Slovenski

sokolski koledar

za leto 1911

Uredil

dr. Gvidon Sajovic

V Kranju 1910

Izdal in založil vaditeljski zbor Sokola v Kranju
Tisk tiskarne Iv. Pr. Lampret v Kranju

Koledar za 1. 191

Leto 1911

je navadno in ima 365 dni (med temi 68 nedelj in
praznikov) ter se začne in konča z nedeljo.

Judovsko  leto 5671/5672, turško  leto 1328 1329»

Zlato število. 12

Epakta.XXX

Solnčni krog. 16

Rimsko število. 9

Nedeljska črka. A

PREMIČNI PRAZNIKI.

Jezusovo ime ....
Septuagesima ....

Pepelnica.

Velika noč.

Vnebohod.

Križevo.

Binkošti.

Sv. Trojica.

Rešnje telo.

Jezusovo srce ....

Angel varih.

Marijino ime ....
Rožnovenska nedelja .
Posvečevanje cerkva .

1. adventna nedelja . .

Od božiča do pepelnice

. . . 15. prosinca.

. . . 12. svečana.

. . . 1. sušca.

. . . 16. mal.travna.

. . . 25. vel. travna.

22., 23., 24. „

. . 4 rožnika.

... 11.

... 15.

... 23.

. . . 3. kimovca.

. . . 10.

. . . 1. vinotoka.

... 15.

... 3.

je 9 tednov in 3 dni.

5

NORMNI DNEVI.

a)  Ples je prepovedan:

Zadnje tri dni velikega tedna, velikonočno in
binkoštno nedeljo, na dan Rešnjega telesa, 24. grudna,
t. j. na sveti večer, in 25. grudna, t. j. o božiču.

b)  V gledališču se ne sme igrati:

Zadnje tri dni velikega tedna, na dan Rešnjega
telesa in 24. grudna.

c)  Gledališke predstve in koncerti v dobrodelne
namene se smejo prirejati samo s privoljenjem
kompetentnih oblastev: Na velikonočno nedeljo,
binkoštno nedeljo in o božiču.

POČITNI DNEVI PRI SODNIJAH

so vse nedelje in prazniki ter od 15. mal. srpana

do 26. vel. srpana.

ZAŠČITNIKI DEŽEL,

ki se praznujejo v avstro-ogrski državi:

V Bukovini: Ivan Novi 14. rožnika.

Na Češkem: Ivan Nepomuk 16. vel. travna in
Vaclav 28. kimovca.

V Dalmaciji: Spiridion 14. grudna.

V Galiciji: Stanislav 7. vel. travna in Mihael
29. kimovca.

Na Gornjeavstrijskem: Leopold 15. listopada in
Florian 4. vel. travna.

Na Hrvaškem: Ilija 20. malega srpana in Rok
16. vel. srpana.

Na Koroškem: Jožef 19. sušca in Egidij 1. ki¬
movca

Na Kranjskem: Jožef 19. sušca in Jurij 24. mal.
travna.

Na Moravskem: Ciril in Metod 5 mal. srpana.

Na Ogrskem: Štefan 20. vel. srpana.

Na Primorskem: Blaž 3. svečana in Jožef
19. sušca.

Na Sedmograškem: Ladislav 27. mal. srpana.

V Slavoniji: Ivan 24. rožnika.

Na Solnograškem: Rupert 24. kimovca.

Na Spodnjeavstrijskem: Leopold 15. listopada.

6

V Šleziji: Hedvika 15. vinotoka.

Na Štajerskem: Jožef 19. sušca.

Na Tirolskem: Jožef 19. sušca in Vigilij 26. rož¬
nika.

V Trstu: Just 2. listopada.

LETNI ČASI.

Pomlad se prične dne 21. sušča 6.52 zjutraj.
Poletje se prične dne 22. rožnika 2 33 zjutraj.
Jesen se prične dne 24. kimovca 5.15 zjutraj.
Zima se prične dne 22. grudna 11.51 zvečer.

SOLNČNf IN LUNINI MRKI.

V letu 1911 mrkne solnce dvakrat, vendar oba¬
krat pri nas nevidno. Luna v tem letu ne mrkne.

Prvikrat se zmrači solnce popolnoma  dne
28. in 29 mal. travna. Mrk se prične dne 28. ob
8.46 zvečer in traja do 29. mal. travna 2.3 zjutraj
ter bo viden na Tihem oceanu

Drugič se zmrači v podobi kolobarja  dne
22. vinotoka. Mrk se prične ob 2.17 popoldne in
se konča ob 8.4 zvečer; viden bo v Aziji in Av¬
straliji.

LETNI VLADAR MARS.

Mars je planet, ki kroži zemlji najbližje in je
v zgodovini zvezdoslovja posebno znamenit, ker
je Keppler najprvo na njem spoznal eliptično ob¬
liko. S prostim očesom ga je videti rdečkastega,
v daljnogledu pa je bolj rmenkast. Solnce obkroži
v 687 dneh. Zemlji se približa do 55 milijonov
kilometrov, dočim se oddalji do 400 milijonov kilo¬
metrov.

ZNAMENJA ZA LUNINE PREMENE
po srednjeevropskem času:

Mlaj. •

Prvi krajec ....   3>

Ščep ali polna luna. . ©

Zadnji krajec.<E

□ □□□

7

Prosinec

Poljsko: S t y c e n

Češko: Le deti
Hrv. - srbsko: S i e c a n
Rusko: J a n var

Dr. Murnik: Slovenec sem, in kdo je več!

BELEŽKE

Svečan

Poljsko: L u t y

Češko: U n o r
Hrv. - srbsko: Veljača
Rusko: Fe v ral

Dr. Ed. Gregr: Kakor sokol ljubi solnčno svetlobo,
ker je ptica jasnega dneva in ne temne noči, tako se
tudi mi odvračamo od teme, od črne noči nevednosti
in blodenj in potapljamo svojega duha edino v jasnih
valovih prosvete in resnice.

BELEŽKE

Sušeč

Poljsko: Marž ec

Češko: Brezen
Hrv - srbsko: 0 ž u j a k

Rusko: Mart

BELEŽKE

Lali traven Hr^-srbslo^ravanj

Poljsko: Kwiecien Rusko: Apr jel

BELEŽKE

Veliki traven £££*1: lb

Poljsko: A\aj Rusko: Maj

Kdor Slovan, ta Sokol!

BELEŽKE

Rožnik

Poljsko: Czerwiec

Češko: Čer v en
Hrvaško-srbsko: Li panj
Rusko: Ijufi

V telesu zdravem zdrav prebiva duh.

BELEŽKE

Mali srnan Cešk0:  Cervenec

iV Id 11 OI pdl I Hrvaško-srbsko: S:
Poljsko: Lipiec  Rusko: J jul

Fiigner: Ne koristi, ne slave!

BELEŽKE

Češko: S r p e n
Hrv.-srb.: Kolovoz
Rusko: Avgust

Veliki srpan

Poljsko: S i e r p i e n

BELEŽKE

Kimovec

Poljsko: Wrzesien

Češko: Žari

Hrvaško-srbsko: Rujan
Rusko: Septabr

Večen spomin narodnima mučenikoma Ivanu
Adamiču in Rudolfu Lundru!

Sokoli! Častite njiju spomin s tem, da ste dosledni,
neizprosni narodnjaki vedno in povsod in proti vsa¬
komur, predvsem pa proti sebi samim!

BELEŽKE

Vinotok

Češko: Rij e n
Hrv,- srbsko: L i s t o p a d
Poljsko: Pazdziernik  Rusko: Okt’abr

Aškerc: Slovenec vsaki bodi Sokol hraber,
Slovenka vsaka vrla Sokolica.

BELEŽKE

| is+nnoH češk0: Listopad

LlolUjJdU Hrvaško-srbsko: Stud

Poljsko: Listopad Rusko: Nojabr

BELEŽKE

Gruden

Češko:  Prosinec
Hrv.-srbsko: P r o s i n a c

Poljsko: Grudzien  Rusko: Dekabr

Podlaga vsakemu delu je telesno zdravje.

BELEŽKE

VAŽNEJŠE POŠTNE DOLOČBE.

A.  DOLOČBE ZA  PISEMSKO POŠTO.

Navadno pismo  v Hvstro-Ogrsko, Bosno in
Hercegovino, ter v Nemčijo ne sme prekoračiti
20 g,  navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosniške
in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi
Bazar) in celo Nemčijo s Helgolandom, mora imeti
tuzemsko znamko za 10 vin.

Lokalna pisma je frankovati ravno tako, kakor
druga z znamkami po 10 vin.

Pismo nad 20 g  do vračunši 250 g  v vse av¬
stro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v
Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 vin.

Nad 250 g  težkih pisem ne sprejema pisemska
pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni
pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja
sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu
do 2 1 /, kg,  taka pisma, namenjena na Ogrsko, v
Bosno in Hercegovino pa le do 1 kg.

