PcStntna platana v oolnMI Stcu. 162 V Hubllanl, 18. luUla 193» JEctc 1. Angleška diplomatska ofenziva: Revizija mirovnih pogodb London, 18. julija, o. Angleška želja, da se lo-karnska konferenca vrši v Londonu, je naletela na ugoden sprejem v Belgiji in Franciji. Službeno sicer o lem ni bilo izdano nikako potrdilo, vendar je dejstvo gotovo. O vsem, kar se bodo te tri sile razgovarjale v Londonu, bo tudi vsebina razgovorov na pravi lokarnski konferenci petih velesil. Ait-glija bo vse storila, da odstrani iz Evrope mrak negotovosti. London, 18. julija, o. Vzdržuje se vest, da se bo konferenca petih velesil lokarnskih podpisnic vršila v Londonu že 15. avgusta. A predkonferenca treh sil bo 23. t. m. Za konferenco petih velesil pripravlja Anglija veliko diplomatsko akcijo v treh razdobjih: 1. predhodni razgovori treh sil; 2. Konferenca petih sil, kjer bodo vsi' imeli enake pravice in kjer naj bi se sklenil zahodni pakt o medsebojni pomoči in o nenapadanju kot nadomestilo Lokarna in za očuvanje francosko-belgijske države; 3. pozno v jeseni bo velika konferenca zapadno-evropskih sil, kjer bodo razpravljali o ureditvi razmer v vsej Evropi ter o reviziji gospodarskih, finančnih in kolonijalnih določb versajske mirov« pogodbe. Vtem smislu je tudi včeraj sprejel državni podtajnik za zunanje zadeve sir Vansitlard francoskega poslanika Corbina in ga obvestil v angleških načrtih. Razumljivo je, da hoče Anglija na vsak način pritegniti k sodelovanju Italijo in Nemčijo in Velike demonstracije v Varšavi: .Gdansk je naš ta El Varšava, 18. julija, o. Vse mesto se nahaja pod '''tisoni ogromnih demonstracij, katere so priredile Poljske patriotske organizacije zoper nemške nakane z Gdanskim. V mestu se je zbralo preko 30 tisoč ljudi, ki so burno demonstrirali proti zasedbi Gdanskega in vpili: Gdansk je poljski, Gdansk je poljska luka! Pri teh demonstracijah je sodelovalo preko 300 organizacij. V sprevodu so nosili velikanske napise, ki so zgovorno pričali, da Poljska Gdanskega ne bo prepustila Nemčiji. Demonstranti so tudi zahtevali, da Poljska poudari zahtevo o nedotakljivosti Gdanskega od katerekoli druge strani. Prevladuje mnenje, da je te demonstracije organiziral letalski general Orlicz-Dresser, ki se je pred dvema dnevoma z letalom ubil pri Gdanskem. Prav ta general je bil tisti mož, ki je vedno zahteval, da Poljska napne vae sile in ojači svoje stališče v Gdanskem. Ob demonstracijah je nastopilo več go-govornikov poljskega pomorskega in kolonijalnega združenja, ki so navduševali maso za boj za prost izhod Poljske na morje. Eden od govornikov je ostro napadel hitlerjevsko večino in hitlerjevski režim v Gdanskem. Na koncu je masa z bučnimi vzkliki izglasovala resolucijo poljski vladi, naj odklanja v naprej vsako modifikacijo gdanskega statuta, ki bi ne odgovarjal poljskim pravicam. Poudariti je treba, da so demonstracije v celoti nosile poljski narodni značaj, čeprav se jih je udeležilo v veliki meri tudi članstvo socialistične stranke. Varšava, 18. julija, o. V poslednjih dneh so poljske oblasti zasledovale izredno močno propagando protizakonite nacionalno socialistične propagande v Gornji šleziji, ki je stremela za priključitev to dežele Nemčiji. Zato je bilo aretiranih 54-članov te organizacije. Prvi proces proti članom teh organizacij se je vršil v mesecu maju, drugi pa se bo začel - v oktobru. Španija in USRR Madrid, 18. julija, o. Španska vlada je na svoji včerajšnji seji soglasno odobrila predlog zunanjega ministra, da se vzpostavijo zopet redni diplomatski odnošaji med Španijo in sovjetsko Rusijo. V zvezi s tem sklepom španske vlade se je razširila vest, da bo za španskega poslanika v Moskvi po vsej priliki imenovan dosedanji minister za trgovino in industrijo Alvarez Buylla. Ovire za pristop Italije sporazuma o Dardanelah padajo: Grčija odpovedala sredozemski pakt Rim, 18. julija, o. Agencija Stefani javlja, da je grška vlada službeno sporočila italijanskemu poslaniku v Atenah, da smatra Grčija pomorski sporazum med Grčijo in Anglijo za anuliran in da je v Zvezi s tem sporočila svojo odločitev tudi vladi Velike Britanije. Grška vlada je utemeljila ta svoj korak s tem, da smatra dogovor, sklenjen v jeseni kot nepotreben in potekel in da je odpoved sporazuma le formalna potrditev dejanskega stanu. Rim, 18. julija, o. Po zaključku konference o Dardanelah je turški zunanji minister Ruždi Aras obvestil stalnega italijanskega delegata pri DN Scoppo, da ie konferenca prišla do sporazuma in da ie še vedno odprta možnost, da tudi druge države pristopijo k tej pogodbi. Italijanski delegat je odgovoril, da si Italija pridržuje vse pravice, ki se nanašajo na te pogodbo in da bo ta pogodba za njo veljala šele takrat, kadar jo bo podpisala. Montreux, 18. jul. V ponedeljek se bo konferenca o Dardanelah zaključilo in pogodba podpisala. Bolgarija je izjavila, da bo pogodbo pod- pisala in da ne vztraja več pri zahtevi, da se spremeni besedilo glede napadalcev odnosno ladij držav, iki jim DN dovoli prehod skozi Dardanele, da zaščitijo napadenega. Tako je Bolgarija osvojila tolmačenje 16. čl., kakor sta ga bili predlagali Rusija in Anglija. Angleške ladje iz Sredozemlja Aleksandrija, 18. julija, o. Danes bodo odplule iz Aleksandrije vse one ladje, ki so bile v času napetosti med Anglijo in Italijo poslane semkaj v oja-čenje. Danes bodo odplule ladje: (Jueen Elizabeth, Barham, Devonš Hire, Resource, Woolwich, Shro-phire in Galatea. Križarka »London« bo šla v Grčijo. V aleksandrijski luki bodo ostale še Repulze, Valiant, Gloirous in tretji eskadron torpednih rušilcev. Po atentatu na angl. kralja London, 18. jul. o. Londonski listi prinašajo, obširna poročila o ponesrečenem atentatu na Nj. Vel.’ kralja Edvarda. V uvodnikih izražajo svoje zadovoljstvo, da se je kralj rešil iz nevarnosti. Vsi poudarjajo hladnokrvnost, s katero je kralj po incidentu pregledal čete. Atentatorjev branilec je snoči izjavil, da je njegov klijent nameraval izvršiti umor s preudarkom. >Daily Express« priobčuje nove podatke o atentatorjevi^ identiteti. O njem pravi, da je Irec in da je njegovo pravo ime Jerome Beningen. Doma je iz Glasgovva. Atentator proglaša sebe za reformatorja in pravi, da je sodeloval pri akciji večkratne milijonarke van der Elstove, ki se zavzema, kakor je znano, za ukinitev smrtne kazni s prav ekscentričnimi nastopi. Pariz, 18. jul. AA. (Havas.) Vsi današnji pariški jutranjiki poudarjajo, da je vest o poskusu atentata na Nj. Vel. kralja Edvarda VIII. napravila po vsej Franciji globok vtis. Tudi to pot se je vidno pokazalo, kolikšne simpatije uživa angleški vladar v Franciji. Listi poudarjajo s toplimi besedami veselje Francije, da se zločinski poskus ni posrečil. . »Journal« piše med drugim: Prvo čustvo, ki ga je ta vest zbudila v. Franciji, še pred upravičeno obsodbo zločinca, je bil spontani izraz globoke simpatije do vladarja, ki je za Francijo še vedno »tisti občudovanja' vredni mladi princ, kakršnega Francija že od nekdaj pozna«. »Echo de Pariš« piše med drugim: Čustva, ki Jih goji Francija do mladega vladarja, se ne opi-. rajo samo na spomine na nedavno preteklost, skupne slave in skupnega trpljenja, ki spaja Francijo in Veliko Britanijo. To čustvo pojasnjuje tudi divni primer resničnega dostojanstva in preprosto- sti, ki ga daje s svojim ravnanjem in delom Nj. Vel. kralj Edvard VIII. povsod kjer nastopi. S tem svojim obnašanjem in s ^tem načinom izvrševanja svojih kraljevskih dolžnosti si je pridobil vsa srca. »Jour« pravi med drugim, da se Francija veseli, da se je zločinski poizkus ponesrečil. List pravi, da spremlja mladega vladarja očitno sreča in mu čestita. London, 18. julija, o. Atentatorja na kralja Edvarda VIII. Mahona Benighamma je v zaporih obiskala žena. Iz rojstnega kraja atentatorja so prišle vesti, da je živel Benighamm v sreči, zadovoljstvu in da ni moči reči o njem, da bi bil stradajoči revež. Njegov oče, ki živi v bližini Glas-gowa še ni p'>veual materi o sinovem dejanju, ker je mali težko bolna. V Palestini še ni miru Jeruzalem, 18. jul. AA. Havas poroča: Trenutni položaj v Palestini se lahko na splošno označi takole: Še zmeraj pride do spopadov, posebno ponoči. Toda Židje so se navadili na ta položaj. Splošna stavka Arabcev traja še dalje, vendar pa arabski trgovci zahtevajo, da naj se stavka ukine. Arabski voditelji zatrjujejo, da bodo angleški vladi izsilili prepoved vseljevanja Židov, toda angleške oblasti so ?e objavile kontingent za priseljevanje Židov v tretjem tromesečju t. 1. London, 17. joilija. AA. (DNB.) Po poročilu kolonialnega ministrstva »e med izgredi v Palestini padlo do 15, julija t. 1. 