V Ljubljani, 5. julija 1900. ML m Leto IV. Štev. 2. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč! GASILEC t\\\\\\wvx\wV\\\\\\W\vxxxxvx\xv\\vv\\\xxv\xxx\vxvxx>.\xvNv\vNvxxvxvvxvvxxwix\\\\\’txxvvxvxxxvv\wxx\xvwvvv>vx\x\\x\vxxxvxvxxvvvxxxvxvvx\vxv\vxx\xxxvvvxxvxxNxvxxxxv\xvxvxvvv Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. — Za licude stane vsaka številka 10 kr. kAwvwwwvww^wwwwwwwvwwwwwwwXvxxxwwvwwwwwwwwwvwv b) iz izvanrednih doneskov, katere občni zbor pri letnem računu zalogi izroči, ako je kaj prebitka in odbor to predlaga; c) iz daril. § 2. Mesečne doneske plačujejo posamezni gasilci pri svojem načelniku ali v to določenem članu in ta jih vsako četrtletje najdalje do 8. januarja, aprila, julija ali oktobra odpošlje glavnemu blagajniku. § 3. Namen podporne zaloge jo: a) gasilca v bolezni podpirati; b) mu, kadar umrje, k pogrebnini pomagati; c) ga še posebej podpirati, ako vsled službe zboli ali se poškoduje. § 4. Podporo dobi gasilec, ako jo čez osem dni bolan. § 5- Da se podpora dobi, mora biti bolezen dokazana in to, kjer ni zdravnika, s potrdilom načelnika in dveh odbornikov, kateri so vezani vestno stvar presoditi. Bolnik, ki si nakoplje bolezen po lastni krivdi, posebno v tepežu ali vsled pijanosti, nima pravice do podpore. Ako gasilec dalje ni plačal tri mesece doneska, tudi nima pravice do podpore. Zavezne stvari. Zapisnik seje zveznega odbora dne 28. junija 1900. Navzoči: podnačelniki A. C. Achtschin, M. Petrič, Fr. Papier, Jos. Fajdiga, Lud. Štricelj in Fr. Ks. Trošt. Podnačelnik A. C. Achtschin otvori sejo s pozdravom na navzoče, ter naznani, da je g. načelnik Doberlet vsled obilega opravila zadržan, udeležiti se seje. Dalje se s toplimi besedami spominja umrlega tovariša, dolgoletnega odbornika zveze Ivana Karola Juvančiča in povabi navzoče, naj v znak sožalja vstanejo. Sklene se poslati vdovi pismeno sožalje zvezinega odbora. Tajnik Trošt poroča o došlih vlogah in njihovi rešitvi kratkim potom. Naznani, da so pristopila k zvezi gasilna društva Št. Kupert, Novavas in Razdrto. Ponesrečenima gasilcema na Brdu dovoli se podpore in sicer: Karol Pencelju 30 K in Peregrin Kosmatinu 60 K. Občni zbor zveze so določi na dne 2. septembra zjutraj ob 10. uri. Razgovarja se o razmerah pri društvu v Hrušuji-Slavinji in se sklene stvari na kompetentnem mestu pojasniti. Ker ni bilo predlogov, se seja sklene. Da se omogoči ustanovitev obče bolniške blagajnice za vsa gasilna društva naše domovine, podajamo nastopno načrt «Pravil» s prošnjo, ta načrt pri službenem zborovanju zbranim tovarišem raztolmačiti, eventuelne pomislike zabeležiti in zveznemu odboru naznaniti. Pravila pridejo na dnevni rod letošnjega gasilskega shoda, ter je umestneje prej stvar dobro premisliti, ko da bi se dragi čas s praznim besedičenjem tratil in še mogoče do nikakega pozitivnega sklepa ne prišlo. Stvar je važna za našo organizacijo in vže dolgo je, kar se jo ta misel naznanjala zveznemu odboru, kajti posamezna društva si ne morejo vzdrževati lastnih bolniških blagajnic, razun ona v bolj imovitih krajih. V slogi je inoč in napredek. Pravila podporne zaloge prostovoljnih gasilnih društev dežele Kranjske. (Kot dodatek in dopolnilo § 10. društvenih zveznih pravil.) Uvidevši splošno željo in potrebo, da bode gasilec z večjim veseljem in požrtvovalnostjo deloval, ako mu je tudi v bolezni zagotovljena podpora, ustanovi so podporna zaloga po sledečih določilih: § 1. Podporna zaloga se sestavlja: a) iz rednih mesečnih doneskov delujočih udov od 20 vinarjev naprej, kakor določa odbor; 6. Podpora se izplačuje bolnemu gasilcu za Čas njegove bolezni, vendar no dalje ko štiri mesece. § 7. Podporo obolelemu in ponesrečenemu gasilcu določi odbor v vsacem posameznem slučaju po stanju blagajnice. Ako ni pričakovati bližnje odborove seje, določi podporo načelnik zveze skupno z blagajnikom in tajnikom, kateri ukrep se pa mora odboru v naknadno potrdilo predložiti. Podporo izplačuje blagajnik. ii Ako umrje član gasilnega društva, izplača so ostalim podpora za pogreb po stanju blagajnice. § 9- Vse pošiljatve naslavljati jo na načelništvo «Zveze» in se morajo frankirati. § io. Podporno zalogo oskrbuje odbor, ki predlaga račune občnemu zboru v pregled in potrditev. Denar podporne zaloge je nalagati v hranilnico. § H- Vsako društvo vodi zaznamek svojih članov, ki so pri podporni zalogi, a glavni zaznamek vodita tajnik in blagajnik zveze. Vsak član dobi, ko pristopi k podporni zalogi, posebno «Sprejemnico». § 12. Ako bi se podporna zaloga razšla ali razpustila, veljavna so za ta slučaj določila v § 20. zvezinik pravil. § 13- Občni zbor voli tri pregledovalce računov podporne zaloge, kateri morajo iste 14 dni pred letnim zborom pregledati in blagajnico škontrirati. § 14. Te določbe stopijo v veljavo tri mesece potem, ko so odobrene po visoki c. kr. deželni vladi. Ustanovitev prostovoljnega gasilnega društva v Ljubljani leta 1870. (črtice po izvirniku P. pl. Radicsa.) . (Konec.) Pri občnem zboru dne 30. aprila 1893. 