jt.62. V Gorici, v soboto dne 4. avgusta 1906. jniič-i.'.' Številke stanejo 10 vju, *,S0Ca" *!»;>¦ nnsleanje ižrVd-iie pHlug^n-rtJMift-, "a ..Kdiipot po GoriSkcm in GradiSčanskem" in Lj'p0t po Ijubljani in kranjskih mestih", d;djt> dva-iT, -, r. „Vowi red železnic, parnikov in poštnih ^»..¦; ¦!¦.-¦ cčno prilogo »Slovenski Tehnik". \*ar*>i-:»š!:° sprejema uprartiištvo v G«spuski ulici ,,' : i. tia-i-.tr. v . .Goriški Tiskarni« A. Gai*r.šCek. lJrs{jla brez doposlane naroinine se ne oziramo. •alisi ju poslanice ko ručunijo po 1'otit-vrstah če ¦^ t-krat l« v, 2-krat 14 v, S-krat ll2 v vsaka .^ V'"'^'1'- l'° dogodbi. Večje črke po prustoru. -; in:'. '» spisi v uredniškem tlel« HO v vista. Za iv odklanjamo vsako uJ^ovni-ti".st. itbajs dvakrat na teden in sicer v sredo in s M, uri predpoldno tor stane po poŠti preje -(iurifi mi dom poSiljana: \ ieJ,,.......13 K 'JO v, ali gld. C-IIO SUbotO •mana Tetaj XXXVI " leta 1-70 Cigovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v •* ¦ ' ' ' " -Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K- Lavrič. Gorici. Urednišivo ¦¦'¦'•\ .'/*> se nahaja v Gospo:- I ulici št. 7 v'Gorici y I.'nai ir.v-. Z urednikom je mogo*: govoriti vaak dan' od $ do fa dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob n&eij&in praznikih od*, do 12. dopoludne. UpravnisVvb w"aa--liaja v Gosposki ulici §t. 7 v [..iuul*tr. na levov tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge «eči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le uprav&tftvo. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aii gld. I-oU »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in toh-le tobakamah: Selmara v Šolski ul., Jellersitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici. I. Bajt v po- kopaliscm ulici,I. Matiusai v ulici Fcrmica, 1. Hovanski..... v Korenski ulici st.2-2; v Trstu v tobakarni Lavreučič na trgu della Casorma. T.l.ton il. 83. - »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. Iy. Moljaveo) tiska in za]. [Apostol razkola. Pozdravljen bodi, kdor pride v ;:eau Gospodovem - - zavržen naj bo, fcdor pride v imenu zdražbe in razkola ! Mirili so se polagoma duhovi, in tištopil je čas, ko bi oljkina vejica v t$kab vi&jega duhovna uplivala naj- lfcc!'Se; veselili bi se oni, ki so že po Lravi nagnjeni k miru in spravi, po- i;-avaii bi se nemirnejši elementi. Ali na mesto oljkine vejice je sto- ¦;a tromba, bojna tromba, in zadonela »po ivli deželi. Boj naj se razvname tako je ukazal najvišji pastir. Ne mir in sprava, ne bratoljubje, k p a k društvo proti društvu, boro va n je proti zborovanju, ¦asnik proti časniku, volitev kroti voli t vi! Celo ljudsko vojno jupovaluje pastirski list. ris-tus jo učil, ko ga je vprašal fr.eki utuik postave, katera zapoved jo s Ihtavi naj veča --•: Ljubi Gospoda 3to»a svojega iz vsega srca svojega in |te vse duS« svoje in iz vse pameti svoje. |T;i je /.»rva in največa zapoved. Druga h: ;> loj podobna : Ljubi bližnjega svo- |v,;.5 kakor samega sebe ! [ Tako je učil Kristus. Iz pastirskega >:a pa ne doni ljubezen do svojega Infcjrii. in kdor ne uči te ljubezni, pž tudi no moro ljubiti Gospoda Boga vse duše svoje. Saj se postavlja v ;•; nasprotje z naukom Sinovim, ker ljubezni do bližnjega, marveč ; v boj na bližnjega. Društvo proti :ivu, volitev proti volitvi, to se i: brat proti bratu! Obeta se naj- .'- ^unja po naši deželi, nikjeri ne Ml: miru, razven tam, kjer stoji m! nune kot absoluten gospodar v "i ivr se vrši v vseh rečeh le nje- '• ?.».-! i a in volja in so župan in sta- h:^fc ii' njegovo slepo orodje! Nikdo | ¦* sme več misliti s svojo glavo, za m rti vse misli le posvečena. Duhovnik med nami —¦ to je dandanašnji največja zapoved v postavi! Že ropota zopet in ropotalo bo vedno huje po cerkvah, zlasti ob volitvah. Vse v znamenju razkola! Napoveduje se najhujši, najbrezobzirnejši boj. Duhovniki, ki bi morali naznanjati v cerkvi besedo božjo, že rogovilijo zopet, iu v »katoliških« časnikih je pričelo z nova najgrše napadanje oseb. Svobodomisleci v deželi! Proti Vam jo naperjen ves boj. Kierikalizem se nikakor noče razplesti po deželi tako, kakor hočejo Rimci, zato boj, nov boj z devizo: Kmet mora popolnoma pod f a r o v š k i jarem! TrŽan in meščan morata biti ponižna pred duhovnim gospodom! Njegova volja naj vlada! Radi tega pa ne bomo držali križem rok. Naš kmet ne sme zlezti popolnoma pod farovški jarem, in našega tržana in meščana ne bodo strahovali ljudje, ki so oblekli črno suknjo prisiljeni ali le za to/da p-idejo prej do maslenega hleba. Pa naj bo! Boj proti boju, društvo proti društvu, volitov proti volitvi! Naša dolžnost je: braniti se! Mi delamo p o m i r j e v a 1 n o — višji duhoven tega noče. Pričel je z napadom. Napadeni smo zato se bomo branili! Ljudstvo naj ima vedno pred očmi, da cerkev je veža božja; zato naj zt. pušča to vežo, kakorhitro jo začne skruniti posvečenec s politiko. Moli se lahko tudi doma v sobi ali na polju, pa bolj zbrano nego v oskrunjenem svetišču. Če pa ne pomaga odstranitev iz cerkve in izostajanje, kajti cerkev je sezidalo ljudstvo s svojim denarjem v hišo lolitve, pa treba napeti še druge strune i Podajalce politike in kupovalce ljudij treba naučiti pameti. Ljudstvo ni obvezano rediti duhovne, ki so hujskači, ono hoče le resnične duhovnike, ne pa političnih priganjačev. S prodajalci in kupovalci proč od nas! Naj jih redijo tisti, ki jih učijo hujskanja ter jim to nalagajo, Kristus je izgnal iz templja prodajalce in kupovalce in prevrnil mize menjalcem in rekel jim je: »Dom moj se imenuje dom molitve, ali vi ste naredili iz njega jamo razbojniško.