Ki. štev.
Novo mesto 15. avgusta lHfM*.
XXII. letnik.
NOVICE
[zhajajij 1, m 15. vKscega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in drage evropske drŽave zaatia 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naroč^ntno in oznanila
tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mesta.
GOSPODARSTVO.
Prehitro Risanje mleka.
V piiletntra iasii se mitko rado skisa. Teiim ki-saoju pa ni kriva eamo toplota, kakor navadno mi-slinio, ampak kriva je neka posebna glivica, ki se "aliaja v zraku in ki se primešava nalekii že med molžo. To malo bitje, ki se naliaja v zraku v podobi nevidnega pralni, imenujejo znanstveniki bacil kialega mleka.
'i'a mala stvarca je vzrok kisanju. Ona izpreminja sladko mleko v kislo mleko in sicer s tem, da pretvarja in razkraja mlečni sladkor v takoimenovano mlečno kislino. Vse to ee godi najbolj v poletnem času, ko je dosti t<iplote, ki je za razvoj te glivice neobliodno potrebna. Najbolj ji ugaja toplota, s kakorsno priliaja mleko iz vimena. Pri tej toploti se najbolj razmnožuje, dočim 8ta ji hlad in velika vroèina zoperna. Ce se tu le ko po molži ohladi, otrpne ta glivitra in ravno tako jo pripravimo ob življensko moč, če izpostavimo mleko veliki vročini.
Vse to se tudi dejansko dela, da se ovaruje mleko prezgodnjega kieanja v poletnem Času. Najbolj pomaga hlad, da ee mleko preliitro ne kisa. Zaraditega kaže mleko takoj po molži devati v p 1 i t v e latvice in postavljati v hladne prostore, ali ga je pa ohlajati v mrzli Vodi ali s 111 d enčn i ci. Tako se mleko najlaže varuje pred kisanjem. Pri nas na kmetih postavljajo latviee tudi v krušne peČi, da z vročino zadržujejo kidanje. Mlečni izdelki (smetana, puter) so pa v tem slučaju manj vredni.
Časih se mleko nenavadno hitro in rado skisa. Kaj Ptt je temu vzrok? Večidel nesnaga. V nesnažnih 'n soparnih hlevih je namreč posebno dosti tiste glivice, ki povzroča Icisanje. Zato je pa treba v hlevih, ^jer je molzna živina, čistega zraku in snage. Sfiažen bodi hlev, snažna bodi molža in mlečna posoda. Tak« mleko, ki se prehitro sesiri, naj se vrh tega takoj P" molži ohlaja v mrzli vodi.	—r—
O napravi sadnega mošta iz jabolk.
Marsikje po Dolenjskem ho letos vendarle toliko jabolk, da ho kazalo iz njih napraviti sadni most, sad-jeveu a]i tolkee. To se celo iz takih jabolk, katera sadno kupčijo niso, ker so ali sladka, ali pa neznatna, ^f'ihna, Stara navada po Dolenjskem je pa že, da za "^apiavo sadjevca, kar ie nezrelo, se Čisto zeleno oberejo, ter stolčejo in preiajo, da toraj ne po-t'akajo da bi dozorelo. Tak sadjevec seveda ne more
hiti dober, oknsen, že celo pa ne močan, ker nima sadje v sebi se skoraj nič sladkorja, iz katerega edino zamore alkohol, to je moč — po domače ,,gaj8t" v pijači nastati. Iz nezrelega sadja napravljeni sadjevec tudi ne more biti stanoviten, trpežen, ravno zato ne, ker ima premalo alkohola v sebi. Skratka, iz nezrelega sadja napravljeni sadjevec je le malo veČ kakor pa nič vreden, in zato se ga tudi nič ne ceni. Prvi pogoj dobrega sadjevca je turaj, da se ga napravlja iz dozorelega sadja ne pa iz zelenega. Zato svetujemo vsem tistim gospodarjem, kateri nameravajo letos iz jabolk sadjevec napraviti, da puste jabolka dlje ko mogoče na drevji, da dozore bolj ko mogoče. Ako pa ni veČ mogoče jabolk na drevju pustiti, to znabiti zaradi ta-tinstva, potem naj se jih pa obere, in v kleti na kup znosi, da se tam kakor pravimo pomedijo. Iz tako shranjenih jabolk napravi naj se pa most sadjevec, šele potem, ko že mocno disati pričnejo, ko postanejo kakor pravimo, vležano zrela. Taka jabolka naj se potem stolčejo ali zmeljejo, most izpreýa, ter brez vsakega dodatka vode v kakem sodu pokipeti pnsti. V veho soda v katerem most kipi — kisa po domače — zatakniti se mora takozvano kipelno veho, da mošt brez dotike zraku pokipi. Ako se doda sadnemu jabelčnemu most«, prej kakor se kipeti prične, sladkorja stori se le kaj prav, kajti potem doseže se veliko močnejši sadjevec. Sladkora dodati se zamore 5 do 6 kg. na hektoliter mosta, to pa v raztopljenem stanu. Sladkor se mora namreč na kosce stolči, potem v kaki kadi v mostu razstopiti, in končno vsemu moštu přiliti. —1—
Zaradi modre galice.
Letos je nekaterim gospodarjem zmanjkalo galice, tako da so si jo morali za tretje škropljenje izposojevati pri sosedih aH je pa sploh niso dobili. To je prav neprijetna istina, ki ima pa svoj izvor v dotičnih gospodarjih samih. Skrbnim gospodarjem ni zmanjkalo galice, ker so jo pravočasno in zadosti kupili. Kdor se pa ni pravočasno pobrigal za nakup potrebne galice, ta naj sam sebi pripise neugodne nasledke. Od trgovcev ne moremo zahtevati, da bi se zalagali z galico v takih množinah, da bi jim ostajala za prihodnje leto. To prizadeva trgovcu zgubo, ker mu leži denar za galico brez vse koristi po shrambah. In naj nazadnje cena galice pade, kakor se je to pred leti že zgodilo? Potem ima trgovec dvojno škodo ! Zaraditega pa ne smemo zahtevati, da bi se trgovci zalagali z vefýimi množinami galice. Lažje naroči vinogradnik nekaj veČ
galice, kakor je potrebuje. To se celo priporoča, da jo ima za vee slučaje dosti. Njemu se dosti ne pozna, Če je ostane kaj malega za prihodnje leto. Pri trgovcu je vsak večji ostanek izguba. Lansko leto se je prodalo galice v Noveno mestu 7000 kg., letos se je je oddalo 9100 kg., torej za 2100 kg. več iu še je je bilo premalo. Iz teh «tevilk se vsak laliko pripriča, da je bilo galice primeroma dosti naročene, tudi za novo nastale nasade. Da se je je pa letos več porabilo, pripisati je tudi nenavadno močni rasti trt, ki je bila letos vsled vlažnega sporaladnega vremena veliko močnejša kakor v pretečenih letih.
Iz vsega se pa učimo, da je treba galioo pravočasno in v zadostni množini kupiti. Vsak jo naj vzame spomladi toliko, kolikor je rabi za trikratno škropljenje. Havaajmo se v tem pogledu po tistih gospodarjih, ki se nikdar niso prišli v zadrego zaradi pomanjkanja galice!
Tjetos 80 prodajali družbeno galico razni trgovci v Novem mestu. Na Članih podružnice je pa ležeče, da jo dobe tudi naravnost od družbe. V tem slučaju ni treba drugega, kakor galico pravočasno naročiti in pri podružnici zaarati oziroma naprej plačati. —r—
Ne kupujte hrovaških prašičev.
Nasa praSičja reja je v vedni nevarnosti zaradi hrovaàkili prašičev. Komaj poneha ena zaprtija, pa imamo že zopet kugo v deželi. Zakaj? Zato, ker so ju zanesli lirovaski prašiči. Skoda, ki nastaja na ta način nasi prasičjereji, je ogromna in je res skrajni čas, da se začnemo z vso reanobo ogibati nevarne te bolezni.
Za odvračanje prašičje kuge se je treba, kakor smo to že pogostoma poudarjali v tem listu, poprijeti domače reje v takem obsegu, da postanemo neodvisni od sosedne Ilrovaske. la to se lehko zgodi! Ta korak, da se postavimo z našo prašičjo rejo na lastne noge, bo največ izdal proti pogubnosni kugi in zato ga moramo naňim gospodarjem pred vaera in zopet znova priporočati. Oe bomo prirejali doma zadosti prašičev — in to je naloga kmetovaltxiv — potem ne potrebujemo nobenega uvažanja iz llrovaške. Razširjenje domače prašičje reje smatrati moramo tedaj kot prvo in najvažnejše sredstvo za odvračanje pogubne prašičje kuge in zato je treba, da se razširi reja plemenih svinj tudi po vsih tistih krajilt, kjer je sedaj pomanjkljiva in nezadostna.