1. je poročal poveljnik g. Achtschin o znakih za šarže, ki jih je določil avstrijski stalni gasilni odbor in je pokazal vzorce. član Lapeiner je izrazil željo, odbor naj deluje pri mestnem magistratu na to, da bi zadobili gasilci, ki služijo že deset let, mestno dostojnost v Ljubljani. Že večkrat povdarjena potreba o nastavljanju vežbalnega mojstra se je obravnavala v seji dne 19. junija 1893. 1. ter se je sklenilo v strokovnih listih razpisati to službo z letno plačo 600 gld. in aktivitetno doklado 120 gld. S pismom dne 23. julija 1893. 1. se zahvaljuje deželno po-močno društvo za dostavo sanitetnega moštva od strani gasilnega društva v slučaju vojske. V znak zaslug, ki jih ima kranjska hranilnica za društvo, se je izvolil pri občnem zboru dne 20. maja 1894. 1. nje predsednik g. Jožef Luckmann častnim Članom. Za vežbalnika imenovani g. Ivan Dax je bil v seji dne 4. septembra 1894. 1. odboru predstavljen, zahvali se na ime- novanji in prosi pomoči pri odboru. Pri ognju dne 26. septembra 1894. 1. na Ilovci h. št. 43 sta se ponesrečila vsled vdrtja oboka gasilca Janez Indof in Fran Lipuš. Janez Indof jo umrl vsled poškodb dne 28. septembra in je bil dne 30. septembra spremljan od velike množice iz vseh stanov ter od gasilnih društev iz Ljubljane, Šiške, Kamnika in c. kr. tobačne tovarne k zadnjemu počitku. Za pokojnikove ostale seje nabralo do 12. oktobra 1077 gld.; darovali so med drugimi kranjska hranilnica 200 gld., «Lai-bacher Zeitung» je nabrala 133 gld., predstava v cirkusu Henry je donesla 139 gld. 54 kr., g. poveljnik Schantel je nabral 308 gld. Pri odborovej seji dne 12. oktobra se je zahvalil g. Do-berlet vsem dobrotnikom in se je sklenilo naložiti za otroke v hranilnici znesek 900 gld., 177 gld. pa dati na razpolago pokojnikovi ženi, kateri so se prisodile tudi vsakoletne obresti kot odgojnina. Iz podporne zaloge se je izplačala tudi podpora za 13 tednov v znesku 91 gld. V seji dno 21. novembra se je sklenilo odposlati depu-tacijo do g. župana radi nove gasilne shrambe. Na predlog g. Achtschina se naprosi društveni zdravnik g. Finz, da bi predaval šaržam o prvi pomoči pri nezgodah. V seji dne 15. marca 1895. 1. naznani načelnik, da so se denarji, nabrani za ostale pokojnega Indofa, izročili varuhu mladoletnih otrok mesarju Josipu Streharju proti potrdilu. Dne 1. aprila 1895. 1. je društvo priredilo sijajno podoknico svojemu načelniku v spomin njegovega 25 letnega službovanja. Deputacija mu je izročila tableau s fotografijami društ-venikov. Zaključek se je praznoval v steklenem salonu kazine med občnim veseljem. Potres o veliki noči 1895. 1. Znamenit dogodek v kroniki kranjske dežele, osobito ljubljanskega mesta, je strašna potresna noč od 14. na 15. aprila 1895. 1. Potres je vsekal globoko rano, ki se še dolgo ne bode zacelila, a v tem delu kronike pripada važno mesto tudi našemu gasilnemu društvu. Prva pomoč, ki se je mogla storiti v olajšavo, ki jo je sprožil z vso vnemo in previdnostjo ekscelenca gosp. c. kr. deželni predsednik baron Hein, ki je častni član našega društva, prihajala je tudi deloma od našega društva. Ne samo da so se gasilci polnoštevilno zbrali koj po nastopu katastrofe, da so z nevarnostjo lastnega življenja odstranjevali na pol podrte dimnike in odmetali prosto opeko raz streh, ki hi utegnila padati na ulice, vzdrževali so več tednov stalno stražo v navlašč za to narejeni baraki, da so bili v slučaju požara precej na licu mesta, kar se je večkrat pripetilo. Dalje so udje gasilnega društva vzdrževali red pri razdeljevanji jedil in tudi sami pomagali. Gasilno društvo je imelo tudi nalogo, vsa živila, ki so došla od zunaj, na kolodvorih prejemati ter jih oddajati v za to namenjena mesta. Naj navedemo nekaj podrobnosti o delovanju pri prvi pomoči od strani gasilnega društva. Precej po prvem močnem sunku ob 11. uri 15 minut zbralo se je možtvo in vže ob 11. uri 50 minut se je rešilo s pomočjo lestev sedem ženskih in tri možke iz njihovih stanovanj. V času od 16. aprila do 17. maja so plezalci j)od vodstvom poveljnika g. A. C. Achtschina in vežbalca J. Daxa 95 poškodovanih dimnikov odstranili. Pri razdeljevanji jedil interveniral je poleg načelnika g. Doberleta tudi poveljnik g. Schantel. Vzoren red, ki so ga vzdrževali gasilci, omogočil je delo in hitro razdeljevanje jedil. Za te zasluge imenovala