Za nefrankirana pisma do 20 g  20, nad 20 g
HO  vinarjev. Za nezadostno frankirana pisma se
plača dvojno pomanjkljivo pristojbino. Za pisma,
ki obleže na pošti (poste restante) je plačati po
5 vinarjev, ako leže nad 8 dni. Ako  se pismo pošlje
za adresatom, je treba tudi za to pošiljatev plačati
normalno poštnino.

Pisma v inozemstvo.  V Nemčijo stanejo pisma
do 20 g  10 vin., nad 20-250 g  20 vin.; v Srbijo
in Črnogoro za vsakih 10 g  10 vin. V druge države
do 20 g  25 vin., za vsakih nadaljnih 20 g  15 vin. več.

Za priporočena pisma  se mora plačati kot pri¬
poročilno pristojbino brez razlike teže tako za tu-
kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pri-

32

stojbine še 25 vin. Priporočiti se morejo vse pi-
semsko-poštne pošiljatve.

Povratni listi (retour-recepisi) se pridevajo
pismu le na izrecno zahtevanje. Za to plača od¬
dajnik 25 vin.

Dopisnice so dovoljene v celem obsegu sve-
tovno-poštnega društva, iste staneje v vse kraje
Avstro-Ogrske in cele Nemčije 5 vin.; v Črnogoro
in Srbijo 5 vin.; v vse druge k svetovno-poštnemu
društvu spadajoče dežele 10 vin.

Dopisnice  s plačanim odgovorom stanejo dva¬
krat toliko kakor navadne dopisnice; dovoljene niso
samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč
tudi v vse dežele svetovno-poštnega društva.

Tiskovine.  Tiskovinam proti znižanim pristoj¬
binam se smatrajo: knjige, mehko in trdo vezane,
slike, karte, objave i. t. d., tiskovine, litografirane
in fotografirane. Zavite morajo biti tako, da se
lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo ob¬
segati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov. Do¬
voljeno je pri cenikih lastnoročno vpisovanje cen
in podpisovanje imen, pri korekturnih polah ko¬
rekturni dostavki tudi na posebnih lističih. Pride-
vati se sme tudi rokopis. V notranjem prometu in
v onem z Nemčijo ne smejo tiskovine prekoračiti
teže 1 kg,  v ostalem svetovno-poštnem prometu
pa ne teže 2 kg.  Nefrankiranih ali pretežkih po-
šiljatev kot tiskovine pošta ne sprejema.

Kot pristojbina za notranji promet Avstro-
Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nem¬
čijo je 3 vin. do 50 g; 5  vin. do 100 g-  10 vin. do
250 g\ 20  vin. do 500 g;  30 vin. do 1 kg.  V vse
ostale dežele svetovno-poštnega društva je za
vsakih 50 g 5  vin.

Vzorci in poskušnje blaga.  Poskušnje blaga se
morajo v vrečice, zavojčke ali zavoje, ki se dajo
odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina.
Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih
drugih pisanih opazk, kakor odpošiljalčevo ime in
tvrdko, naslov prejemnika, tovarniško ali trgovsko
znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter
koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo prese-

33

3

gati poskušnje blaga 30 cm  v dolgosti, 20 cm  v ši-
rokosti in 10 cm  v visokosti, kakor tudi ne teže
350 g.

Pristojbina v notranjem prometu in v onem z
Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 vin. do 250 g,
od 250 do 350 g  za 20 vin V ostalem svetovno-
poštnem prometu 5 vinarjev za vsakih 50 g,  naj¬
manj pa 10 vin.

Ekspresna pisma  morajo imeti jako natančen
naslov in opazko «pr. ekspres». Ekspresna pristoj¬
bina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno
le 30 vin. flko pa naj se vroči pismo zunaj oddaj
nega kraja (mestne proge), zaračuni se za vsakih
7'/ 2  km  1 K vročnine.

Denarne poštne nakaznice , komad po 3 vin.,
do zneska 1000 K mora vsprejeti vsak poštni urad.
Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah
v Avstro-Ogrsko in Lichtenstein se plača za zneske
do vračunši 20 K 10 vin, do 100 K 20 vin., do
300 K 40 vin., do 600 K 60 vin, do 1000 K 1 K.

V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo
Plevje, Priepolje in Priboj) je od denarnih nakaznic
plačati: do 50 K 20 vin., do 100 K 30 vin., do
300 K 60 vin., do 600 K 90 vin., do 1000 K 1 K 50 vin.

V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih
nakaznic: do 40 K 20 vin., za vsakih nadaljnih
20 K 10 vin. V Črnogoro, Srbijo, Turčijo (c. kr. poštne
urade) je plačati do 40 K 20 vin, do 100 K 40 vin.,
do 300 K 80 vin., do 600 K 1 K 20 vin., do 1000 K 2 K.

Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici
v druge zunanje države znaša: za vsakih 25 K
25 vin. — Na Angleško, Irsko, Mehiko, Peru, Ru¬
sijo za vsakih 25 K 25 vin.

Za denarne pošiljatve po nakaznici izven
Rvstro-Ogrske je porabiti «mednarodne poštne
nakaznice*, katerih komad stane 3 vin.

Za brzojavne denarne nakaznice se morajo
poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za
brzojavno odpošiljatev i. t. d.

Zalepke  po 11 vin.se rabijo kakor pisma.

34

Kdor hoče vzeti nazaj navadno pismo iz pošt¬
nega urada pred odhodom ali po odhodu pošte,
mora to naznaniti dotičnemu poštnemu uradu pis¬
meno ter se obvezati, da ostane odgovoren za vsako
škodo, ki bi mogla nastati raditega, ker se je vzelo
pismo nazaj. Ravnotako se lahko premeni tudi
naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve.
Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastno¬
ročno pisan, popolnoma enako se glaseč naslov
in, ako je pismo zapečateno, tudi isti pečat. Pri
priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način
pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list.
Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem
prometu 35 vin., v dežele mednarodngga poštnega
ravnateljstva 50 vin. To se lahko zgodi tudi brzo¬
javnim potom.

Pri brzojavnih poročilih  se mora plačati za be¬
sedo 6 vin. Poslej veljajo tudi brzojavni blanketi
po 2 vinarja Za lokalne brzojave se plača ravno
toliko kakor za druge.

B. DOLOČBE ZR  VOZNO POŠTO.

Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in za¬
vojčke z denarjem, listine z navedeno vrednostjo,
zaveznice in druga pisma brez vrednosti, ki teh¬
tajo nad 250 g,  vozno blago, naj je vrednost na¬
vedena ali ne, do 50 kg,  pošiljatve proti poštnemu
povzetju, vrednostna pisma in poštne zavojčke.

Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti
popolnoma jasen: naveden mora biti kraj, dežela
kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka.

Denarna pisma  se morajo oddajati odprta ali
zaprta; odprta le do teže 250 g  in v vrednosti od
1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za
denarna pisma (komad po 2 vin,) zadostuje zape¬
čatenje z dvema pečatoma: ako se pa rabijo drugi
zavitki, se morajo spravljati denarna pisma v nav-
skrižne zavitke in zapreti s petimi pečati. — Za¬
vita denarna vsota se mora na naslovu navesti
po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih
samo za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za
njegovo vsebino.

35

3 *

Vrednostni papirji,  dolžna pisma, delnice i. t. d.
se morajo vedno zaprta oddati; navesti se mora
njihova vrednost ter naj se zapečatijo s petimi pe¬
čati, ako se porabi navskrižni zavitek.

Voznopoštne pošiljatve  se morajo vsebini pri¬
merno zaviti in trdno zapreti; da se ne more priti
do vsebine, ako se ne odpro ali poškodujejo za¬
vojčki Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce
vrvic i. t. d) se morajo pritisniti pečati v zadostnem
številu.

Vsem voznim pošiljatvam se mora pridejati
poštna spremnica (komad stane 12 vin.) Kupon
poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva
priobčila ter ga sme prejemnik odrezati.

Brez navedene vrednosti se morajo vozno¬
poštne pošiljatve pošiljati tudi v notranjem pro¬
metu. V slučaju, ako se pošiljatev izgubi ali po¬
škoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode
za 3 k£f 15 K, za 5 kg  25 K in za vsak nadaljni
kilogram 5 do 6 K.

5 poštnim povzetjem  smejo voznopoštne poši¬
ljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstro-ogrski
ter bosniško-hercegovinski poštni uradi in do istega
zneska tudi Egipet. Denarni znesek, katerega ima
plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora
navesti odjemnik na obeh naslovih (na zavojčku
in na spremnici) pod zaznamkom: v vrednosti z
besedami: »povzetje . . . . K . . vin.» natančno s
številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v ino¬
zemstvo tudi v veljavi dotične države.

Spremnica za poštno povzetje je različna od
navadne poštne spremnice in stane komad 12 vin.