« Nekega lepega dne pa prevzame ulogo Kristusovo ljudstvo, in zgodi se, da izžene iz templjev politične prodajalce in kupovalce ter prevrne mize menjalcem. — Da bode naše ljudstvo vedno s v o-bodomiselnejše in da se nakane rimskih hlapcev ne uresničijo, za to uporabimo vse moči. čim glasneje bo pela tromba apostola razkola, tim hujša bo obramba, tim čilejši boj, tim lepša zmaga! Ce pojde pri tem ugled duhov-ništva popolnoma pod zlo, nič za to, saj so krivci vidni ¦— naše ljudstvo naj ceni in spoštuje le onega, ki prihaja med njo res le v imenu Gospodovem! Protislovenska politika v goriški trgovski in obrtni zbornici. Trgovsko in obrtno društvo je poslah tako-le vlogo: Visokemu c. kr. namestništvu v Trstu. »Trgovsko in obrtno društvo« v Gorici jo zastopnik interesov slovenske dvotretjinske veČine v deželi in večine trgovskega in obrtnega stanu, ki ni zastopan v Trgovski in obrtni zbornici goriški vsled samovoljne spletkarije sedanjih italijanskih gospodovalcev. Da »Trgovska in obrtna zbornica« v sedanji sestavi nima nikake pravice uganjati laško politiko, je jasno toliko bolj po letošnji dopolnilni volitvi, ko so dobili slovenski kandidatje veliko večino v obeh trgovskih in dveh obrtnih kategorijah, pa niso bili proglašeni izvoljenimi vsled obsodbe vrednih ma-hinacij volilne komisije, temeljito opisanih v pritožbi od slovenske strani, katera dosiej še ni rešena. Ta »Trgovska in obrtna zbornica« goriška se je predrznila v zadnji seji vtikati se v sporno vprašanje o napisih na novem, državnem kolodvoru v Gorici na način, proti kateremu podaja podpisano društvo kot predstavitelj dežeine večine svoj najodločnejši protest. Podpisano društvo protestuje proti sklepom zadnie seje »Trgovske in obrtne zbornice« glede* označevih napisov in pričakuje: 1. da visoka vlada primerno zavrne vročekrvne italijanske politikastre v »Trgovski in obrtni zbornici« ter jih pouči, da ni njihova naloga, uganjati strankarsko politiko, marveč skrbeti enakopravno za Slovence kakor za Italijane ; 2. da visoka c. kr. vlada reši pereče vprašanje o napisih na kolodvoru tako, da Slovenci, ki smo naravni varuhi nove železnice od Trsta do Celovca in Beljaka, dobimo popolno zadoščenje za napravljeno nam krivico in razžaljenje. V boj proti taki volilni reformi! (Z dežele.) Vladni načrt o volilni reformi nam je bil kolikor toliko pravičen. Slovencem na Goriškem so bili določeni trije poslanci, a Lahom dva. Radi tega ni provzročil načrt o volilni reformi pri nas posebnega zanimanja, nikakega boja. Mirno smo čakali, kaj ukrene dotični odsek. Bolj nas je zanimalo, kako si pribore Korošci in Štajerci primerno število poslancev in kako si kranjska mesta zavarujejo svoje interese. Vedno bolj in bolj pa je kazalo, da iz odseka za volilno reformo pridejo (uof Monte Cristo. napisa! filexandre Dumas. (Dalje) A-fo-a ni brez vzroka govoril o tej prijazni sobi, katere |fc» & ja odpirala na dvorišče. Dvorišče krčme „pri Zvoncu _ ^"{-bh* s Svojo trojno galerijo, s katero je bilo skoro F*Lr Le-i;;li$ka dvorana, s svojim lahkim, okoli kolonad se $*& jasminom in divjimi trtami, je bil za gostilno naj-r"'*tt>j',i ubod, ki si ga je sploh mogoče misliti. uko-š je bila sveža in okusna, vino staro in rujno; An-1^* l'i zavžil oboje z najboljšim tekom. Nato se je odpravil S^itku ter kmalu zaspal najboljše spanje dvajsetletnega moža, ^ T t'*"- lotih spi vedno lahko, tudi Če bi ga pekla vest. s frizuati pa moramo, da bi bil imel "Andrea lahko slabo :^'.- '»a pa je ni imel. | ^jpgov načrt, ki se mu je zdel najboljši, je bil sledeč. I Ko se zdani, plača račun z vso natančnostjo in odide. r_vni I*o*hiti v gozd in se pod pretvezo, da je umetnik in t"^. Slu-l>rati narave, naseli kot gost pri kakem kmetu, si pre-rr'; f»»larsko obleko in sekiro ter se obieče kot delavec; N ?i vtnli roke, pobarva lase iu kožo po receptu, katerega .;«»¦• dali njegovi tovariši. In ko se vse to zgodi, bo ponoči I " wl ^ozda do gozda in po dnevi spal v gozdu ali med ™jotu ii Jo d°» .I,restopi m$°> sPravi' svoJe demante v denar; ceno, l obi Zft "je- zmeni v deset bankovcev, katero bo nosil za vsak slučaj vedno s seboj iu poleg tega je imel še petdeset tisoč liber, kar se' mu ni zdela premajhna popotnica. Sicer je pa računil na to, da Dauglars napne vse svoje moči, da zakrije ta zanj neprijetni dogodek. Zato in pa vsled svoje utrujenosti je spal Andrea tako trdno in sladko. Sicer pa, da bi se zbudil zgodaj, ni spustil zaves, ampak je samo zapahnil vrata ter položil na nočno omarico oster nož, ki ga je vedno nosi*, pri sebi. Okoli sedmih zjutraj zbudi Andreo gorak in svitel solnčni žarek, ki se priplazi igrat na njegovo obličje. V vsakih dobro organiziranih možganih se nahaja prevladujoča misel; in ta vladajoča misel ne zapusti človeka popolnoma niti v spanju. Tako Andreji, še predno dobro odpre oči, ta misel zaše-peta, da je spal predolgo. Hitro skoči iz postelje in plane L oknu. C'e& dvorišče je šel orožnik. „Kaj dela tukaj orožnik ?a se vpraša Andrej. A z ono logiko, ki jo je imel čitatelj pri njem že priliko opazovati, si hitro odgovori: „Orožnik v krčmi ni nič čuduega; torej oblecimo se." In dasi brez pomoči svojega komornika, se obleče Andrea s čudovito hitrostjo; tekom svojega večmesečnega sijajnega življenja v Parisu se ni pornehkužil. »Prav," pravi Andrea, npočaknti hočem, da odide, in potem izginem." In govore te besede, se drugič približa oknu ter pogleda na dvorišče. Toda ne samo, da se orožnik ni oddaljil, ampak mladi mož zagleda pod stopnicami tudi še drugo modro, belo in ru- meno uniformo; to so bile edine stopnice, po katerih je mogel zapustiti hišo; in tretji, ki je sedel na konju, je čakal s puško na rami pred vrati, skozi katera je moral Andrea tudi iti. Ta tretji orožnik je bil najznačilnejši; okoli njega se je nabral polkrog radovednežev, ki so herinetično blokirali izhod. »Iščejo me 1" To je prva misel mladega moža. »Vraga!" Njegovo