V drugo je pa potrebno, da pretrgamo prašičjo kupčijo s sosedno lírovasko in da pre-neliamo načelno z vpeljavanjem hrovaških svinj, ki nosijo le prepogosto kal bolezni v sebi. Saj nimamo kmetje od te kupčije prav za prav nobeuih koristi! Z vpeljavanjem hrovaških prašičev slabimo domačo rejo in jo neprenehoma izpostavljamo nevarnostim prašičje kuge! Denar pošiljamo ven, namesto da bi ga doma obdržali! In dobiček? Dobiček je bore majhen: to kar pribarantamo in kar ni v nobenem razmerju s škodo, ki jo imamo od prašičje kuge. Zato pa proč s to barantijo ! Čas je, da krenemo tudi v tem oziru na drugo pot in da se začnemo z domačo rejo v večji meri pečati.	—r—
Agenti — v službi kmetijstva.
Tudi za kmetijstvo imamo agente, ki hodijo po deželi in prodajajo razne potrebščine, redilne Stupf, kmetijske stroje itd. Lagodna prilika, da se blago doma kupuje, njih vsiljivost in zgovornost je že mnogo go- 1 spodarjev pripravila do tega, da so kupili od agenta. ' Ali so pa dobro kupili, to je seveda drugo vprašanje. Prav rado se zgodi, da ima agent glavni dobiček pri kupčiji, kar je tndi naravno. Vsak agent ima najbolj sebe v čislih, ker od tega živi, potem pride tovarna na vrsto in nazadnje kmet. Zato pa je treba pri takih kupčijah zmeraj previdnosti, da se ne usedenio na li-manice. Znani so nam slučaji, da se je gospodar praskal za ušesi, ker jih je preveč nastavljal zapeljivim besedam agenta. Zato pa pozor !
Sicer pa nastane opravičeno vprašanje, ali so agenti res potrebni za prodajo kmetijskih potrebščin ali ne? ^ Po našem mnenju ne, in je le malobrižnosti in nezavednosti naših gospodarjev pripisati, ako delajo agenti dobro kupčijo po deželi. Zavedni gospodarji ne potrebujejo nobenili agentov, ker vedi», da se dobe te potrebščine pri domačih trgovci!) ali se pa dosti ceneje naroČe pri kmetijski]) podružnicah in kmetijskih zadrugah. Zlasti kmetijski stroji, kakor slamoreznice, mlatilnice itd. se dobe na ta način veliko ceneje, kajti taka kmetijska društva so poklicana, da pomagajo in posredujejo nakup potrebnih strojev, kakor Je tudi po drugi strani resnica, da dovoljujejo razne tovarne takim | društvom prav rade potrebne popuste pri prodaji strojev. ' Treba se je gospodarjem le obrniti do kmetijskih združb in stvar Je rešena brez agenta. — Pri tej priliki imam« pa se nekaj v mislih. Pri nas se branijo gospodarji ' pristopati h kmetijskim društvom, češ, da ne potrebujejo ^ berila in da jim je preveč plačati 4 K na leto, če tudi pridobe s tem razne druge ugodnosti, zlasti tudi pravico do cenejše dobave kmetijskili potrebščin in strojev. Kolika kratkovidnost, če pomislimo, koliko denarja se večkrat po nepotrebnem zavrže za tožbe, dragocene stroje itd. Naš kmet se boji plačati društvu 4 K n» leto, agentu plačati za kak stroj po 10 ali 20 K preveč, to mu pa ni predrago ! Take so nase razmere ! P" drugih krajih se stroji zadružaim potom kupujejo ii> zato ceneje dobe, pri nas pa mora agent na deželo, da gredo stroji v denar. Tako majima je naša zavednost!
Zakaj je čebelarstvo po Dolenjskem tako opešalo?
Čebelarstvo je v pretečenih 30 letih po Dolenjskem Jako opešalo, v dostili krajih kar skorej izginilo, tam, kjer se nahajajo hoste z reso ter obilnim lipovim in kostanjevim drevjem, je še pomenljivo. Povsod drugod nahajajo se, pač tudi prav pogosto še čebelnjaki, a so prazni že leta in leta. Vzrokov je več. Prvi i" poglavitni vzrok utegne biti pač ta, da so se v teku let podnebne razmere za čebelarstvo neugodno spremenile. Ob času, ko potrebuje vsak panj, oziroma ko p»' trebuje vsako ljudstvo najugodnejšega vremena za nagi" množitev, vlada navadno kaj neugodno vreme. Koncem aprila, začetkom maja, torej ravno pred rojenjem, staja vsako leto med 10. ia U. uro zjutraj silni z»' padni veter. Ta veter traja potem do 3., 4. ure p"' poldan, in pomeče na tisoče čebel na dan na tla, katef®
i« ve6 ne vrnejo v panjove. Tako je potem ob te debele, je pa tudi doma ob velik (ki za)ťge, za katere valenje ni dovolj řebel \aljivk. Takili vetrov, kateri Jtar po već tednov dan za dnevom trajajo, v prejšnjih «asili pac ni mof^Io biti, kajti sicer bi bili Že takrat Itmetovalci izgubili veselje do Čebelarstva, kakor ga ®ora skoro sleherni dandanes izgubiti. Človek priča-•iiije rojev, pa jih le noce biti, ker se ljudstva, namesto "da bi se jako množila — manjšajo, in starci ^filed neugodnega izvalenja zalege po rojenju se konec jmiijejo. Drugi vzrok, da je čebelarstvo po Dolenjskem zadnjih iiO letih opešalo, je pa gotovo v tem, ker je vpeljalo eîvo, francosko ajdo, opustilo pa staro, 'lomačo, crno. Siva ajda ni niti približno (ako medena, iiakor je črna, in zato ni več takih, medu bcgatih letin, Itakorsnih smo jih bili v prejšnjih časih vajeni. Še panjev "t napolnijo čebele skoraj nikoli do kraja z medom, •i^ie šele škatle, katere ae je v prejsnjili časih vrbu panjev povezovalo. Končno pa tudi med in vosek tistib ^en vec nimata kakor sta jih v prejšnjih časih imela. I^ovsem tena ni nikako čudo, da je čebelarstvo po Dolenjskem v poslednjih 30 letih tako opešalo. —1—

Politični pregled.
Přesvítil cesar se poda prve dni septembra k v e-liki m vojaškim vajam v Dalmacijo. Zadnje čase »'braČajii vojaški krogi vedno več pozornosti na jug. ^neko mrzlično hitrico zidajo ob italijanski meji trdnjave In se vrše v obmejnih krajib velike vojaške vaje. Tndi Italijani sc pridno gibljejo, in skoraj bi Človek vprašal, ali bo vojaka, ko oboji tako hite z utrjevanjem in pripravami. Menda bo cesar obiskal to pot tudi Trebinje, glavno mesto ITercegovine.
Koroški Slovenci so začeli delati zgago, Češ ker niso mogli naši poslanci Korošcem pridobiti drnzega slovenskega mandata, pa amo zoper vso volivno pre-osnovo in tudi na 111. katoliški shod v Ljubljano ne pridemo. Vnel se je v tej zadevi Imd prepir v listih, * cela stvar diši po zavratnem atrankarstvn. Celo nemški poslanci 80 dali našim pričevanje, da niso mogli^ več doseči kolikor ao dosegli v zadevi Korošcev. Čemu «epiti moči in sejati prepir? To nam je le v škodo in
sramoto.
Na Nemškem so prišli na sled velikim sleparijam '1 goljufijam, katere je zakrivil nek major, ki je imel »nnado preskrbovati z raznimi potrebščinami. Nekaj podobnega so izsledili tudi na Angleškem, koder so za ^asa burské vojake višji častniki oškodovali državo za Velike vsote, seveda, sebi v prid.
Precej nevarno je obolel turški sultan.
Pisano se gledajo nekaj časa sem Američani in •^'lajci. Američani se pripravljajo na vojsko. Gre ae '■'KJi kupčije in trgovine.
Na Ruskem je vedno hujše. Hop, umori z bom-"^iii, napadi, punt vojakov, to se kar vrsti. In dan ^^ dnem pridejo na sled kaki zaroti aH najdejo veliko "tevilo bomb in druzega orožja kje skritega. Uporne y^'jake BO v dveli mestih ukrotili le z največjo silo jih mnogo obsodili na smrt. Uprli so se tudi mor-"^rjl na vojnih ladijah. Čuli so se tudi glasovi, da hoče odstopiti ali pa pobegniti iz Rusije. Sploli, zmeda nepopisna, upanja pa nič, da bi se te razmere ure-
dile mirnim potom, prej ali slej bo nastala velika revolucija.