135 oseb. Od tega števila odpade na civilne osebe 128, in sicer 86 moha-medancev, 4 kristjani in 28 Židov. Razen tega so padli: 1 angleški redar, 2 mohamedanska redarja in 4 osebe angleškega letalstva. Ranjenih je bilo v tem razdobju 144 mohamedancev, 21 kristjanov in 29 Židov. Lahko ranjenih je 336 mohamedancev, 16 kristjanov in 96 Židov. obdržati iniciativo v reševanju evropskih problemov. Zato hoče Anglija postaviti lokarnsko pogodbo na novo osnovp, namreč na osnovo medsebojne pomoči. Angleški plitični krogi pripisujejo predstoječi konferenci veliko važnost. Trdijo, da se je bodo osebno udeležili Baldvvin, Eden, Blum, Delbos, Van Zeeland in Spaak. Bruselj, 18. julija. A A. (Havas.) Tu potrjujejo, da je angleška vlada predlagala, naj se irancosko-belgijiko-angleški sestanek vrši v Londonu 23. t. ni. Angleška vlada si tega sestanka ne zamišlja v obliki uradne konference, marveč kot izmenjavo misli, ki naj pripravijo konferenco zastopnikov vseh držav,, ki so podpisale lokarnsko pogodbo, torej . tudi predstavniki Nemčije in tlalije. OBIŠČITE od 1. do 9. avgusta 1936 JUBILEJNI .MARIBORSKI TEDEN top POKROVITEUaTTOM KJ. KR. VI«. KRALJ. AHTPREJA (W*/» popmta n* i«le»nlcah od 30. milj«, do n. >yg. na») Velika gospodarska m kulturna revija! In4nitrtJft * Tekstu - Obrt - Trgovina - Kmetijska ra»-i Poknlnj* Tin - Velika gasilska razstava ln ga-sUtkl Kongres - Jadralno ln motorno letalstvo - Pr o tl-punska obramba - Filatelistična rasstava ln bona inamk zgodovina - Umetnost • Sooilalno skrbstvo - Tulskl i promet - tena v obrti - Hodna revija - Akvaristična -Kvneeretska - Golobarska rasstava • Kongresi - Koncerti - Šport - Veselični park na rasstavllču. Mariborski otok, najlepSe kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohor,«. Gostoljubni, lepi Maribor... Vas vabilo! Brez Nemčije v Podonavju ne gre Berlin, 18. julija. AA. (DNB) O avstrijsko-nem-škem sporazumu * piše »Berliner Borsenzeitung« mej drugim: Avstrija je sedaj postala to, za kar je določena po svoji zemljepisni legi: Za Madžarsko edina odprta vrata, za Nemčijo in Avstrijo in njune prijateljske stike edina zveza. Znana izjava predsednika madžarske vlade Gombosa, da leži os evropske politike med Berlinom in Rimom, je dobila svoje potrdilo. Glede Junavske kotline in za vsa vprašanja v tej zvezi, zlasti za go)*podarska vprašanja pa velja izjava pokojnega avstrijskega kan-celarja Seipla, ki je dejal, da ni mogoča nobena rešitev brez Nemčije. Enako mnenje dele tudi na Madžarskem, kjer pričakujejo, da bo avstrijsko-nemški sporazum pospešil razmah podunavtkih dežel s pomočjo Nemčije. Kljukarski „socojalni program H Pariz, 18. jul. V Opelovih avtomobilskih tovarnah je stopilo v stavko 300 delavoev v znak protesta proti ukinitvi nekaterih delovnih dni, češ da tovarni primanjkuje gumija. Opelova tovarna se je obrnila na vodstvo delavskih organizacij Hitlerjeve stranke in je dr. Ley sporočil vodstvu tovarne, da naj stavkujoče delavce takoj odpusti. Zanimivo je, da so delavci izjavili, da so narodni socialisti in da stopajo v stavko sledeč načelom narodnega socializma. Zločin w Slov. goricah Maribor, 18. julija. Blizu Sv. Lenari« v Slov. goricah stoji v Zg. Vo'ičini na samem hiša št. 53. V to hišo se je predpreteklo noč splazil neznan storilec, ki lih je bilo lahko tudi več, ter tam zadavil 65-letno Marijo Kocbek, ki je stanovala v hiši popolnoma sama. Kakor kažejo vse okolnosti, te storilec svojo žrtev najprej omamil tcT jo nato zadavil z verigo, ki je bila na tehtnici. Pokojna Marija Kocbek je prisila v te hišo kjer so se tudi pisati Kocbek, že pred 35 leti kot rejenka. Potem so ji zapustili posesitvece, na katerem je do s c daj Marija živela. Bila je zelo varčna ter tudi skopa. Ljudje pa so vedeli, da ima precej denarja. Iz tega se sklepa, da je bil zločin izvršen iz koristoljubja. Kvečjemu prihaja v poštev kako maščevanje radi tega, ker )e Marnja dobila posestvo, dočim je morda računal s posestvom še kdo drugi. Po zločinu je bila najdena oprema v hiši popolnoma razmetana. Iz tega sklepajo, da je storilec iskal denar. Ugotovili so, da je ostalo po zločinu v hi ji še 2000 Din. Ker pa je z ozirom na razne okolnosti skoraj golovo, da je imela Marija Kocbek precej več denarja, sklepajo, da je ostalo pobral storilec. Razumljivo je, da je dogodek vzbudi] vsesplošno pozornost ne samo v SJov. goricah, marveč tudi v Mariboru. Varnostne oblasti so^ takoj podvzele obširno preiskavo. Mislilo se je že, da imajo aa storilcem tudi že pravo sled, a se je izkazalo, da sled ni pravilna. Upamo pa, da bo dejanje v kratkem pojasnjeno. Puška mu razmesarila obraz Maribor, 18. julija. Včeraj popoldne ob treh ee je na svojem vozu odpeljal v Rače kupovat teleta znani posestnik in mesarski mojster iz Nove vasi g. Franc Smodej, ki ima tudi na mariborskem Glavnem trgu svojo stojnico. Gospod Smodej se je podal na pot vedrega razpoloženja. S seboj je vzel tudi lovsko puško, ker je bil strasten lovec. Mislil je namreč, da bo imel priliko grede ustreliti tudi kako raco. Ni pa niti zdaleka slutil, da utegne imeti ta puška zanj usodne posledice. Ko se je namreč Smodej okrog dveh zjutraj vračal nazaj v Maribor, se mu je *.Slivnici nenadno sprožila puška, ki jo je imel pri seln nn vozu. Na vozu je eedel tudi Smodejev pomočnik Franc Kozar. Posledica sproženja je bila strašna: Naboj s šibrami je zadel Smodeja v glavo in mu je skoraj polovico glave razmesaril, nekaj šiber pa je zadelo v glavo oziroma vrat tudi pomočnika Kozarja. Takoj so bili poklicani reševalci, ki so prepeljali Smodeja v mariborsko bolnišnico Kljub skrbni negi pa je Smodej danes zjutraj poškodbam podlegel. Ko se je puška sprožila, je padla pod voz ter je bila najdena z zakrivljeno cevjo. Pokojni Smodej je bil v najlepši moški dobi, saj je bil' star šele svojih 40 let. Bil je obče znana oseba ne 6amo v Novi vasi, marveč tudi v Mariboru. Zlasti dobro ga poznajo tudi lovci ter s6 ga ljudje radi njegovega vedrega razpoloženja splošno imeli zelo radi. Vesti iz Belgrada Belgrad, 18. julija, m. Danes ob 8 zjutraj se je začelo nadaljevanje razprave proti atentatorju Ar-nauioviču in tovarišem. Poklicane so bile na zasliševanje še nove priče. Belgrad, 18 julija, m. Danes dopoldne ob 9 je odpotovalo moštvo BSK-a v Ljubljano, kjer ho jutri odigralo prvenstveno nogometno tekmo proli »Ljubljani«. BSK je včeraj napovedano svojo postavo, s katero naj bi nastopil v Ljubljani spremenil tako, da bodo sedaj igrali: Glaser-Radovanovič, Ni koli 5-Arsenijevič, Lehner, Kneževič-Tirnanič, Vujadinrt-vič, Marjanovič, Božovič in Glišovič. Ne igrata torej Mitrovič in Stevovič. Plavalne tekme za drž. prvenstvo Maribor, 18. julija. Ob n ajk ra s ne j šem vremenu so se danes pričele plavalne tekme za državno prvenstvo na Mariborskem oioku. 2e v mestu samem s* je poznalo, da je Maribor danes pozorišče velikih športnih dogodkov. Ob 8.50 je bila slavnostna otvoritev tekmovanja. Pod skakalnim stolpom se je zbralo vodstvo tekmoviinj in vse klubske postave, ki jih je jx>zdravil najprej predsednik Maratona ing. Lah, ki se je zahvalil tudi mestnemu županu dr. Juvanu, da je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo nad tekmovanjem. Po končanih pozdravnih govorih so se začele tekme. na 200 m prsno: Četudi se je javilo na startu samo osem tekmovalcev in bi bila radi tega žirja lahko odredila takoj finaje, se je vendar odločila za predfinalna tekmovanja. V prvem pred plavanju so prispeli na cilj: 1. Matošič (Jadran) 3:06.8, 2. Rostacher (Maraton, Maribor) 3.13, Strmac (ŽPK) 3.22, 4. Voller Kristl (Maraton, Maribor) 3.27.2. Pri prvem obratu je bil prvi Matošič, drugi Strmac, tretji Rostacher. Tudi pri drugem obratu je vodil Matošič, ostali vrstni red je ostal, le Rostacherja je prehitel Strmac. Zanimiv je bil drugi predtek: I. Cerar (Ilirija) 3.08. 2. Binder (I) 3.11.8, 3. Reiser (ZPK) 3.11.8, 4. Orlič (Jug) 3.21.7, Reiser in Binder sta plavala prvih 50 m v buterflajNstilu, Cerar pa v prsnem. Pri prvem obratu je bil prvi Reiser. 2. Binder, 3. Orlič, 4. Cerar. V drugih 50 m je Cerar v krasnem stilu prehitel vse tri tekmece in prišel na cilj kot prvi. Drugi je bil Binder, ki je tik pred ciljem za dolžino roke prehitel Reiserja. V finale pride vseh osem tekmovalcev. V tekmovanju na 100 m prosto so izpadli pred- teki tako-le: Prvi predtek: L Petrone (Jadran) 1.05.9, 2 Defilipic (ZPK) 1.06.1, 3. Frič (I) 1.07.7. 4. Saša Klein (ZPK) 1.10.1. Drugi predtek: 1. Vilfan (I) 1.01.5, 2. Senjano-vič (Jadran) 1.03.1, 3. Ciganovič (Jug) 1.04.3, 4. Aia-rovič (Jadran) 1.05.5. Tretji predtek: 1. Suljič (ZPK) 1.08.1, 2. Petrovič Saša (ZPK) 1.09.4, 3. Klein Evgen (Jadran-Er-cegnovi) 1.11.8. Najzanimivejši je bil drugi predtek, v katerem so se srečali najboljši jugoslovanski plavači v tej disciplini in obenem najhujši konkurenti za prvo mesto. Wilfanu se je poznala sijajna forma in ie plaval prvih 50 m v času 26.7, t. j. v času, ki je boljši, kakor dosedanji rekord na 50 m. Tudi Senja-novič je bil odličen in je prehitel svojega konkurenta Ciganoviča, ki se mu pozna, da ima letos za seboj bolj trening in radi tega ni v tako dobri formi. V finale pridejo na 100 m prosto: Od Illrtjes Wilfan in Frič, od Jadrana: Petrone in Senjanovic, od ZPK Defilipis in Šuljič ter oi Juga Ciganovič. V času poročanja traja water-polo tekma med Ilirijo in Jadranom. Montreux, 17. julija. AA. Pravijo, do bo podpis pogodbe o morskih ožinah odložen do ior.