čelo prebledi; plašno se ozre okoli sebe. Soba, v kateri je bil, je imela kakor vse sobe v tem nadstropju, izhod na galerijo, kjer ga je lahko videl vsakdo. »Izgubljen sem l* To je njegova druga misel. Za človeka v Andrejevem položaju je to, da bi ga ujeli, pomenilo res toliko, kakor da je izgubljen, kajti temu sta imeli slediti obsodba in smrt, smrt brez usmiljenja in odloga. Trenotek krčevito stiska glavo med rokami. Bil je skoro blazen vsled strahu. Toda kmalu posveti v njegovo obupujoče dušo žarek upanja, in njegove blede ustnice in brezbarvna lica oživi neznaten smehljaj. Ozre se okoli sebe, kar išče,najde na pisalni mizici: bili so to papir, pero in črnilo. Omočivši pero, napiše s kar mogoče trdno roko sledeče vrste: „Nimam denarja, da bi plačal, a nisem nepošten in zato puščam v zastavo svojo iglo, ki po vrednosti desetkrat presega moj račua. Oprostite mi pač, da sem izginil, ko se je zasvital dan; sramujem se." Nato potegne svojo iglo iz ovratnice in jo položi na papir. Zdaj odpalme vrata in jih pripre, kakor da jih je pozabil zapreti, ko je zapuščal sobo. Nato stopi k peči in se z ročnostjo moža, ki, mu ta vrsta gimnastičnih vaj ni taja, splazi v | sajasti dimnik, ki je nudil edino rešilno pot. opeharjeni naši bratje v drugih deželah, j Naše slutnje so se uresničile, kajti po sklepih v odseku bi izgubili Slovenci na Koroškem vsak mandat, a oni na Štajerskem bi bili izd a tno na škodi. ^ Po vsem tem smo se začeli bati tudi za Goriško in Primorsko sploh. Nismo se bali zastonj. Uresničilo se je, česar smo se bali. Tudi nam je zadal odsek hud udarec. Nočemo se spuščati v istrske in tržaSke razmere, ostanemo le na Goriškem. Kolikor toliko pravični vladni načrt o volilni reformi nam je določeval tri poslance, a Lahom dva. Po nesrečni mešetariji pa bi dobila večina Slovencev na Goriškem le tri, a manjšina Lahov tudi tri poslance. To je krivica, ki ne sme postati zakon, ako nočemo sami sebi dati spričevalo m a-lomarnosti. K o j e š 1 o za eden niplS na postaji državne železnice v Gorici, bila je pokonci cela debela. Zdaj pa ko gre za leliko večjo IfSlViiJ, ki nam je hočejo zadati z volilno reformo za nedegledno dobo, naj bi molčali. Bog ne daj! Ne bodimo veliki .v malenkostih, ampak toliko večji, ko gre za velike reči. Ako se je sklicalo devet protestnih shodov proti enemu napisu, koliko več naj se jih skliče proti veliki krivici volilne reforme. Od Predela do morja naj se razlega le en glas: dajte nam pravično volilno reformo, ali pa nobene! Bratje naši na Koroškem in Štajerskem protestirajo proti krivični volilni reformi, pridružimo se jim tudi mi! Pomagali bodemo sebi in rodnim bratom, katerim se gode še večje krivice nego nam. Slovenci, protestujmo proti krivicam, ki se hočejo uzakoniti! Kmet in trgovina s kmetskimi pridelki. (Iz okolice.) Letošnje leto je cenj. cSočaB natisnila že celo vrsto člankov, pod zaglavjem „Kinet in trgovina s kmetskimi pridelki". V teh člankih se je opisovalo tudi, kako se kmeta godi pri prodaji njegovih pridelkov, namreč, da ga trgovci izkoriščajo, dobro vedoč, da si kmet ne more pomagati drngače nego da jim d& blago za vsako ceno. Pretresovalo se je tudi, kako bi se moglo to trgovino organizovati, da bi kmet primerno prodajal svoje pridelke, in prišlo se je tndi na misel, ustanoviti eksportno zadrugo. To pa je zbudilo trgovce, da so začeli pisati tudi oni. Najbolj je vznemirjala eksportna . zadruga. Nekdo jo nam naravnost odsvetuje, ker se mu smilimo. Vprašamo ga, kaj pa je imel kmet od tega, če je on izkušen v trgovini in da ima prakso? Čudno naravnost se nam zdi oporekanje glede zbogatenja. Odkod pa je spravil skupaj ogromno premoženje, katero ima, če ne s trgovino? Mi vemo, koliko smo trpeli doslej pod pritiskom trgovine s krompirjem v jedni roki, in koliko trpijo sedaj, ko stiska kmete s tako trgovino več njih. Če se kdo boji eksportne zadruge, se je boji za se, ne pa za kmeta. Ml vemo, kako se gleda nižati ceno pri nakupu krompirja, če trgovci, ki so skupaj v zvezi, ponujajo eden toliko, drugi toliko manj; recimo eden plača krompir po 3 K 30, drugi ga hoče po 3 K, vemo tndi, kako se daje kmetom zemlja v najem; tako drago, kakor nikjer drugodi v deželi. In potem govorijo o usmiljenju s kmetom! Svetujem, naj se shodov, kjer je govora o tem, kako nam pomagati, vsi pridno udeležujejo. Če more trgovec riskirati ter staviti včasih na eno kocko vse svoje premoženje, moremo kaj riskirati tudi mi, če nas je obilica združenih. Če trgovec zgubi vse, je uničen, če bi zadruga propadla, pa bi trpel le vsak nekaj. — Seveda ne sme biti zadruga zasnovana taki neumno, da bi se reklo, če plačaš toliko, dobiš blago, Če ne pa ne, ampak prepričani smo, da če se ustanovi, se pač ustanovi tako, da bo znala tržiti po veljavnih tržnih razmerah. Tudi se menda dobi osebo, ki bode znale voditi tako trgovino. Pri krompirja pač ni potreba posebnega znanja, radi sadja pa naj se glede vpoznavanja najame vešče domačine in domačinke; tujci, ki prihajajo v Gorico kupovat sadje, se poslužujejo Brik za poznanje sndja. —• Sklepam s pozivom, da se končno kaj stori, ker tako, kakor je sedaj, ne sme ostati. Če bomo složni, že tudi kaj dos*emo, le na delo! — DOPIS L Z dežele, (Državni poslanec O. Ga-bršček in klerikalna glasila.) — Naš državni poslanec kmetskih občin se sploh ne ponaša z delovanjem, ki bi prihajalo pogostoma v javnost. Očitalo se mu je, morda opravičeno, da je premalo delaven. No, tolažijo se njegovi nasprotniki, da tudi klerikalni državni poslanec pete kurije se je obrabil, ali kaj, da tudi on v državnem zboru večinoma molči. Molk je zlato, pravi pregovor. Ako velja tudi za naše državne poslance, nismo prepričani, kajti boljši poslanci se odlikujejo po delavnosti tudi z govori v