je dunajska rešilna družba, ki je bila zastopana v Ljubljani po svojem zdravniku-voditelju g. dr. Cha-rasu in blagajniku g. cesarskemu svetniku Florijanu Hostniku, g. Doberleta svojim častnim članom. S početka bila je gasilna straža, ki je imela pri sebi hidrantni voz in lestve, nastanjena v od c. in kr. vojaškega po-veljništva dostavljenem šotoru, a pozneje napravila se je samostojna baraka, kjer je imelo permanentno stražo devet mož in to do 8. julija, s katerim dnevom sc je ta filijalka opustila. Praznik sv. Florijana praznoval se je dne 5. maja s sveto mašo v Zvezdi. Po sv. maši ogovoril je načelnik g. Doberlet zbrane gasilce, povdarjajoč ljubezen presvetlega cesarja, ki je prvi tolažnik v tej nezgodi. Po končani slovesnosti razdelile so se podpore mod potrebno možtvo. Dne 7. majnika bilo je mesto toli srečno, doživeti zopet dan sreče, ta dan prišel je v Ljubljano «prvi rešitelj v potrebi», ljubljeni vladar NjegaVeličanstvocesarFrancJožefL, ki se ni vstrašil stopiti na nevarna tla. Ljubljansko gasilno društvo je bilo deležno veselja in je bilo odlikovano s tem, da je Njega Veličanstvo počastil načelnika z ogovorom in Svoje priznanje izrekel na «izvrstnem delovanji gasilnega društva». Gospodu načelniku Doberletu bilo je «Najvišje priznanje» za vspešno delovanje v potresni katastrofi dostavljeno z dopisom c. kr. deželnega predsedništva dne 25. julija 1895. Dne 23. junija vršil se je občni zbor, pri katerem je bil gospod c. kr. deželni predsednik baron Hein z navdušenjem enoglasno za častnega člana društva izvoljen. Na predlog g. Riitinga izrekla se je zahvala avstrijskim gasilnim društvom za podpore, ki so jih dale za potrebne gasilce. V odborovej seji dne 23. julija položil se je račun o razdelitvi podpornega denarja. Denarja je došlo: za zvezo 779 gld. 90 kr., za nemške gasilce 907 gld., za gasilce posestnike 888 gld. 19 kr. in za gasilce v Ljubljani sploh 234 gld. Sklene se ljubljanskim gasilcem denar pred zimo razdeliti. Gasilcem-posestnikom je denar razdeliti po razmerji škode. Poveljnik Achtschin naznani, da je c. kr. deželna vlada dala v razdelitev možtvu 500 gld., za režijsko stroške 300 gld. in pozneje proti računu še 1000 gld. Kranjska hranilnica je darovala za stroške 500 gld. Kot nagrada se je gasilcem, ki so so pri rešitvi odlikovali, izplačalo 175 gld. Dar c. kr. vlado se je dne 5. maja med možtvo razdelil in ostanek so je porabil za straže in druge služnine. Dne 1. septembra praznovalo je društvo sicer tiho, a vendar dostojno svojo petindvajsetletnico. Tri tej priliki bila je društvu poklonjena od strani občine nova Magirusova lestva, žal da je ni imelo vže ob času potresa, kjer bi bila izborno služila. Ta lestva se je prvikrat rabila pri požaru Jakopičeve liiše na Emonski cesti dne 26. septembra in se je pri tej priliki sijajno obnesla. Prilikom požara v Elizabetini otroški bolnici, kamor je gasilno društvo ne samo prepozno dospelo, ampak tudi v malem številu, se je v odborovej seji dne 27. marca 1896. 1. sklenilo, magistrat prositi, da zopet vpelje streljanje za naznanitev požarov, ktero se je bilo o potresu opustilo, sicer ne prevzame prostovoljno gasilno društvo odgovornosti za to, če bi prepozno dospelo na mesto požara. Pri občnem zboru dne 17. maja 1896.1. bil je g. Doberlet zopet načelnikom društva izvoljen. V odborovej seji dne 25. avgusta se je na prošnjo c. kr. priv. južne železnice sklenilo, pri železničnih nezgodah priti v pomoč. Podpora c. kr. deželne vlade iz potresnega fonda v znesku 150 gld.se je po sklepu seje dne 17. februarija 1897. 1. oddala podporni bolniški blagajnici. Pri občnem zboru dne 30. maja 1897. 1. odpovedal se je zaslužni poveljnik III. oddelka g. Jos. Gerber radi bolezni svojej časti. Občni zbor izvolil je Gerberja radi njegovih mnogoletnih zaslug svojim častnim članom. Pri občnem zboru dno 19. junija 1898. 1. bili so izvoljeni v vodstvo društva gg. Doberlet, Achtschin, Schantel, Drelse, Rüting, Daks, Bajda in Malič, a ta odbor ni bil od občinskega sveta potrjen, marveč in suspenso puščen dotlej, da se vpelje slovensko poveljevanje pri društvu. Meščan g. Avgust Winkler je volil društvu 500 gld. kot temelj za ustanovitev invalidnega fonda za gasilno društvo. Pri občnem zboru dne 19. februarija 1899. L, ki je bil sklican na zahtevo občinskega sveta, bila sta slovesno deko-rirana z zlatim zaslužnim križcem poveljnika gg. A. C. Achtschin in Franc Schantel. Pri tem občnem zboru bil je po raznih govorih od strani gg. Doberleta, Achtschina in župana Hribarja sprejet predlog, da se takoj vpelje slovensko poveljevanje. V odborovej seji dne 23. februarija naznanil je načelnik, da je advokat g. dr. M. Hudnik