Nekatere izkušnje iz dela državnih upravnih organov 9 Odgovori tovariša Veljka Zekovica na vprašanja uredništva »Naše skupnosti« V procesu nadaljnjega utrjevanja družbenega iu državnega sisteina v naši državi ima določeno vlogo tudi državna uprava. Pravilno organizirana uprava ni samo izvršilec v okviru svojih pristojjiosti, temveč prav tako važen einitelj v boju za dejansko samosiojnost organov dmžhenega uprav-ljanja. V zvezi s to problematiko je tovariš Veljko Zekovič, sekreiar zveznega izvrsnega sveta, odgovoril na nekatera vprašanja, ki inu jih je zastavilo .uredništvo »Naše skupnosti«. Vprašanje: Kaksne so osnovne izkušnje v graditvi državne upra-ve, posebno pa upravnik organov \ komunah po sprejemu zakona o ureditvi občin in akrajev in zakona o državni upravi? Odgovor: Z zaikonom o ureditvi občin in okrajev io z zakonom o dria'vni upra-vi so bLLi postavljeai organizacijski te-melji in določena načela dela državne uprave, ki ustrezajo nadaljnjemu razvo-ju k Sedaj pripravljajo predpise, ki naj regu-lirajo notranjo orgauizacijo in poslova-nje zveznili in republiških upravnih orga-jiot. Med tern delom je ponekod prišla do iaraza težnja, da bi notranju organi-zacijo »napihnili«, da bi za vsako dek> orgajiizirali |>osebne orgaiiizacijske eno-te, da bi organizacijsko razdelitev raz-drobili na veTiko oddelkoT. Mislim, da je zato čimprejšnja uveljavitev predpisov o notranji drganizaciji in ugotovitev ustre-zajoče sistcmati-zacije potrebna in ko-ri«tna. Po analizah, ki so bile opravljene ko-nec lanskega leta, lahko rečemo, da so se upravui organi v občinah, kjer jim je okraj nudil dovolj pomooi, večinoma do-bro znašli. Poudarjajo na primer, da v prvem polletju 1956 leta v nekaterili okrajih število pritožb proti odlokom, ki so jih sprejemali obCinski upravai orga-ni, ni bilo vcčje od normalnega šteivila takih pritožb v 6asn, ko so Tečin-p teli problemov reševali na okrajili. Kar se tiče pristojnosti lokaluih uprav-nih organov, nam dosedanje izkušnje po-vedo, da jc treba v skladti s postavlje-nimi načeli o razdeMtvi pristojnosti med politično-izvrSnimi in upravnimi organi iti naprej v smeri prenašanja na uprav- (Nadaljevafloje na 2. strami) Nekcrtere izkušnje iz dela državnih upravnih orgaoov (Naidailjevajije s 1. str-ainii) ne ongane tudi tistih -uipjjavnili ipo&lov, ki so bili do&lej ipr.idržaai v prisfcojnosti sve-tov Ijudskih odborov. V praksi se je po-kazttlo, da so organi dražbeneiga upraiv-Ijaaija v samoupravnih uisianoveli jm or-' gajiizacijah dosegH mnogo bolj vidnc re-zultaie, koliikor boJj vsestransko je bilo sodelovamje nied njim-i in sveti ljudskih odbarov. Po dmgii straaii se s-vati, ki so bili preobreanenjeni z upravninii posli, niso uiogli pusvetHi problemom družbe-nega uu Uipravnih aiktav. T-e iiapake izvirajo 7 velijci meri iz »ezadostue strotkov.uosti uslužbencev, to pa ne bi smelo biti vzrok, da teh poslov ne bi prenesli na iiipravue orgame, temveč to samo pomeni, da se je treba šS bolj potruditi za izboljšanje strokovoe sestave lokalnih upraraih organov, posehno v