Ekspresne pošiljatve.  Tudi voznopoštne poši¬
ljatve se dostavljajo na zahtevanje takoj po nji¬
hovem prihodu s posebnim selom naslovniku v
stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno
spremnico se mora razvidno napisati beseda:
«ekspres», ali «s posebnim selom». Pristojbina za
ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne
okraje iznaša 50 vinarjev v slučajih, v katerih se

36

pošiljatve same vroče, v onih slučajih pa, v katerih
se dostavljajo samo naznanila (avizi), 30 vin. Za
pošiljatve v deželne okraje iznaša ta pristojbina
1 K na daljavo 7‘/ s  km.

n □

VAŽNEJŠE DOLOČBE POŠTNE
HRANILNICE.

Med navadnimi uradnimi urami sprejemajo vsi
poštni uradi tudi denar v svojo hranilnico ter da¬
jejo pojasnila glede tega. Vložiti more v poštno
hranilnico vsakdo. Najmanjši znesek, ki ga ta sprejme
je 1 K Večji zneski morajo biti deljivi s 50. Vložnik
sme imeti le eno hranilno knjižico in vrednost ne
sme presegati 2000 K. Vloge se obrestujejo po 3%.

Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se
podpiše s svojim navadnim podpisom v knjižici na
določenem mestu in na nasprotnem potrdilu ter
pove stan, dan in kraj rojstva ter svoje bivališče;
izvoli si tudi lahko «gesIo», to je kako poljubno
besedo, ki mu izpričuje lastninsko pravico, kar pa
napiše le v potrdilu ter si jo sam zapomni. Knji¬
žica je brezplačna. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik
v knjižico, poštni urad pa pošlje vložniku, ako je
vloženo 100 kron še prejemno potrdilo.

Za manjše zneske kakor 1 K so poštne
hranilne karte,  z vtisnjeno desetvinarsko
znamko. Na tako hranilno karto se potem prilepi
še devet desetvinarskih znamk ter se vpošlje pošt¬
nemu uradu kot vloga 1 K. Znesek od 2—40 K se
lahko vzame takoj iz poštne hranilnice, pustiti pa
se mora najmanj še 1 krono v hranilnici za tisto
knjižico. Znesek pod 2 in nad 40 K se mora pri
poštnohranilničnem uradu na Dunaju odpovedati,
na kar se sprejme plačilno nakaznico.

Vložnik lahko zahteva, da se za njegovo vlogo
nakupijo vrednostni papirji; mora pa tudi že tako
vložiti v postno hranilnico in dobi posebno rentno
knjižico.

37

Obresti v poštni hranilnici so proste dohod¬
ninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica
poštne hranilnice je vložnikova nedotakljiva last,
ne more se mu niti vzeti, niti zastaviti, niti za-

J  čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj,
kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki
jih mora pustiti v hranilnici, dokler hoče biti pri če¬
kovnem oddelku.

Natančen pouk o poštni hranilnici se nahaja
v vložni knjižici; natančni pouk o čeku in njega
porabi z vzorcem položnih listov in čekov pa se
dobi brezplačno pri poštnih uradih.

□ □

PLOSKOVNE MEHE.

1 ruska vrsta. 1 067 m

1 angleška milja . 1.609 „

1 morska milja vseh narodov . . . 1.852 „

1 francoska morska milja. 5.556 „

1 geografična milja. 7.420 „

1 danska milja . . 7.532 „

1 švedska milja. 10.688 „

1 norveška milja. 11.295 „

1 stopinja ekvatorja (15 geogr, milj) . 111.300 „

□ □□□

38

KOLKOVNE LESTVICE.

=t VO 00  VO co O

THr <(0  <OtN 00  lO

S I I


I I

^ouor-ocNioo 55

T-l T-l T-H CN LQ

■u

)°S3S88o38oo8 1^

TH CN to CO CN VO o CN X

T- CN CN to JC

_ _Sg

ca g

x/i  55

OOOOOOOOOOOO >°°
cn^vooooPoooPo

- CN to 00 CN VO O =t ca o

< CN CN N "O

S  »u

^£3  CJ

ca >
> >
-n O

o*;
+2  ^
ca cn
> u
js

o.

o

ra

N L

!; *d

< CN tO VO CN 00 LO I LO lio

IMII

i CN LO O CN lO

^383888888888

^ooooooooooc
^rcocNopopopoc

> o

LO 2

^ N
_ ^
g.u

vo .

X 3  0
2  O
ca P
00  LO

> T-(

ca o

N TJ .

5 «

5  o

> o

> CO

:5 >u

OJ

ca >

1/3  w
> >
•oj  co
o 10
s«

g«

ca

o o p O O I O P O O I I I
▼H CN Sr VO 00 ■ I CN sr LO 00 1 1 1

11111

< CN CN CN tO VO OV

888888888888

T-HtOVCOSCNlOGOT-^t^OO

< CN CN CN tO

39

TABELA. ZA PRERAČUNANJE DOMAČEGA IN TUJEGA DENARJA.

40

IZLETNIKE IN TURISTE

opozarjamo na nekoliko najlepših tur in izletov, ki
so na kratko navedeni na tej in na naslednjih
straneh.

Vse poti so markirane in ob njih postavljeni
napisi. Orijentacijske table so v Kamniku, Kranju,
na Bledu, Jesenicah, Boh. Bistrici in na Dovjem.

Izhodišče vsem izletom in turam je Ljubljana
(306 m).

Prva točka posameznim potom je zadnja že-
leznična postaja. — V naših planinah priporočamo
izletnikom in turistom koče „ Slovenskega planin¬
skega društva ", ki so vse dobro opravljene in iz¬
vrstno oskrbovane. Prijetna zavetišča so: Aljažev
dom  v Vratih pod Triglavom, Triglavska koča  na
Kredarici, Vodnikova koča  na Velem polju, Orož¬
nova koča  na Črni prsti, Kadilnikova koča  na Go¬
lici, Prešernova koča  na Stolu, Češka koča  na Sp.
Ravneh nad Jezerskim, Kocbekova koča  pod Ojstrico
in Kamniška koča  na Kamniškem sedlu, Frischaufov
dom  na Okrešlju, Bistriška hiša  v Bistriški dolini
pri Kamniku, koča na Poreznu  nad Podbrdom. V
Trenti v Logu sta dve jako dobri prenočišči in
gostilni pri Cudru (pri Zlatorogu) in pri Zorču.

Šmarna gora  (671 m).  Skozi Tacen n) po „romarski
poti“ 1 */ 2  ure, b)  skozi Šmartno in ob vzhodnem
pobočju skozi bukovje nad Skaručino 2'/, ure.
Od mosta na levo a)  skozi „Kuhinjo“ 1 y 2  ure,
b ) skozi Virkče 2 uri.

Sv. Katarina  nad Ljubljano (730 m):  1. Koseze-
Podutik -Toško čelo-Ravnik-Sy. Katarina (3 ure),
2. Vižmarje-Gunclje-Dvor-Babni dol-Sv. Katarina
(3 ure). 3. Medvode-Preska-Sv. Marjeta ali Sv.

41

Jakob-Sv. Katarina (3 V? ure). S Sv. Katarine na
Grmado  (900 m)  1'/, ure in dalje na Osojnik  (800 m)
n v Škofjo Loko (3 ure).

Rašica  (641 m).  Od postaje na Ježici čez savski
most in na levo ob Straži ali od Trzina mimo
Habaškega gradu 2’/ 2  do 3 ure. Obsežen razgled.

Sv. Trije Kralji  ali Vrh  (886 m). Z Vrhnike skozi
Podlipo in Smrečje 4 ure. Nazaj skozi Rovte v
Logatec 1 ] / 2  ure.

Laze: a) Janče (195 m, 2 l j t  ure)-Štanga-Litija (3 ure).
b)  Zagorica  (Vegov rojstni dom) - Cicelj (818 m)~
Sveti Miklavž-Kresnice. 5 ur.

Kresnice (251 m): 1. Janče  (793 m) 3 ure. 2. Lim¬
barska gora  (773 m) 4 ure.

Zagorje: L Kam  (1219 m) 3 ‘/ 2  ure. 2. Sv. Gora
(849 m) 3 '/ 2  ure. 3. Sv. planina  (985 m) 3 ure.

Trbovlje (214 m): Kum  (1219 m) 3 ure. 2. Mrzlica
(1100 m) 2 1 /„ ure. 3. Sv. Planina  (985 m) 1 '/ 2  ure.

Hrastnik (210 m); 1. Kum  (1219 m). 2 '/ 2  ure. 2.
Mrzlica  (1100 m) 3 ure. Hausenbichlerjeva koča.

Preserje: Krim  (1106 m) 3 ure. Povratek skozi Iško
vas, Ig na Škofljico 4 ure.

Borovnica: a) Pekel  (1‘/a ure, slapovi, b)  Poko-
ji šče~Begunje - Cerknica  3‘/ 2  ure. Cerkniško jezero.

Rakek: Škocjanske jame-  Cerknica 4 ure. Cerkniško
jezero, Planina, Malograjska (Planinska) jama,
Mali (Planinski) grad. Znamenite jame, doline in
razvaline.