daroval za invalidni fond 100 gld. Redni občni zbor se je vršil dne 7. maja. Pri tem občnem zboru odpovedali so se prostovoljno svojej časti načelnik g. Doberlet in gg. Achtschin, Schantel, Drelse in Rüting; izvoljeno bilo je novo načelstvo, nova doba nastopila je pri društvu, društvo dobilo je v tem letu krasne prikladne prostore v «Mestnem domu». Bog daj društvu srečnega procvita in obilo podpornikov! Podpore gasilnim društvom. Deželni odbor kranjski razdelil je iz stražno-gasilnega zaklada nastopnim gasilnim društvom podpore, in sicer so prejeli: Zvezni odbor 1200 kron; Ljubljana 600 kron; Kamnik, Komenda, Novo mesto, Postojina, Ribnica, Gorenji Logatec, Moste, Bohinjska Bela, Vinica, Škofljica, Sodražica, Voglje, Novavas, Šentjur pri Kranju, Cerklje, Selce pri Šempetru in Štepanjavas po 300 kron; Šiška 240 kron; Borovnica, Brdo, Cirknica, ČJrnivrh, Dolsko, Gorje, Ig, Trnovo, Kranj, Kropa, Mengeš, Mokronog, Polhovgradec, Poljane, Radeče, Radovljica, Senožeče, Škofja Loka, Šmarje, Toplice, Trebno, Tržič, Št. Vid pri Ljubljani, Žiri, Žužemberg, Preddvor, Koroška Bela, Staritrg pri Ložu, Selce, Črnomelj, Železniki, Dobrova, Brezovica, Rateče, Mozelj, Mošnje, Onek, Metlika, Rovte, Dolgavas, Semič, Razdrto in Kočevje po 200 kron; Begunje, Belapeč, Bizavik, Bled, Krka, Leskovec, Krško, Šmartno pri Litiji, Vič, Vipava, Višnjagora, Vrhnika, Zagorje in Breznica po 160 kron; Dob, Dol, Dovje, Horjul in Št. Vid pri Vipavi po 140 kron; Dolenjavas pri Ribnici, Kranjska gora, Starilog in Kočevska Reka po 120 kron, Litija, Mojstrana, Planina, Stara cerkev, Verd, Kamnagorica, Svetlipotok, Reinthal in Koprivnik po 100 kron. Poleg še občina Lešo 160 kron in občini Sv. Jošt in Račna po 100 kron, toraj skupno 20.420 kron. Dobila so podporo vsa društva, ki so vložila svoje prošnje. Razne vesti in dopisi. Od nekod. Na vprašanje tovariškega društva, smejo li stražiti gasilci v paradni obleki na veliki petek pred božjim grobom, odgovoril je visoki knezoškofijski ordinariat v negativnem smislu. Dovolil je pač, da smejo, menjaje se, stražiti v društveni obleki, nikakor pa ne pokriti. Radovljica. Krasne procesije na veliko soboto udeležilo se je naše društvo polnoštevilno z zastavo. Bilo nas je 32, in sicer 20 v paradni obleki in 12 v godbeni opravi. Z vsemi godci bilo nas je ravno 40. Godba svirala je po mestu med sprevodom dve krepki koračnici. Prvikrat šli smo s sprevodom pokriti, ker smo izvedeli, da je slavni knezoškofijski ordinariat to dovolil i drugim tovariškim društvom (Kranj, Kamnagorica). — Dne 15. aprila pokopali smo tovariša Ivana Muleja, brata prejšnjega podnačelnika in sedanjega podpornega člana Fran Muleja. Bil je nad deset let član društva. Pred dvema letoma pa se je oženil in izstopil. Odborova seja določila je z ozirom na to, ker ni bil več član, pač pa prej mnogo let gasilec, udeležiti se sprevoda sicer polnoštevilno, toda brez godbe in zastave. Šmartno pri Litiji. Dne 3. aprila t. 1. ob pol 11. uri zvečer jelo je poslopje J. Potokarja na Bregu pri Litiji goreti. Naše prostovoljno gasilno društvo, o tem obveščeno, hitelo je z 16 gasilci, na čelu načelnik g. Porenta, na lice mesta. Gašenje je bilo toli težavneje, ker je najbližja voda 400 metrov oddaljena, a vzlic temu se je ogenj omejil samo na tikajoča poslopja in hišo Piškurjevo. Nevarnost, da požar uniči del vasi, bila je velika. Škoda je precejšnja, ker je prvemu tudi ena krava zgorela ter sta oba primeroma za male svote zavarovana. J. Razboršek, tajnik. Iz Pivke. Dne 5. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne bilo je brzojavnim potom naznanjeno, da v Dolenji Košani gori, da je vse v plamenu in da prosijo pomoči. Šentpetersko gasilno društvo se je takoj tja napotilo s 16 možmi in z veliko brizgalno na pomoč, a prišli so na lice mesta k požaru ravno ob eni uri. Delali so brez prestanka do 4. ure popoldne in tako ogenj omejili in z veliko težavo pogasili. — Pogorela sta: Smerdu Pavel, zavarovan pri Adriatici v Trstu za 1000 kron, škoda, ki se je cenila, znaša 1400 kron, in Bitenc France, zavarovan isto tam za 1000 kron, ki ima škode 1200 kron. Horjul. Iskrena zahvala zavarovalnicam za darila, katera so podelile prostovoljnemu gasilnemu društvu Horjulskemu, in sicer: Slavija 50 K 50 v, ogrsko-francoska 14 K, Dunav 25 K, Phönix 40 K, Graška 30 K in Unio Catholica 10 K in to iz vzroka, ker je društvo pri požaru v Horjulu dne 29. oktobra 1899. 