—<>——
Dolenjci, na IIJ. slov. katoliški sliod I
Najpomenljivejse zbtrovanje na Slovenskem bo letos III. slovenski katoliški shod v Ljubljani dne 26., 27. in 28. avgusta. Bogati, jako zanimivi spored III. slovenskega katoliškega shoda je sledeči: V soboto dne 25. avgusta v „Unionn pozdravni veČer s koncertom; v nedeljo 26. avgusta zbirališče v „Alojzijevišču", slovesni sprejem društev. Ob 9. uri dopoldne daruje sveto mašo v „Alojzijevišču'^ goriški nadškof Fr. Sedej; ob '/, na 10. iiro veliko zborovanje; ob 3. uri popoldan občni zbor „Slovenske krŠč.-socijalne zveze" v „Aloj-zijevišČu" ; ob 4. uri popoldan velika ljudska veselica v „Unionu". — V po nde 1 j ek 27. avgusta: ob 8. uri dopoldne sv. maša v stolni cerkvi; ob '/^9.—1. in od 2.-4. nre popoldan zborovanja odsekov, V dvorani „Slov. kršč.-soc. zveze" zboiuje cer k ven o-političen odsek, v mali dvorani „Uniona" književni odsek, v veliki dvorani „Uniona" socijalni odsek in v dvorani „Rokodelskega doma" organizacijski odsek ; ob 4, uri popoldan zborovanje „Leonove družbe" v mali dvorani „Uniona" ; ob 5. uri popoldan sklepajoče zborovanje v veliki dvorani „Uniona"; ob uri popoldan prvo slavnostno zborovanje. Govorili bodo dostojanstveniki, gostje in zastopniki raznih stanov. Glavni govor bo: „O verski zadevi in javnem življenju." Sledi zabavni večer s petjem in godbo. — V torek 28, avgusta: Ob 8. uri dopoldne v stolnici sv. maša ; ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani „Uniona" drugo slavnostno zborovanje, na katerem so glavni govori; „Katoliška politika v Avstriji", „Književnost", „Socijalna izobrazba" in „Inteligenca in katolištvo" ; ob 3. uri popoldne tretje slavnostno zborovanje z govori; „Organizacija", „Socijalno delo", „Delavski stanovi in katoliška ideja" in „Slovenski katoliški kmet"; ob 7. uri slavnostni ko-merz „Slov. dijaške zveze" v „Unionu". Vstopnina k trem slovesnim zborovanjem na katoliškem shodu znaša 2 K.
Ta IIL slovenski kat. shod ima trojni rjiuien; manifestacija, demonstracija in organizacija. Katoliška zavest, katere tako silno manjka v javnosti, naj se s tem poživi in pokrepi, odločni in zavedni naj se utrdijo, omahljivim zbistre pojmi, da premagajo strah pred ljudmi in pristopijo v vrste naših bojevnikov. 1» naši ta-sprotniki ter sovražniki naj vidijo, koliko nas je. Štajerci pridejo s posebnim vlakom. Bržčas tudi Gorenjci in Goričani, samo Korošci se nekaj kujajo. To bo torej res vseslovenski katoliški shod. Spoznali se bodemo tako med seboj in se drug pri drugem marsičesa naučili. Videli bomo, kako zastajamo mi Dolenjci v pravem narodnem delu ter se tudi medsebojno združili se tesneje, da tvorimo eno celotno nepremagljivo armado v boju za vero in narod, cerkev in domovino. Katoliški Nemci obhajajo letos 56. katoliški shod in ravno ti shodi BO jih storili močno in mogočno stranko v nemškem državnem zboru.
Kdor koli iitegne, pohiti v nedeljo 26. t. m. v Ljubljano na katoliški shod Oglasila se vsprejemajo do 16. t. m. pri župnih uradih, koder se dobe tudi druga natančneja obvestila.
144.
DOLENJSKE NOVICř:.
Btev. 16.
Dolenjci, na katoliški shod ! Da nam ne bodo spet očitali nasi sodeželani, da smo zaspanci, ki ne vidijo preko avojili vinakili goric !
Poškodovana slika.
(Prosto po Krištofu .Šmidu.)
(Dalje.)
Ko se je spet vrnila pomlad v deželo, reče mati svojima hčerama: .Otroka, vajioe poletne obleke postale so vam» premajhne, tudi ao že precej ponošene. Nekaj denarja nam je ostalo in sicer ravno toliko, da vama morem kupiti novih oblek." Dala jima je privarčevani denar in rekla: „Kupite si potrebnega blaga, izçotovile pa si boste obleko same."
Kajpada ste bili obe zelo veseli materine radodarnoati. Dolgo ćasa ate se prav resno posvetovali, kakňQo barvo naj si izberete ali vijoličasto, sivo, zelenkasto, rožnato. Ko ste se srečno zedinile v tem za nju važnem vprašanju, napravile ste se na pot.
Ko greste mimo neke velike lepe biâe, zapazi Milica na vratih lepak, ki je oznanjal, da se bodo v tej hiSi to in to uro prodajale na dražbi razne slike. Kot hčeri slikarja ate silno ljubili podobe, „Pojdive notri," reče Milica, „kupile seveda ne bove nič, le ogledati ai hočeye lepe slike^ to vendar nič ne- stane." Ponižno in boječe stopite v dvorano, v kateri je bilo nekaj gospodov in tudi več prav krasno oblefienih gospe. Milica m Lojzika ste ostali takoj pri vratih in nihče ju ni opazil.
Pravkar je z%klical sodnijski sluga: „Pokrajinska podoba od slikarja PoljČana, v zlatem okvirju! Deset goldinarjev! Prvič!»
„Deset goldinarjev trideset krajcarjev," se cglaai nek debel gospod.
Dekleti niste nič več mislili na novo obleko in Milica zakliče s tresočim glasom: „Deset goldinarjev šest in trideset!"
Več gospodov in goape ae je ozrlo, odkod pride ta nežni, boječi glas. lu ugledali so borno oblečeni deklici, ki ste atali daleč zadaj, tako, da ste komaj mogli razločiti sliko. Ko ste videli v se uprtih toliko očij, ste prebledeli, potem zarudeli ko mak A oni debeli gospod se niti ne ozre ne, ampak zakliče. „Deset goldinartev osem in štirideset krajcarjev."
„Enajst goldinarjev", zavpije Milica.
„Moj Bog", reče prijazna gospa, „to ste hčeri slikarja PoljČana, pustimo jima podobo in nikar ne dražimo dalje."
Vsi so bili ginjeui in ao hvalili rajnega očeta, ter častili hvaležno ljubezen otrok. A oni aluga kliče: „Enajst goldinarjev, prvič, dnigič, tretjič!" Potem pokliče Milico in ji izroči podobo. Milica pristopi k dolgi mizi in položi nanjo tolarje, ki ao jima jih dali mati za novo obleko. Le en tolar ji je še ostal v žepu,
„Srečo pa imate, prav zares", pravi debeli gospod, „da niste hči onega slikarja, ne bil bi pustil podobe in jo gnal do dvajset goldinarjev."
Vsi so ji Čestitali in Milica je vzela sliko, ki ni bila posebno velika, pod pazduho, ter hitela vsa vesela iz dvorane, sestra Ljjzika pa za njo.
„O preljuba mati", je zaklicala, ko je stopila v malo, pa snažno sob«, „kako veliko srečo sve imele! Želja, Iti si jo gojila že tako dolgo, je izpolnjena. Glej, tu je slika, ki ju je naslikal nag rajni oče,"
Mati je ogledovala sliko doigo časa, slednjič pa je zajokala samega veselja a tudi britkoati. „Da", je reka, „to je slika od njegove roke. Ne vem se sicer spominjati, da bi jo bila kedaj videla, a dobro poznam način njegovega slikanja in mešanja tiarv. Prav lepo pokrajino nam predstavlja v prelepi luči večerne zarje. Pa, dekleta, kako je prišla ta slika v vajine roke?"
Milica je povedala sedaj vse natanko in rekla slednjič: „Lojzika in jaz sve zadovoljni s starimi poletnimi oblačili, samo da sïe vam, preljuba mati, napravile malo veselja iti imamo tak zakUd v nasi sobi, katerega ne bi dale za ves lišp sveta," •
„Ve ste dobre hčere", reče mati solznih očij. „HvaU Bogu, da mi je dal doživeti to veselje! B ig, ki nam daje ve-aelja, nam tudi najpotrebnejšega ne bo odtegnil. Ta slika pa naj bo najlepše ukrasje naSe aobe, takoj jo bomo obesili; viSi« jo cenim, nego celo zbirko slik. Vesela sem jo ni vso moć, A le več veselja mi napravlja vajina ljubezen du rajnega očeta in vajina skrb zame."
