v Zalcu 6. septembra 1868. Ko smo prvi sloveaski tabor v Ljatomera začeli popisovati, smo prisiljeai bih v vvodu izreči, ,,da je deveti daa avgasta bil popolaoma vredftn, da se zapiše z zlatiaii črkaaii v sloveBsko zgodoviao, da je prvi sloveaski tabor bil aaj vekši korak k boljši aaši bodočaosti itd.", to kar saio tamo rekli bi se vse moralo spet poaavljati ia še aiarsikaj več pridati, kaj ste tude dve raali zali deklici pozdravile ljubljaaske Sokolovce ia jiai aa zastavo dele lep umetai veaec. G. Graaeli se je jima v iraeBuSokolovcev zahvalil. Po pozdravu so ae padali gosti v različae gostilaice, da se malo okrepijo. Ker veadar daaas ae aioremo celo velike svečaaosti popisati, prideaeaio še tukaj rezolacije, ki so bile vse soglasBO sprejete. So pa te-le: 1. Sloveaski jezik mora biti aa Sloveaskem izkljačivo uradni jezik ia v ta aaniea se mora aeodlagoma določiti če bi boteli popisati veliko važaost dragega slovensk ega ?b.rok od pol ete, do kterega morajo znati uraduiki slovea- ¦ ¦ e F- ¦¦ * ¦ -D ° jsciao v besedi ia pisam, ib se sestaviti lieamaotna lzaceaih ia zvedeaih aiož koraisija, ktera bo imela voditi pri vseh tabora, ki'ai'bil samo od Biaogo vekše~ ranožine Ijadstva, ščin0 v besedi in Pisimi>.. kakor prvi, obiskovaa arapak, pri ktereai se je kazala ravao tako velika aavdašeaost, za aašo sveto stvar. Pri vsaki besedi, ktero je ta ali oa govoraik za aaše aarodae pravice izastil, jetisoč ia tisoč glasov vikalo nŽ i vio, tako je prav, to mora biti itd." Ljudje aiso došli aamo iz prelepe saviaske doliae ia drage bližaje okolice, ampak iz zlo oddaljeaib krajev iz cele Sloveaske, iz Hrvaške, iz Reke, da, celo iz zlate Prage. Ia če ravao se jih je vseb skapej više 15.000 sošlo, moraaio vendar reči aa čast vseai, da so se od početka do koaca lepo aiirao ia prav dostojao obaašali: prisiljeai smo tedaj tukaj izreči prav srčao bvalo vsem, ki so bili pri drageai taboru aasoči nŽivili!" Zdaj pa hočemo s slabo raoejo se truditi, da aekoiiko popiaerao ta veličastai dan sloveaske zgodoviae. V Celja je bilo zbirališče za rodoljabe, ki so dohajali ali po železaici ali iz oaib krajev, ktenh cesta v Žalec drži skoz Celje. Taki po poldae je došel zadaji pričakovaa vlak iz Maribora, ki je pripeljal prav lepo število rodoljubov, ktere je taborov odbor aa kolodvoru lepo pozdravil ia je peljal v gostivaico h kroai, kder so že čakali drugi gosti ia od koder je bil odločea skapai odbodvŽalec. Zbraai gosti 8e podajo taki aa pot, ker čas je že bil kratko odmerjea, kajti vlak je došel jedao aro keaaeje. Vei zbraai se podajo na pripravljeae vozove, ki so bili vsi lepo okiačaai ia kterih je bilo više sto ia cela rajda 8e po lepi saviaski doliai poda Žalec. Baadero Ijubljanskih Sokolov je vodilo rajdo. Prvi pozdrav je čakal goste v vasi Leyci, kder so bila Bapravljefla lepa alavaa vrata z Bapisom ,,Bog blagoalovi aaš sloveaski tabor". — Tukaj je pozdravil prosti kmet z lepimi pomeBljivijai besedami goste ia jira želel srečo ia dober vspeh. nŽivio"-klici so ae čali od vsake hiše, mimo ktere so se gosti peljali, ravao tako vsikder pevaaje aloveaakih peami. Vse to aeje spet poaavljalo v vasi Dreziaje ia tukaj je aa slavaih vratih aapis nSrčaost zBiaga". Ko so se gosti bližali Žalcu jim dojde proti baaderiuai Žalski aa koajih z baaderoin, aa ktereraje atal Bapia ,,Žalski trg" iaje spremlja v trg. Dober streljaj pred trgoai se vatavijo vozovi ia gosti grejo v trg. Na čelu je jezdil baBderiura, za DJim je došla baada, za ajo ljubljaaski Sokolovci — kterih je bilo više 50 in po tem aiaožiaa dragib goatov iz vseh stanov. Na vzhodai straai trga t. j. aa cesti, ki drži izCelja, so stala velika lepo okiačaaa slavaa vrata ia aa ajih aapisa: ,,Dobro došli. Neudajmo se"; Ba vzhodai straai Žalca ravao taka slavaa vrata z napisoma: ,,Dobro dosli. Zjediaimo se. Na aredi trga je stalo zlo visoko drevo ia aa ajeai velika 8lovaaska zastava. Celi trg je bil v prazniški obleki, vae hiše lepo okiačaae z veaci ia aarodaimi zastavami. Pri kroai je odbor sprejel in pozdravil goste; tu- sedajaib ia prihodajih aradnikib skašaje iz zaaaja slovenskega jezika. 2. Cerkovaa vlada uiora aa Sloveaskem aradovati v sloveaskera jeziku ia v bogoslovaici predaieti, kteri se aeraški predavajo, podnčevati v slovenščiai. 3. Za povzdigo kmetijstva ia gospodarstvo, da se ta aaiaea doseže, se iaiajo pri aas osflovati potrebne šole brž ko brž, po teai tudš slovcasko gospodarsko društvo. 4. Da so Ijudske učilaice aa Sloveaskeai čisto sloveaske, v sredajih ačilnicab aeraški jezik ostaae učai predmet. 5. Da se sloveaske dežele zediaijo v združeao Sloveaako. (Dalje prihodnjič.)