drž. zboru. Najvažnejše delo našega državnega zbora je bilo letos v odseku za volilno reformo. Slovence so zastopali dr. Šusteršič, dr. Ploj in Plantan. Prva dva je volila v odsek klerikalna stranka, kateri se imajo zahvaliti Korošci in Štajerci, a tudi mi Primorci, da smo Slovenci zelo zapostavljeni. Korošci so že dali duška nevolji svoji z imenitno nezaupnico poslancem nSlov. zveze", Štajerci se tudi pripravljajo na odpor. Kaj pa Primorci? Ali bodemo molčali! V imenu naprednega kluba je bil v odseku za volilno reformo posl. Plantan, ki se je krepko potegoval za slovensko Koroško in Štajersko, a posebno za mesta in trge na Kranjskem. Žal, da je bil njegov trud zastonj, ker mu je nasprotoval zli duh Slovencev dr. Šusteršič. Popolnoma pravilno je storil Plantan, da se je odpovedal zastopstvu v odseku, ker je bil njegov trud zastonj. Na. njegovo mesto je prišel posl. Gabršček, ko je prišlo Primorsko na vrsto. Krepko se je ta potegnil za našo deželo, a žal, da zastonj, ker ga niso podpirali drugi primorski poslanci, ampak sta poslanca dr. Gregorčič in Spinčič tako zmešetarila, da dobi večina Slovencev in Hrvatov le toliko poslancev kolikor laška manjšina. Kako se bosta zagovarjala pred volilci, smo radovedni ter pričakujemo poročil na javnih shodih. — Strinjamo se s poslancem Gabrščekom, da ni zahajal več k odsekovim sejam petem, ko je ostal njegov glas. glas vpijočega v puščavi. Vsi slovenski poslanci bi bili morali tako storiti l Neumno je torej zabavljanje „Slovencatt in nGorice" proti našemu poslancu, katerega so izključili iz odseka. Gospod poslanec! Vabimo vas na javne shode, na katerih pojasnite krivice, ki jih je zasekal odsek za volilno reformo Slovencem na vseh koncih in krajih. Na shode, da se poskusi rešiti zapostavljene naše pravice! VipaVSfeO, 1/8 1906. (Po krčmarskem shodu.) — Čakal sem, da se oglasi kak poročevalec glede krčmarskega shoda v Črni-Čah dne 4. julija t. 1. s širšim poročilom. Radi tega napisal sem par vrstic o tem shodu, katerega je sklical gosp. Kosovel, župan v ČrniČah. Na shod je prišlo nad 100 krčmarjev, ki so se soglasno pritoževali o krivičnem pobiranju užitnine po sedanji uredbi. Pobijali so slavo naših deželnih poslancev a la Berbuč, kateri se hvalijo, da so pridobili deželi Vi miljona kron, povejo pa ne, da so jih nabrali večino na škodo krčmarjev s tem, da mora vsaki krčmar plačevati od drožjev in. posuška, česar mu nobeden pivec ne povrne. Davek se sicer mora plačevati, plača naj se ga pa le od resnično potočenega; ako pa plačujemo po sedanjem redu tudi od nepo-točenega, se nam krčmarjem godi krivica, katero treba potom nove, sedanjim razmeram odgovarjajoče uredbe odpraviti. Svetovalo se je, naj bi naši poslanci predložili deželnemu odboru popolnoma predrugačeno predlogo glede užitnine, ter naj bi se zopet dalo v zakup krčmarjem, kar bi bilo popolnoma pošteno. — Govorilo se je, kako v slučaju da bi se ne oziralo na naše pritožbe, napraviti povsem drugačne korake. — Prašamo, kam se porabijo toliko hvalisane pridobitve na dacu. in koliko je dobila naša slovenska dežela od tega V Občutno škodo trpijo sami krčmarji s tem dosti, da pod sedanjo upravo zaradi vsega zapečatenega vina ne morejo pokušati vina, kadar bi hoteli, posebno poleti se nizka vina kaj rada pokvarijo, kar se je v bližini pisca teh vrstic preteklo leto dogodilo, da se je trem ali štirim pokvarilo za okroglo K 2000, koliko se ga jo pokvarilo na ta način, se ne more dognati, ker so ga nekateri kar preč izlili, da si niso kredita izgubili. — Da bi se prav praktično izračunalo, gotovo, je povsem onega pol miljona škoda krčmarjev, kateri ne bodo kar tako molčali, kadar se bodo njihovi poslanci krohotali in uživali naše žulje, o tem se bomo še videli. Domače in razne novice. Smrtna kosa, —- V Štanjelu na Krasu je umrl trgovec g. Mihael Ravbar, star šele 34 let. Preostalim naše sožalje! Goriškemu »SokOlU", in sicer v podporo izletnikom v Zagreb, daruje goriška slovenska mladina prebitek plesnih yaj v preteklem pred-pustu v znesku K 1832. V MifflU bo jutri lepa veselica tamkajšnjega bralnega in pevskega društva „Miren", na katero opozorjamo. Tramvaji bodo vozili v Miren jutri pop. od 2'', naprej iz Šolske ulice. NadvOjVOtfa Friderik pride v Gorico okoli 17. t. m. Kako sta pomagala dr. Šusteršič in Ploj koroškim Slovencem v odseku za volilno reformo, nam pojasnjuje najlepše državni poslanec Plantan v „Slov. Nar" 7 odprtem pismu na dr. Brejca, odvetnika v Celovcu. Tam pravi med drugim: „ Sploh nista privoščila niti Šusteršič, niti Ploj nam naprednjakom ne besede, niti glede Koroške, niti glede Štajerske, da bi se določilo, kako naj bi se postopalo v prilog koroškim in štajerskim Slovencem, Isti dan, ko jo prišla Koroška na vrsto, sem jaz ustrezajo Vaši lastni želji, sestavil nov eventuvalni predlog, da bi se ustanovil vsaj en volilni okraj, Pliberk, Železno Kaplo, Borovlje, ki bi štel 62.367 Slovencev in 15.331 Nemcev in bi bilo v njem skoro dve tretjini vseh koroških Slovencev združenih, tako, da bi bil vsaj ta mandat siguren za koroške Slovence. Ta predlog sem sestavil samo za slučaj, če bi bila odklonjena predloga dr. Ploja. Predno se je dotična seja otvorila, sem povedal dr. Ploju, da hočem staviti eventualni predlog. Ploj se je zadri na mene, čemu da hočem tak predlog staviti, ko bo itak on stavil po naročilu »Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem" vse potrebno predloge. Pojasnil sem mu, da sem tudi naprošen vložiti tak eventualni predlog, kakor sem ga označil. Povedal sem mu, da vložim le za slučaj odklonitve njegovih predlogov svoj predlog, da rešim, kar so še sploh da rešiti za Korošce. Ko sem v odseku za Plojem branil pravice Korošcev in stavil svoj eventuvalni predlog, je prišel Ploj za moj hrbet in me je med besedo počel motiti in mi prigovarjati, da naj ta predlog umaknem. Nastala je mučna pavza v debati 4n odsekovi člani so se spogledavali, zakaj Ploj med mojim govorom sili v mene. Ker r,em predlog že stavil, sem ga tudi utemeljeval in natančno pojasnil. Umevno je, da me je Plojev nastop silno vznemiril. Vlada se je izrekla proti temu mojemu predlogu, k pa /,-vl". kakor kača, sika: Falot, falot! — potem'f j se skrije za „Šolaki Dom" ! Priljubljeno j,-;" bežališče. Še vselej, ko je dobil, kar j\> i^,! in zaslužil, se je skril za „Šolski lh\u~. Tak tudi to pot! Zopet je potegnil „ŠoKi Jjov v svojo umazano, izdajsko politiko ter n« skr. zanj, češ, glejte me vendar, kako sem priik kot predsednik „Šoi. Doma". V svojem IU\, našteva, kaj vse dela. Ker ga dru^i uoče\ hvaliti, se hvali sam. Lastna hvala .