Postojna: Postojinska jama-Predjamskigrad (507m).
Z vozom 1 uro, peš 2 '/. 2  ure. — Veliki Javornik
(1270) m 2 L, ure. — Z Razdrtega čez Sv. Hijeronim
in čez Plešo (1162 m) na Nanos  (1300 m) 2j„  ure.

Divača (437 m): Divaška vilenica  (cesarjeviča Ru¬
dolfa jama) 15 minut od postaje. Prekrasni kapniki.
Vstopnina za vsako osebo 1 K, člani «SIov. plan.
društva* z izkaznico plačajo polovico.

Kamnik: Bistriška dolina:  Stahovica (peš 1 uro,
gostilna pri K. Prelesniku) - Hudo polje - Klanec -
Kobilica-Kraljev hrib (lovska kočaj-Kopišča (lo-

42

garska koča) - Predoselj (priroden most, slap) - izvir
Bistrice  (3 ure). Tu turistovska hiša. Odtod na
Kamniško sedlo  (1921 m, Kamniška koča, 3 ure).
Prav lahek in krasen prehod na Štajersko.

Iz Stahovice: 1. K Sv. Primožu  (845 m, 1 uro),
odtod na Malo Pianino  (1507 m) in dalje na Vel.
Pianino  (1555 m; najvišji vrh Njivica 1668 m;
blizu lovska koča; 3 ure) Na Vel. in Mali planini
je dobiti mleka, sira, masla in žgancev. 2 Na
Krvavec  (5 ur, 1853 m). Lahko dostopen, obsežen
razgled.

Škofja Loka: 1. Iz mesta čez Gabrovo na Lubnik
(1027 m, 2 uri). Obsežen razgled. Povratek mimo
Zalubnikarja skozi Sotesko v Staro Loko (1 ‘/ 2  ure).

2. Od železnične postaje čez Planico ali iz Stare
Loke čez Trnje, Križno goro k Sv. Joštu  (3 ure).

Kranj: Šmarjetna gora  (665 m) 3 /, ure. 2 Sv. Jošt
(860 m) 2 uri. S postaje Sv. Jošta na vrh 1 1  , ure

3. Kokrska dolina:  Tupaliče-Kokra-Fuchsova
fužina-deželna meja (23 km od Kranja )-Jezersko
(898 m); gostilni pri F. Muriju [Kazino] in pri
Štularju. Od Murija do Češke koče  na Spodnji
Ravneh (1600 m) 3 ure.

Iz Kokre na Kokrsko sedlo (Zoisova koča) in od¬
tod na Grintovec  (2559 m). Od koče po starem,
najlažjem potu. Oprava turistovska.

Radovljica: Kamna gorica  (1 ure). Več potov,
najlepši čez Gor. Lipnico. Izvrstne postrvi.

Lesce: Begunje  (Poljče)- Begunjščica  (2068 m, 6 ur).
Krasne cvetlice. Turistovska koča. Z Begunjščice
nazaj čez planino Zelenico, Jezerca in skozi Zavrh
na železnično postajo v Žirovnici ali pa po za¬
znamovani stezi na Ljubeljsko cesto ter čez Ljubelj
v Tržič. — Obleka turistovska.

Žirovnica: Skozi Moste na Stol  (2239 m), 5 ur.
Prešernova koča. Nazaj čez Belščico v Žirovnico
ali na Javornik (4 ure). — Oprava turistovska.
Javornik: Čez Dobravo v Vintgar  do Žumrove go¬
stilne 1 ’/ 4  ure in odtod na Bled  (1 ura).

Jesenice: Na Golico  (1836 m). Do vasi Pianine
(1000 m) 5 četrt ure (gostilna «pri Kopišarju*) in

43

odtod še 2 'j 2  ure na vrh. Tu Kadilnikova koča-
Konec maja in junija krasno cvetje, posebno ključki
(narcise), murke.

Dobrava: V Vintgar  mimo Šuma (Radovinskega
slapa)

Bled: Okoli jezera 1 */ 2  ure hoda Blejski grad (604 m),
Blejski otok (cerkev iz 17. stoletja). — Z Bleda:
a)  Skozi Zagorice in Žaleče na Selo, mimo grička
Strgalnika do Save in čez most pod vrh Hom na
Kupljenik  (1 1 ! s  ure, 648 m, krasen razgled) in na
Babji zob (1 uro). Nazaj čez Bohinjsko Belo ali
pa po Jelovici na Brda in čez Lancovo v Ra¬
dovljico. b)  Skozi Bohinjsko Belo na Babji zob
(2 uri), c) Iz Zake ob jezeru na velerazgledno
Osojnico  (1 uro, 759 m), d)  Na Pokljuko.  Skozi
Grad na Rečico, mimo Grimčic v Zgornje Gorje
in preko Krnice mimo strmih pečin. Konec Po¬
kljuke »Pokljuška luknja* (kupola, okno in prižnica).
Nedaleč »Mrzli studenec* in lovska koča nadvoj¬
vode Ferdinanda. Nazaj preko Ribščice na Rečiško
planino ter skozi gozd v Krnico in naravnost v
Zako ob jezeru ali čez Slamnike na Bohinjsko
Belo. c) V romantični Vintgar  in k Šumu  (slapu)
mimo Rečice in skozi Gorje ali čez Sv. Katarino
in Zasip. Skozi Vintgar teče Radovina, ki izvira
iz Spodnje Krme pod Triglavom. V Vintgarju iz¬
vrstna Žumrova gostilna. Povratek na Bled ali
peš čez Dobravo na Javornik ali z železnico na
Jesenice.

Boh. Bistrica: Boh. Jezero. Slap Savice  (1 uro od
konca jezera). Planinski hotel »Zlatorog*. Črna
prst  (1843 m); na planini pod Liscem Orožnova
koča.  Črna prst pravi planinski vrt. Rudnica  (947 m,
krasen razgled po Bohinju). 1 1 / ?  ure. Srednja vas
(Ribniška Soteska, Stritarjev razglednik) 1 ’/ 4  ure.

Z Boh. Bistrice skozi Fužine in Voje na Velo polje
(7 ur; Vodnikova koča) in odtod na Kredarico
(3 ure). Glej dalje Dovje-Mojstrana.

Podbrdo (524 m ): Porezen  (1631 m). 3 ure. Pla¬
ninska koča. — Črna prst  (1845 m) 3 1 / 2  ure.

Tolmin (201 m): Krn  (2246 m). 7 ur. - Matajur
(1641 m) 7 ur.

M

Dovje-Mojstrana: 1. Vrata  (slap Peričnik, 40 m
visok, 5 četrtin ure). Aljažev dom  (3 ure; 10C0 m;
izvrstna gostilna, izborno prenočišče, vodovod,
kopališče). Od Aljaževega doma čez Luknjo (1779m)
v Trento  (5 ur). V Trenti prenočišče Slov. plan.
dr. Iz Trente čez prelaz Mojstrovko v Kranjsko
goro (5 ur) 2. Ko/ - K redarka  (7 ur); Triglavski
dom,  (2515 m) Od doma 1 uro na vrh Triglava
(2865 m), Aljažev stolp , (Staničevo zavetišče). 3.
Krma-Kredarica  (8 ur; dalje kakor pod 2). V
Šmerčevi in Klinarjevi (Požgančevi) gostilni v Moj¬
strani vodniki. Za.Kredarico oprava turistovska.

Kranjska gora: a)  Dolina Pišnica  z jezerom (3 ure)
b)  Prelaz Mojstrovke (1616 m) - Trenta  (izvir Soče).-

Rateče (hotel MangarVpri Jelenu): a) Planica-Ha-
diža (izvir Save Dolinke pod Pončo 3 ure), b)
Klanški  (Belopeški) jezeri  (do prvega 3 /, ure, do
drugega 1 uro). Divjeromantično. Pogled na Man¬
gart (2678 m). Od novega postajališča «Bela peč»
tudi lepa, jako zanimiva pot do jezera.

NEKAJ IZLETOV IN TUR NA KOROŠKEM.

Podroščica-Št. Jakob: Lese-Kladje- Golica  (Ture,
ves čas razgled).

Bistrica: 1. Sveče-Podgorje-Št. Jakob v Rožu
(2 uri). 2. Hodiše jezero - Ribnica ob Vrbskem je¬
zeru (3 ure). 3. Sveče-Suha dolina-Sedlo Kočna
(3 ure); odtod: a)  na Golico  (2 uri), b)  čez Pianino
na Jesenice (3 ure), c)  čez Javorniški rovt na Ja¬
vornik (3 ure).

Podgorje: Zajčji dol (Zečji dol)-Podgorsko sedlo-
Golica  (4 ure).

Žihpolje: Čez Dravo-Borovlje (1 uro).

Vrba (ob Vrbskem jezeru): Št. lij - St. Jakob ob Rožu
2 ‘/, ure).

Rebrca: Vas Reberca - Stara gora-Škotov stan-
Klanška ravan -Ojstrc  (Visoki Obir, 2141 m, 5 ur).