1. uspešno delovalo. — Naznanjamo tudi, da smo imeli dne 14. marca t. 1. v Horjulu požar. Okoli 9. ure zjutraj začela je hiša št 68 goreti; požar se je raztegnil na kozolec, kateri se je dotikal hiše št. 78 in je tukaj že na podstrešju mrva začela goreti, pa se je vendar požar udušil. Tudi se je požar razširil na sosednji kozolec in na hišo št. 87, pa smo ga vendar z božjo pomočjo premagali. iv. Marinčič, načelnik. tz Št. Ruperta. Gospod urednik! Gotovo se bodete čudili, da dobite tudi od nas znak življenja, da je tudi pri nas oživelo gasilno društvo, katero je bilo silno potrebno, kajti naša občina Št. Rupert šteje 609 hišnih številk in mnogo več gospodarskih poslopij, samo vas Št. Rupert šteje 81 hiš in mnogo več gospodarskih poslopij. V ravnini je v bližnji okolici več velikih vasij, kakor: Bistrica, Prelesje, Rakovnik, Brinje z Veselo goro, Straža Trstenik, Ravnik, Vrh, Kamenje, Draga, Skrlevo, Gornje in Spodnje Jesenice i. t. d., katerih hiše so večinoma s slamo krite. V vseh teh vaseh je večinoma tekoča voda ali nobenih gasilnih priprav, dalje je v obližju občina Mirna z mnogimi vasmi, ki je komaj tri četrt ure oddaljena, a nima niti gasilnega društva, niti gasilnega orodja. Na spodbudo našega vrlega župana g. Josipa Brcarja se je sešel ustanovni zbor dne 24. junija 1899. 1. in potem, ko so bila pravila od slavne c. kr. deželne vlado potrjena, se je vršil dne 10. septembra 1899. 1. prvi občni zbor, pri katerem so bili izvoljeni naslednji: Blaž Kovačič, načelnik; Anton Sedlar, njegov namestnik; Jože Frelih, načelnik plezalcev; France Bartol, njegov namestnik; Benjamin Lenasi, vodja brizgalcev; Jože Jaki, njegov namestnik; Josip Rugelj, načelnik varuhov; Jernej Ravnikar, njegov namestnik; Jože Frelih, blagajničar, in Josip Rugelj, tajnik. Društvo ima 40 delujočih in 15 podpornih udov. Največje težave pa so sedaj prišle, kajti društvo ni imelo ne denarja ne orodja in druzih sredstev, kakor zaupanje do blagih prijateljev gasilnega društva, ali teh jo bilo le malo število; rekli so večinoma, da bode to občino, obtežilo, da bode imela prevelike naklade in bremena i. t. d. Najžalostneje pa je bilo in je še sedaj, da se nobeden iz boljšib stanov ne zanima za društvo; zraven so sami kmečki fantje, takoimenovane inteligence nima nobene v svoji sredi, vse je tako mrzlo proti nam, kakor sibirska zima. Da pa nismo upanja zgubili, gre posebna čast tvrdki R. A. Smekal, podružnica Zagreb, katera nam je poslala izvrstno orodje. Udje so založili za delavno obleko in nekateri so si kupili tudi svečanostno. Da more društvo živeti, gre posebna zahvala naslednjim zavodom in dobrotnikom društva, ki so mu darovali večje in manjše svote, in sicer: Kranjska hranilnica v Ljubljani 160 K, vzajemna zavarovalnica v Gradcu 80 K, banka Slavija 50 K, zavarovalnica Dunav 25 K, Josip Anton grof Barbo v Rakovniku 20 K, Franc Zupančič, gostilničar in posestnik, 20 K, J osip Brcar, župan v Št. Rupertu-Kamnjah, 10 K, Anton Vidmar, trgovec v St. Rupertu, 20 K, Fr. Knez, trgovec v Št. Rupertu, 10 K, Ivan Vidmar, trgovec v Št. Rupertu, 10 K, Alojzij Paulin, posestnik in gostilničar v Trebnjem, 10 K, Ludovik Dolenc v Ljubljani 10 K, Ludovik Uratarič na Dunaju 10 K, neimenovan 10 K Topla zalivala tudi drugim gospodom posestnikom v Št. Rupertu in okolici, ki so z manjšimi ali večjimi doneski pomagali. Društvo je imelo že eno veselico, več vaj in odborovih sej, posebno živahno dne 8. aprila, radi shrambo gasilnega orodja. Josip Rogelj, tajnik. Železniki. Prva dveletna doba našega društva je potekla. V nedeljo dne 25. marca bilo je glavno zborovanje v županovi gostilni. Načelnik g. Fr. Košmelj pozdravi skoraj polnoštevilno zbrano društvo z bratskim pozdravom «Na pomoč«, spominja se v pretečenem letu zgubljenih članov, društvenega zdravnika in ob enem podpornega člana g. Iv. Dominika in delavnega člana g. Ant. Grošeljna, priporoča društvenikom, naj se tudi v bodočnosti drže prevzetih dolžnosti z istim veseljem in isto vnemo, kakor doslej, ter pozove društveniko zaklicati «Slava» Njega Veličanstvu presvetlemu cesarju Franu Josipu I., v čegar proslavo 50 letnega vladanja se je društvo pred dvema letoma ustanovilo. Tajnik zatem poroča o društvenem delovanju v pretečenem poslovnem letu. Zavračuje posamezno izražene želje za ustanovitev godbe, ker je društvu najprvo treba nabaviti orodja, t. j. lestev, cevi in še ene brizgalnice i. t. d., ker so s trudom dobljeni darovi le za to namenjeni, ter priporoča zbranim društvenikom slogo in pokorščino, kateri sta uspešnemu delovanju neobhodno potrebni. To kakor i blagajnikovo poročilo se je z odobravanjem sprejelo na znanje. K volitvi oglasil se je g. Jan. Benedičič, izrazil je splošno mnenje, naj se voli dosedanje vodstvo in odborništvo, samo žal, da se je dosedanji spretni, pridni in občespoštovani vodja plezalcev g. Jos. Demšar odločno odpovedal, naj se izvoli na njegovo mesto g. Matej Pegam, dosedanji