Pogosto sil stale vse tri pred sliko in jo ttgledovale; bila jim je to prava zabava po napornem delu. Kadarkoli so se vrnili iz kakega izprehoda, vedno ao še poatali doma pred to sliko in jo ogledovali ter primerjali pokrajino, ki so jo videle na izprehoda z ono, ki jo je predstavljala ta slika-V začetku prihodnje pomladi pride materi poročilo, di je neka njena prijateljica udova uradnika, ki je bivala zunaj na deželi, prav nevarno obolela, in da jo želi še enkrat videti, prodno umrje. Precej v jutru druzega dne se odpravi mati n» pot, hčeri pa ste jo spremili daleč ven iz mesta. Mati jimi je dala se nekaj denarja, ter jima naročila, naj gospodarita varčno, ter ae lepo držite doma, „Pred tremi dnevi me nikakor ne bo domu", reče pri slovesu, |„ker vem, da mi ima moj» prijateljica marsikaj povedati. Pač žalostna pot zame, ker grem obiskat zadnjikrat; zelo slaba je namreč. Molite z» smrtnonevarno bidno, da ji Goapod Bog podeli srečen konec Vedve pa bodite pridne doma, da bom z vama zadovoljna in najdem saj nekaj tolažbe doma."
ae poljubi ju in ločile so ae.	(Konec, «ledi,)

Domače vesti.
(Duhovske vesti.) Umeščen je bii 30. julija č. gosp. Martin Keriii na župnijo Bostanj,
(Umrla) je v Ljubljani gospa Josipina Rosmimn roj-Kralj. Njeno truplo se je prepeljalo v Novo mesto. Kiko vsestransko je bila pokojnica priljubljena, je dokazal njen pogreb, ki je bil naravnost sijajen. Blaga pokojnica si je tacega za- : služila s svojim značajem in dobrotljivim srcem. Ileveži in sirote jo bodo jako občutljivo pogrešali. Bila j« pii pokojnici tudi vzor krščanskih žena Naj počiva v miru! - Dne 12. avgusta pokopali smo pa Marijauo Hladnik roj. Sever, dobvO ženo naseda spoštovanega cerkovnika in skrbno mamico goSj». Ig. Hladnika. Pokojnica dosegla je nenavadno starost 82 let. Za krsto sledila je velika množ'ca pogrebcev, iz vseh slojev mestnega prebivalstva v dokaz, da je bila pokojna mama obie znana in čislana. Naj jej sveti rajska lue!
(Poročil se bode) dne 23. t. m. v Pragi goap, .losip . Germ, c, kr, gimn. učitelj v Novem mestu, z gdč. Ružeii" . Pavlousek. Bilo arečno!
(Ženska bolnica v Riidolfovem) Deželni odbor j» potrdil zgradbo ženske bolnice na njivi g. A. Poznika ped šancami. Stavba se bode v kratkem razpisala pod tem p"' gojem, da se še letošnjo jesen začne z izkopavanjem temelju»' (Mestna hranilnica) v Novem mestu. V mesecu juliju 1906 je 232 strank vložilo 96.908 K 72 h. 265 st.rank vzil'ST" uilo 154.633 K fJ9 h, torej manj vložilo 67,724 K 97 h. strankam ae je izplačalo bipotečnih posojil 9 920 K. 200 meii'C se je eskomptovalo za 67.617 K. Stanje vlog 2,844.615 K 63 h' Denarni promet 644 519 K 78 li. Vseh strank bilo je 1003-
(Hranilnica in posojilnica) za Kandijo in okolic" ' (reg. zad. z neom. zavezo) imela je meseca julija 1906 promet» 178.049'6fi K, Vložilo je 102 strank 60 063-85 K; dvigoi'" 113 strank 21.609-72 K, Posojil je bilo danih 62. stranka^ 37 204 — K; a vrnilo je 96 strank 11.169-77 K.	'
(Zahvala.) Odhajajoč nazaj v Ameriko se tem potoi» | prav vljudno zahvaljujem za vao prijaznost in vljudnost, ki i so mi jo za časa mojega bivanja v stari domovini tako ohil"" izkazovali mnogoštevilni prijatelji in znanci; od katerih f® nisem mogel osebno posloviti in se jim spodobno zahvaliti. Vas žili! .Jožef Knafeljc, duhovnik v šmihelu pri Novem mestu.
(Izvanredni občni zbor) „Kmetske posojilnice ; hranilnice v Mirni peči« bode dne 26, t, m. ob polu 4. uri I'"' ; )o]udae. Dnevni red je sledeči: L) Sprememba pravil, 2.)^"' i itev enega člana v načelatvo.	Odbor. .
(Postajališče Boštanj) je otvorjeno na dulenjs!" j železnici.	■
{Posveňttvanje altarjev.) Dne 19. t. m. posvetil bo prezv. gosp. knez in škof dr, Anton Bonaventara .Tegltí dva nova stranska altarja v frančiškanski cerkvi v Novem mestu, namreé altar av. Antona in kv. Frančiška Serafinskega. — Ukusno, umetro in liáno izdelanu atUrju sta delo znanega kamnoseki Felixa Toman-a iz Ljubljane in moćno povzdigneta že itak jako lepo notranjščino samostanske cerkve. Gosp. P. Otokar, gvardijan, ki si j« mnogo prizadejal za olepšavo te cerkve, je tudi s tema novima altarjema pokazal svojo gorečnost za lepoto tiiše Božje.
(Koncert v Dolenjskih Toplicah.) V nedeljo je îioncertovHia zopet novomeška družba (ra^un go.sp. kapelnika, Samo privatni gg. igralci) v salonu knežje restavracije. Koncerta se je udeležilo mnogo kopaliáčnih gùstov, pa tudi gostov iz Novega mesta in okolice,
(T z g u b 11 j e) nttkdo na vrtu JelenCeve gostilne v BrSljinu 4 K (dva srebrnjaka po 1 gld.) dnbiti so pri vikarju. Ako se laatink ne oglasi do 18. t. m., gre denar v puščico Viaeenci-jeve družbe.
(Slovenska posojilnica) v St. Jerneju je darovala za zgradbo gasilnega doma tukajšnjemu prostuv. gasilnemu društvu 100 K, za kar se tem potom društvo prisrčno zahvaljuje. Dal Biie maogo posneraalcev!	. Odbor.
(Toča) je 4. t.m. Imdo pobila krog St. lïuprta. Bele c-rkve in v Grčevju poleg Trške gore, ter posamič marsikje po Dolenjskem.
(Požar v Desincu) Iz Črnomlja se nam piše: Dne 8. avgusta je nastal v vasi Desinc v župniji Črnomelj iz do-«edaj neznanih uzrokov požar. Valed suše in pomanjkanja vode je uničil v pol uri sedmim gospodarjem njih hiše in vsa gospodarska poslopja, Ogenj se je razširil s tako silo, da so s težavo rešili le živino, ostalo pa z vsemi poljskimi pridelki je bilo v mnlo časa v razvalinah. Nesreča je večjft, kot si jo , iloiek ogleda na mestu. V zadnjih par letili so si bili prenovili vsa gospodarska poslopja: po denar so šli v Ameriko, tudi v posiijiliiicd, komaj so delo dobro odložili, je že prišla nesi'ečH, Ostalo ni dfuzega, kakor razpadajoče zidovje in kupi pepela. Brez sti'ehe in živeža gledajo s strahom in obupom v žalostno bodočnost. Rdimi upanje stavijo na dobra srca, od katerih pričakujejo podpore. Dvakrat da, kdor hitro da ! Ne pozabite človekoljubi nesrečnih Belokranjcev. Vsak milodar. Še tako majhen, bo dobrodošel. „Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze." V imenu pogoreleev: Mestni župni urad v Črnomlju, 9, avgusta 1906, Leopold Podlogar, kaplan, mesto odsotnega g. župnika.