\ci, da bi ga mogel podpisati tudi romunski zunanji minister Titulescu. .... • - . , Tokio, 17. julija. (Havas.) Vojno ministrstvo ie izdalo poročilo, v katerem pravi, da je obenem z ukinitvijo izjemnega stanja razveljavljena tudi na-redba o strogi pripravljenosti japonske vevjske, ki je izšla svojčas obenem z objavo izjemnega stanja. Se dva zakasnela ptiča Ljubljana, 18. julija. Kdor je čital v »Slovenskem domu« poročila o avijonski katastrofi, ne da bi v njih namenoma iskal kakih zrn, iz katerih bi mogel izluščiti kake netočne zaključke, je moral priznati, da so bila vsa poročila pisana z namenom, da se o letalski katastrofi dožene kolikor mogoče točen vzrok. Da se pomiri javno mnenje, smo zapisali tudi to, kaj naj bi po našein mnenju storila ljubljanska uprava civilnega zrakoplovstva. Znašli pa so se listi, ki so celo čez to žalostno katastrofo morali potegniti plašč konkurenčne in druge zavisti ter nam očitali vse mogoče netočnosti, namerno zavajanje ljudi, tendencioznost naših poročil itd. V tem se ie posebno izkazal list, ki nam hoče ob vsaki priliki izkazati kako »uslugo«, to je »Slovenski Narod«. Zagrebške „Novosti" Ce je pisal na gori omenjeni način »Slovenski Narod«, se nam spričo dejstev, ki smo jih objavili včeraj, še ne zdi preveč čudno. Dvakrat čudno pa se nam zdi pisanje zagrebških »Novosti«. V »Novostih« sta namreč izraženi dve popolnoma različni stališči: na svoji osmi strani so »Novosti« ponatisnile celoten članek »Slovenca«, ki je izšel pod naslovom »Zahtevamo strogo preiskavo«. Da se tudi »Novosti« strinjajo s tem člankom, je razločno razvidno iz tega, da so »Novosti« same od sebe podčrtale razna mesta, ki jih »Slovenec« ni posebej podčrtaval. Na svoji šesti strani pa prinašajo »Novosti« poročilo svojega ljubljanskega dopisnika. V tem poročilu je pisano dobesedno: »Toda v vsej javnosti je vzbudilo veliko ogorčenje pisanje nekega ljubljanskega lista, ki poleg vseh netočnosti napada tudi upravnika aerodroma in ves Aeroput... itd.« V zvezi z ostalimi trditvami, v katerih imenoma napadajo »Novosti« »Slovenski dom«, moramo biti prepričani, da misli dopisnik tu naš list. V resnici smo pa mi zahtevali preiskavo v istem smislu, kakor »Slovenec« v tistem članku, katerega so »Novosti« v celoti prestavile in ponatisnile. Dveh nasprotujočih si stališč, ki jih »Novosti« na različnih straneh v isti številki zastopajo, si pač ne moremo razlagati drugače, kakor na ta način, da si mislimo, da »o »Novosti* eno, njihov ljubljanski dopisnik, ki sedi v uredništvu »Jutra«, pa drugo... Naj pa nam gospodje oprostijo: mi s polemiko nismo za-teli, nismo se ob nikogar obregnili, bomo pa dosledno branili svoje pitanje posebno pred kanonado iz Knafljeve ulice. Belgrajska „PoSičika" Tudi belgrajska »Politika« se je topot z ljubljanskim poročilom zopet enkrat izkazala: v svojem poročilu pravi, da »Slovenski dom« nadal juje s kampanjo proti Aeroputu in dr. Rapetu (ki ga — mimogrede bodi povedano — do časa, ko je izšlo poročilo »Politike«, nikjer nismo niti imenovali) ter nato doslovno citira del naše vesti, ki smo jo objavili v zvezi s trditvami ljudi o tem, kje se je pilot Jarošenko nahajal noč pred nesrečo. »Politika«, oziroma njen ljubljanski dopisnik pa je bil toliko »objektiven«, da je citiral samo prvi del našega poročila. V nadalnjem — in gospod dopisnik je gotovo prečital celo vest — smo ugotovili drugo verzijo, po kateri osebje hotela Miklič z vso sigurnostjo potrjuje, da je šel pilot ob desetih spat. Dopisniku »Politike« smo torej mi povedali, kaj pravi osebje hotela Miklič. Kljub tem« pa se je gospod postavil v majestetično pozo in začel odkrivati Kolumbovo jajce: »Povodom te vesti »Slovenskega doma* smo se 4>brnili na osebje hotela »Metropol«, kjer je Jarošenko spal prejšnjo noč...« Tako se začenja nadaljnje poročilo »Politike*, ki potem ugotavlja to, kar je »Slovenski dom* že sam ugotovil, da namreč osebje Mikličevega hotela potrjuje, da je šel Jarošenko ob desetih spat. S to e voj o ugotovitvijo hoče dopisnik »Politike«, ki tudi sedi v uredništvu »Jutra«, prikazati netočnost našega poročanja. Prav na isti način pišejo tudi »Novosti« pod naslovom »Netočna vest Slovenskega doma«. Tako dopisniku »Politike«, kakor dopisniku »Novosti« povemo, da smo ugotovitev, kaj pravi osebje hotela Miklič, iznesli prej že mi. Ce sta ta dopisnika lah-ko iznesla prvi del našega poročila, bi lahko tudi drugi del, ker se drugače ne moremo otresti prepričanja, da sta to storila namenoma... Z ozirom na to pa, da smo mi že prej iznesli trditve osebja Mikličevega hotela, moremo tuditi vsaj to, da sta tako »Novosti«, kakor »Politika«, s svojima tozadevnima noticama v objavljeni obliki malo pozna. Ponovno pa tudi pri tej priliki ugotavljamo, da nam je tal, da moramo eelo pri takijf prilikah, kakor jo bila ljubljanska avijonska nesreča, voditi še polemiko z listi. Vsak pismen človek, ki je zasledoval pisanje ljubljanskih listov, je spoznal in lahko Se vedno ugotovi, da se nismo obregnili ob pisanje niti enega lista vse dotlej, dokler drugi listi niso začeli mahati po nas, ko smo v interesu pomirjenja našega javnega mnenja zahtevali vsestransko preiskavo. Naj gospodje ne mislijo, da nimamo materijala, * katerim bi lahko naprej razsvetljevali razmere, ki prihajaj« P« mnenju strokovnjakov v poštev v zvezi * avijon-sko nesrečo. Toda iz pietete do mrtvih in i* zaupanja v oblasti, ki vodijo preiskavo, tega ne delamo, marveč objavljamo samo toliko, kolikor je pred javnostjo potrebno v obrambo našega, 'V prvih poročilih izraženega stališča, zaradi napadov iz Knafljeve ulice, ki hočejo javnosti predstaviti naša poročila v drugačni luči, kakor so pisana. Podpišemo V »Jutru« je danes na tretji strani izžel članek, v katerem pisec — vidi se, da on ni iz armade najstrumnejših strelcev — poudarja, da je bilo različnim govoricam, ki so se raznašale, krivo predvsem tudi dejstvo, da niti novinarji niso dobili na kraju nesreče avtentičnih informacij. Ta del poročila v celoti podpisujemo, opozoriti pa moramo pisca kljub temu na nekatere dvoumnosti: Razna poročila v listih, ki jih sicer ne imenuje, naziva za »čenče« itd. Poudarjamo ponovno, da pisec sicer ne pravi, kdo je te čenče prinašal, vendar moramo odvrniti sum, da bi kake »čenče« prinašali mi; to tembolj, ker sino v našem tisku objavljali samo izjave, ki so jih dajali strokovnjaki, dočim smo imeli v tisku iz Knafljeve ulice priliko zaslediti cele odstavke o sanjah, ki so jih imeli tiste dni ljudje in katere spravljajo nekateri v zvezo z nesrečo. Ce kaj, potem moremo objavljanje sanj imenovati »čenče« in dajemo piscu tudi v tem oziru popolnoma prav. Ovreči pa moramo trditev, da je »Jutro« prvo pisalo v tem smislu, da žrtve niso zgorele. »Slovenski dom« je do tedaj, ko je »Jutro« po avijonski nesreči izšlo, že v dveh izdajah povedal, kaj je bilo z žrtvami in so Čitatelji pač lahko videli iz teh dveh »Domovih« izdaj, da žrtve niso zgorele. Ni torej res, da bi bilo »Jutro« s to trditvijo prvo. Ponovno pa ugotavljamo, da smatramo ta članek — izvzeniši gornje netočnosti — res kot dobrohoten, ker je pisan tako zmerno, kakor si želimo tako zmerne časopisne debate — če je v tako žalostnih slučajih sploh potrebna — tudi mi. Narod", sedaj še v stratosfero! ff Svoj top je izstrelilo na nas tudi »Jutro«. Ob naše včerajšnje ugotovitve, ki so bile porazne za pisanje listov iz Knafljeve ublice in s katerimi smo očividno zadeli v živo je »Jutro« čutilo potrebo, da spelje polemiko v drugo smer ter je naslovilo svoje zlobno vprašanje — na katoliško duhovščino. Mi se ne čudimo, če je moralo »Jutro« najti edini izhod iz težke zagate s tem, da. brez utemeljevanja zavrne naše ugotovitve s cinizmom in hoče naprtiti višjim silam v breme to, da- je »Slovenski Narod« šele po dveh izdajah »Slovenskega doma« pricap-ljaj na ljubljanske ulice. To je onemogla jeza, v kateri je »Slovenski Narod« na naš list in na našo javnost izbruhal toliko blata. Če hočejo gospodje okrog »Jutra« in »Naroda« biti na jasnem, kako je »Slovenski dom« mogel preje na cesto, mu povemo tole javno »modrost«: Nikjer ni določbe, ki bi listu branila izdati v enem dnevu 99 izlaj, od katerih pa nobena ne sme biti označena kot posebna, ki bi prinesla samo eno vest. To dobro ve tudi »Narod«, še bolj pa »Jutro«, ki naj zato častitljivemu atu prerešeta možgane in iztepe star prah iz njih in mu za prihodnost to »modrost« zabiča. Tudi tega bi se ne izplačalo omenjati, ko pa je na dlani dejstvo, 'ia je »Narod« izšel skoro uro kasneje tudi za drugo izdajo »Slovenskega doma«, ki je izla ob času, ko »Slovenski dom« sleherni dan izide. Držalo bo pa le to, da je predolgo spanje krivo vsej »Narodovi« zamudi. In kako naj drugače utemelji tri leta star datum svojih slik, ko je »Slovenski dom« prinesel prvi in edini že tisti dan sliko katastrofe leta 1936. Zato pozivamo »Jutro« z »Narodom« vred, da vprašanje resnicoljubnosti vtakne sebi za klobuk in na podlagi teh ugotovitev izpraša le sebi edinim svojo težko vest. V to blato mi ne maramo vleči zaslug slovenske 'duhovščine in tudi ne pustimo, da bi pljuvalo nanje »Jutro«. Želeli pa bi odgovora s Knafljeve ulice na tole vprašanje: Zakaj gre »Slovenski Narod« v svojem preizkušenem »resnicoiskateljstvu« tako daleč in v stran, da javnost slepi s svojim zmedenim prikazovanjem in po- vzdigovanjem povsem nevažaih in postranskih momentov ob letalski katastrofi ter na javnost meče težko kamenje krivde? Zakaj prav iz Knafljeve ulice streljajo v zrak bombe, ki že itak napeto vzdušje stopnjuje naprej? Ali ne ovira s tem delo preiskovalne komisije in nehote ovija meglo že v naprej okrog doslej neznanih krivcev strašne katastrofe. Če so »Narodu« slučaji, fenomeni, fata mor-gana In današnji »Jutrov« iatnm aksiomi in edini krivci 15 smrtnih žrtev, potem na) nam oprosti in dovoli, da mu n« tej spolzki poti ne moremo slediti. Tudi naia javnost, ki pričakuje tudi od »Jutra« in od »Naroda« prispevek k dognanju pravih krivcev, odklanja »Jutrove« in zlasti »Narodov«« za las privlečene tolažbe. Če je »Jutru in »Narodu« kaj za resnico, naj oputita svoje polete v atmosfero in njene skrivnostne pojave ter naj kar ostaneta na suhi zemlji m med njenimi prebivalci iščeta pravih krivcev obeh trašnih katastrof. In ko je že »Jutro« vrglo na nas očitek cinizma, smo se spomnili glavnega podnaslova v četrtkovem Jutru: »Napredek naše mlade avijcije je že drugič terjal dragocene žrtve.