otbčinak. Vprašanje: V naši javnosti pogosto slišimo pripombe, da priha-jajo »od zgoraj« zahteve po najrazličnejših podatkih, pregledih, evi-dencah, kar komune in gospodarske organizacije z upravnim apara-tom, ki ga imajo, zelo težko zmorejo. Zastavlja se vprasanje, ali ima ta splošni oMutek, ki ga imajo uaši ljudje, posebn^ na občinah in okrajih, neko osnovo in ali so vse zahteve višjdh organov upravi-čene? Odgovor: Mnenja sem, d,a je mogoče reti, da ta vitis ni neutemeljen. So pri-meri, da zahtevaijo > v>išjd« orgtnni staliKj kakšae nove podaike izveu določejiili eviidenc, da uvedena tfvidenca pogosto ni-liia potreibiiiii tiska.nih obraizcev, da za-hteva državjui u.prava ivčasih tudi podat-ke, ki jiJb. zbira s-ta.tiistična služba i.td. Ne-kafepi repuibliškii orgarni so ce!o odločaii, ali bo za ustrezajučo uprav.no vejo v ljudskih odiborili (>cfra.niziran oddelek ali odsek, pa se je ugotovilo, da je zaio or-gattkacija ustreznih upravnih organo'v v ljuitlski.il odboriih jjosUtvljeaa »irše, ka-kor bi bilo dejansko potrobno. Z dolotbauii zakona o dr/.avui upraivi, ki se nanašajo na azdajanjt: uavodlM za izboljšanje ddovanja službe in na zahte-varaje i]xxlaitkov o izpolmjevanju predpi-sov, se nikalkor ni mislilo na take razpise in podaitke in na kak.šin' hierarhione od-nose, temveč se je težilo za tetn, da s pozmamjem dejatnskega sianja zagotovimo nudeaje stroJkovne punioči upravnim or-ganom občiu im okrajev in koutrolo za-konitosti :v delu teli organov. Odnosi med zveznJma, republiškimi, •oikrajnimi in ob-čiaskimi upravnimi orgaei naj bodo po zakomu o državni upravi zasnovaini na v^ajemnem soiielovajiju in strokovnd po-moči ter iia vzajemoiih pravieah in dolž-nostih. Prav takcga strokovnega sodelo-vainja Ln konkretne pomoči lokalnira iipravnim orjanoin pa ni bido v tisti meri, kolikor bi baLo 1« potrebno. Tako bi bili reipubliški in okrajni organi na primeT niogli v tej smeri. napraviti več kakor tloskj s prirejanjcm seminarjev, nude-njem ponioči mi kraju sarafm, z izdaja-ujom ppiiročni.kov itd. Prav tako ni nio-goče re«i, da so H orgaJJi u.stvarili dovolj vpogledia in kontrole zakonitosti predpi-sov ljudskih odboroiv, kar bi prav tako bila konkretina in potrebna pomoč ljud-skim odborom v uresničevanju zakomi-tosti. Vpxašan}e: Kakšni so temeljni problemi nadaljnje izgradnje npravnega aparata v okrajih in občinah? Odgovor: Lz. tega, kar smo pov<«lali v odgovoru na prvo vprašanije, izha.ja, da bi se moirali v nadaljnjii graditva državne uprave, to pa ponitrole javnosti, mosti vsa-kega uslužbenca, k večji delovni discipli-ni -v upravnih organih v celoti, k sodob-aejsemu notnanjemi! organizireinju iu večji zakooiiosti. Kar se tiLe statusa uslužbencev, bo reguliran z zakonam o ja;v.nih uslužbencih, fci bo v kratkem iz-ročen v širšo diskusijo. Ni dvoraa. da bo uprava, ki bo zgraje-na na načeliih, o ka.terih sem govoril. in ki bo poslovna, učijikovita in kvalifioirana defeti v skladu z enotuimi načel. našega spJošnega razvoja, prispevala prav tako k nadaljnji graditvi sociaUstičnih odno-sov t naši državi.