-e •# mizo valja, Pa neopravičena je. Delo n „*<-/. Dom" je dandanašnji maleukcstuo, in nam. nost laž je, da hodi dr. Gregorčič kon«; tedna za časa državnozborskega zasedala. Gorico radi ,,Šol. Doma", ko je ranica i da tiči skoro ves čas zasedanja doma i <;ur; ter ga le včasih „zguneajo" na Dunaj. N* sramno naravnost pa je to, da hoče krui dr Antonio svojo lenobo kot državni po-.ia.nK »Šol. Domom". Kako dolgo bo še vlačil tai.-srečni človek „Šol. Dom", ki bi moral sli; nad strankami, po svojem listu v grde poli Učne namene?! Na KiaSU je sedaj vedno dosti ix)etmV iz Trsta in drugodi zlasti ob nedeljah. Pri:«: jih toliko, da niti prostora ne dobijo V^ promet, ki ostane Krasu, naj zdrami jiodpc-može, da poskrbijo potrebno, da ostane n,.. ček, katerega obeta promet, v domačih ro'ui Treba dobrih, obsežnih gostilen na primere krajih ter dobre in točno postrežbe po..«.1.. Če ne storijo tega domačini, stori Spekui,«ii.\j tujec! ' Opozarjamo tudi Goričane n» K&. i katerim je ugodna zveza, in je bivanja \:A našimi Kraševci prav prijetno. Pripusčanje prosilcev v prakso v svrho mrm poštnimi ofleijanfi, ~- Due i. vinotoka vj> začne praksa za dosego mest poštnih oficij;: tov. Moški prosilci morajo najkasneje do' kimovca 1906. predložiti podpisanemu ra^j teljstvu zadevne s kolekom 1 K kolokov^ prošnje s sledečimi prilogami: 1. ki stni b; 2. domovinski Hat, 3. spričevalo dr/avt-i zdravnika o sposobnosti prosilca /,i po«'.:. službo, 4. spričevalo z dobrim uspeli-m d;-r; šenega četrtega letnika kake tuzemske .«*«:?! šole, ali najmanje dverazredne trgovske >.j ali odhodno spričevalo o popolnoma r«^ meščanski šoli, 5. spričevalo o lepem ve-c. kr. trgovinskega ministerstva oil •"- '^u travna 190(5., ki je razglašena v državni:» koniku št. 77./1906. in v poštnem in bvV-nem naredbentku št. 39., 1906., nahajaj«'-;; se na vtakem poštnem uradu. ...... -M •' *¦' pefttnega in brzojavnega ravnateljstvi Kongres jugoslovanskih novinarjev bo r^-V dne 26. avgusta t. 1. v Sofiji v veliki *>' rani »Slavjaaske Besede". Doslej je pri;-='-'-; svojo udeiežbo mnogo književnikov ii; --',': narjev ter 4 društva, ki so doslej p'"'-1;"'^ zvezi in si car: „ Društvo bolgarskih no«*-^ je v v Sofiji", „Srbsko književno dt«^! Bclemgradu", Hrvatsko književno drujti.l Jr::t.rrebutt in „Slovensko društvo k»Ji;:eVl"u i in ,. vinarjev .' Ljubljani". UM nemški pečat ima c. kr. pošte:' brzojayno ravnateljstvo v Trstil; in tak [---pritiska tudi na slovenske napise, l^mauja* da na slovenska pisma itd. pritin1 edL' slovenski pečat. Pošt;-;- ravnateljstvo v Uj-naj" si ga torej nenv^iv^.a omisli, N«i |:s' ličani smo znamenj tujstva na spi-ih c. pošte! VipaVSkO pslino dniŠtVO bo obhajalo dne' sept. t. 1. svojo 25. letnico. Vsa stavo*-; silna, kakor tudi vsa druga društva, ki w: slavnosti udeležila, se prosijo, da se j»vW 15 avg. Prosi se tudi, da naznanijo, ako- udeleže z zastavami. Spored sledi. Hujskač k Sožke doline. - n^ff^ je pribežališče vseh posvečenih hujskač? • zadnji številki tega lističa se zaganjaj . izprijenec v Čitalnico v Kobaridu, i"'«% "' postala „kftčje gnezdo", ker Kobariclci sj y bodomishci in v Čitalnici imajo ,Mn"m (Dalje u prilog) 8741 f priipna „Soče" ft 62. i dne 4. avgusta IBOB, .jjje Hujskač bi seveda rad Imel vse dr//* lv,' " versko-narodni duh" noj bi prevel PSalDiii • to se prnvi: kak stekel pop naj ,i komamliral v njej. N6, tega pa ne bo v 'obaridii! Pobožna želja kujsknčevii ostane ,5-uohucna. Duhovniki so nastavljeni po trgih •Tvaseh v izvrševanje službe božje in dol-fnostij svojega poklica, ne pa da bodo hujskali S komandirali po društvih! Ta človek y »Prismojeneu" se^ zaletava, tadi v «eJjeLa gostilničarja"' pod Krndni^ker" ma Primorca", ter m« napoveduje bojkot, U naj se ogibajo ljudje takih prostorov, tjer dobite »smrdljivo liberalno cunjo", kakor* S blagovolil imenovati »Primorca". Pametni Ldje°pj brez laži ne more odpreti ust. Lažniivi dopisnik »iz goriške okolice" >e Jirokousti, da slovensko ljudstvo na (loriskem pomete z liberalci, ki ne ležijo na trebuhu pred vsako norostjo kakega „'; vir-&v«a lista". — Nu, ta dopisnik Še vedno miši, da je kje na Kranjskem, kjer tudi vedno klešejo o ..ljudstvu". Pa se že še strežne iz ?auj, kajti Goriško ni dežela kranjskih backov ! Doniišljavec v „Prismojena." je nalagal >vojp ,bravce" {po goriško: „koštrune") tudi s pomorom slovenskega liberalnega odvetnika z Lahom, češ : zakaj bi mu bil ljubši laški I viftkoi. Kar se tiče slovenskega nad-• fceta, ki je poslan v Gotico kot — koncesija Slovencem, da Lahi za to dobivajo vsega, kar hočejo, pa bodi povedano tole : Vsakemu svobodomiselnemu Slovencu EOra biti ljubši Lah nego S.'o?enee v nsd-»kofijski palači. — Ko je bi* Lah ondi, je »vladal blagodejen mir v deželi, nastali so saj človeški oduošaji v družbi, iz nadškofijske palače se je Širila le beseda miru in aedsebojne strpljivosti. — Zdaj pa, ko so r.5m poslali Slovenca, je že zauktel bič po veiikem delu slovenskega prebivalstva, vi asriTsorijske palače se oznanja boj, razpor, wa>tvo, nemiri na vsej črti! Dalmatinski •*o( Carev je ginljivo lej)0 opominjal svoje "hovnike, da naj bodo enako ljubi zmago-'aicem iu' zmaganim v vseh političnih borbah, tidVkoj" dr. S e d e j pa hoče imeti Ie sovraštvo, kžti>rer!