« Ko je »Jutro« moglo iti tako daleč in ob sedmerih odprtih grobovih odpraviti katastrofo s tako ugotovitvijo, nam je dolžno odgovora na to-le vprašanje: »Koliko avijonskih katastrof in koliko človeških žrtev bo še treba do tistega časa, ko bo naše civilno letalstvo prenehalo dvigati se in napredovati na hekatombah človeških žigljenj?« Zakaj bi nas v »Slovenskem Narodu« po dosedanjem zapovrstnem redu (megla, fenomen, fata morgana in ostali atmosferski pojavi) ne brali o skoku v stratosfero in o petem činitelju neznanega imena, ki ga seveda tudi mi dolžimo vse katastrofe, da bo slovenska javnost namesto prave tolažbe uživala ob vekovitih odkritjih v stratosferi, ki je »Narodu« še vedno neskončno bližja, kakor pa zemlja, kjer prebiva poleg skromnega in resnicoljubnega slovenskega naroda tudi prezanimivi »Slovenski »Narod«. Zemlja sprejema žrtve Ljubljana, 18. julija. Včeraj se je zopel zgrnila črna zemlja nad ostanki dveh žriev zračnega poleia. Ljubljena je tudi topot dokazala, kako iskreno sočuslvuje s prizadetimi sorodniki in kako težko jo je zadela vsa nesreča. Na tisoče ljudi je spremilo oslanke dveh mladih življenj na zadnji poti: ni bilo tu razlike, kateremu slanu sla pokojnika pripadala. Pri obeh pogrebih Je bOa zbrana lafkorekoč vsa Ljubljana. Nepretrgani špalirji, vsesplošna otožnost je dala dokaze o visoki srčni omiki našega prebivalstva, o katerem se je v prvem trenutku nesreče, ko so na kraj navalile množice, že hotelo dvomiti, da mu manjka srčne omike. Dve mladi življenji smo položili v zadnje bivališče ob vsesplošni iskreni želji: da nikdar več ne pride do nepopisljive tragedije, kakor je bila la. Tudi Berlinčana pokopana v Ljubljani Pristojne oblasti eo se obrnile na družine, ki jim pripadata ponesrečena Berlinčana s prošnjo, naj eporoče ali žele, da se posmrtni ostanki prepeljejo v Nemčijo ali pa naj jih polože k večnemu počitku v Ljubljani. Včeraj je prisp«lo brzojavno obevstilo dr. Hornovih sorodnikov, ki pristajajo na to. da se truplo dr. Horna pokoplje v Ljubljani. Ni pa še bilo odgovora od družine Brtiglacher. Glede dr. Homovega trupla je torej gotovo, da bo pokopano v Ljubljani — čas še ni znan — dočim morajo glede BrUglacherjeve počakati še na odgovor. Najbolj verjetno pa je, da bo pokopana v Ljubljani tudi ona. Ko sta se z ženo pobotala, jo je ustrelil Maribor, 17. julija. Danes dopoldne se je odigral v Maribora v dvoriščni hiši Aleksandrove ceste 51 dogodek, ki je na mah pretresel mesto. Ob pol 11. uri je bilo stanovanje železniškega delavca Ivana Ferlinca pozorišče krvave zakonske ialolgre pri kateri je izgubila življenje Ferlinčeva lena, 35-letna Elizabeta. Ustrelil jo je njen lastni mož ter jo zadel v vrat. Krogla je nesrečni ženi prebila žilo odvodnico ter je izdihnila v teku 10 minut, še predno je prišla zdravniška pomoč. Mož — morilec, pa se ie dal po smrti svoje žene mirno aretirati policijskim organom ter odvesti v zapor. Alkohol - morilec Ivan in Elizabeta Berlinc sta bila oženjena že 15 let. Elizabeta je bila še pred poroko kontori-stinja pri mlekarni Bernhard ter je tudi po poroki vršila to službo. Doma je bila iz Pobrežja is Zormanove hiše. Ivan Ferlinc, ki je se la j 43 let star, je bil rojen v Fankfurtu V Nemčiji. Zaposlen je bil kot varilec v delavnici drž. železnic. V zakonu sta se rodila dva otroka, 14-letna Elenora in 13-letni Adolf. Ferlinčev zakon ni bil srečen. Mož je bil notoričen pijanec. Zapil je svojo plačo, izposojal si je denar, prodajal je svoje in ženine stvari, ki jih je imel za alkohol. Naravno, da so nastali zaradi tega med njim in ženo spori, ki so povzročili med obema zakoncema nepremostljiv prepad. tena zahteva ločitev zakona Končno je prišlo tako daleč, da je postalo Elizabet^ življenje v zakonu neznosno. Mož je v pijanosti pretepal njo in otroke in doma je nastajal pravi pekel. Ženi opetovano ni preostajalo drugega, kakor beg od doma. Vzela je otroke s seboj ter se zatekala k znancem. Potem jo je čez nekaj dni prihajal mož zopet prosit in rotit, da s« povrne, obetal je, da se bo poboljšal ter je končno vedno ženo pregovoril, da mu je v resnici verjela ter prišla domov. Potem pa so se zopet ponavljali prejšnji prizori. Končno je žena uvidela, da jo samo ločitev od moža reši neznosnega življenja. Pred dvemi meseci je vložila tožbo za ločitev zakona ter se obenem z otroci preselili od moža. Otroke je poslala v Poljčane k sorodnikom, sama pa se je preselila k prijateljski rodbini podpolkovnika Tu-riča. Usodepolna sprava' Včeraj — tako je pripovedoval danes Ferline na policiji pri zaslišanju, se je vršila na sodišču ločitvena razprava. Zopet pa se je posrečilo Ferlincu, da je pregovoril svojo ženo, naj se povrne k njemu. 2ena je zahtevala, da bo mož človeško ravnal ter ji bo za njo in otroke prispeval od svoje plače mesečno 1000 Din. Mož je na vse te zahteve Sristal ter svečano obljubil, da se bo poboljšal. >anes dopoldne je potem žena v resnici prišla zopet v stanovanje na Aleksandrovo 51. Prestrašila se j«, ko je našla skoraj vse prazno. Tožila se je potem sosedi — hišnici Kebričevi: »Tako me je prosil, naj pridem, sedaj pa vidim, da je izropal celo stanovanje. Prodal mi je šivalni stroj, prodal posteljno perilo in pohištvo ter vse zapil.« Kebričevi so slišali, kako sta se Ferlinčeva v zaprtem stanovanju mirno pogovarjala. Naenkrat pa je odjeknil zamolkel strel kakor 'ia bi kdo počil z bičem. Strel sosedov ni vznemiril, ker so mislili, da strelja nekdo na dvorišču s flobertovko na golobe. Takoj nato pa se je pojavil pri Kebričevih na vratih stanovanja Ferlinc, ailno razburjen ter z naperjeno pištolo v rokah. Jedva je spravil iz sebe besede: Po policl|o In zdravnika, mojo sem ustrelili Kebrič se je ustrašil naperjene pištole ter zbežal na dvorišče, še za njim je Ferlinc kričal: »Hiti po policijo in zdravnika, za božjo voljo, žena umira, ustrelil sem jo.« Med tem je završalo v vsej hiši kot v mravljišču, ljudje so obvestili policijo in stražniki so vdrli v Ferlinčevo stanovanje. Na tleh so našli nesrečno ženo v zadnjih zdihljajih ležati v lastni krvi, v kotu pa je stal mož s povešeno glavo ter pri pogledu na stražnike vrgel pištolo po tleh. Pištola je bila vojaške vrste tipa Steyer ter 9 mm kalibra. Rekel je stražnikom: »Hotel sem še sebe ustreliti, pa pištola ne funkcijonira.« Res se našli v cevi zataknjeno patrono, zaradi katere se orožje drugič ni dalo sprožiti. Nesrečni ženi pa ni bilo mogoče pomagati. Izdihnila je v preteku 10 minut zaradi izkrvavitve. Prepozno kesanje Mirno se je dal morilec odvesti v poliejske zapore. Tam ga je obšla zavest usodnega dejanja. Kar pobesnel je, butal je z glavo ob zid ter se metal po tleh, da so ga morali stražniki s silo držati. Končno se je umiril ter so ga odvedli na zaslišanje, kjer je priznal svoje strašno dejanje brez vseh pridržkov. Celjske novice Celj«, 17. julija. Smrtna nesreča. V četrtek je umri v celjski bolnišnici 25-letni posestnikov sin Ropan Edvard z Ljubečne. Pokojnega je pred dnevi nekdo sunil z vilicami v rame. Sledilo je zastrupljanje krvi in kot posledica prerana smrt komaj 25-letnega mladeniča. V Ljubljani ukradel kolo — v Ceth> aretira*. V Celju je bil aretiran v sredo neki sumljiv fant, ki se je vozil s kolesom, ki je imelo ljubljansko številko. Pri kontroli se fant ni mogel izkazati z nobenim dokumentom. Sprva je rekel, da se piše Zdolšek, pozneje pa, 'Ja se piše Ivan V. iz Škofje vasi. Ko je oblast ugotovila, da ni re* iz škofje vasi, ie izjavil, da ie iz Žepine pri Ljubečni, kjer ga pri poizvedovanjih tudi ni nihče poznal. Končno se je ugotovilo, da stanuje fant pri Sv. Tomažu pri Vojniku. Kolo je ukradel najbrže v Ljubljani in se z njim pripeljal v Celje, kjer je bil sedaj aretiran. Fant je končno dejanje priznal, ne pove pa, kje je kolo ukradel. Izročen je bil v zapore okrajnega sodišča. V‘’om v Gaberju. Danes je bil aretiran v Celju brezposelni delavec J. iz Celja, ker je dne 26. junija 1.1. vlomil v stanovanje delavca Janežiča Otmarja v Gaberju. Vlomilec je odnesel nekaj obleke in perila v vrednosti 1200 Din. Pri zaslišanju j« Konrad J. vlom priznal. Na sebi je imel tudi ukradeno obleko. Izročen je bil okrožnemu sodišču. Plačajte občinske naklade! Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da so dne 1. julija zapadle v plačilo občinske naklade, in sicer: najemninski vinar in kanalske pristojbine za proračunsko razdobje od 1. julija .do 31. oktobra ter vodarina in števnina za proračunsko razdobje od 1. aprila do 30. junija. Zapazile obroke je treba plačati zanesljivo do 80. julija, po preteku tega ioka se bodo zaračunale zakonite 6% zamudne obresti. Prodaja parcel pri mestni občini celjske. Mestni svet je sklenil v svoji seji dne 3. julija 1.1., da bo občina odprodala nekatere parcele, po števila 23, in sicer: ob cesti na Lavo za ceno 60 Din m*, 17 parcel na Sp. Lanovžu po 50 do 60 Din m* ter 5 parcel v Novi vasi po 25 do 30 Din m’. Prošnje za nakup parcel je vlagati do konca meseca avgusta pri mestnem poglavarstvu. Proti temu sklepu pa so dopustne pritožbe na kr. bansko upravo. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva. ' < Znižanje cen ▼ mestnih kopališčih ob Savinji. Mestno poglavarstvo je znižalo cene v mestnih kopališčih ob Savinji. Predvsem so znižane cene tfni' tarife, ki zadevajo predvsem nižje sloje, medtem ko je cena nekaterim postavkam ostala prejšnja. V glavnem se bo znižanje precej poznalo. Tako stane sedaj posamezna kopelj brez perila v obeh kopališčih ob Savinji 1.50 Din, medtem, ko je stala do sedaj 2.25 Din, v kopališču Diana pa stane taka kopelj sedaj 1 Din, do sedaj pa 1.50 Din. Tragična smrt hrvaškega profesor|a Celje, 17. julija. V Celju se je mudil od 14. julija na oddihu profesor Ante Anzulovič iz Čakovca. Danes zjutraj se je šel kopal v moško kopališče na Savinji. Nekoliko pred enajsto uro mu je pa v voJi nenadoma postalo slabo in se je začel potapljati. Takoj sta mu priskočila na pomoč kopališki mojster g. Rodu! Maks in kleparski mojster g. Kralj Josip, ki sta ga s pomočjo dijaka Jelena Ivana potegnila na desno obrežje Savinje in mu nudila prvo pomoč z umetnim dihanjem. Takoj je bil poklican tudi rešilni avto, ki je profesorja Anzuloviča prepeljal v bolnišnico, kjer je pa ob 2. uri popoldne umrl. Kakor se je ugotovilo, je bil pokojni silno nervozen ter živčno zelo slab. Profesor Anzulovič, ki je postal žrtev Savinje, je bil rojen dne 2. novembra 1888 v Novem gradu, okraj Benkovac v primorski banovini, sedaj je služboval na učite jišču v Čakovcu, kamor je bil tudi pristojen. V Celju se je nahajal od 14. julija in je stanoval v hotelu Union. Bil je samec. Uprava bolnišnice je brzojavno obvestila o tragični smrti profesorje Aazuloviča njegova predstojnika v Čakovcu. Ptuj Ptuj, 16. julija. Aretiran poklicni tat Orožniki pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah so srečali na cesti mlajšega moškega, ki je korakal težko obložen proti Slovenskim goricam. Ker jim je bil sumljiv, so ga preiskali in našli pri njem v nahrbtnika in v rožni košari razno blago, med lem tudi večje število že oskubljenih kokoši. Ker ni bil v stami dokazati od kod ima vse te stvari, so ga aretirali in ga prignali na orožniško postajo. Pri zaslišavanju so ugotovili, da je 33 letni Martin Sedlašek, stanujoč pri Mali Nedelji. Priznal je, da je navedene predmete okradel, in ko so mu izprašali še nadalje vest, je priznal še razne druge tatvine. Sedlašek je že 15-krat radi zločina tatvine pred-kaznovan in se preživlja izključno Ie z tatvinami. Možakarja so izročili okrajnemu sodišču v Ptuju, kjer pričakuje šestnajsto kazen. Nesreča na železnici Med postajama Sv. Lovrenc na Dravskem polju in Pragerskim je strojni vlak zadel v govedo vprežen in žitnim snopjem naložen voz, ki je last posestnika Matevža Predikaka iz Zg. Pie ter j a. Nesreča se je dogodila na nezavarovanem cestnem prelazu med navedenima postajama. Vsled sunka se je voz prevrnil in občutno pokvaril. K sreči ni bilo človeških žrtev in tudi vprežena živina je nepoškodovana. Do nesreče je prišlo radi neprevidnosti voznika. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. Vandalski čin ponočnfakov Preteklo noč se je spravilo sedem ponočnjakov in razgrajačev nad poslopje hiralnice križniškega reda v Muretincih. Z motikami so razbili glavna vrata, izruvali stebre, razbili žično mrežo ograje ter razmetali vse te stvari po travniku. Seno, ki je bilo zlozeno v plasti, pa so razmetali po cesti in ga ponesnažili. Ta vandalski čin so opazovale usmiljene sestre te hiralnice, ki so razgrajače opozarjale in prosile, da naj opuste to razdejanje. V odgovor pa so razgrajači obsuli sestre z najgršimi in nedostojnimi psovkami, in se niso ozirali na njihove opomine. Orožniki iz Sv. Marjete niže Ptuja so razgrajače že izsledili in jih prijavili okrajnemu sodišču v Ptuju. Tudi škoda, ki so jo povzročili, je precej visoka. Leže se je obesil Na tragičen način je šel v smrt 21 letni Avgust Lorenci v Vuzenici. Lorenci je bil vojak ter se je nahajal sedaj’ na dopustu. Kolikor se je dalo ugotoviti, je prišel na dopust silno potrt, ker je pri vojakih pokvaril puško ter je dejal sorodnikom, da zaradi tega ne more več živeti. Niso polagali na njegove besede posebne važnosti, v resnici pa je mislil resno s svojo grožnjo in jo tudi izvršil. V sredo ga je našla Frančiška Naglič v šupi na čuden način obešenega. Telo je skoraj ležalo na tleh, le glava je bila nekoliko od tal dvignjena ter je visela v zanjki na vrvi, ki je bila privezana za tram. Na noge in na roke se je opiral ob tla, pa vseeno ga je vrv zadušila ter je bil že mrtev ko so ga našli. ne*, univ. Ifr. Zavadllih Jo&tto fpectlallstza holne in spolne bolezni ordlntra v Mariboru, Trg Svobode it 6 i. nadsfr. od 9-12 m od 2-4. Štev. 162. Ljubljana danes Koledar Danes, sobota, 18. julija Miroslav. Jutri, nedelja, 19. julija Vincenc. Nočno službo imajo lekarne: ,mr, Bakarčič Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Mestna iinančna uprava, mestno knjigovodstvo in mestna blagajna ne bodo postavili dne 20. t. m. zaradi snaženja uradnih prostorov v Kresiji. Št. 45463/36. Mestno poglavarstvo v Ljubljani. Promenadni koncert. Tujsko-prometni svet za Ljubljano priredi v nedeljo, dne 19. t. m. od 11.15 ure do 13. ure promenadni koncert pri Tivolskem gradu. Spored, ki bo obsegal izključno skladbe slov. skladatelja Viktorja Parme, bo izvajala godba Nar. žel. glasb. 'jruštva »Sloge« pod vodstvom g. kapelnika Heriberta Svetla. Etadio Programi Radio Ljubljana Sobota, 18. julija: 1‘2.00 PloSča 7plo£6o — pi sana siues pesmic veselih i* sodbe za ples! 12.45 Poročila, vreme 18.U0 Cas spored, obvestila 13.15 PloSča za plo&čo pisana zmes pesmic veselih in goznali tico, 6 katero so imeli pred nedavnim časom posla — in ugotovili,,da je to Križ-nikova, ki je v juniju izmaknila Antoninovi svakinji na Grabnu zlato verižico z obeskom iz kuhinje, ko je prišla okrog 6 zjutraj vprašat za sprejem v službo. Orožniki so poklicali svojo kuharico, ki je tatico preiskala in našla pri njej ukradene ženske čevlje. Naknadno se je še ugotovilo, da je ukradla tudi zavese g. Gjurin Fanči na Grabnu 1. Zavese so bile ravno v pranju in jih ceni od 150—200 din. Tatico so na orožniški postaji zaslišali in oddali v tukajšnje sodne zapore, kjer bo počakala končne obsodbe. Torišče olimpijskih iger v Berlinu Vsa pestrost olimpijskega programa ie zahtevala tudi, da je bilo treba vse panoge, o katerem se ho tekmovalo v Berlinu, pravilno časovno in krajevno razdeliti. Tako je bilo treba na državnem športneip' polju poleg olimpijskega stadiona in plavalnega stadiona, ki sta naj vse sijajni stavbi žgrk-diti še celo vrsto drugih športnih prostorov, da je bilo tako omogočeno, da se bodo vse športne prireditve mogle brez vsakih zaprek vršiti. Naj navedemo samo primer, kako in kje bodo tekmovalci v modernem potoboju. Oni sami potrebujejo za svojih 5 panog v katerih bodo tekmovali pet različnih športnih prostorov. Prostor za jahanje, za sabljanje, za streljanje, plavanje in crovss-country tek. Toda to so samo tekmovalci v modernem peteroboju. Za „težke može" Tudi ta »težki«, to so rokoborci. dvigova’ci utež in boksarji rabijo svoj prostor Za nje posebej je zgrajena »Deutschland halle«, ki ima prostora za 20.000 gledalcev. Stavba se nahaja na državnem športnem polju. Jahališče Ta prostor se nahaja na severno zapadni strani športnega polja. Na tem prostoru je postavljena tudi tribuna za 10.000 gledalcev, da bodo z vso pozornostjo lahko zasledovali borbe, na 60X20 metrov velikem pravokotniku. Na prostor meji tudi polo igrišče.Dva kilometra vstran so postavljeni konjski hlevi, kjer je prostora za 400 konjev. Neposredno na ta prostor meji 300 X275 m veliko polje, ki se imenuje Malfeld kjer je prostora za 150.000 udeležencev in 70.000 gledalcev. Neposredno ob tem polju je zgrajen olimpijski stadion, čigar STedišče je velikanski stolp za olimpijski zvon — simbol olimpijskih iger. Za olimpijskim stadionom leži Stadion za hockey Ljublfana : B.S.K. Jutri na igrišču na Tyrševi cesti. Po daljšem odmoru bodo imeli prijatelji