Miklavčevo: Vas Reberca-Klanška ravan- Ojstrc
(Visoki Obir, 5 ur).

45

Globasnica v Podjunski dolini ali Šmihel (žel. po¬
staja Pliberk na juž. žel. ali Gosla vas na lok.
žel.)-Peca (2114 m, 4*/ 2  ure).

Zahomec pri Zilski Bistrici-Bortolski prelaz-Zn-
homska planina  (1816 m, 3 ure).

Zilska Bistrica - Bistriška dolina (3‘/. 2  ure)-Ojstrnik
(2035 m).

Žabnice: 1. Sv. Višarje (1792 m, 4 ure)-Lovec
(2079 m, 1 uro). 2. Bortolo - Bortolski prelaz- Za-
homska planina  (1816 m, 2'/ a  ure). 3. Skališka
plani la-Zahomska planina (2 */ 2  ure) - Bistriška
planina (pol ure)-Blaška dolinica (pol ure)-Go¬
riška planina in Ukovski vrh (1 uro).

Ukve: 1. Zahomska planina (2 */ 2  ure). 2. Bistriška
planina (3 '/ 2  ure).

46

Strokovni del

«Bogataš naj je brat tega,
katerega ni obdarila usoda bo¬
gato; kdor dela za korist do¬
movine z umom in duševnimi
močmi, naj je brat tega, kate¬
rega kinčajo žulji poštenega
dela.»

Jindfich Fiigner.

SOKOLSKE KORAČNE PESMI.

POHOD SOKOLOV.

Fr. J. Pelz.

Ko oče-dom zakliče nas,
ves zarod vdani svoj,
tu silna roka Sokola
pozove vrage v boj.

Saj nam srce ne trepeta,
za geslo Sokol žitje da,
za geslo sveto svoje to:
Za narod, rodna tla!

49

4

Le bodi, bratje, vsak junak
za dom, za jezik svoj,
to bodi jasni nam ponos,
za njega verno v boj!
Potem vzžarijo prosti dni
in naši krasni zlati sni,
kot jasno solnce v večni čas
prostost nam splameni!

SOKOLI, NRPHEJ!

Prochdzka.


-—!—{—•-—j  1-! H—h

—■d: .  »

i l

Hej, So-ko-li - či Ig na - prej! Pot

§*§=

-rf-« • • -

rav - na na - ša ni - ma mej, tu na - ših sil ■ je

#te

m

m


i


sre-da! Pod solnce dvi-gaj se pogled in

>- „ , //

m


Tl

smel in prost nam bo-di let, saj na - rod naš nas

gle-da, saj na - rod naš nas gle-da! Gle-da!

50

Hura, naprej preširno v dalj!

Kot vihra bodi naš naval,
kot strele sila jaka!

Pa ako pot nam daleč gre,
če težke naša so ceste,

[:saj narod nas naš čaka!:]

Odkrito misel, krepko dlan!

Ko nam zasije čina dan,
na delo roka vsaka!

Ne upi sanj in sanj sladkost!

Le jasnih misli je prostost,

[: ki jo naš narod čaka !:]

Le jačimo duha, svoj stas!

Le lastna sila dvigne nas,
v njej vseh moči je sreda!

Pred njo izgine medli mrak,
da prost bo dom in prost bo vsak,

[:dokler nas narod gleda!:]

Sestavil Ferd. Polensky,
poslovenil Vojeslav Mole.

POHODI ZA  ROGOVE.

51

52

w v  * • Sšš

• •

2=J-

r —i — • • •  • ^—•-—• —-

ara • - — ^ C=L “* -

i

BOBI

53

O VEČNOSTI IN SPLOŠNOSTI SO¬
KOLSKE MISLI.

Sokolska mfSel je vedno premišljevanje, večno
stremljenje po vsestranskem spopolnjevanju, so¬
kolska misel je večna težnja po telesni
narodnostni, nravstveni in demokratični
vzgoji.

Kdo bi ne hotel biti krepak in močan:  z
močjo množimo v sebi življenske zmožnosti, po¬
daljšamo si življenje, ohranjamo si krepko mišičje
in zdravo živčevje, ne potrebujemo lekov, niti
bolnišnic, niti hiralnic. Zadovoljni in tako rekoč
zdravi umiramo, ko se je stekla v sivi starosti nit
življenja.

S telesno močjo in zdravjem je združeno delo
in z delom pomagamo množiti osebno in s tem
narodno premoženje, z zdravjem pa varujemo sebe
in s tem narod pred nepotrebnimi izdatki.

Telesna moč je pa tudi predpogoj telesne le¬
pote, telesna vzgoja je edino zdravo in naravno
sredstvo za dosego lepe, somerne zunanjosti. Te¬
lesne kreposti navadna posledica je tudi duševna
krepost, vez med telesno in nravstveno vzgojo je
kaj ozka.

Ta težnja je večna. Zgodovina nam dokazuje,
da je ljudstvo in gotove dobe (srednji vek) opustilo
začasno te težnje, toda kmalu so spoznali svoje
blodne poti, poiskali so si novih potov in smeri
razvoja v zgoraj omenjenem smislu in na teh
vztrajajo in bodo vztrajali večno, ker to so pota
napredka.

54

Na podlagi globokega narodnega  čustvo¬
vanja je Tyrš zgradil sokolsko organizacijo za Čehe
in vse Slovane in sicer v dobi najhujšega zatiranja
slovanskih narodnih in demokratičnih teženj.

Sokolstvo naj bi vzgajalo svoje člane za ob¬
rambo teh načel. Hočemo, da je narod v svoji
celoti močan, svoboden in srečen. Branimo, kar je
naše, najsi bo to gmotno premoženje ali duševne
plodove. Najlepše, najčisteje, najbolj plemenito
izmed vseh narodnih društev je izraženo narodno
čustvovanje v Sokolstvu.

Nravne,  odkritosrčne in vztrajne ljudi hočemo
imeti, ljudi s pogumom in nezlomljivo voljo. Može
načel, značajnosti s strogo in zavedno sokolsko
vztrajnostjo čemo videti v naši združitvi.

Obračamo se na vse stanove, na može
in žene.  Narod se sestavlja iz vseh stanov in vsi
ti naj delajo v bratski ljubezni v okviru sokolstva
za to, kar nam je vsem skupno dobro, pravo, sveto,
Sodimo vrednostno posameznika edino po njegovih
notranjih vrlinah. Če priložimo k skupnemu delu
skupno roke brez stanovskih predsodkov, najde
vsak stan znotraj te zdrave in srečne narodne
celote tudi srečno rešitev stanovskih in osebnih
koristi. Dobremu uspevanju sokolskega dela je
izobraženec ravno tako potreben, kakor kmet,
delavec, obrtnik, trgovec i. t. d. Ljudski, demo¬
kratični smo.

Sokolsko delo je treba tako urediti, da delajo
vsi odbori, vaditeljski zbori, izobraževalni sokolski
odseki pod vtisom večnosti in neumrljivosti so¬
kolske misli.

Tgršev vinograd potrebuje prav mnogo de¬
lavcev, ki neprenehoma oživljajo in širijo njegove
nauke, ki neprestano razmotrivajo o novih potih,
kako naučiti druge, da spoštujejo sokolsko misel
v svojih dejanjih. Zato je škoda za vsakega de¬
lavca ; v vzornih društvih in župah mora biti za
vsakega odstopivšega sokolskega misijonarja pri¬
pravljen takoj drug oznanjevalec, ki prevzame
dedščino njegovega dela

55

Večnost sokolske misli zahteva, da sprejemate
sokoli vsakega kot rojenčka v svoje naročje, mu
stojite ob strani v otroški dobi, ga vodite v mla¬
deniških letih in ga pozneje povabite v krog
sokolskih delavcev. Če bi pa to ne šlo, skrbite za
to, da vam ostane tudi v poznih letih zvest brat,
ki goji žive stike z sokolskim društvom.

Bratje, kličem in poživljam vas, sokolska
misel bodi zvesta in neločljiva sprem¬
ljevalka vsake-mu Slovencu od rojstva do
groba!

Če bi pa bile vaše moči preslabe za sestavno
ureditev društvenega dela v tem smislu, vendar ne
smete nikdar pustiti zunaj svoje šole mladine od
14,—18. leta! Tu je tvarina mehka in prožna, zdaj
se stvarjajo lepa telesa, zdaj pretvarjaj duševno v
smislu sokolske naloge. Kar dosežeš zdaj, ostane
neizpremenjeno do groba Ne boj se napornega
dela z naraščajem, ravno tu ti prinaša tvoj trud
trajne plodove, ki so za večnost sokolske misli
največ vredni,

Sokolska misel je splošna in bo zmagala takrat,
kadar se bodo k njej priznavali vsi stanovi in tudi
slovensko ženstvo. Med to je treba zanesti sokol¬
skega duha, to je še prav posebno potrebno so¬
kolske vzgoje. Potrebujemo novega ženskega za¬
roda, nov sokolski tip slovenske žene, ki bo med
ženstvom po moškem vzoru organizoval sokolsko
delo, bo okrepil Slovence fizično, nacijonalno,
nravstveno in v demokratičnih načelih. Če to do¬
sežemo, smo izven nevarnosti.

dr. P. (Ljubljana).

