Cussignacco 31; Basaldella, Natisone 28 Pozzuolo 26; Lestizza 18; Buonacquisto 17; S. Gottardo 15; Bertiolo 14; 7 Spighe, Fortissimi 7. Giovanissimi Savorgnanese 39; Flumignano 38; Bressa 35; Gemonese, Pagnacco 22; Astra 21; Audace, Sangiorgina Udine 20; Cussi gnacco 19; Rive d’Arcano 12; Buonacqui sto 11 ; Majanese 7; Cassacco 3. Amatori (Eccellenza) Reai Filpa 24; Fagagna 18; S. Daniele 16; Mereto, Invillino, Chiopris, Chiasiellis, Pan tianicco 15; Manzano, Warriors 14; Tol mezzo 9; Tarcento 8. Amatori (1. Categoria) Valli del Natisone, Treppo Grande, Amaro 21; Turkey pub 18; Team Calligaro 16; Racchiuso, Rubignacco 15; Vaciie 13; Reai Buja 11; Pers/S. Eliseo, Montegnacco 10: Gemona 5. Amatori (2. Categoria) Deportivo 23; Alla salute 22; Pub Sonia e Luca Drenchia 20; S. Lorenzo 18; Godia, Grigioneri 17; Rojalese 16; Bocal 12; Remanzacco 11; Piaino 8; Povoletto 6; Ador-gnano 4. Amatori (3. Categoria) S. Margherita 22; Poi. Valnatisone 21; Se-dilis, Pian di Paluz 19; Xavier 16; Moruzzo 15; Fandango, Sammardenchia 14; Cavalicco 13; Gunners 12; Campeglio 11; Mon-falcone 2. 8 novi mat a j ur Četrtek, 6. februarja 1997 Kronaka SVET LENART Kosca Dobrodošel Matteo Telegjornal je paržgan z njega slavin novican; nona Lucia barli oku špurgeta: smo jih zaštiel: marskajšin-krat an 12 padiel an lonči-cju se tenfajo ta na njin!, nono Guido je že na njega prestoru “a capo tavola” an Daniela je glih paršla od di-ela. Andreina nomalo ko-mandiera: “Davide, uganise tatu Michelnu, de se stisne tu njega pič an ... ne klast lahat tu tont!” Ohhh, čast bod Bogu, de Anita an Elvio so nazaj med nam za vičerjo. Se radi stisnemo še nomalo okuole mize zak v Dortih družin nas je zaries puno. “Ku napoletani” je jau kajšan na-vošljiv, “ku tisti, ki se imajo radi” diemo mi. Pa za malomanj dva mie-sca Anita Tomasetig an nje mož Elvio Venturini so hodil že zjutra od duoma an samuo kar je bla tarda tamà so se vracjal damu. Za vas tel cajt niesmo jedli vsi kupe, ker oni so hodil v videmski špitau gledat an ku-ražo dajat njin sedmomias-čarcu puobcju. Težkuo smo jih vsi čakal, zvičer, “Kuo je?” “Kuo stoji majhan Matteo?” “Al je kiek zrasu?” “Al ga je še trebuh boleu?” Od 29. novembra plavi flok je ostu obiesan na naših vratah, malomanj dokjer Matteo nie paršu damu. Tisto vičer smo veselo novi matajur Odgovorna urednica: .101.E NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst / Trieste OSP' Včlanjen v USPI/Associato alTUSPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 49.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 2500.— SIT Posamezni izvod 70.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Štev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mnt x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% popili na njega zdravje an drug dan, ku je ustu Davide je vprašu: “Mama, al je resnica, de Mateus je paršu damu?” Hej, puobic, ti je ušeč jest (an kuo se kregaš, če nie napravljeno kar dieš ti!), ti je ušec spat (buj čez dan, za resnico, ponoc nomalo manj), cajta an ljubezni za zrast jih imaš tka k cieš, vsi ti želmo puno sre-cje, zdravlja, pamet an ve-seja: ki cieš vic? Ma ja, Sigurno, de ušafamo an pre-storic za mizo tudi za te! ! ! Andreina PODBONESEC ^ Gorenj Marsin Zbuogam Angelina Zadnji krat so se zbral okuole njih drage mame, none an bižnone Angeline 2. otuberja, ko je dopunla 94 liet. Tala je bla že navada ta par Tine tih v Gorenjim Marsine. Na žalost seda na bo vič takua, zak Angelina nas je za venčno zapustila. Umarla je po dugim tar-plienju v čedajskem Spitale v torak 28. ženarja. Na telim svietu je zapustila hčere, sina, sestro Uštino, ki živi go par Pocer, zeta, nevie-sto, navuode an pranavuo-de. Angelina Medveš, uduo-va Gosgnach, se je rodila v Tonicovi družin v Marsine. Za neviesto je šla v Matajur, v Pačejkino družino. Ostala je uduova zlo mlada an sama je muorla veredit tri otročiče. Potlè se je var-nila v rojstni Marsin an šla živet h hčeri Veronichi, ki je šla za neviesto tja h par Tine tih. Zadnje lieta Angelina ni imiela dobrega zdravja, le-puo pa jo je gledala an var-vala hči Veronica, pogostu so jo