lepega nogometa priliko prisostvovati semifinalni tekmi za državno prvenstvo v Ljubljani. Elitno moštvo državnega prvaka BSK nastopi v najmočnejši postavi proti SK Ljubljani. Zadnji uspehi BSK doma in v tujini so nam porok, da igrajo Belgrajfani res prvovrsten nogomet. Kaj pa naši fantje? Prejšnjo nedeljo so nudili državnemu prvaku v Belgradu izreden odpor; Klonili so šele v zadnjih minutah ter izvojevali kljub temu časten rezultat 3 :1. Temeljito pripravljeni nastopijo jutri v najmočnejši postavi z edino željo: odvzeti driavnemu prvaku točke. Če bodo zaigrali res požrtvovalno in borbeno, ni izključeno, da jim je zagotovljen vsaj delni uspeh. Z bodrenjem domače publike bodo imeli, če ponovijo igro, kakršno so predvedli pred tednom v Belgradu, mnogo lažje stališče. — Posameznik naj stori svojo dolžnost, pa bomo doživeli nepričakovano presenečenje? Na to tekmo opozarjamo vse prijatelje nogometa, prav posebno pa okoličane, ki z uporabo cenenih nedeljskih kart lahko prisostvujejo izrednemu športnemu dogodku. Predtekma kranjski »Korotan« : B-moštvu SK Ljubljane. Naročajte in širite „$lovenski dom"! To je eno najlepših športnih igrišč sploh; v njeni je prostora za 20.000 gledalcev. V zvezi s tem moramo pa tudi imenovati teniška igrišča, ki jih bodo pa na olimpijskih igrah vporabili za prostore za basketbal. K tem Športnim prostorom pa pride še zgradba nemškega športa Vtej hiši je sedež državnega športnega vodje in njemu podrejenih uradov. Po obsegu je ta stavba velikanska, v njej je več športnih dvoran, vsi uradi, sejne sobe in velika slavnostna dvorana v kateri je prostora za 15.000 oseb. V tej dvorani se bodo vršile tudi tekme v sabljanju. S tem pa še daleč nismo izčrpali vseh prostorov, ki so pripravljeni za mladino vsega sveta V Griinau bodo tekme v veslanju, na Wannnsee je 150 strelišč. Potem pa še maratonski tekač! in kolesarji. Ti imajo svojo cesto tudi v bližini športnega polja. Izredno slovesen sprejem je pripravljen zanje. Od 6tolpa z olimpijskim zvonom in do maratonskih vrat, bo zmagovalca v tem klasičnem teku pozdravljala šolska mladina, ki mu bo z obeh strani delala špalir. Kolesarji pa imajo še svoje posebno olimpijsko dirkališče, ki je zgrajeno na prostoru berlinskega športnega kluba. To je tudi edina športna naprava, ki ni trajnega značaja, in ki jo bodo po končanih olimpijskih igrah podrli. Dirkališče je dolgo 400 m. širina proge znaša 6.30 m, zavoji so pa dvignjeni za 3 m. Tu je prostora za 13.500 gledalcev in od teh bo šlo 1500 gledalcev lahko na tribuno. To so v glavnem športni prostori, ki so namenjeni za letošnje olimpijske igre. Z ozirom na ob-širnost letošnjega olimpijskega sporeda je bilo nujno, da imajo tekmovalci na razpolago toliko športnih prostorov, kajti v nasprotnem silučaju bi bil spored neizvedljiv. Vsi prostori «o pa urejeni tako odlično, da morajo zadovoljiti najbolj razvajenega športnika. Nemški kanu-veslači v Jugoslaviji Pred kratkim je dospelo iz Nemčije v Jugoslavijo grupa 25 izbranih, vožnje v deročih vodah izkušenih veslačev z namenom, da prepluje naše reke Savo in Drino. To je prva večja vožnja veslaških športnikov, ki jo ie priredil nemški »Kaimi-verband« po naši državi Istočasno se vršijo v Griinau-u pod okriljem iste zveze velike kanuške in kajaške izbirne iekme za predstoječo olimpijado. Pri Nemcih ie šport te vrste jako visoko razvil. Skupino vodi Evgen Schweizer iz Ludvvigs-burga ki je bil ob priliki otvoritve naših voda za kajaški šport odlikovan od Ni. Vel. pokojnega kralja Aleksandra I. z redom Sv. Save. Naše oblasti so Nemcem pri prireditvi šle vsestransko na roko. Težka nesreča kolesarja Ljubljana, 18. julija. Včeraj zvečer okrog tričetrt na devet, ko je na ljubljanski promenadi največ ljudi, se je na križišču Bleivveisove in Aleksandrove ceste zgodila težka nesreča, ki bo morda usodna za delavca »Pivovarne Union« Lojzeta Bojta. Ta se je s precejšnjo brzino peljal po Bleiweisovi cesti. Pri tem križišču pa se je z bilanco nekoliko zadel v nekega mimoidočega gospoda. Pri teni dotiku je Bojt izgubil ravnotežje in je z vso silo padel ravno na glavo. Po tlaku se je s kolesom podrsal še ne- Mnenje strokovnjaka Ljubljana, 17. julija. Pod lem naslovom prinaša današnji »Slovenec« članek, ki ga radi aiktua'Jrtos4i prinašamo v celoti: Zelja nas je vodila, da ustrežemo našim či-tateljem z mnenjem strokovnjaka o strašni letalski katastrofi, ki se je pripetila 15. julija na Ljubljanskem polju. Obrnili smo sc na kiženjcrja, znanega tako v konstrukterskih, kakor tudi v letalskih krogih in ki se je v obeh panogah, ne samo teoretično, temveč tudi praktično izvežbal. Iz njegove obširne izjave moremo zaenkrat priobčili le naslednje: »Točnega pojasnila o katastrofi vam seveda ne morem dati. Interesantna pa je sličnost obeh nesreč, to je 1. 1933 in pa letošnje. Mnenja sem, da je kriva največ organizacija. Poznam vsa prejšnja »n sedanja letala ljubljanskega letališča, le lega nisem poznal. Moram pa poudariti naslednja načela: Pogoj moderne potniške vožnje z letalom ie, da vodita letalo dva pilota in da so vsi instrumenti dvojni. Ako odpove pilot ali instrument, stopi mesto niega takoj drugi v funkcijo. Letalo je izročeno na milost »n nemilost sposobnosti pilota. Ni Ireba smatrati za častno zadevo, ako pilot kdaj odpove, morda do ga obide trenutna nerazpoloženost ali pa mu postane slabo, ker je to pač človeško in zato mora biti mesto njega takoj pripravljen drugi pilot. Isto velja za instrumente, od katerih vsak mora imeti popolno rezervo Bil sem pri nezgodi nekega češkega letala na Jadranu. Pilota ie zadela v zraku kap, toda mehanik je znal toliko, da je zasilno pristal in tako rešil vsaj svoje življenje, čeprav se ie letalo razbilo. Naša letalska industrija tudi ni na višini. Izkušnje imam, da so domači izdelki, četudi delani po tu-iih patentih, za 50% slabši od inozemskih, s čimer nočem poniževati domače industrije, toda resnica je le ta. Doma izdelana letala so sicer bleščeča in lepo pobarvana, toda notranja konstrukcija ie premalo solidna. Doitiače tovarne morajo bolj gledati na solidnost izdelka kakor pa na zaslužek. Kar se tiče megle na ljubljanskem polju, sem ninenia, da ni prav nič kriva nesreče. Moderna tehnika pozna aparate, ki sigurno regulirajo pot skozi meglo, saj sem videl nočne vaje letaj tudi v naši državi, ko so letalci v popolni temi sigurno startali in pristajali pa Se nikomur nobena nezgoda ni pripetila. Solidnost izdelka pa bi se dala za razbito letalo ugotoviti že na lesenih ostankih. Glede motorjev moram izjaviti, da ie znamka »Gibsy« res moderna in sodobna, toda ako v časopisih berem, da je imel vsak motor po 135 konjskih sil, moram izjaviti, da ie to le idealna zmogljivost. V resnici je mnogo manjša in zato razumem, da en sam motor ne more nositi letala v taki višini, kakor je potrebno v primeru, da drug motor odpove, tretji pa sploh ne deluie Iz lastne skušnje vem, da smo preizkusili motorje, pri katerih smo ugotovili, da imajo le 75% tiste zmogljivosti, kaikor jo napoveduje reklama. Številka na ščitu na motoriu označuje le teoretično zmogljivost, praktična pa je mnogo manjša. Slvar konslrukteriev je, da praktično poizkusijo, ali ie potniško letalo res zmožno voziti samo z enim motorjem in ne samo idealno. Vprašanje je, ali so ponesrečeno letalo kdaj preizkusili ob polni_ obtežbi, to je, da je polnike in prtljago nadomeščala primerna teža peska. Pred usodnim poletom bi bilo,, nujno potrebno, da bi letalo po celonočni. reparaturi napravilo poizkus vsaj pol ure nad Ljubljano, preden sprcime potnike. Poudarjam pa, da je pilotske služba tako težka, da mora biti pilot živčno in lizično na mestu ter se ne sme nikoli, zanašati nn svoje skušnje in na že napravljene tisoče kilometrov poletov. En sam trenutek nepazljivosti zadostuje, da se pripeti največja nesreča. Dasi sem tehnik in in ži n j er ter ne pedagog, naglašam pa, da ie za letalstvo predvsem potreben mareličen čut. Ta čut morajo imeti vsi od konstrukterja letala, tako do tvorničaria, mehanika upravitelja letališča, do pilota in potnika. Letalstvo pa mora v naši državi slej ko prej priti v roke resnično strokovno izobraženih ljudi, izločiti pa je treba take, ki imajo o letalstvu le površno znanje.