Književna poročila.
5°I
Tukaj ocenjeni spis nima ni kakega uvoda in zato sedaj še ne vemo, kaj namerja g. pisatelj ž njim; vender stoji v začetku delca »A. Die ersten Einfalle bis zum Tode Friedrichs III.* Iz tega lahko sklepamo, da bode g. pisatelj v prihodnjih letnikih nadaljeval svoje delo in takisto korenito opisal tudi poznejše turške napade. Le škoda, da mu ne bode dosti moči misliti na slovensko leposlovna književnost, katero bi sicer toli lahko bogatil z marsikaterimi spisi.                                                                                   S. R.
VI.
i/.  J. Bidermami, Steiermarks Beziehungen zum kroatisch slavon. Konigreich im XVI. und XVII. Jahrlmndert.
Tako slove poseben odtisek (125 stranij) iz letošnjih izvestij zgodovinskega društva za Štajersko. V njem razpravlja g. pisatelj, kako je nastala in kako se je razvila takoimenovana »slavonska * (recte slovenska) granica. Kakor so Kranjci ustanovili in vzdrževali y>hrvaško* granico, tako so Štajerci postavili stalno brambo na »slavonski * zemlji. Skrbeli so potem za oboroženje in živež graničarjev, sezidali so jim varne in utrjene tabore ter jim dajali izkušene zapovednike. Do leta 1553. so vzdrževali Štajerci le v posameznih trdnjavah svoje posadke, pozneje pa so po nasvetu Ungnadovem razširili obrambeno zemljišče in osnovali vso sslavonsko(< granico. Pomnožili so tudi graničarje in uredili njih poveljništvo. Zat6 je bilo treba mnogo denarja, in mnogokrat so morali Štajerci prav globoko seči v žep, da so vzdržali svojo ustanovitev. In še navzlic tem žrtvam je bila »slavonska* granica mnogokrat v nevarnosti, da prestane, zlasti ker so ji bili domačini sami nasprotni. H koncu razpravlja g. pisatelj še mejne prepire Štajercev in Hrvatov v okolici Brčžic, Pisec, Bizeljskega, Kozjega, Podčetrka in Rogatca. Leta 1614. je izpremenila So tla svoj tok, in tri vasi (Prosinec, Cemehovec in Volčjak), ki so bile prej štajerske, pripadle so Hrvaškemu. Tudi v Medji-murji si je prisvojil grof Zrinjski devet vasij, ki so nekdaj pripadale gospoščini lutomerški.   Da, Krčelič (Hist.  Eccl. Zagrab.) je zahteval leta  1584.,  naj  se
v                                                             ...
tudi Metlika, Črnomelj in Kočevje, stari deli trojedine kraljevine, »mtegre regno incorporentur.* Ta strokovnjaški spis bodi vsem priporočen, ki se zanimajo za razmerje Slovencev in Hrvatov.                                    S.  R.