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a

OB PETDESETLETNICI NAŠE BUD¬
NICE „ NAPREJ, ZASTAVA SLAVE!"

V šestdesetih letih preteklega stoletja je štu¬
diral na cesarskem Dunaju mlad slovenski pravnik.
Marljivo se je bavil s svojo pravoslovno stroko,
kar pa mu je preostajalo prostega časa, ga je

56

vsega posvetil svoji ljubljenki — glasbi. Ljubezen
in veselje do nje je prinesel že od doma, to ve¬
selje zanjo sta mu poglobila kot dijaku v Ljub¬
ljani znana naša skladatelja Gregor Rihar in Mašek,
kot dijaku v Trstu pa nadarjena laška skladatelja
Ricci in Sinico. In glasbi je ostal zvest tudi kot
visokošolec in sploh vse svoje življenje do sive
starosti. Na Dunaju je neutrudno zahajal v dvorno
knjižnico, prebiral ondi partiture najslavnejših sve¬
tovnih oper, operet in drugih skladb; tam je izpi-
saval, delal si beležke, tam si širil svoje glasbeno
obzorje kakor tudi pri koncertih in gledaliških
predstavah. Tako se je vestno in trudoljubno pri¬
pravljal mladi Slovenec, da tudi sam postane skla¬
datelj in obenem pevovodja in dirigent. Kdo je bil
ta mož! Podjedov Martin — Davorin Jenko, doma
iz Dvorjan pri Cerkljah, kjer se je porodil dne 10.
novembra 1. 1835.

Za petje in za glasbo ves navdušeni Jenko je
delal na to, da so leta 1859. na Dunaju osnovali
»Slovensko pevsko društvo*. Veseli pevski četi pa
je bilo treba učitelja, vodnika, dirigenta. To častno
pa tudi odgovorno in težavno mesto so poverili
Davorinu Jenku, ki so ga vsi poznali kot veščega
glasbenika. Imeli so pri tem prav srečno roko. Z
nenavadno vztrajnostjo se je polotil mladi Jenko
naložene mu naloge. Vežbal in vežbal je pevce,
uril jih, odpravljal nedostatke. Pa je nastopil ž
njimi javno, in uspeh ni mogel izostati. Vse^se je
čudilo izurjeni Jenkovi pevski četi, katero je'vodil
on od uspeha do uspeha, od zmage do zmage.
Kako bi moglo biti drugače? Jenko je bil vrl učitelj
svojim pevcem, ti pa so mu tudi zaupali in se za¬
nesli nanj kakor vojaki na izkušenega vojskovodjo.
Ali se more potem poizkus ponesrečiti?. Ne.

Res, bili so to časi pravega narodnega na¬
vdušenja, časi idealne domovinske ljubezni, ko je
zahajala dunajska slovenska družina h koncertom
in veselicam, pri katerih je prepeval vrli Jenkov
zbor. Ti koncerti in veselice so se prirejali na¬
vadno v dvorani «Zum goldenen Sieb» in «Z um

57

Lothringer*. Poleg Slovencev so se jih udeleževali
tudi Hrvatje, Srbje in Bolgari; bila je torej na njih
zbrana vsa jugoslovanska družina. Včasih je doSel
k prireditvam tudi slavnoznani Srb Vuk Stefanovič
Karadžič, mož, ki je prvi zbral divne srbske na¬
rodne pesmi in seznanil ž njimi vso Evropo.

Na vzporedu Jenkovih koncertov na Dunaju
so bile vedno izbrane točke. In ti koncerti so po¬
kazali, da Jenko ni samo izvrsten pevovodja,
temveč tudi spreten skladatelj. Od časa do časa
so pevci zapeli tudi kako Jenkovo skladbo, n. pr.
,.Hej, rojaki", ,,Pobratimija“, „Strunam“, „Mornar“.
V istem času ali pozneje je Davorin Jenko zložil
še tele slovenske pesmi: „Za slovo", „Kam?“,

38

,,Dve utvi", „Slabo sveča je brlela", ,,Na tujih tleh",
„Zdravica“, ,,Raja“, ,,Tiha luna", „Lipa“, ,,Vabilo",
„Molitev“, „Mi vstajamo 1“ in „Na grobih". Jenkov je
tudi napev narodne popevke „Kje so moje rožice?"

Najbolj pa se je proslavil Jenko s svojo budnico
„Naprej, zastava Slave!“ Kako so nastale ;nje

DAVORIN JENKO

besede, kako nje napev. Obenem z Davorinom
Jenkom je na Dunaju študiralo več nadarjenih in
narodno zavednih mladih Slovencev, n. pr. Simon
Jenko, Meden, Janez Mencinger, Jožef Poklukar,
Karel Savnik, Tine Zarnik in drugi. Napravljali so
večkrat skupne izlete v lepo dunajsko okolico. Za
te izlete so želeli imeti navdušeno narodno ko¬
račnico. Tiho je poslušal to željo Simon Jenko, že

59

pevec na glasu, zamislil se je in iz njegovega toli
rodoljubnega srca so privrele navdušene, domo¬
ljubja polne besede pesmi,,Naprej, zastava Slave!“
In kdo drugi naj zloži tej pesmi napev kakor
Simona Jenka bližnji rojak, naš Davorin Jenko.
Res, Davorin poizkusi dati pesmi napev v obliki
koračnice. Pa ne gre in ne gre. Dne 16. maja —
1. 1860 — pa bere v nemškem časopisu „Freie
Presse“ članek, ki je psoval in grdil Slovane in
Slovence in imenoval njih jezik ,,jecljanje otrok".
Članek tako razjari Davorina, da vrže list od sebe,
plača in odide. Na ulici pa začne v sveti jezi sam
zase peti In kaj je bilo to petje? Kakor odmev
lepe narodne pesmi, katero je slišal nekoč kot
otrok popevati daleč tam na jugu v svojem do¬
mačem kraju. To petje je bilo -- napev našega
„Napreja“. Jenko je šel v „Prater“, zavil v go¬
stilno „Zum Hirschen" in tam zapisal to, kar je
preje sam zase pel. Tako je nastal napev našega
,,Napreja“, kakršnega poznamo še danes.

Prvič so zapeli Jenkovi pevci „Naprej“ pri
besedi ..Slovenskega pevskega društva 1 '; beseda
se je vršila v dvorani „Pri Sperlu“ dne 22. oktobra
1.1860 v navzočnosti mnogoštevilnega slovanskega
občinstva. Njeni glasovi so množico kar elektri-
zovali. Odobravanju ni bilo ne konca ne kraja.
Takoj se je pesem raznesla po vsem Slovenskem
in postala malodane narodno blago. Priljubila pa
se je tudi ostalim slovanskim narodom. Posebno
Čehi in Hrvatje niso poznali slavnostne prilike,
pri kateri bi je ne bili zapeli; ruske vojne godbe
so svirale to pesem pri vhodu v Plevno, Sofijo,
Kars.

* * *

Tiste čase je nastopil med Srbi mlad, na¬
darjen glasbenik — Kornelij Stankovič. Pričako¬
vali so po pravici Srbi, da postane Stankovič na
glasbenem polju to, kar je bil Vuk Stefanovič
Karadžič na slovstvenem. Lotil se je harmonizacije
srbskih narodnih pesmi, ki so mu vrlo uspele. Pa
preden se je mogel razviti, ga je zalotila smrt.

60

Mlad je legel v grob. Usojeno pa je bilo, da na¬
daljuje Slovenec Davorin Jenko to, kar je započel,
česar pa ni mogel dokončati pokojni Stankovič.

Davorin Jenko dobi namreč leta 1863. službo
pevovodja pri pravoslavni občini v Pančevu na
Ogrskem Kar je začel tako uspešno na Dunaju
med Slovenci, to nadaljuje še uspešneje sedaj med
našimi brati, med Srbi. S svojimi pevci prireja be¬
sede, za katere tudi sam zlaga srbske pesmi. Tako
nastanejo razni napevi, ki se mahoma prikupijo
Srbom in postanejo takorekoč narodni; n_ pr. ,,Bo¬
govi silni“, „Sabljo moja dimiščijo", „Što čutiš,
Srbine tužni“, „Medju bratom" in druge. Ime Jen¬
kovo se po teh lepih pesmih hitro uveljavi in za¬
slovi med Srbi, kjer je našel naš Davorin drugo
svojo domovino.

Bil je Davorin mož na svojem mestu. Kaj
torej čuda, da ga leta 1865. pozove „Beogradsko
pevačko društvo" v kraljevi Beligrad za svojega
pevovoda, kaj čuda, da ga 1. 1871. pozove ravna¬
teljstvo kraljevega srbskega gledališča za kapel¬
nika in kompozitorja. Na tem odličnem mestu raz¬
vije Jenko vse sile velikega svojega glasbenega
talenta in postane preporoditelj narodne srbske
glasbe.