« Lojze Lojzeta zaradi Alojzije V bližini Koprivnice leži rudarsko naselje »Glogovac«, kjer stanujejo povečini sami rudar j i-Slovenci. Med njimi živi tudi rudar Krotil Lojze s svojo ženo Alojzijo. Mož ie že dalj časa slutil, da mu žena ni prav posebno zvesta, dokazov za to pa ni imel. Da bi se prepričal o nieni zvestobi, ji ie nastavil past, v katero nai bi se vjel tudi njen novi ljubimec. Včeraj ji je dejal, da gre na delo. Med potjo ie že srečal svojega tovariša Zemljoka, ki mu ie bilo tudirime Lojze. Vračal se je iz rova od dela Seveda nista mogla kar tako drug mimo drugega, sa sta bila prei dobra prijatelja. Nekaj časa sta govorila, kaikor je to navada med dobrimi znanci, nato pa sta se razšla. Krotil se je pa kmalu nato vrnil domov. Ko ni našel žene doma, jo je začel iskati, ker je že slutil, da ni na pravi poti Ni nvu bilo treba dolgo iskali, kajti našel io je že v bližini s svojim prijateljem Zcmlja-kom. Krof tl a je ta primer tako razjezil, da je udaril Zemljaka z nekim rudarskim orodjem po glavi s tako silo, da se je onesvestil in padel na tla. Ko pa se ie iz omotice zbudil, se mu je posrečilo, da se je, čeprav s težavo, privlekel do hiše, kjer je stanoval. Ko je KroftJ obračunal s svojo ženo, ie poiskal Zemljaka, ki ga je došel že pri njegovi hiši in ga znova napadel. Nekajkrat ga je udaril s sekiro po roki tako, da mu io je razsekal od dlani do komolca. Kroftl pa ie bil še toliko pri močeh, da je potegnil nož in z njum začel obdelovati svojega bivšega prijatelja po glavi. Zemljaka so morali težko ranjenega prepeljali v kopriv-niško bolnišnico, kjer se bori s smrtjo. Kdaj bo teh primerov konec! koliko metrov, nato pa negibno obležal. Mimoidoči so ponesrečencu takoj prihiteli na pomoč. Odnesli so ga na bližnjo klop, kjer mu je prvo pomoč nudil vojaški zdravnik g. dr. Rankovič. Močili so ga po prsih, sencih in glavi ter izvajali umetno dihanje. Ponesrečenec je prav počasi prišel do sape, tpda zavedel se ni. Poklicali so reševalni avto, ki je ubogega ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Njegovo stanje je resno. — Kakor so nam zjutraj javili iz bolnišnice, je bil ponesrečenec vso noč in še danes zjutraj v istem stanju kot včeraj zvečer, torej v nezavesti. Dušobrižnik: »Kratko je naše življenje, ali mislite kdaj na to?« Spokornik: »Kajpada, da mislim, saj sem zavarovalni agent.« V Franciji so zgradili tale maia letala, ki jih ljud stvo posrečeno imenuje »podnebne bolhe«. Francoski general Joffre je zaključil posvetovanje generalnega štaba v Čhantily-ju o načrtu vojnih operacij združenih francoskih in angleških vojaških sil leta 1916. s temi-le besedami: »Prišla je ura, ko je treba zbrati vse naše sile in jih uporabiti, pri tem pa upoštevati nevarnosti, ki prete tako rade na stranskih bojiščih. Zmaga Francije bo napravila vsem nevarnostim konec.« Ta vojni načrt je predvideval naskok na nemške čete na vseh glavnih frontah. Za glavni sunek ob reki Sommi pa je bilo določenih 63 francoskih in angleških napadalnih divizij, v katerih ni bilo nič manj kot 650.000 mož. S tem sunkom naj bi francosko-angleške čete napravile prodor in odtrgale nemške čete od zaledja. Verdun prekrižal načrte Ko pa so Nemci napadli Verdun, kjer je padlo v treh mesecih 200.000 Francozov, so morali Francozi spremeniti svoj načrt in poslati rezervne divizije na to bojišče. Joffrejeve rezerve so trpele silne izgube in jih je od 39 divizij ostalo do junija samo še 16. Glavna teža je tako padla na angleške čete, ki dosedaj še niso bile v ognju in za katere se je prav za prav vojna pričela šele leta 1916. Po vojni vihri pri Verdunu je tudi za Nemce nastopil odločilni trenutek, v katerem *e izgledalo, da se bo nemška zahodna fronta zrušila v razvaline do tal. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je prekrižalo vse načrte tudi Nemcem. Pri tem spopadu je bilo ujetih 100.000 Avstrijcev in Mad-jarov, ostali pa so se v popolnem neredu raztresli na vse strani. Da ne bi Brusilov postal na vzhodu popolen gospodar položaja, so morali Nemci poslati tja nekaj svojih divizij, z nalogo, da vztrajajo za vsako ceno. Za odločilni boj na za-padni fronti so bili Nemci prepuščeni samim sebi. Tam je 1. julija stalo proti 364. bataljonom le 69 nemških. Poleg tega je imela zavezniška vojska Francozov in Angležev na razpolago ogromno orožja in municije, vsa najmodernejša bojna sredstva, kar jih je svet tedaj izumil. Predno naj bi zapel svojo mrtvaško pesem bajonet, naj bi se odprla žrela vsega mogočega strelskega orožja in takorekoč na en mah dvignila v zrak vse nasprotnikove postojanke. Sedemdnevno grmenje topov Napočila je ona pričakovana krvava zarja, ki je žarela sedem dni in sedem noči neprestano nad krvavim bojiščem. Ogromne množine streliva so izbruhale puške, mitraljeze, lahki topiči in težki topovi v teh sedmih dneh. VSe je bilo zavito v žvepleni dim, zrahlana zemlja, v kateri so vse navzkrižem ležala človeška trupla, so pričala o grozoti, ki jo je sam sebi hotel »pametni človek«. Za nemško vojsko se je pričel pravi pekel. Toda 4 ZeEeni pekel Zdaj je bilo poldne. Zamolkla besnost se je kuhala v mojem in v Bee-Masonovem srcu. Urrio je pihal cigaretni dim skozi nos in naju skušal tolažiti. > Vidva ne poznata te dežele,« je dejal. »Casa imamo še ure in ure.« Po poldrugi uri vožnje ,s taksijem smo nazadnje našli v odročni kolibi našo prtljago. Bee-Mason in jaz sva besnela, Urrio se pa ni dal spraviti iz ravnovesja. Brž, ko soznesli zaboje na parnik, je začel na najino veliko jezo trdovratno govoriti o kosilu. Vsa divja od ogorčenja sva šla za njim v gostilno in sedla v nemi togoti za mizo. On nama je pa dobrotno prigovarjal, naj uživava zrezek z jajcem pametno, ker bo naša hrana v divjini samo kuhan riž. Ko je dobil račun, nama je nežno povedal, da je v Rosariu še dosti dražje, kakor v hotelu Ritz v Londonu. Spričo take ravnodušnosti sva bila midva brez vsake moči. Okrog pol dveh smo stopili v pisarno pa-robrodne družbe, kjer se je Urrio takoj lotil malega rjavega pisarčka. Ni morda vrgel na mizo denarja in ošabno zahteval svoje vozne listke, ne da bi se menil kaj več za cepca. Ne, pozdravil ga je kot zaupnega prijatelja, katerega že leta in leta ni videl. Polagoma sta steknila svoje temne glave vse bliže skupaj. Šale in smeh so polnile prostor. Deset dolgih kljub temu, da so imeli sorazmerno štirikrat manj morilnih cevi, posebno težke artilerije, bi bili zdržali gotovo še dalj časa, če ne bi nad njimi krožila daleč v njihovo zaledje dotedaj še neznana angleška in francoska letala. Bombni napadi so dvigali v zrak mostove, železnice, kolodvore, mesta in še tako utrjene postojanke. Noben jarek, noben še tako majhen gozdič, nobeno mesto, kjer so stale nemške havbice, ni ostalo neopaženo francoskemu daljnogledu bodisi z letala ali s tal. Kakšen je bil ta boj, ve najbolje tisti, kdor je bil tam v strelskih jarkih. Nemci pravijo, da je bil neenak. Krvavi 1. julij Prvega julija pa je združena francoska in angleška vojska še enkrat poizkusila z napadom, s katerim je skušala napraviti konec vojske, ki je bil tudi zanjo trpljenje brez primere. Ta sunek naj bi bil zadnji. Se enkrat so zabobneli topovi svojo mrtvaško pesem, še enkrat so zadonele granate svojo trpko melodijo. 35 km za bojno črto so pokala stekla na oknih. Vsak je mislil, da mora priti prav v kratkem konec. Toda ni hotelo biti še smrti. Tudi za Angleže je bil ta dan bridko razočaranje. Mislili so, da bodo takoj prvi dan že vrgli Nemce iz njihovih postojank in takorekoč v strnjenih vrstah korakali naprej. Na čelu svojih oddelkov so korakali angleški častniki in kazali svojo hrabrost, da bi dali poguma svojini četam. Toda naprej ni šlo in ni hotelo iti. Naskok za naskokom je bil odbil. Tako zelo se je zaril sovražnik v svojo zemljo, da ga ni bilo mogoče od-poditi iz nje. 1. julij je bil za Angleže najbolj krvavi dan v zgodovini angleške vojske. Pri Sommi je tedaj padlo 60.000 Angležev, ki jim je poveljeval general Kitchener. Po’ prvem napadu, v katerem so Nemci preizkusili svoje živce, so vzdržali največje napore, ki so nemško vojsko ovenčali z neminljivo slavo. Le 2 in pol km naprej Francozom in. Angležem se je posrečilo, da so prodrli sredino bojne črte. Nemške postojanke so na tej črti izgledale kot pravo pokopališče. Ta francosko-angleški vdor v nemško bojno črto je bil globok 2 in pol km. Če bi se Francozom posrečilo vzeti nasprotniku še drugo postojanko s hitrim napadom, bi bila ogrožena vsa južna fronta, ker bi tega dela ne mogel držati nihče več. Nemci so postavili v boj že zadnjega svojega vojaka. V zadnjem trenutku so zamašili praznine s pomožno vojsko, ki so jo s tovornimi vozovi pripeljali zadnji trenutek v strelske jarke. Vso noč do jutra se je bojeval ob Peronnu mož proti možu. Na obeh straneh so bile velike izgube. Ta napad, v katerega so stavili Francozi tako velike nade, minut sta z zavzetim sočutjem govorila o skrivnostnih boleznih obeh rodbin. Bee-Mason in jaz vsa se razjarjena pogovarjala na tlaku. • ! Ko se je kako uro pozneje vodja pisarne z zaspanimi očmi vrnil s svojega opoldanskega spanja, se je takoj obrnil k Urriu. Pisar se je sam od sebe umaknil v ozadje in klepetanje se je začelo znova. »Jasno, da čaka parnik na vas,« je veselo izjavil vodja pisarne. »V dobri minuti bo kapitan pripravljen. Ko sem šel mimo njegove hiše, sem slišal, da še smrči.