(Za III. zasedanje porotnih obravnav), katere 86 bodo pričele 27. avgusta 1906 ])ri tukajšnjem okrožnem sudisču, izžrebani so glavnim porotnikom naslednji gospodje: Karič Franc, pus, Brinje; Kueh Franc, pes. in klepar, Kostanjevica; Majcen Iguac, pos. in gost., Mokronog; Straus Fr., pos., Toplice; Gmeiner Emil, pos. in gost., Radeče; Marolt Jožef, pos. in gost., Leskovec; Ostermann Matija, pos. m župan, Banjaloka; Sladic Franc, pos., Kostanjevica; Verderber Južef, pos. in gost., Kočevje; Oražen Jakob, pos. in »IjuČ., Ribnica; Zurc Anton, trg., drnotnelj; Eus Janez, pos. in trg,. Travnik; Fortuna Janez, pos. in trg., Zatičiiia; Tomitsch Jožef, pos. in urar, Kočevje; Rebolj Franc, poa in trg.. Gmajna; Jaklit!>cli Janez, poa, in gost., Mosvald; Lnng Fi'anc, pos. in pek, Radeče ; ^Kresse Anton, pos., gost. in župan, ISalka vas; Ruper Ivan, pos. in trg., Sv. Križ; Mucba Anton, pos. in trg., Metlika; Jaklič Janez, pos. in,gost., Osredek; liikan Matevž, pos. in gost, Kideče; (!!ernc Štefan, poa., Pustigradec; Schober Andrej, pos, Laze; Jerman Janez, pos. in župan, Sadinjavas; Rus Ivan, pos. in trg., Breže; Zaman Anton, pos,, DobmĚka-vas"; Koňak Jožef, pos., Miniapeč; Novak Anton, pos. in trg,, Videm; Bukowitz Joíef, poa . Kleče; Končina Janez, velepos., Goreujavds; Gri)] Franc, pos,, Poljane; Mandelj Franc, pos., Farškikal; Mervar Franc, pos,, Cvibelj ; Zupančič Franc, pos., Mokronog: Ocepek Jakob, poa, in gost, Škofja Riža. — Nadomestnim porotnikom .so izžrebani naslednji gospodje: Košiček Jožef, pos., Klemeučift Franc, pos., Murgelj Franc, pos. in kolar, Agnitsch Andrej, pos. in klepar, Rudolfovo; Bon Fr., pos in mlinar, Gotiiavas; Jakše Martin, poa., M. Škrjanće; Strumbelj Franc, pos. in trg., Vavtavas; Derčar Anton, pos., Sela; Grašič Franc, pos,, Gotnavas.
(Današnji list)-obsega deset stranij.
«
(Živinoreja in mlekarstvo.) Navodilo zadružnikom slovenskih mlekarn. Spisal Anton Pevc, mlekarski izvedenec. Lična knjižica; izvirna po svoji vsebini in po svoji obliki in okrašena z mnogimi slikami, bode dobro došia vsem kmetovalcem, Ni že v nji ono dolgočasno razlaganje ennimstega predmeta, ki napolnuje enolično cele strani in vtrudi bralca že pri samem pregledu. Zbrano je v nji vse, kar mora vedeti napredni živinorejec, ki se peča z mlekarstvom, a zbrano je le jedro vsake stvari, ki je vedno primerno pojasnjeno z lepo sličico ali kratko praktično tabelo. Osobit) nas zanimata v nji sliki modernega hleva, holandski in danski sistem. Tabela o kemični sestavi in vrednosti pustmeznili živil krmljenih v praktični živinoreji, ki izide v tej kniižici prvikrat v slovenskem jeziku, je prav razvidno in originalno sestavljena, tako da j« vsakdo primoran jo prečitati vseskozi. Tabeli sledi pojasnilo, kako se žival hrani v splošnem in nekaj praktičnih vzgledov krmljenja goveđe in prašičev. V tretjem odstavka „o molži in ravnanjem z mlekom", nam pisatelj predočuje pravila m pomen čiste molže in vzroke, da ae mleko kvari. Omenjamo tudi res pi'aktične vzglede o kmetijskem knjigovodstvu. Zaključuje pa pisatelj z „dobrimi nasveti", ki sami mnogo več povejo, vsaj priprostemn kmetiču, nego vsa obširna in učena knjiga. O phročnosti te knjižice se bode vsakdo sam najbolje prepričal; ni je nam treba naprej hvaliti. — Dobiva se v Dragotin Hribarjevi knjigarni v Ljubljani. Cena knjigi je 1 krona, s poštnino 10 vinarjev več. Pri naročbi na 100 izvodov se jih dobi 10 po vrhu.
(Sil vin Sardenko, Roma.) S to zbirko pesmij je )okazal nas znani lirik, ki biva že dalj časa v Rimu svojo zredno pesniško nadarjenost. Vsebini) in namen teh nežno-čntnih pesmic nam prav dobro predočuje globoko zasnovana umetniška naslovna slika po izvirniku akademičnega umetnika g. 1. Vavpotiča. Cena K 2 —, t-legantno vezano K 3 20, s poštnino K 3 32, Založila Katoliška bukvama v Ljubljani. Dobiva se tudi v trgovini J. Krajec nasi, Kdor si hoče razvedriti glavo in srce ter uživati kaj zares lepega, sezi po tej zbirki. Za bolj priproste bravce pogrešamo primernega „tolmača".
—"H—
Gospodarske stvari.
—	^(Važno za konjereje«.) Ob priliki premovanja konj v Št. Jerneju na Dolenjskem dne 1. septembra t. I. se bodo od posebne komisije nakupovali konji za c. in kr. vojno. Ob tej priliki se bode tudi razdelilo več daril onim pcseí«tnikom konj, od katerih bode ta komisija mogla konje zt> vojno kupiti. Konjerejski odsek s tem vse konjerejce obvešča ter jih spodbuja, da ta dan svoje konje, in sicer ne le plemenske kobile, ampak tudi druge kobile in pa valahe (skopljence) v Št. Jernej pripeljejo. Naj se pripelje kolikor mognče velik» konj, da se dotični komisiji pokaže zanimanje za rejo vojaških konj, ako ima ta resni namen na Kranjskem konje za vojno proti dobri plači kupovati. Konkurenca se lahko udeleže vsi kranjski konjerejci, ki imajo za vojaštvo sposobne konje in ne le oni krškega in novomeškega okraja. Želi se prav mnogobrojne udeležbe,
—	(Mlekarska posoda, latvice i, t. d,) so najbolj trpežne, ako so izdelane iz dobro pocmjene železne plo-sčevine. Taka posoda je najbolj trdna m najbolj snažna. Res da stane taka posoda nekaj več, ali zato je tudi več vredna. Lesene kabelce (íehtarje, golide) se »e dajo tako dobro zna-žiti in se morajo tndi bolj skrbno sušiti. V razpoke in raze lesa zaide rado mleko, ki ostaja notri in se kisa. Taka posoda dobi zaraditega le prepogosto neugoden dnli. Lončene latvice se tudi ne dajo tako dobro snažiti; razun tega se rade ubijejo. Mlekarsko posodo je treba skrbno snažiti po vsaki rabi in sicer z vročo vodo. Nato je splakniti posodo še s čisto mrzlo vodo. Tako oprana posoda naj se postavi na zračen prostor, da se suii. Najbolj jo je postavljati ven, na zračen kraj, pa ne blizu gnojnišč ali svinjakov.
—	(Njiva polna osa t a) je zmeraj žalostno spričevalo za dotičnega poljedelca. In tega plevela se nahaja pri nas več ko dosti. Zadnjič sem videl njivo, ki je bila tako polna osata, kakor bi ga kdo nalašč sejal! Kaj res ni mogoče za-
tirati ta nadležni plevei, ki dela toliko škode? Da, ali treba je resne volje! Osat se zatira na več načinov. Odvračamo ga 8 Čistim namenom, 8 pridelovanjem okopavin in z dobrim kolo-barjenjem. Zatiramo ga pa s pletvijo in s sežiganjem rastlin, kadar so v cvetju in kadar ^redo v seme. 0:!at se silno rad raznese in razpludi s semenům, zato je napravo semena preprečiti Pri pietvi je paziti nato, da se izdere s korenmo, ker je trpežna in silno trdoživa.
—	(K meti i ska razstava v Zagrebu.) Deželna vlada v Zagrebu priredi meseca septembra veliko kmetijsko razstavo, ki bu trajala cel mesfc in ki bo tudi za nas v marsičem zanimiva in podučna. Razstavljeni bodo najraznovrstnejši kmetijski proizvodi in pridelki, razni novodobni pripomočki za pov-zdigo kmetijstva, kakor kmetijski stroji, krmila, umetna gnojita itd, ild. Poleg stalne razstave, ki traja od 1. do 30. septembra, prirede se tudi razne začasne razstave živine, sadja, grozdja, knretnine itd. in sicer po tem le redu: Od 1, du 6. septembra razstava zgodnjega sadja; od 5. do 7. Čebelarska in pasja razstava; od 10. do 13. vinska razstava; (id 16. do 19. razstava goveje živine, konj, prašičev, ovac, koz m kuretine; od 20. do 25. razstava sadja m grozdja; od 22. do 2B. razstava sladkovodnih in morskih rib. Ves ta čas traja tudi stalna vrtnarska, sadjarska in vinarska rezHtava. Najzanimivejša za naše gospodarje bo razstava v času od 15 do 26 septembra, ko bo razstavljena živina, grozdje in sadje. Želeti je, da se tudi z Dolenjske udeleže gospodarji te raz4ave, ki obeta biti po sedanjih pripravah vtlezaniiniva in poučna. Zagreb ni daleč, je lepo moderno mesto, ki bo nudilo obiskovalcem gotovo vse, kar je mogoče pri takih prilikah.