podvodja, namestnikom pa g. Jak. Drmota. Ta poziv se je z burnim odobravanjem sprejel, tako da ostane na čelu društva dosedanji načelnik g. Fran Košmelj. Društvenik, vodja brizgalničarjev, zahvalil se je v imenu vseh članov vodstvu v kratkem a jedernatem govoru za skrbno in varčno gospodarstvo, obečal, da ostanejo zvesti i naprej ter napil načelniku z združenim «Na pomoč». L. Košmelj, tajnik. Iz Vrbe dne 24. rožnika 1900. V skromni naši vasici, kjer se je porodil največji narodov velikan, vršila se je minolo nedeljo res lepa narodna veselica, ki je toli zanimiveja, ker so je priredila od narodovih delavcev, ki so pravzaprav poklicani skrbeti za varnost življenja in imetja domačega ljudstva, od — gasilcev. Pokazali so s tem vrli možje in mladeniči, da jim ni samo do tega, da store kar jim veleva stan, marveč da store radi tudi kaj lepega in koristnega še izven svojega delokroga, ako jim. čas in razmero pripuščajo. V našem okraju je sedaj že prav veliko gasilnih društev, menda primeroma največ na Kranjskem. Požari pa so nekaj let sem pri nas, hvala Bogu, prav redka prikazen. Da pokažejo, da kljub temu žive in čuvajo, priredijo naša gasilna društva nekaj vaj na leto in pa po eno do dve veselici. Veselice so si precej slične pri vseh društvih naše okolice. Nad navadno tombolo se ne povspne skoraj nobena. Koder imajo kak pevski zbor, so nekoliko na boljem. Zatoraj nas je tembolj razveselilo, da so se uprav gasilci vzdignili k priredbi boljše vrste, ter združeno ustvarili lepo veselico ali bolje rečeno: pravo slovesnost. In kar jo treba posebno omeniti, priredili jo niso v svoj prid, marveč na korist Prešernovemu spomeniku v Ljubljani. Kaj ni to lep pojav razširjajoče se narodne zavesti med našim ljudstvom ? Gasilci pokazali so s tem, da čeprav vsikdar, kar hitro mogoče, pogase ogenj, ognja domovinsko ljubezni, za katero nas je zlasti vnemal naš dr. France Prešeren, v sebi 110 vduše, da celo netijo, kadar le morejo. Na vzporedu slavnosti, h kateri so je zbralo nad 200 gasilcev, bil je: sprevod k rojstni hiši pesnikovi, pozdrav pesnikovega ujca pred hišo, nagovor domačega načelnika gasilnega društva, pritrditev lovorovega venca na spominsko ploščo, veselica s petjem, godbo in srečkanjem. Vse se je izvršilo v najlepšem redu in ob najkrasnejšem vremenu. Pred rojstno hišo pesnikovo iznenadil nas je g. župan ljubljanski z daljšim, slavnosti primernim, izbornim govorom, ki je na vse udeležence nad vse ugodno vplival, slavnost pa znatno poveličal. Po tem govoru zapeli so najpopred pevci iz Begunj in Bleda dva napeva večno-lepe «Luna sije», nakar seje jel pomikati sprevod ob pokanji topičov na veselični prostor. Tam smo čuli še mnogo krasnih zborov. Poleg moškega zbora iz Begunj in pevcev iz Bleda in drugod odlikoval se jo tam posebno še mešani zbor iz Koroške Bele. Omeniti jo še, da so bila zastopana pri slavnosti tudi nekatera gasilna društva iz Kranjskega okraja, da so sodelovala, izven treh, vsa tovariška društva radovljiškega okraja, tor godba radovljiškega gasilnega društva, ter da je pnsetilo slavnost jako mnogo odličnega občinstva iz vse okolice, pa tudi iz Kranja in Ljubljane, čisti dohodek veselice znašal je 201 K 36 v. — č— Iz Notranjskega. Gasilno društvo v Postojni, ki glede števila članov in požarov, pri katerih je gasilo, ter glede svoje discipline in nenavadno izvežbanosti zavzema odlično mesto med enakimi društvi, je dne 6. maja. 1.1. obhajalo dvajsetletnico svoje ustanovitve in ob enem god sv. Florijana, zavetnika gasilnih društev. Slavnost se je prav dobro obnesla in cenjeno občinstvo je pri tej priliki pokazalo iznova zanimanje za to prekoristno društvo, ki je že toliko storilo v obrambo imetja po bližnji in daljnji okolici. Da stoji društvo na tako visoki stopinji popolnosti in je tako obče priljubljeno, je zasluga neumorno delavnega in spretnega načelnika g. Matije Petriča, ki je ves vnet zanj, mu žrtvuje neštetih ur in mu tudi zna pridobiti vsestranskih simpatij. Vso točke vsporeda so se gladko , izvršile. Trije mogočni streli s starega gradu so zagrmeli tor naznanili zoro spominskega dne. Ob 8. uri sc je društvo z de-putacijami na obisk došlih tovarišev udeležilo sv. maše, katero je daroval g. dr. Ignacij Žitnik. Po sv. maši jo bil skupni zn-jutrek pri g. F. Remicu. Nekateri Člani deputacij vnanjih društev so si ogledali dopoldan svetovnoznano jamo. Nje oskrbništvo jim je dovolilo brezplačen vstop, za kar mu gro iskrena zalivala. Okoli štirih popoldan je bila imenitna gasilna vaja sredi Postojne z alarmom. To ti je bil lom po trgu, pa tudi ne malo strahu za one, ki niso vedeli za šalo, uprizorjeno po navihanih gasilcih. Prazen sod so