hodil gledat an nje drugi otroc, Nadalja, ki živi v Tolmezzo, an Bepo, ki je v Matajure. Nje duge dneve na pastijej jih je nona Angelina preživiela z molitvijo an z Novim Matajurjem, ki ga je pru zvestuo prebie-rala. Na pogrebu, ki je biu v četartak 30. ženarja v Gorenjim Marsine (je nimar že-liela bit podkopana v rojstni zemlji) se je zbralo puno ljudi. Lepuo ji je zmolu ga-spuod Azeglio Romanin, marsinski pieuci (ki jih je nona Angelina nimar imiela par sarcu) so ji lepuo zapiel v slovo. An vsi v družini željo zahvalit gaspuoda Ro-manina an pieuce iz Marsina za liep pozdrav, ki so ga dali njih dragi mami, noni an bižnoni. _SPETER_ Tarpeč - Gor. Barnas Žalostna iz naše vasi V pandiejak 3. febrarja je biu v Gorenjim Bamase pogreb Graziana Vogrig. Graziano je imeu 68 liet. Tele zadnje cajte ni imeu pravega zdravja, živeu je v duo-mu “Sereni orizzonti” v Vi-dme, kjer je tudi umaru. Lieta nazaj je živeu v Tarpe-ču, od tu, kar se je sin Franco poročiu, je šu z ženo v Gorenj Bamas, kjer bo tudi počivu venčni mier. Na telim svietu je zapu-stu ženo, sina Franca, hčere Marijo an Graziello, neviesto, zete an navuode Vendo Honda 750 rossa come nuova L. 2 milioni trattabili. Tel. 281225 ore serali. Chiedere di Luca. Affitto / Vendo casette vicinanze S. Pietro al Natisone. Telefonare al (0432) 727182. Vendesi casetta a schiera ristrutturata recentemente, vicinanze S. Pietro al N. Telefonare al 727556. Vendo villetta a schiera bifamiliare recente costruzione in S. Pietro, completa di arredamento, spo-lert, caminetto, bar-beque, piccolo giardino. Tei. 727574 ore serali. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 10. DO 16. FEBRUARJA Podboniesac tel. 726150 - Mojmag tel. 722381 Manzan (Brusutti) tel. 740032 OD 8. DO 14. FEBRUARJA Cedad (Minisini) tel. 731175 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«. “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI MONUMENTI PAVIMENTI SCALE SOGLIE E PIANI CUCINA S. Pietro al Natisone • Zona industriale 45 «tei. 0432-727073 Miedihi v Benečiji DREKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC PEDIATRA doh. Flavia Principato Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v torak an četartak od 16.00 do 17.30 tel. 726161 al 0368/3233795 doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak, sriedo, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.30 v torak od 16.30 do 18.30 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 8.30 do 10.00 v sriedo od 17.00 do 18.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponoč je »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje mi-ediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282. Za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081, za Manzan in okolico na številko 750771. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v torak od 10.30 do 11.30 v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Pediatria v pandiejak an petak od 11.00 do 13.00 Ostetricia/Ginecologia v četartak od 11.00 do 13.00; Cedad. v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 ( od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Kada vozi litorina 12 Cedadav Videm: ob 6.10 *,7.00,7.26*, 7.57,9.*, 10., 11., 11.55, 12.29*, 12.54, 13.27 *, 14.05, 16.05, 17., 18., 19.08, 20., 22.10.(od pand. do čet. anob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *,7.29,8.*, 8.32,9.32*, 10.32, 11.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 , . , čeztedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinierji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES- INAC 730153 ENEL 167-845097 ACI Cedad 731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev ..732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281 Novi Matajur e Radio Onde Furlane insieme in Sicilia Dal 27 maggio al L giugno — ■ — — ■ ■, ■— in un viaggio unico Quote fino a 25 persone: lire 1.400.000 fino a 40 persone: lire 1.300.000 fino a 50 persone: lire 1.250.000 Iscrizioni entro il 15 febbraio presso il settimanale Novi Matajur via Ristori, 28 - Cividale - tel. 0432-731190 ORGANIZZAZIONE TECNICA NATISONE VIAGGI