-.u na čelu naj stoje* duhovniki! Zbo-'0Y;mjV proti zborovanju, volitev proti volitvi, 'j=t proti listu !! Prav, pa bo imel vse to ! fa v?e, kar nastane, delamo v naprej odgo-•'orce^a nadškofa dr. Sedeja! —• Seje veter, '"''.ar ne izostane S . V Velikem Dolu na Krasu so ustanovili ;>'iK-iif!.o katoliško izobraževalno društvo. Na ^jviit-rim zborovanju je bil navzoč tudigo-r;"*i zbosnelec dr. Andrej Pavlica. Potem se l" lahko sodi, koliko bo društvo vredno. Mi ;'-;J'1'miliijerao može v Vel. Dolu, ki so Slina "'¦^nke hujskačem ter pomagali ustanoviti »stoiiško izobraževalno društvo. Taka društva >0 )*** drugo, samo ne izobraževalna l Držijo '.V'.'1 povsodi tobvajstva. To smo videli If^i lo v Kostanjevici ~ ali bo tudi v ptoetii Dole. tako? Do tretjega gre rado! *^jv;jp.ho pa druge može in mladeniče tam-b*;. as si ustanove tudi svoje društvo. Saj i.1*? nadškof: Društvo proti društvu! Rodo-W'h na delo! ,., Dlrw kolesarskega drtišhra perica", — Ta jr-jrfct sn jJ0 vrSijfl> ^kor ynmi0; i2. t. m. pttjjno z veselico goriškega „ Sokola". Člani, ; '!. "»* hofejo udeležiti te dirke iz Ajševice do letnice Tivoli, naj se priglasijo do 10. t. m. !»¦[> arn§tvenem predsedniku. Pristojbina za !ul^o znaša 2 K, M\t pri dirki kolesarskega društva „6oricau, »ri'1, 6na so 4 darila: prvo darilo je »S! zlata svefci»ja; drugo darilo je mala mta svetinja; tretje darilo je srebrna ave-*Ja- četrto darilo mala srebrna. rp«m "^W8MM W8k", obstoječ iz lipovega pe- «» s cvetjem v naravnih barvah, le eden d&k S treim glavicami je belo-modro-rudeč, je •*» napraviti znana narodna tvrdka Uršič & Hn tV Brež,c«*' Znak je Jako okusno izde- » v e^iailu. Cisti dobiček jo namenjen dražbi 8V- tiru« i„ um 8 Na prodaj voz landaver v dobrem stanu, malo rabljen. D Gorici, Tržaška ulica št. 13. Zaščitna znamka: »Sidro" Liniment. Capsici contp. Nadomestek za Pain-Exp«ller je splošno priznano kot izvrstno bol bfežnjofc mmtlo; cena 80 vin.. K 1*40 i1* K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pr. nakupovanju tega povsod pntjub-ljc: eg;- domaČega sredstvi, n*j se iemlie le ortg'* a^ne steklenice v skatliah z n »So z&SLit.no zmmto ,81dr»» iz R3chterjo«e lekarne, pGtem se -je gotovo prejeio originalni izdelek. RICHTERJEVA LEKARNA .zlatem levu" v Pragi ____ bothgasse-šl. o nova. [\% Tli R^5^4J Dnevno razpošiljanje. K^P^TI HRISTOFLE fanizoo orodje to posodjo mi vrst Prteumo težko poerebrnjen« najlepše forme. Kompletne kasete namlz- j nega orodja, posoda za S omako, kavo, daj, na- j miani podstavki, umetni izdelki. i Jsdino nadomestilo pravega srebra. Posebni fcdeUa za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospodinjstvo itd. =s=s O. kr. dvorni založniki Christofle & C.e - Dunai I Operartaig 5 (Heinrfchshof). — Hustrovan cenik na ssahtevanje. — V rntSa mestih zastopano po prekupcih. mlJB^SSJESP k*1*?08!1 j«»io mM izdelki 9MHt tetaraiiko nutrnko ta ima Oariitofla. FoBlardavo svilo LL„kriaL&2L Frnnko in carino prosto na dom. ltogotn vzorna /birka z obratno poŠto. Tovarna •vile Hennaberg v Curihu. (2) naznanilo. Ako hočete posestvo aH trgovino ka- koršnekoli vrsto, hotel, vilo, krčmo, opekarno, zdravilišče itd. itd. na mestu ali v deželi hitro in diskretno kupiti ali pa prodati, ako iščete posojil na posestva ali soudeležbe, obrnite se zaupno na znano „Prvo realitetno oskrbništvo" (..Erste Realitaten Vemraltung") Dunaj, VIII. Albertgasse 30. Podetje prve vrste, strogo reelno k«-lantno in strokovnjak Zastopstva v vseh deželah Avstro-Oger-ske in sosednih držav. Glavni zastopnik pride v najkrajšem času sem. Kdor želi, da ga ta zastopnik brezplačno poseti v svrho pregledovanja in dogovora, naj takoj sporoči svojo željo: g. C. E. Sorg-n, Trst, Hdtel Central. Naznanilo. Gostilna J. Hribar na Blfido pod novim kolodvorom. Dobijo se Čolni za prevažanje do cerkve in do gostilne, dobijo se prenočišča in jezerske kopeli. Točna postrežba po nizkih cenah. Se toplo priporoča Jos. Hribar, gostilničar. \g *St>g_ L » - Ž.$E*\ .22, Gostiina Žagar ob državnem kolodvoru!! (Pokopališka cesta št. 41.) Priporoča potnikom in slavnemu občinstvu sploh svojo dobro vrejeno gostilno. Lahko postreže o vsakem dnevnem času z mrzlimi ingorkiml jedili. Toči vedno sveže pivo ter izborna briška, istrska in vipavsk \ vina. Na razpolaga so sobe za preiio;: čl Postrežba točna, cene zme ne. »:.......... ............................ ¦ Od vi okega c. k t*, namest-ništva dovoljeni zasebni trgovski tečaji in šola za pisalni stroj državno izpraša nega učitelja trgovskih šol Karol Štefan Keller Gradec, Burprpsss št. 14. Dobri vspebi. Brezplačno posredovanje za službe. Nad 20 pisalnih strojev. Vsporedi zastonj in franka. Nemški poučni jezik. Oglas. P. n. gg. izletnikom in turistom uyu, dno priporoča podpisani svojo obnov. Ijeno restavracijo ob kolodvoru v Podbrdll. Gg. gostom so na razp0-lago sobe za prenočišče, novi' salon in kegljišče. O vsakem dnevnem času goiku jn mrzla jedila, loči se najbolja domafi« vina in vedno sveže puntigamsko pivo vse po zmernih cenah. Za gosp. turiste najprimernejše iz. hodišče na Č r n o p r s t, P o r e z e n H(] Za obilni obisk.se priporočit spoštovanjem luan Straus. Stara tvrdka pri kateri se stalni odjemalci poslužujejo le nad 30 let! Druge reklame ne potrebuje moja krojaška delavnica in trgovina z gotovimi oblekami. Vabim cenj. g. naročnike, da si ogledajo vsak čas v moji trgovini to dnove dospelo spomladansko in letno b!ago. = flnton Krušič, = kr