Celih 32 let je deloval Davorin Jenko pri gle¬
dališču kot kapelnik in skladatelj V tej dolgi dobi
je zložil za gledališče in za pevska društva nad
200 pesmi in pet overtur za orkester, namreč:
„Kosovo“, „Milan“, „flleksander“, ,,Srpkinja“ in
„Djido“. Priredil je tudi nekaj melodramov in opero
..Vračara ili Hrka baba".

Srbsko narodno himno je zložil 1. 1872. za
slavnostno predstavo, katera je bila v gledališču,
ko so proglasili pokojnega kralja Milana, takrati
že kneza, za polnoletnega.

Ne Slovencem, temveč Srbom je posvetil naš
Davorin večino svojih glasbenih del. Med Srbi je
osivel v neprestanem trudu, da čim bolj obogat
njih glasbeno književnost. Ali naj se poloti ob tem

61

dejstvu zavist našega srca. Ne, iz dna duše se ve¬
selimo izdatnega, plodonosnega Jenkovega delo¬
vanja med brati Srbi, ponosni smo celo, da je naš
Jenko preporodil srbsko glasbeno umetnost in jo
obogatil s tolikimi in itoiikimi deli"Med brati ni,
zavisti.

* * *

rjOsulo se je teme našemu Davorinu s snegom
belih las. Napočila so mu stara leta. Prijetna
starost, prijeten počitek po tolikem delu.

Svojo mladost, svojo moško dobo in celo
svojo starost je žrtvoval Davorin svoji ljubljenki,
zvesti spremljevalki svojega življenja — glasbi.
Med nami je začel svoje delovanje, med Srbi ga
je nadaljeval. In danes lahko z veseljem gleda na
lepe in velike uspehe svoje glasbene delavnosti.
Ponašamo in navdušujemo se z njegovimi sklad¬
bami mi, njegovi rojaki, ponašajo in navdušujejo se
ž njimi Srbi. Saj je Jenko eden tistih skladateljev,
ki je s srečno roko našel pristni vrelec vse glasbe,
to je: narodne glasbe. Poglobil se je v narodno
pesem, v njene napeve, v katerih je toliko izvir¬
nosti, toliko srca, toliko iskrenosti. Svojo umetno
pesem je povzel po narodni. Skratka : pel je vedno
iz srca, zato pa so šle njegove pesmi občinstvu
vedno v srce. V narodu koreninijo njegove skladbe,
narodu jih je poklonil, z narodom bodo živele in
v njih bo živel tudi sam.

Mnogo njegovih, slovenskih, [kakor^ srbskih
pesmi je ponarodelo. Najlepše priznanje za skla¬
datelja. Nobena pa se ni tako omilila, nobena se
tako razširila, kakor njegov „Naprej“. Pojemo jo
mi, Jenkovi rojaki, ki imenujemo Triglava svojega
očeta; odmevali so ob njenih zvokih zidovi belega
Zagreba in kraljevega Belegagrada; kadar jo čuje
Bolgar, se spomni osvoboditeljnih čet, katerim na
čelu so stopale godbe, igrajoč „Naprej“ in ozna¬
njajoč dneve svobode; „Naprej“ je dragi znanec
zlati Pragi in pod staroslavnim Vavelom, v po¬
nosnem Lvovu, in ruski Varšavi so se že orili nje¬
govi glasovi, ki so se razširili tja do Petrograda

62

in do matuške Moskve. Ves slovanski svet jo
pozna in poje našo budnico, vse se navdušuje ž
njo Taka čuda dela tvoja pesem, Davorine. Kako
ti je pri srcu, kadar jo premišljaš, zmagoslavno pot,
ki jo je hodila in jo hodi med Slovani _ tvoja
pesem? Gotovo sladko, neizrečeno sladko. Škoda,
da ni doživel zmagoslavja te pesmi tudi njen pevec,
tvoj pobratim Simon Jenko.

Se enega ne smemo pozabiti: med Srbi je de¬
loval Davorin, srce pa mu je ostalo vedno zvesto
dragi zemlji slovenski. Ko je bival še v Belem-
gradu, je vsako leto prihajal na počitnice v ljub
svoj rojstni kraj, v lepo gorenjsko Cerklje Lju¬
bezen do doma ga je vodila zopet in zopet v
Cerklje, in ljubezen do dveh zvestih prijateljev, ki
sta bivala in delovala ondi. To sta bila: Andrej
Vavken, nadučitelj v Cerkljah, Jenku od. mladosti
prijatelj in_ dobrotnik, ter Anton Golobič^ 'župnik v
Cerkljah. Ž njima skupaj je hotel prebiti stara leta
in je zato celo kupil v Cerkljah malo hišico. Pa
pomrla sta, Davorinu se je stožilo, prodal je hi¬
šico — samo v podstrešju si je izgovoril malo so¬
bico — in se ob svoji upokojitvi naselil v beli
Ljubljani, da ondi, v srcu Šlovenske opazuje, kako
se giblje mladi rod. i

fF' Davorin Jenko je Sokolom začrtal s svojim
življenjem in delovanjem pot, po kateri jim je ho¬
diti. To je pot dela, in pot, ki jo odmerja ljubezen
do doma. Stopajmo po tej poti, Sokoli, potem nam
ne izostane tudi uspeh, kakor ni izostal pri Jenku
in temu ali onemu bo usojena celo taka prijetna
starost, kakor jo je doživel on. Plodonosno bo
naše življenje, ako sledimo Jenku v veselju do dela
in pa v čistem domoljublju, kateremu je dal tako
mogočnega duška v svojem nesmrtnem spevu:
„Naprej, zastava Slave!"

JHakso Pirnat (Kranj).

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n

63

STANKO VRAZ (* 1810, f 1851).

«Domovina meja,
polna solnčnih žarkov,
mati si sokolov,
mati si junakov.

Vedno sokolove
sinke vid’la zdrave!
Nad teboj izišle
zvezde, polne slave!»

Stanko  V raz.

(Djulabije, III.)

Tisti Slovenec, ki bo velika Slovaka Kollarja
in Šafarika imenoval «uskoka», ker sta pisala
češki,  ki bo Ukrajincu Gogolju očital apostat-
stvo, ker je pisal velikoruski — tisti naj imenuje
Vraza «uskoka», ker je, doma v štajerskih  Slov.
Goricah, postal hrvatski  pesnik, literat.

Naj ga imenuje — mi Sokoli zremo v bodoč¬
nost in slušamo moderne besede: «Slovenec sem,
a kdo je boljši Hrvat nego jaz?» «Hrvat sem, a
kdo je boljši Slovenec nego jaz?» Evo nam Vraza!

Stanko Vraz je bil «Ilir». Gajevi Ilirci so videli,
kakor vidimo dandanašnji, v Slovencih, Hrvatih in
Srbih en narod. Kak naj bo to «uskok», kdor
ostane v tem svojem  narodu?

Stanko Vraz se je narodil dne 30. junija 1810
v Cerovcu občine žeravinske blizu Ljutomera na
Štajerskem. Na mariborski gimnaziji je bil sošolec
Miklošiču, ki je bil z istih krajev doma. Tudi na
graški univerzi (izza 1. 1830) sta bila tovariša,
vendar so njuna pota rano šla narazen. Marljivi
Miklošič je solidno napredoval v šolskih naukih,
a Vraz se je rano izgubljal v izvenšolskem zani¬
manju in v slovanskih  študijah, tako da cilja
svojih študij ni dosegel nikoli. Pač je še 1. 1838.,
ko se je preselil v Zagreb, imel namero, tu na¬
daljevati jus, a ta namera se je spričo njegovega
pesniškega zanimanja in spričo razmer, v katere
je prišel, morala izgubiti kakor v pesku. V Za¬
grebu je bil študent, literat, izza 1. 1842. urednik

64

prvega jugoslovanskega literarno - kritičnega in
leposlovnega lista «Koia», kakor ga izdaje zadnja
leta zopet «Matica Hrvatska*. Leta 1845. se je
potegoval za stolico hrvatskega jezika in knji¬
ževnosti na pravoslovni akademiji v Zagrebu, da
bi se potem mogel «laže kretati kot pisatelj*; dasi
bi o književnosti  bil mogel kritično govoriti
le Vraz, vendar ni dobil stolice on, ampak do¬
tedanji tajnik «Čitalnice», Babukič. Vraz se je sedaj
trudil, da bi postal tajnik «Čitalnice» in s tem oživil
delo »Matice*, ki je bila takrat še v okviru »Či¬
talnice* kot nekak njen odsek. Pri tej konkurenci
je odločeval antagonizem med literatom Vrazom in
političarjem Gajem; zato sta bila tajnikoma izbrana
dva, Vraz in Užarevič, vsak z 200 fl. letne plače,
in sicer tako, da je bil Vraz tajnik Matič in. To
je bila prva in zadnja pesnikova služba.
Dogodki 1. 1848. so tudi Vraza, tega odlično le
kulturnega delavca, potegnili začasno v vrtinec
politike. Štajerski in Koroški Slovenci so mu dali
pooblastilo, da bi jih zastopal na veliki srbski
narodni skupščini v Sremskih Karlovcih maja 1.
1848.; na vseslovanskem shodu v Pragi io Binkoštih)
je zastopal Slovence in bil poleg Palackega in
kneza Ljubomirskega v predsedništvu shoda. Du¬
najska «Slovenija* ga je priporočala za državni
zbor, a — Vraz je izza jeseni tega leta, zlomljen
od prevelikega napora, ležal bolan v Podčetrtku,
ne da bi se javil komu . grobni molk. Dne 24.
maja 1851 je umrl v zaprebškem »Nar. Domu*,
komaj 41 let star. Z drugimi Ilirci vred počiva
sedaj visoko tam na Mirogoju (zagr. pokopališču)
pod arkadami desno od vhoda.