« Ko je že mrak legel čez grič, obdan z oblaki, je moj severnjaški razum polagoma začel pojmiti v čem je razlog za to pretirava-no vljudnost. Južni Amerikanec je rejen lenuh, brezskrben otrok sonca, ki živi samo za majne, umetne radosti življenja. V njegovih žilah in j njegovi krvi utriplje žareči zrak in ustvarja i v njem to poželenje po barvah in glasbi in ! romantiki. Delo smatra kot potrebno zlo, ker bi brez njega moral od gladu poginiti. Toda nikdar ne pusti, da bi ga njegova služba vezala in nikdar se ne bo s kostmi in kožo prodal svojemu gospodarju. Nikdar ne pozabi, da je on Jose Maria Garcia. Jose Maria pose-! bej poudari, zakaj s tem se razlikuje od dru-! gih neštetih odličnih Garcijev. Ker je vzgo-jen v deželi, kjer je delovni dan samo jutro, ; ne zaupa gibčni podjetnosti. Da ga ne bi kdo iz neprevidnosti prisilil k naglici, se ogradi s pisarniškim plotom, skozi katerega se je končal z razočaranjem francosko- angleškega poveljstva. Na južnem delu se je pomaknila fronta le za 2 in pol km v širini 20 km, severna črta pa je stala neomajna. Niti za korak ni šlo naprej. Zato je angleški general Ilaig sklenil, da svoj napad omeji na manjši prostor, kar pa je bilo zelo netaktično. Nemci so dobili na krajih, ki jih ni napadala angleška vojska, varna zavetišča, kar je imelo za posledico, da so Nemci vzdržali petmesečno bitko ob Sommi, ki velja v vsej zgodovini za eno najbolj krvavih. Vojak ob Sommi - junak V tej bitki se je šele prav pokazalo, kaj so imeli vse pripravljeno za vojno. Nihče ne bi mislil, da je to sploh mogoče. General Falkenhayn je bil prisiljen, da je dal povelje četam pri Verdunu, da se pomaknejo proti Sommi na pomoč. Toda to se ni dalo napraviti kar čez noč. Nemška vojska se tudi pri Verdunu ni smela takoj preveč oslabiti, ker bi to postalo zanjo usodno, če bi številično' močnejši Francozi in Angleži prodrli na tem mestu. Nemci pa so morali ob Sommi preje sprejeti boj od nasprotnika, preden so si mogli nadejati pomoči od Verduna. Iz te dobe pravi poročilo, kako porazno učinkuje na vojake tudi to dejstvo, če vidijo, kako njihov nasprotnik vsak dan lahko premenja ljudi v strelskih jarkih, oni pa morajo ostati po več tednov na mestu in vzdržati ali pa umreti. Angleški general Haig pa je menjal svoje prve vrste takoj po prvem spopadu. Morda so ta poročila točna, ali jih bo podala v pravi luči šele nepristranska zgodovina. Vsak svoje junaške čine rad povzdiguje do neba, resnica pa je le resnica. Zgodovina pa bo pisala gotovo tudi o nadčloveSklh naporih, ki Jih je prestal vojak ob Sommi ko je vzdržal v največji poletni vročini pod peklenskim artilerijskim ognjem, v vzdušju dušečega smodnika in ob razpadajočih Človeških truplih v strelskih jarkih, in ni kionil. Bojišče - pokopališče S temi deli je poveličana človekova vztrajnost. Samo ta primer: 18 krat so Angleži napadli mal gozdič in vanj nagromadili streliva da so ostale od vsega gozda le razsekljane veje pomešane z zemljo in izstrelki, a 18 krat so jih nasprotniki vrgli nazaj. Žveplene granate, ki so se razletele na tisoče koscev, so zastrupile zrak in povzročale strašne bolečine ranjencev. Cele skupine so bile razbite, da ni ostalo sledu od njih, nastali so nevarni prazni presledki v bojni črti, ki so jo držali izmučeni, a še vedno sposobni borci. V jutranjih urah je na neštetih krajih prišlo do boja na nož. Pa še ni bilo konca, ni ga hotelo biti, čeprav so se v bolečinah zvijali izmučeni vojaki in prosili smrti. Pa ta gozdič je bil le majhen kos tega pokopališča ... Malo jih je ubežalo smrti j Trdovratnemu odporu v tej pobesneli vihri odgovarjajo tudi žrtve, ki jih je bilo na sto in sto tisoče. Pri polku, ki je štel povprečno 60 do j 70 častnikov in 2.600 mož, je obležalo na bojni po- > ljani najmanj okoli 50 častnikov in preko 2.000 gleda posle z mirnim strokovnim zanimanjem. Ta svoj uradni plot je pripravljen zapustiti samo iz prijateljstva, da pomaga ka-| kemu popotniku, da pride do svojega čolna. Kapitan se je izkazal za krepkega Bra-ziljanca, ki posebno ljubi Angleže. Do mrtvega trudni Urrio mi je nemo namignil, da sem j&z vskočil v njegovo vlogo ter se spravil nad kapitana. To je bila preprosta naloga. Treba je bilo samo znati se prijazno nasmehniti in naglo razumeti čudno izgovorjavo angleščine. Po skopih 20' minutah sva se že s kapitanom sprehajala proti nabrežju in se živahno raz-govarjala o naši ekspediciji skozi Bolivijo. Pri žareči mesečini smo točno ob desetih dvignili sidro. Parnik je odsopihal po zrcalno gladki vodi proti jutranji strani. Še dolgo potem, ko so za nami že ugasnile luči v Rosariu, smo še sloneli ob ograji in se udajali dehtečemu miru noči. Govoriti bi bilo bogokletno. Šele ko je mesec zatonil in se je zrak shladil, smo odšli v kabine. Parana je morda najbolj zahrbtna reka na svetu. Njeni temelji so kakor norčeva hiša iz potujočega peska. Njeno dno je poslušen suženj vseh muh motne vode. Lepega dne nanese sipino, ki se drugi dan umakne že globokemu žlebu. Tisoči otokov zaznamujejo, kot teče veletok. To so gole rumene sipine, ki menjajo svoje lice čez noč. Razen vreščečih divjih ptic in nekaj kač ni na njih nobenega življenja. Parnik s ponorom 5 in pol čevlja prevozi navadnih vojakov. Pri nekem odddelku, ki je šel v fronto s 14 častniki in 863 možmi, so se vrnili trije častniki s 100 vojaki, vse drugo je obležalo na bojišču. Največje izgube pa je imel leta 1916 bavarski 16 polk, ki je šel v boj s 72 oficirji in 2559 vojaki, od katerih se ni vrnil nihče več. Še Romunija Koncem avgusta pa je po dvomesečni obupni borbi' in nemški obrambi na zahodni fronti, delovala kot bomba vojna napoved Romunije. Verdun — bojišče na odprtem polju, ki je požiralo odporne sile, bitka pri Sommi — nenasitno žrelo, ki je izmozgalo nemške čete na zahodu do kosti, vzhodna fronta v Galiciji in južna ob Soči sta bili na mrtvi točki: To je bilo stanje, ko so Romuni vdrli od jugovzhoda na madjarsko ozemlje. Nikdar več ni bil položaj v svetovni vojni tako kritičen, kakor ravno v tem trenutku, v vročem poletju, ko sta nemško poveljstvo prevzela generala Hindenburg in Ludendorff. Moči so opešale Generala Joffre in Haig sta v tem času podvojila svoja prizadevanja, da bi zadala Nemcem kot najnevarnejšemu nasprotniku zvezne vojske smrtni udarec. September in oktober sta potekala v največji napetosti, le za kratke presledke je potihnila sem pa tja bojna vihra, ki je temeljito preizkusila vzdržnost čet. Pomožnih čet ni bilo več v zaledju. Vsi polki in divizije, ki so v začetku jeseni korakale na bojišče, so bili že prej vsaj enkrat v bojnem metežu ali ob Sommi ali pri Verdunu. Nemške moči so pešale. Reševanje iz „doline smrti'" Do srede novembra so združene zavezniške čete nadaljevale z napadi in še niso popolnoma zlomile odpora. Ko pa je meseca novembra jesenski dež spremenil razrito bojišče v umazano blatno pokrajino, v kateri se je moralo ustaviti vsako gibanje čet in takorekoč utonilo, sta generala Joffre in Haig prenehala z napadi, kajti tudi angleško francoske čete so bile dodobra izmozgane. Francoz Pierre Loti piše o teh novem-berskih dneh na Sommi takole: »... Človek bi mislil, da je zašel na luno, ko vidi pred seboj ta vulkanom podobna žrela. Toda na mesecu vendar ne dežuje, tu pa je vse na vodi. Bojno polje je samo še rujava blatna masa, v kateri utone vse. Ko je 5. novembra marokanska divizija prišla v pokrajino ob Dompierre, je rabila za en sam kilometer hoda dve uri. Ljudje so se kar pogrezali v zemljo. Po končanih bojih je moralo biti odrejeno reševalno moštvo, ki je dvigalo iz »doline smrti« svoje tovariše, ki so jih zapuščale moči in ki so čakali udani v svojo usodo na prijateljsko roko, da jih reši.« Sodnik: »Koliko let že vozite?« Šofer: »Sedem let.« Sodnik: »Iz vaše legitimacije pa je razvidno, ste šele štiri leta šofer.« Šofer: »Preje sem vozil s konji.« od Cuyabe do Buenos Airesa progo 2500 milj. Na svoji poti pozdravi pet držav. Kajti Bra-zilaja, Bolivija, Paragvaj, Urugvaj in Argentina se vse raztezajo prav do te mednarodne, vseh dajatev proste vodne ceste. V suhem času se giblje širina reke med sto metri in šestimi kilometri. Brž pa, ko nebo odpre svoje zatvornice se ploski pašniki na obeh straneh reke spremene v orjaško 300 kilometrov široko jezero. Glavni tok se pogrezne v ogromni vodni puščavi. Ni čudno, da mora kapitan, vodnik parnikov študirati devet let, da dobi dovolilnico. Nemogoče je, da bi človek poznal natančno lego vsake plitvine. Le po stalni vaji dobi učenec zanesljiv, skoraj genijalen čut za pesek. Toda celo tedaj se mora že od začetka svoje službe specializirati, ker je za enega človeka nemogoče, da bi poznal ves tok reke. Izbrati si mora progo med Buenos Airesom in Asuncionom, ali med Asuncionom in Corum-bo. Bog mu bodi milostljiv, če zaide njegova ladja na plitvino. Nesrečni kapitan mora vztrajati pri svoji obtičani ladji in čakati deževnega časa, ki ga bo odrešil. Tako je nekoč tak ubog fant čakal dežja deset mesecev. Nekega dne sva Bee-Mason in jaz v zavesti, da ne smeva kapitana motiti, zlezla po prstih do vrat krmilnice in skrivaj pogledala noter. Tam je v bleščeči uniformi brazilske mornarice negibno stal naš rdečelasi prijatelj. Njegove dolge brke so visele prav do odprtih strani zaljubljenega romana. Krmilno kolo je bilo pritrjeno z vrvjo na visok medeninast kompas. V Nemčiji preizkušajo letala v posebno zato zgrajenih vetrovnih kanalih. Slika na levi kaže ventilator, ki dela v tunelu (desno) veter. Ko |e gorelo na zahodni fronti leta 1916 »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica (VTII Telefon 2004 in 20% Uprava Kopitarjeva h. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K Ceč Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Jože Košiček