natlačili s slamo, na vrhu prevrtali in z mokrim žaganjem obložili in nazadnje zapalili, da se je gost dim valil kvišku, kakor da bi res kje kaj nevarnega tlelo. Postojnski gasilci — 58 mož — so bili takoj na nogah, tudi voznika' Šepturja je bil klic trobente tako omamil, da je, v veseli nadi petak zaslužiti, nemudoma pridirjal s konji na lice mesta. Vaja se je točno brez spodtike vršila, vsi aparati so prišli v porabo, od velikanske lestve, s katere je mogoče z velike višino brizgati v plamen, ter ga brez težave udušiti, do rešilnih rjuh, po katerih je moralo hočeš nočeš nekaj paglavcev zdrsati do tal. Slava postojnskim gasilcem! Po končani zanimivi vaji so di-uštva skupno odkorakala na vrt Vičičeve gostilne, kjer se je pričel koncert. Svirala jo domača godba ter so nastopali pevski zbori, domači in ptuji, mej katerimi so se odlikovali Zagorci. Na vrtu smo videli med drugimi gosp. okrajnega glavarja viteza Laschana, ki kaže vsikdar posebno naklonjenost gasilnim društvom, okrajnega komisarja g. Ekelna in župana g. Deklevo. Čuli so se krepki nagovori in vesele napitnice, v katerih se je naglašala vzajemnost in sloga med društvi ter živahno delovanje za toli blage in človekoljubne namene. Napitnica na presvotloga cesarja je bila z urnebesnimi živioklici vsprejeta. Samo nekaj je kalilo splošno radovanje: prepičla udeležba gasilnih društev iz soseščine. Prišla je de-putacija od hrvaške meje, iz Starega trga pri Ložu, iz Št. Petra in Zagorja, iz Hruševja in od najmlajšega društva v Razdrtem, vsega vkup 58 mož. Kje pa so ostala druga društva, ki so bila vsa povabljena in so nekatera ne daleč od Postojne V Nočemo zbadati in očitati, toda pri taki izredni priliki bi vendar trebalo več skupnosti in vneme, pa manj zaspanosti. Mar bi ne bilo lepo, ako bi se vsako leto na Florjanovo nedeljo zbrala vsa gasilna društva v Postojni, imela sv. mašo v veličastni cerkvi, poučno zborovanje in vaje z raznim orodjem ter na koncu prosto zabavo ? Postojna je središče Notranjske, ima godbo in izurjen pevski zbor, krasno prostore in izvrstne gostilne, gasilno društvo, pa tako mnogovrstno in dragoceno orodje, da se more le malo-katero mesto z enačim ponašati, samo ena lestva stane 1440 K, kje drugod na deželi je kaj takega? Torej, dragi tovariši gasilci, ki ste letos izostali, na svidenje prihodnje leto na Florjanovo nedeljo! «Na pomoč» — v slogi je moč! K. Remic. Novice. Dno 24. maja bil je sestanek načelnikov gasilnih društev v Kočevji. Udeležili so se istega zastopniki gasilnih društev v Kočevji, Stari cerkvi, Lienfeldu, Oneku, Koprivniku, Svetlem potoku, Starem logu in v Kočevski Reki. Dne 10. junija bil je sestanek v Postojini, kojega so so udeležili zastopniki gasilnih društev v Postojini, Bistrici-Trnovem, Borovnici, St. Petru, Za-gorji, Senožečah, Razdrtem, Cirknici, Dolenjivasi in Ilrušujem. Pri obeh sestankih poročal je zvezin tajnik Trošt o ustanovitvi bolniške blagajnice za vso kranjsko gasilce. V debato posegli so posamezni zastopniki in se splošno strinjali. V Postojini razmotrivale so se tudi drugo za gasilstvo važno stvari, osobito je g. Domicelj iz Zagorja opozoril, naj zvezni odbor pri visoki c. kr. deželni vladi dela na to, da se bode postava z dne 15. septembra 1881.1. od strani občin bolje spolnjevala, kakor so to zdaj godi. Dalje opozarjalo se je na pravo izpolnjevanje § 1. postave z dne 20. decembra 1884. L, da ne bode ta postava v obtežilo zavarovancem, marveč zavarovalnicam, ki že itak mastne dobičke od zavarovanj dobe, a se nekatere gasilnih društev prav nič ne spomnijo iz svojih bogatih zakladov — a gasilna društva delajo le največ v prid zavarovalnicam, dobe pa za to večkrat na prošnje negativen ali pa nikak odgovor. Ti sestanki se bodo ponavljali in priredili še na Vrhniki, v Skofjiloki, Radovljici, Domžalah, Grosupljem, Novemmestu in na Krškem, kakor bo čas dopuščal, mogoče še pred gasilnim shodom. DotiČni člani bodo pa vselej pravočasno povabljeni. Nova gasilna društva so snujejo v Motniku, Moravčah, Trati in Stariloki, le pogumno naprej, saj je tako društvo še marsikje potrebno. Naši dnevniki nam to s svojimi pogostimi noticami o požarih na deželi spričujojo. Vodovode so dobili v Stariloki, Polhoveuijfradcu in v Gimeljali pri Št, Vidu. Pazi naj so pri teh občekoristnih napravah, da so hidrantni nastavki z normalnim vijakom št. 6. V Št. EVtru na Krasu, kjer je po zimi gasilno društvo zaspalo, ustanovili so hrabri možje novo gasilno društvo, upamo da na trdnejši podlagi. Prošnje za podporo iz deželnega stražilo-gasilnega zaklada vlagati je koleka prosto (tudi potom županstva) pri visokem deželnem odboru vsaj do avgusta meseca. Priložiti je tudi račun