—	(Setev zelene turščice.) Zelena turščica je za naše kraje važnn, Če hočemo pridelati kaj več krme, in sicer zaradi-tega, ker Jo labko sejemo po strnišču. Zelena turščxa zraste hitro, daje bogate pridelke in zaleže ravno o Času, ko zmanjkuje druge zelene krme. Pri nas jo mnogi gospodarji radi se-jejo po strnišču, a vredna je, da se prideluje se v večji meri za pozno zeleno krmljenje. Pri zeleni turáčici Je glavPA stvar, da jo sejemo na dosti močno zemlja in da jo ne sejemo pre-gosto. Piegosta setev ostane nizka in zbledi. Na mernik posetve naj se porabi 15 1 semena. Za setev zelene turščice se močno hvali in priporoča ameriška turščica „konjski zob" po imenu, ali izkušnje nče, da ni naša domaČa turščica nič slabša.
—	(Pridelovanja cepljenih trt) se je poprijel» letos T večji meri kmetijska podružnica v Novem mesta. Zgradila je v ta namen tudi posebno silnico, kakor jih imajo po drugih vinorodnih deželah. Pucepilo se je vsega skupaj 68 OOO trt, vse na riparijo portalis in s cepiči sort, ki se za naše kraje najboj priporočajo. Zadnje dni ai je ogledal to trtnico, zastopnik ministrstva, višji vinarski nadzornik g. Kurmann, ki se je o celi napravi in o dosedanjih vspehih prav pohvalno izrazil, Naše vinogradnike pa opozarjamo že danes na to dejstvo, da bo imela podružnica dosti cepljenk za spomladno saditev na prodaj in da bo najbolje, ako bodo gospodarji ie jeseni naroČili potrebne trte.
it. 74;^ in x dim 4. jalija liiDS it. 1042, ZapiBniba ge preiitau in odobrita' — l'uruMIo Ktianûnega in goB;ioilar><kegB (iduekft o dopinu u. kr. ukr. glavarstvi» gledđ nove ijgradbe (Mavno gimnsïiji» V iineim ťmmiíupga in giiapoilargkegii ntlsekn poroSa ft. dr. Slant B)edeće: Prebere dopis c. kr. okrnjtie^a t^lavarstva z dné SO. jnllja 1LIU6 St, 186TI. Na to puroía obáinio T zadevi nore stavbe za c. kr. vjSjo državno giinnnxijo v liinlulfuvem ter povdarja, da titdanja stavba oe odguvarja veti dattninitn ra/iiieram, ker, ako bi razredi bili vefji, xamugla bi imeti novotne^ka KitnuHzija tudi večje število ii<';eneev. Na to predlai^a, da mestni zastup sUene eledefe. 1.) D» se sklep utičitisk«-t;a odbora z dne ii. marca 1903 razveljavi, kateri «e je glasil, da je mestna obóíua pripravljena naui:n<:mii ministerstvu bresplaètic» odstupiti prostor za z^radbu viSje glmnazije v Huilolfovein. 2. Sklene se, da tnřstna ubíina prispeva za novo zgradbo c. kr. vii!je državne gimnazije v Rndulfovetn zueaek 5U.OOO E, beri: petdesettlsaâ kron pruti teiuu, da se sedanje staro poslupje, v katerem poslopja ima mestna oliěina servituto za IV, razredno deško ijudiiko iulo, izroči mestni obúini v last — B.) Ulede proHtora, na katerem bi se imelo novo poslopje c. kr. viSje drž, gimnazije zidati, priporoča iz gmotaib kakor tudi iz bigijeničnb ozirnv kot iiajiih-pravuejHi prostjr oni, v katerem je bila svoječasno c, kr, okr, sodnija in je last justiúaega erarja, kateremu pa danes skoraj nubenili dohodkov ne prinaša. Navzoči o lir, okrajni glavar priporoča v svnjetn govurn, :ia na) mestna občina po svojih mućeli prispeva za novo zgradbo c. kr. viSje dr/, gimnazije ter ob enem tnili obljubi, da bode od svoje strani storil, da se ta zadeva v korist Nuvei^a mesta pospeSi. G. dr, Defcaneeaulii prasa g. župana, kaj je s svoječasutui sklepom v zadevi deputacije na Dunaj, (J, žnpaii omenja, da je svoj ûas se obiuil iia drž, poslanca g. J; Plantan-a in da je isti takrat odsvetoval, da bi ee odposlala deputacija, da pa bode poročal, kedaj bi se imeia ista odposlali. Na to g. dr. D etra ni: es cb i predlaga, da se ta sliilep obnovi, ter Izvolijo tri osebe, katere se imajo v zadevi c, kr. višje državue gimnazije v Rudolfovem podati na Dunaj ter potrebnu ukreniti. Ub enem naj se tudi izdela natanôao poročila o gmotnem stanju tuesiue občine. G. župau priporoča predlo;; finančnega in {gospodarskega odseka, na kar da vse tri gori omenjene sklepe na glasovanje, kateri se soglasno aprejtnejo. Tndi predlog g. dr, Defrancescbija glede deputacije se sprejme soglasno ter ^e v isto izvulijo gospodje; župan S, pl, Sladovič, Dr. Peter Defraneescbi in Josip Ogoteuti, — 8.) ťoročilo preglejevalcev računskega zaključka mestne hranilnice za 1. 1!K)6, Gimp. Morauc prebere poročilo preglejevalcev računskega zaključka za 1. 11106, kstero se vzame na znanje, ter se da upravnemu odbora mestne Lranilnice absolntoriji, — 4, Volitev treh članov v občinski sirotinski s^lep V občinski sirotinski svet se izvolijo gg; Maks Bruner, Vajkart GandinI in Josip MogoliĚ. — 5, l'rosaja g. Prano KiiSièek-a za povisanie priznane odškodnine tsled prašičje zaprtije, G. Morauc prebere prošnjo g, Franc KoJ:čka ter naznanja, da znaša odškodnina po pogodbi 196 K, 7, ozirom na to, da je praSičja zaprtija letos trajala skuz Š mesce (februar, marc in april), v katerem čaiu so ne sejmov! res zdatnu zmanjšali, se sklene, il» se g. Franc Košičkn kot zaknji-nikn Hotornine in proslxirnine za 1, lilOiî izjemoma namesto 195 K odpiše 300 K — 6. a) G, žnpan porota, da je ljudska deSda Sola v Rudolfoveni prenapolnjena ter da isto éulo obisknjeju tudi neuiiolani otroci is okolice, Ker trpijo s tem mestni otroci, predlaga, da mestni zaatop sklene, da se krajnemn solakemn svetu naroiJa, da v sgioraznmljenju s šolskim vodstvom za vsaki razred določi gotovo število otrok In sicer v prvi vrsti se imajo sprejeti vsi domači, otroci iz okohce pa le, v kolikor prostori dupniSčaio, ker je nedopustno, da bi mestni otroei trpeli na zdravjn zaradi stiske, Tit predlog se soglasno sprejme, b) Poročilo starešinstva in ubožuega udaeka o podehtvi Dolhof-ove ustanove in o prušnjali za ]iodpore, L>olhof*ova nstanova se je podelila sledečim: Žagar Mariji, Hočevar Amaliji, Falkner Franc sen,, Ândreë Pavli. Andreé Mariji, Jazbec Mihi, Jazbei^ .lanezn, Papež Mariji, Sajovic Neži in Papež Jeri. Meseina podpora se je podelila Pavli Andreft in Mariji Aiidreé ter Franc; Falknerju sen„ vsakemu po 6 K od 1, septembra počenSi, Na to g. žnpan sejo zaključi.
Tržne cene dne 13. avgusta 1906 v Rudolfovem.
Razne stvari.
*	(Kako se odpravi mravlje.) Ako zahajajo v kako sobo ali shrambo mravlje, ni ga boljšega sredstra za pregnati, kakor je to, da se položi tja par listov paradižnika (paradajzov). Te rastline se ne loti nikak mrčes in tudi mravlja jo tako sovraii ali se je pa boji, ker takoj pobegne kakor hitro se je dene v njeno bližino,
*	(Kurja očesa odpravi se) z uporabo tako zva-nega Luserjevega âajâtra. Ako se ga na kurje oko prilepi ter potem na istemu teden dni pusti, izbrska se prav lahko kurje oko z nohti, in to brez boleîïin. Prodaja se pa ta âajster po vseh lekarnah.
Naznanilu mestnega magistrata.