jaški mojster tn trgovec v Gorici tek. frana 3o>fpa 35 - tek. 3o>ipa Derdi 31 Poprava in komisijska zaloga d v o kolu Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstveni pri Batjelu v Gorici, Via Duomo Štev. 3. Lepa krasna vila pri Sv. Luciji na prazgodovinskem zemljišču, v najlepši romantični legi in s krasnim razgledom, popolnoma nova, se proda s pohištvom ali brez. NalanjČneje se u\& pri Skrtu, trgovcu pri Sv Luciji. JV« % «*/ samo, ampak tudi skusiti se mora Steckenpferd lilijno miečnato milo Bcrgmann & C.o, Dresden in Defin ob Labi prej Bergmannovo lilijno miečnato milo (znamka 2 hribovca) za dosego nežne polti in odstranitev peg. Prodaja komad a 80 via. = JOSIP ZORNIK V GORICI. = Gorica ¦ Gorica Hdtel jri................ v trgovskem središču nasproti nadškofijski palaLL — Sobe za prenoČišCa po zmernih eeriah:*^ Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. •— Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. —' Izborna kuhinja. \\i\ Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko >prazdroj>-pivo. Sprejme se takoj prodajalko zmožno slovenfičinc In deloma ital. Naslov povč upravništvo. RAZGLAS, Podpisana si uBojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalj« — Vflled pridobljene koncesije 'od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči * fe & ¦I^JIIn^onilniirnaprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to Z odrom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkab te stroke (Schn-ckert, SiamocB & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako za* upno obračalo na podpis&nca kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajat* razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. igel Mehanična delavnica. Vpeljava plina, ?ode in električne luči. V Ssrici, za vajaifllciitev.il Pozor! Gospica išče službe kot prodajalka, blagajni-=^-čarka ali v pisarni. ===== Ponudbe poči » t u j k a « na upravo tega lista. Kerševani & Čuk =r. v Gorici zz=zz=z Stolni trg it. 9 < Piazza Duomti) priporoča svojo zaloga šivalnih strojev naznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Jtehani&ia delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalna stroja In poprava jamčiva od 5-10 let. $i „Gorlška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hiftl, Gosposka ulica »t. 7, I. nad.tr.) ~ Telefon št. 79. RaJun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne soje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilna vloga obrestujejo po 4 V, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/»%i na varščino ali zastave in na menjice po G%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57»%. Stanje 31. dee. 1905.: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži Vznesku 108.852 kron. — Hranilne vloge: 1,593.128-33. — Posojila: 1,599.647.39. — Reservni zaklad: 79.082 62. — Vrednost hiš: 112.328-— l^lJlHnMIEBliiHHMIlHBIIMHilMHBIMnilllBn I Hotel »Triglav" na Bledu, i I Podpisani priporoča svoj narodni hotel „Tjiglau" H fi ob kolodvoru — z najlepšim pogledom na jezero-- aa H slavnemu občinstvu, posebno izletnikom in potnikom, ¦ B Pripravljenih je 22 sob za prenočišče. gj ¦ Jakob Peternel. g Podpisano naznanja, da je začelo »Vinarsko in gospodarsko društvo« v Komira "Svoje redno (kovanje. - Otvorilo je v znanih »S v a ro vili* prostorih gostilno preskrbljeno s prenočišči in izvrstno kuhinjo. Skrbelo se bode vedno za kraški teran in bela vipavska vina prve vrste, nizke cene in ločno postrežbo. Društvo bode imelo zalogo pristnih domačih vin, odpošiljalo bode naročiteljem v množinah nad 56 litrov kraški teran in bela vipavska vina in bode sploh skrbelo, da zadovolji vsestransko svoje obiskovalce in odjemalce. Načel stvo: »Vinarskega in gospodarskega društva". V Komnu. 19. julija 1906. Odlikovana pekarija in sladčičarna v Gorici na Kur; d v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance --------------------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. —______-________ Prodaja različna fina vina in likerje na drobno ali v originalnih btttelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo 0v~ po Jako zmernih cenah. ~*fli Rimske toplice u Tržiču (ITlonfalcone) na Primorskem Stalno podnebje 38-40°. D času od 1. junija do konec septembra. Ropelji se priporočajo posebno proii proiinu in reumatizmu, bolečinam o kolku in ženskim boleznim ild. itd. Isastnina Kr. D. kneza Oiurn-Iaxis. •K -** \ *<8$> kfc. <^* * Izmed vseh vrst zavarovanja se je najhitreje in najbolj *^ wS^ "w^ udomačilo zavaravanje za d to, ker vsakdo, kdor je ¦n^jJ. »včNjv C^ doživel krasnih ljubezenskih dokazov starišev v tem, da ¦^8» v^ »^^ ie dobi', vstopivši v praktiško življenje, kot temelj za sa- 4$* CW mostojno eksistenco kapital, katerega so stariši za ta slučaj ^ V >C> zavarovali, ve ceniti dobroto te institucije. Toda on ob jednem JJ&P v priznava, da je njegova sveta dolžnost, to ljubezen vračati m jo v \y ^f nemanjši meri izkasati svojim otrokom. ^^m Neposredna posledica tega je pomirljivi faktnm, da ne manjka danes /SS^ v nobeni rodbini, kateri Je skrb za blagor otrok, življenska polica. ^P »Prva češka splošna deln. družba za zavarovanje na življenje« v Pragi, obrača na zavarovanje za doto otrok posebno pozornost; nje to načelo zasledujoči pogoji, odgovarjajo vsem zahtevam dovršenega zavarovanja, pri tem so zelo racionalni in ob jedncm kar najceneji. A ko se torej zavaruje preskrbitclj (oče, mati, boter, strijc itd.) da preskrbi doto svojemu ljubljencu, izvoli si rok za vplačilo zavarovanega zneska tako, da se prilega starosti, v kateri naj bi se dete preskrbelo. Ako pa zavarovatelj sam doživi ta rok, izpiača se njemu zavarovani kapital, in on ga zatnore porabiti po načinu, kakoršnega je prvotno določil. Ako pa zavarovanec (preskrbitelj) tekom zavarovalne dobe umre, preneha plačevanje nadaljnih premij takoj, vendar pa se namišljenemu otroku določeni dan izplača ves zavarovani kapital v polnem zneska. . ,«„„»«,,. .,.,-, Primer: 30-lelni oče zavaruje za svojo hčerko 10.000 IC, ki naj bi bile plačilne po 20 letih. Ako umre oče kadarkoli, preneha takoj nada\jno vplačevanje premij in vrhu* toga so izplača ves zavarovani kapital po 20 letih od pogodbenega dne namišljeni hčerki, ako bi pa tudi ta umrla, ostalim dedičem. Posebna ugodnost tega zavarovanja se javlja iz sledeče prilike: oce, ki ]e plačeval premijo 2 leti, umre; namišljena hčerka umre v 19. letu po sklenjeni pogodbi; pri otroških zavarovanjih, ki so drugje v navadi, plača zavarovalnica samo n. pr. 2 X 391-70 K (toraj za 2 leti plačano premijo brez obresti) ,. PRVA ČEŠKA" niti v tem slučaju zavarovanja ne zruši, ampak izplača za leto dnij rodbini popolno zavarovano svoto v znesku 10.000 K. »PRTA ČEŠKA" sploš. del. družba za zavarovanje na življenje ima vpeljane tudi sledeče načine zavarovanja: za slučaj smrti, za slučaj smrti in doživetja, kjer se obrestujejo vplačane premije stalno po 3°/0, za glavnice v slučaju vojaške službi) in višjih študij, za razne dohodke ali rente, za prevžitke itd. Vsa nadaljna pojasnila daje, ter tozadevne cenj. ponadbe in oglase sprejema : ¦;-----= zastopnik za Goriško ===== Josip Rovan komis. & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št. 9. Hotel Balkan-Trst SHT Kavarna in restavracija. -i< Nova zgradba, 70 elegantnih sob, Lift, električna razsvetljava, kopolji, cene zmerne. pQČhaj & ^ Ekspert Mizarska zadruga v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnim obratom na parno In vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou ----------------ter Bprejema v delo vsa večja stavbena dela. , : .....^=. Podružnica v Trstu Via dl Plazza vecrJila 1. Podružnica v SpIJotu. Zastopstvo v Orijontu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Iz mlina v Palih liskih proda A. NUSSOaum pri AjdOVŠČini turbino 40 konjski' sil, 4 tečaje francoskih in 3 tečaje domačih mlinskih kamnov z vs pritiklino, obsegajoč: 30 strojev za sejali in vrstiti izdelke, osi, sss= kolesa i. t. d. in 10 parov mlinskih kamnov brez pritikliu. = Iz pivovarne: oprava za izdelovanje slada, 1 sejalni, 1 mastilni in 1 mešalni stroj in 3 pumpe in več posod. — Vse onemu, ki največ obljubi. — 'jf ¦1 = Tudi staro železo in bron. ----- \fL ŽELODČNE KAPLJICE ; (z varstveno znamko sv. Marka) 500 let je stara lekarna, kjer se izdelujejo želodčne kapljice (preje kapljice sv. Marka) po preskušanem zdravniškem receptu. Te želodčne kapljice so izdelane po receptu, ki sem ga dobil na razpolago od nekega zdravnika in delujejo izvrstno na ohranjenju traj- Varstvena znamka. nega zdravja. Kajti dokazalo se je, da so nervoznost, bledica, nespanje, migren?, glavobol- vedno posledice slabega prebavljanja, kar provzroči tudi pamanjkljivo tvoritev krvi. Želodečne kapljice delujejo izvrstno pri prehlajenju želodca, in želodčni šibkosti, pri slabem prebavljanju, zaprtja in slabem tekn. Izpisek iz zahvalnih pisem ki se mi pošiljajo vsaki dan prostovoljno. Z Vašimi želodčnimi kapljicami, ki so ozdravile mojo hčer njene dolgoletne bledice, sem prav zadovoljen. Prosim pošljite mi za K 8 še 2 ducata, S spoštovanjem HENRIK KUBRICHT, okrajni sodnik v Radenburgu. Vaše želodčne kapljice so čudovito pomagale moji ženi proti njeni želodčni bolezni. Pošljite takoj še 12 stekleničic. S spoštovanjem JOSIP SCHNEIDER, hišni posestnik Dunaj, Wiener Haupstrasse. Želodčne kapljice se razpošiljajo: 1 ducat po K 4—, 3 ducata po K 11— 5 ducatov po K 17-— ' poštnine prosto, proti predplačilu ali po poštnem povzetju. Edina zaloga ni lekarna Zagreb, Markov trg št. 5 tik cerkve sv. Marka. POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor hoče dobro in hitro potovati 8 francoskimi parobrodi čez Havre v Ameriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo 1 najstarejšo firmo ------ .„ , ,.. Zwilchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz S. Za dobro In hitro ekspedlcljo se garantira. s cesarskimi brzopanriki „KAISER VVILHELM H.n, „KPONPRINZ VVILHELM" I ta ^KAISER WILHELM der OROSSE". • Prakemorsks vožnja traja tsmo 5-6 dni. "-d | Hatan&en, sanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedene«* JTT parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobit« C*** v lijubljanl edino lo pri ; EDTABOU TA7CABJU, Kolo«i ulice št. 35 * nasoroti občeznan! irostiln! ..ori Starem Tišleriu". t nasproti občeznan! gostilni „pri Starem Tišlerju". fcd Odhod Is LJubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, U se ^ tičejo poti jaja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ~2 Potafkom, . seiijenlm t zapadne držav« kakor: Ooloradb, Mexiko, CaKfornljo, ^ Art . ytah, wiomlng, Nevada, Oregon in Washington nudi naša društvo ZZ poMbab ngodJM ia liredn« efino ires 6alvMtM. Odhod ma ttj progi t*3 hr Bremna enkrat mesečna, ^ Tu g« dobivajo pa tudi listki nreko Bal ti mora in na vb« ostale dele sveta, kakort ¦> Brazilijo, Kubo, Buenos-Airea, Golombo, Singapore v Avstralijo itd. * ><•>•¦« Pomni dobro, da mi prineseš pravi „Ottoman-ov" papirja za cigarete in - cevke ter se ne pusti zapeljati s podobnimi pcnarejanji, ki so slabše vrste. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - ' "* **"*"' '* m U T"" " M '""O««« »"i ««»• * »««kl»»l«. »roti po„.tJ» .11 n.p,.J p..l.nta nNkm 1T- proito po.tnta.. ===== Sirup tamarindo priprauljen u kemičnem laboratoriju lekarne Cristofoletti * je najboljša higijenična pijača v poletnem času. Cena steklenici^80 vinarjev. Iz Bremna v New = York Najcenejša in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ..Severonemškega LloyaY. I