o porabi zadnje dobljene podpore. Nikar zamujati prilike in potem dolžiti druge osebe, ki so nedolžne, ako so podpora ne dobi. Kdor ne prosi, ta tudi podpore dobiti ne more. Ker je vedno več gasilnih društev, bodo podpore sicer manjše, a bolje nekaj nego nič. V Šiški je dne 27. junija 1900 zjutraj umrl po dolgotrajni bolezni g. Ivan Karl Juvančič. Pokojni bil je dolgoletni zvezni odbornik, načelnik gasilnemu društvu v Šiški, veletržoc z vinom, predsednik krajnemu šolskemu svetu i. dr. Kako priljubljen je bil pokojni, kako občespoštovan, dokazal je sijajni pogreb dne 28. junija ob 6. uri zvečer. Poleg raznih društev, mnogobrojue gospode, šolske mladine in občinskega odbora zbralo se je do 200 gasilcev iz vseh bližnjih krajev. Zastopana so bila gasilna društva po večjih ali manjših deputacijah. Zastopano je bilo tudi vojaštvo, katero je pokojnika obče čislalo. Sploh je bil Juvančič v vseh krogih jako priljubljen, vsi stanovi so njega čislali. Kakšen je bil pa on kot gospodar doma v krogu svoje družine, o tem je samo ena sodba; bil je gostoljuben do kraja proti vsacemu, čeprav tujcu, ki ga ni' nikdar videl. 151ag mu spomin! Gosp. A. C. Achtschin v Ljubljani ima še v zalogi dve novi izvrstni brizgalnici od tvrdke R. Czermak v Toplicah. Ti brizgalnici se oddasti na obroke s primerno garancijo. Poziv! “Wl Več zveznih gasilnih društev ni še vposlalo izkazov za leto 1900, tudi so še na dolgu z letnino, nekateri celo šo za leti 1898. in 1899. Prosimo tiste, katerih sc to tiče, da stvar v kratkem poravnajo, red mora biti. Na pomoč! Zvezin odbor. Za,lvsra,li. . Podpisani izrekam v svojem in v imenu gasilnega društva iskreno zalivalo vsem p. n našim gostom in prijateljem, ki so se dne 6. maja t. I. udeležili dvajsetletnice našega društva, ter po svoje pripomogli k sijajnemu izidu, zlasti preč. g. dr. Ignaciju Žitniku za darovanje svete maše, g. Levsteku in njegovemu zboru za krasno petje v cerkvi, slavni Postojnski godbi, ki nas je spreinljevala, ter vrlim pevcem za izborno petje pri koncertu. Iz dna srca vsem trikratni «Na pomoč!» Gasilno društvo v Postojni dne 7. maja 1900 Matija Petrič, načelnik, C kr. priv. občna zavarovalna družba « Asslonrnzioni generali v Trstu» je podarila gasilnemu društvi) v Šmartnem pri Litiji 30 kron, in sicer zato, ker je pri požaru na Bregu dne 3. aprila t. I. uspešno delovalo. Za ta blagi dar izreka se imenovani družbi srčna zahvala. Gregor Porenta, načelnik, Prošnja! Slavna načelništva prostovoljnih gasilnih društev uljudno prosim, da mi blagovoli doposlati poročila o društvenih slavnostih, kakor: otvoritev gasilnih domov, blagoslovljenjc orodja, in o občnih zborih itd. Prav je, da se to priobčuje v dnevnikih, a tudi «Gasilca» naj se ne pozabi, Dnevnikov nimajo vsi gasilci na razpolago in se isti tudi zavržejo, a «Gasilec» ostane v društvenem domu in je vsakemu gasilcu pristopen. Na pomoči Fran Ks. Trošt, tajnik zaveze. Dopisi naj se pošiljajo uredniku Francu Km. Troitu na Igu pri Ljubljani, denar zavezinemu blagajniku A. O. Aohtsohlnu v Ljubljani. Ugodni nakup. <ä& «w-> N/Vi Da svoje založišče deloma izpraznim, od dajem do preklica naslednje gasilske priprave do 40 odstotkov ceneje, kot je označeno v cenilniku, in sicer: Strešne in vtikalne lestve, krampe, petrolejske •baklje, razne čelade, tkanine za pasove, na-ramne obveze, grbe in gasilske znake itd, itd. Ceniki brezplačno; na vprašanja se točno odgovarja. Louis Gutermann Dunaj II./2, Lichtenauergasse 14. n # n » n # n # n # n >>>>>>>>>><<<<<<<<^<« \f •> »• \f •s f» v •s A \j y •s ^ v v v =?i.rr-fir=-fi—'i—rr^i—11—■!——■r^F^jf=jr=jr=j r=j r=j p=j r==u r=J r=Ti /VfiiVTTi.i lil .lam h Ivo 5 let. JlIllIHtV« 5 let. C. kr. privileg. tovarna brizgalnic, črepalnic in drugih strojev R. CZERMAK-A v Toplicah (Češko) dobavlja brizgalnice vsake vrste, hidrofore in vse drugo ognjegasilno orodje. Najugodnejši plačilni pogoji. I. (fornje-avstrijska naprava gasilnih orodij ln oprave Konrad Rosenbauer ■v Linču (Gor. -A-vstrijslccO- Sesalne brizge vsacega sostava. Strešne, kljukaste, vtikalne in mehanične pomikalne lestve. Vsakojaka oprava za plezalce in šarže. Razsvetljevalne priprave in glasbila. Sanitetne opiave iaa. dimne Icxln-lse. Izvrstne fron opne cevi neprekosljive dobrote. Geniliiikl zastonj in poštnino prosto. Olajševalni plačilni poboji. I I Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo proda z a nizko ceno: a) dvonadstropni leseni plezalski stolp, h) šest nosljivih motovil, c) eno motovilo s stojalom, d) polico za obleko s 15 klini. Omenjene stvari so pri društvenem vežbaleu v «Mestnem domu> na ogled. Odbor. Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg1 v Ljubljani.