(3eja občinskega odbora^ v Rudolfoveni z dnë 31. julija 193E. Giispod župati kanštatu e sklepčnost odbora, otvori sejo, imenoje kot ove-nivatelja z^ipisnika današnje seje goap, Jacaza in g, Smoleta, ter preide k dnevnemu redu. — 1, Čitanje zadnjih sejnih zapisnikov z dné 4, maja lEtUG
Imenovanje	' HektI. po K ]		Imenovanje j	llektl, po h	
Šenica......	14 !	HG	Leča......	U	Íi6
Rž.......	13 '		Bob ......	10	40
Eoriiza.....	1 11 !	71	Ajda......	10	40
Oves......	: 7 I	80	Proso.....1	12	a«
Ječmen.....	10 !	40	iSoršea......1	13	—
Krompir . , . .	6	20	Ijan .,,.,:	—	—
Pilol......	12		.(ajiia po 8 za 40 vinarjev.		
Grab......	1 12	SG			
Loterijske številke.
TRST, 4. avgusta	71 18 22 89 36
GRADEC, 11. avgusta	25 86 61 51 79
liazghis.
E 301/»
10
V pondeljek 3. septembra t. 1. dopoldne ob polu jednnjsti uri se bode pred mestno hišo v Navem mestu prodalo na javni dražbi 7 plehastih in 3 kotoseus železnih ognjišč posamič al' skupno kupcem, ki bodo največ obljubili in kupnino precej plačali.
C. kr. okrajno sodišče v Novem mestu, oddelek !!.,
dne 13, avgUBta li)06,	(I83-SÍ-I)-
t
Franćiiok Papež «aztiBiija v avojem in imenu ivojili sinov Franja in Ivana vHem sorodnikom, iirijateljem iu iimn-cem iirožftlDStui) VMt, da je Vaemogitóueiim ilopadlo, naSo is-krenij ljubljeno soprogu, oziroma mater, seetra iii teto, srospo
Terezijo Popež roj. Zamida
danes, dcie 30. julija lOOS ol> ",',9. uri ijutraj, po rtulgi, muúui bnleïtii, previileiio 8 »r. zakramiriiti za nmirajofie, v 53. letu svoje dùlie, jioklicati v Ijoljse življenje.
Pogreb drasre pokojne hode v sredo 1. avgusta ob 6. uri popolndne na tnkajďnje pokupaliSSe.
Srete tnaíe sadnsiiiee se bodo brule v tukajStii kapî-teljtiki i;erkvi.
l'reraiio uiurlo pripriroéarai) v pobožno molitev iu blag spomin.
Rildolíbva, 30. jnlija 190G,	(17&)
Zahvala.
Zn TSe munffubrojno doka*e iskretiega souutja povodom neuadiimestne iiigobe naie iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre iti tete, Roape,
Terezije Popež roj. Zamida
izrekamo voem dragim sorodtiikum, znaniiem in prijateljem najtoplejSo zalivalo.
Osobito se Rabvaljujemo preúastiti kap'te1j§ki duhov-kěídÍ, ćć, i>. frančiškanom in nekaterim gg. »radnikom, kakor tndi vsem, ki bd draf^o rajnieo spremili k veůnemn poúltku, ter sploh vsem, ki bo blago pokojmcD t^la^ile t njeni dolgotrajni bolezni, oxiroma nam lajliali prehrjtko bolest.
Rudolf.ro, S. avgusta lyOG.	žalujoči ostali.
ZAHVALA.
Rodbini Rosmann-Kavčič izrt^kata ob izgubi predrage matere, uziroma staie matere in tašće, gospe
Josipine ]l<»8iiian roj. Kralj,
za izkazano srčno sočutje povodom nje bultzni, za darovane vence, za izkazano poslednjo čast k veĚ-nemu počitku in za ginljivo petje najtoplejšo zahvalo. gublJana-Novomesto, dne 9. avgueta 190fi	(181)
Zahvala.
Družina Hladnik-ova izreka ïjajprisrinejêo zahvalo za tnuoiíoHrevilne tdlažilite dokaze hlazega sointja o bolezni in o Hmrti, kakor tndi za jako úaBtao ndele/itev pri pogrebu naše drage stare matere, gospo
Marije Hladnik roj. Sever,
katera je v petek 10. avgusta, 89 lat stara, po dolgi muiini boleeni mirno zaspala v Uospođn,
- ' -	------- ■—	(179)
Kudolfjvo, 12. avgusta 1906,
HLAPCA
^^ ___^ m.	^_^ ^ ».
IVednost ima, ki je ves« vinogradstva.	íxtna plača
K. Službo nastopi takoj. Več pove	iipravnistvo
Dol Novic.	(172-0-2)
Kazglas.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodiaĚa v Eodolfovem 6, avgusta 1906 štev. ^/li dovoljena prosUivoljna dra'itba v zapuš-ćiDo g. Valentina Oblak-a v Radoliovfm nabajajočega se drobnega blaga vršila se bode Î7. avgusta 1906 od 9. do 12. ure in od 3. do 6, ure v hiši štev. 87. g. Katarine Oblak na glavnem trgu v Eudolfovem, pri kteri se bo prodalo blago skupaj za sodno ceno 2526 K 47 h ali vise, ne pa pod ceno onemu, ki največ ponadt proti gotovemu plačilu kupnine.
Rudolfovo, dne 10. avgusta 1906.	(IBO)
Dražbeni oklic.
0(1. St. K 3S8/G
Pil Eahtevanju Jožefa Httnigmana v Toplicah zastopanega po dr, Blancn, lio diié 28. avgusta [906 dopoldne ob 10. uri pri spodaj ozuauieujeui xodniji, v izbi St. G. dražba zemljiSú pod vi. St. 257';',,. 508 in 922 k. o. Podmrn.
Nepremičninam, ki so prodati na dražbi, so doloůena vrednosti ua 75Ú K, 40!i K 06 h in 33C E 60 h, skupaj U45 E 65 h.
Najmanjši pomtdek zuaSa 4()(S K (iT h, 27^ K 70 h in 22i E 40 h, skupaj E 77 h, pid tem zneskum se ne prodaje,
Dražbene voguje, ki se ob jedneio odobre in listine, ki se tiicju nepremičnin 'zemljiško-knjiži)i izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, ceiiitveiie zapisnike itd.) nmejo tisti, ki žele kupiti, prfgledati pri spodaj oznamenjenem sodiíiíu v izbi St. Ů lued opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripnSúale dražbe, je ořlasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred zaišetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljaviti gledó nepremiunine same.
O nadaljnih dogodkih dražbenega p^ieit.npanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremi<';ninnh pravico ati bremena ali jih zndobé v teku dražbene^a postopanja, tedaj samo z nahitkoin pri sodiífu. kadar niti ne stannjejo v okoliSn spodaj oznamen.iene sodntje niti ne imenniejo tej v sodnem kraju staunjoûega pooblašúenua za vroube.	(i~4)
C. kr. okrajno sodišče Rttdollovo, odd, II., due janija 1906.
B d g 0 ^ 1 OS V e ^ (i/ tu jine)
želi poučevati v francoščini in angleščini ali drugače kaj podobnega. — Naslov pri upravnistvu tega lista. (ifi3.2-2)
V Irgovino z mešanim blagom se sprejme (i76) 3 primerno Šolsko izobrazbo takoj
pri Viljemu Toniicu ï Trebnjem.
ucenec
Proda se iz proste roke
SiSlï
v Kostanjevici na Dolenjskem.
Obstoji iz pritlične hiše ob glavni cesti v mestu, ptileg tega velik vrt za sadje in košnje ludi ob cesti in za liiso tudi obat-žtii vit, ki se laliko porabi za kušnjo ali njivo. — Cena 5000 K. Plačati je polovico, druga polovica se vknjiži.
Več se poizve pri	(i77)
Viljemu Tomic-u, trgovcu v Trebnjem (Dolenjsko).
• • Velika zaloga • •
Šivalnih strojev "VV
vsakovrstnih sistemov, posebno
O Singer-jevih. O
Iste prodajam po najugodnejših pla-Ëilnlh pogojih z najdalje segajoitm poroštvom po najnižjih cenah. (17^-8-1)
Jos. Ogoreutz, Novo mesto.
14S.
DOLENJSKE NOVICE.
8t(iV. 16

I/boriiii, /ajaiučoito pristna
istrijansha vino
ill žganje kakor iinli pun-mB. tigamsko pivo
je dobiti pi) najnižjih cenah pri gosp.

hotelirju in kavarnarju v Novem mestu,
Sprejema tudi oaroč-ila za neposredna (direktna) pošiljanja istega vina iz velike istrí-janske zadružne kleti.	(i6i-3-8>
Zagotavlja se najpošteneiáa pi^strežba ia točna - izvršitev naroČil. -
H

Vožnja traja -dni Q dni
znaJrittvejsirTii leta 1905in oeigrajenimi ve!iK_an5iymi parnil^j „	^ksHo'-iiii	parnimi la-tïMOIononi
ftjasnila daje zastopnil^ tj» Cfimii Q
mibljaria |(^iodŽr5tguiiceštv'28
•'OdKod iijjubljane vsa^i pDrmieleij.fo^ek"čdrfgK v tednu.
tU
o
-j:
<n
o, rt
O)
E
UJ
(U >
O
c4	C
.O	E
o	u
i-	>
o	o
Cl,	rt:
■C	a
EL	-o

QC >
CO rt
u <a
o _
B, ^ 03
o
ct a
ti
«
CO
sestîi) iz mi
p J
(9 Hj
je ua prodaj
Joieta Jordana v Grobljah (sedaj v Ameriki), četrt ure od St. Jerneja. Posestvo obstoji iz hiše št. 22. z gospo-darsl(irn poslopjem, sadnim vrtom, 12 njivam, 2 dela hoste in dvema travnikoma, kakor tudi s pravico pašnika.
Jjraiba ua drubuo se Oode viHila diie 16, t, m, dopoldan ob 8, uri na licu mesta. Prodajalec si pridrii piavicu kutjuiue do 15. oktobra t. 1. potrditi ali odkloniti. Več se izve pri oblaščencu Jatiezu Jor-dan-U v Grobljah št. 38. pri Št.-Jerneju. (i73-3-i)
iz hrastovega lena, vsake velikosti do 70 hektolitov prodiijo
M Breyep i sinovi v Križevci.
Cena počenši 6 K od 100 litrov.
Kupec mora sode v Križevcu prevzeti. 048-5-3)

Učenec,
kateri ima veselje ^a pe)[arijo,
sprejme se pn a6U-3-2>
J. Mehora v Rudolfovem.

i
iik
Zas
za kmetijske stroje firme
IVI K. ]. ]Bžeh, Blansho
se sprejmejo proti proviziji za vse večje kraje na Dolenjsitem. ::::::::::: (156-3-3) Zglasiti se je pn glavnem zasl.<jpniku v Ljubljani Ivanu Komatiču na Dunajski cesti št. 31.
i
ip lil,
rfl

I I Vino na prodaj I I ■ ■ _=_■ ■
Prav dobro rudeče namizno vino. posebno pa fino belo starino (zeleniko) ima na prodaj kmetiàka šola na Grmu.
Cea» pt» diiiiiiviiiu.	(IHO-O-a)


tll2-24B)
Tovarna strojev in železolivarna
K. & R. Ježek v Blanskem (Moravska)
se priporoča za dobavo vseh kmetijskih strojev, kakor:
plugov, bran, sejalnili strojev, strojev za žetev Iti koènjo, vlilev, mlatllnic, žitrih čistilnic in od-biralnikov (trljerjev), slamoreznic, reporeznic, koruznih robkarjev, drobllnih mlinov, parilniti kotlov, grozdnih in sadnih mlinov In stiskalnic itd. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih motorjev in lokomobil, vrtalnih strojev in strojev za kroženje obroĆev. Popolne opreme opekarn, Samotnih in tovarn za mavec, af Zmerne cene. ugodni plačilni pogoji
Premovana na vseh razstavah z najvišjimi priznanji. ^^ Ceniki (o kmetijskih strojih slovenski) zastonj in poštnine prosto. Dopisuje slovensko.
Zastopstvo za Kranjsko in zaloga strojev v Ljubljani: J*. ZSoXXlSltiČ, Dunajska C«sta il«v. 3t.

mssmmi
OolenjsliB Toplice pri Rudolfovem.
Vsem p. n. gostom letoviěíarjem, izletnikom, potnikom in obiskovalcem Toplic pripon čam svojo
= BÎIÏO otïorjeno gostilno moderno urejeno =
z lepimi sobami za prenočevanje in za stalno bivanje. Z<i dobra jedila in izvistno pijaćo vedno skrhljeno. Cene nizka. P().strežba toCna.
Za obilen obisk in blagohotno naklonjenost sfi najtopleje priporoćara s spoštovanjem
(122-5-6)	Mihael Zupane, pek in gostilničar.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina, domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah.
Ivan Pujmann,
(83-16 8)	vinogradnik i» trgovec (Vodnjan Dignano-Istra),
Ucenec za mesarski obrt
se takoj sprejme pri Ljudevit FerliĚ-u v Novem mestu. Taisti dobiva zraven hrane in stanovanja tudi nekoliko plaĚe.	(157-3-3)
ŽENSKE LASE
(234-24-20)
zmešane in rezane, kupnjem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriia, da plaôujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vsa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem načinu. — V zalo^ imam najfinejša mila svetovnoznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilljino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko in mnogo priznano tekoiino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiěéaje prhut.
SpuStDvanjetn «e priporočnjem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, RudoHovo, Glavni trg (nasproti mestne hiSe).
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
„Severonemškega Lloyda"
BREMENA
iz
p
03
<0 m
Ï
NEW-YORK
s ceBarskimi Ijrzoparniki : Kaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wtiheltn d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5 6 dni.
IH O N
o
pL| .
Natančen zanesljiv poduk in veljavi\e vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi
listke za vse pioge ameriških	železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
Ç v Kolodvorskih iilicali Št. 35.
Dasproti obćeznane gostilne „Pri starem TiŠlerju".	(sa-ai-ia)
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek In soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno In brezplačno. Postrežba poštena, reetna in solidna. _ Potniki m, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mexiko, California. Ariona, Utali, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno ôez Galveston, Odhod na lej progi iz Bremena enkrat mesećnn. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vae ostale dele sveta, kakftr: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd.
Jos. Bcrgmann W
v Rudolfovem
kupuje po najvišji ceni
štupo (seme)
t v t
(glej podobo)
gorcičiio seine (ženof), kamilice
ill druga zdravilna zelišča in
cvetje.
(132-1-4)
(1-24-16)
Prodajalne se spoznajo na
tej podobi,
v katerih se dobivajo edino pravi SiNGER-jevi šivalni stroji
Singer Co. del. družba šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
(lostiliia Ferltč, Glavni trg.
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7.
(131-0-4J
n
i
0. SEÏD izvršujejo
Ordinira vsaki pondeljek od 10. -5. ure.
ki ima veselje in sposolmost za trgovino ter nekoliko nemščine
----=— vešč, sprejme---
J. Razboršek v tímartnem při Litiji. (B2 6-6)
Pastir
star iacih petdeset let,
se sprejme takoj. Plača po dogo-v«ru. Taisti ostane lahko do smrti
g pri hiši,---—^ J62-22)
VeC pove Josip Dular, posestnik mlina na valčke v Valti vasi,
FAFF
^ ^ M m m gQ Dajbolji za družinske
potrubu, kakor: Šivanje, vezenje in krpanje, nepre-^ segljivi za obrtne namene, ^ ter šivajo naprej In nazaj " idoči. (Kugellager!)
Glavni zastopnik;
Franc Tncliinkel,
Ljubljana, rotovškijrg 9.---Kočevje, v gradu.
500 kt stara lekarna, v ka(eri se izdelujejo po izkušenem zdravniškem receptu želodčne kapljice (z varstveno znamko sv, Markn),
Te želodčne kapljice, ki so izgotovljene po receptu, ki ga mi je dal zdravnik na razpolago, so se izborno obnesle za vzdrževanje zdravja,
Postavno zavarovano.
(s vaarsti-^oxxQ si3,a»a&o BV- MARKA,.) ^
ker je dijkazano, da je nervoznost, bledolićnost, nespečnost, migrena, glavobol vedno le posledica slabe prebave, in vsled tega pomanjkljive tvoritve krvi. Kapljice izborno uéinknjejo pri prehladi Želodca, želodčni slabosti, slabi prebavi in i. njo zvezanem telesnem zaporu in breztečnosti.
Izpis iz skoraj vsak dan mi prostovoljno pripoalanlh zahvalnih pisem;
Z Vašimi želodčnimi kapljicami sem zelo zadovoljen, ker so ozdravile mojo hčer dolgoletne bledičnosti. Prosim, pošljite mi za 8 K še 2 tucata. Z odličnim spoštovanjem Henrik Kubricbt, krajevni sodnik v Ridenburgu. — Vaše ielodfine kttpljice ao moji ženi Čndovito pomagale proti ielodčni bolczoi. Pošljite mi zopet 12 stekl. J. Schneider, hiš. pos, na Dunaju, Vídenská glurna cesta.
Želodčne kapljice «e poSiljnjo: 1 tucat za K 4'—, 3 tucati za K ti-—. 5 tucatov za K 17'—,*frauk'i zavoj iirusta puiiiljkn, aïo se zoejHek prej vpoSlje ali po poštuem povzetja. Buzposilja edino le mestna lekarna V Zagrebu, Markov trg štev. G., poleg cerkve bt. llarka (2CÚ-S0-18)
Odgovorni nrednik Fr. Sil. Watzt.
Izdajatelj in laloiuik Urban Horvat,
Tiak J. Krajec, nasi.