Tesneje, nego si misli večina Slovencev, ki je
v šolah čula le Vrazovo ime, je njegovo življenje
in mišljenje zvezano s tistim delom našega naroda,
ki se imenujemo Slovenci.

Bolj nego vsi Slovenci one dobe je Vraz po¬
znal, ljubil in v sebe sprejel bistvo vseh  slovenskih
pokrajin. Danjko je omejeval svoj pogled na Slo¬
venske gorice, Slomšek je poznal celjski okraj in

65

5

del Koroške, Prešernov estetski krog je bil omejen
na ljubljansko okrožje. Vraz pa je rano vzel v
roko -»grčav les» in hajdi na pot. Prihajal je na
Hrvatsko in na Kranjsko, a posebno pažnjo za-
služuje njegovo potovanje 1. 1841., ki se je raztezalo
na vso slovensko zemljo od Karlovca in Metlike
pa tja do Rezije v današnji Italiji Gledalo ga je
Novo Mesto, pozdravljala ga je Ljubljana. Nad
Ribnico se je vdajal dojmom prirode, na Bledu je
divanil z Gorenjkami, ob Zilji so mu podoknico
peli koroški mladeniči, a v Reziji so čudeč se
gledali gospoda z dolgo brado, ki se je brigal za
njih preprosto pesem in za njih jezik Sklenil je
bil, na vsak način videti «zabitno in siromašno
Rezijo, makar se po dnevi hranil z biljem in ko¬
renjem in po noči deval kamen pod glavo . .» In
vrnil se je preko Koroške ob slovensko-nemški
meji v Maribor in Podčetrtek ... Vraz je prvi
vseslovenski potnik.

Narod je gledal tujega gospoda, opravljenega
v surko, in ga ni mogel dosti nahvaliti, saj je z
ljudmi govoril tako prijateljski, in to v njihovem
jeziku, dočim je «domača» gospoda oholo nosila
glavo in prezirala jezik slovenski. Gledala pa ga
je tudi — vlada; njegova brada je bila prerevolu-
cionarna — treba se je gladko briti — in surka je
buna. In izdan je bil okrajnim glavarjem tajen ukaz,
paziti «auf ein gewisses Individuum, genannt Stanko
Vraz, das sich da herum treibt, um flnhanger fiir
den aufstrebenden Illyrismus zu gewinnen.» In
bogoslovcem so ravnateljstva prepovedala ž njim
korespondirati. . .

Da, Vraz  nam je prvi analiziral dušo in svet.
Vraz  je prvi izdal zbirko slovenskih narodnih pesmi
(1839) in se, evo, na tem mučnem potovanju trudil,
spoznati pesem in melodijo slovensko povsod, koder
je naš narod zemlje gospod.

Oduševljeno pozdravlja v svojih <Djulabijah»
Ljubljano,  mesto ljubavi, in Bled in Ziljo in
štajerski Jeruzalem. Grlice in slavčki, žeravinski
spev ženjic murskopoljskih in kopačev ljutomerskih

66

mu navdaja dušo. Vsa nežna lirika potlačene slo¬
venske zemlje diha iz njegovih verzov; lipa šumi
in dehti, ko se Vraz zglasi. .

Dakako Vraz je zrl tudi hrvatskih narodnih
pesmi junake od mejdana in srbske sokole in duša
se mu ni izgubila . . ,

Sabljo je odpasal Vraz 1. 1848., ko je bil član
narodne garde in v ilirski narodni noši (crven-
kapa, surka, sablja) šel v Prago. Istega leta je po¬
kazal ilirizem svojo politično moč

Slovenski narod nastopa politično prvič leta
1848. Ljubljana takrat še nikakor ni bila Slo¬
vencem to, kar je dandanes, priznano kulturno
središče in vir političnih idej Štajerska je vobče
nadkriljevala Kranjsko po narodni zavednosti,
zlasti ptujsko-ljutomerski okraj. Štajersko politiko
so takrat vodili sarni Vrazovi prijatelji, «ilirizma*
pristaši, pred vsemi dr. Jos. Muršec, a «Muršca»
iz «Murschtza* je napravil Vraz.

Vraz je bil kot mariborski dijak lep mladenič,
kostanjevih las, rdeč v lica, ter je hodil «kakor
jelen*.

Ni bil z doma tak siromak, da bi kot študent
moral baš stradati, toda kar je imel, to je upo¬
rabljal za duševni užitek, bolj ljubeč slabo knjigo
nego dober zalogaj.

V hladni dijaški sobici je v Gradcu pisal
pesmi; sam se je s seboj šalil, češ, misli so mi na
poti zmrznile, predno so prišle na papir. Radi ne-
dostatnih sredstev in intenzivnega dela je že tu
narušil svoje zdravje. Ne študira za «šolo», a ne
izgubi niti enega hipa Svojega dolgega dijakovanja
v brezposlici, obratno ta dijaška doba je doba naj-
intenzivnejšega dela Naučil se je takrat vseh slo¬
vanskih jezikov, nadalje francoščine, španjolščine,
italijanščine in angleščine. Trud in napor znači
vse njegovo življenje. Bolan potuje 1. 1841 po slo¬
venski zemlji, bolan gre za Slovence 1. 1848. v
Prago Vraz se ni pomehkužil, ostal je —
sokol

Veder optimizem je njegova last; «kdor se
smeje, nima časa, da bi se jokal*; in «kdor čuje

67

5 *

rajske ptice pevanje milo, niti ne čuti težko časa
krilo*, to je, kdor zre v idejo, ne zaplače, če so
ceste hrapave in se noga spotika ob kamenje . . .
Sokol  je Vraz, sokol bistrega očesa.

Željan dela, ne borbe, je bil čisto kulturen
človek, protiven politični buki. Kot urednik «Kola»
je bil obenem njega upravnik; pisal je, predelaval,
izpopolnjeval, komentira! in prevajal . . .

Poleg posebno razvitih čuvstev in poleg vse
nežnosti je ipak moški, ustvarjajoč značaj. Njegovo
čuvstvo ne zaustavlja, ampak poganja voljo do
čina Bil je značaj čioveka-borca, a v smislu Kol-
larjeve slovanske «golobinje duše*.

»Žrtvovanje samega sebe, a tako, da tega niti
ne čutiš, a truizem s slastjo egoizma je obeležje
Vrazovega pojava.* (Dr. Br. Drechsler).

Vraz je prosvetljen demokrat, najidealnejši sin
našega naroda. «Iz naroda za narod* mu je bilo
geslo.

Za stoletnico njegovega rojstva napisal

dr. Fran Ilešič (Ljubljana).

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o

POVELJA ZA REDOVNE VAJE V
ČLENU, ČETI IN ZBORU.*)

I. ČLEN.

1. Nastop v red! 25.

2. Odmor! 13.

3. Pozor! 13.

4. Razhod! 25.

5. V desno (levo) se — ravnaj! 26.

Premo — glej! 27.

6. Krij! 30.

*) K poveljem pristavljene številke pomenjajo strani, na
katerih je razložena izvedba, v knjigi ,.Redovne v a j e“,
ki je izšla 1. 1910 v založbi ljubljanskega Sokola- Vsled nove
te izdaje in ker navaja knjiga nekatera povelja v premenjenem
besedilu, je nastala potreba, da iznova priobčimo povelja.

Kjer se razlaga v knjigi razteza na več strani, je pra¬
viloma označena samo prva stran.

68

a) VAJE NA MESTU.

1. Zastop! v desno (levo) — v bok! 13; 28.

2. Red! v levo (desno) — s čelom! 13; 28.

3. Prečno! na desno (levo) — vprek! 13; 28.

4. Premo — s čelom! 13; 28.

5. Premo — v bok! 13; 28.

6. S čelom vzad! 13; 29.

7. S čelom — spred! 13; 29.

8. (Zavoj reda:) V desno (levo) zavoj — pohod!
... Postati stoj! 36; 37.

9. Bočno v red, na desno (levo) — vprek! . . .
Pohod! 40.

10. Čelno v red, na levo (desno) — vprek!.. .
Pohod! 41.

b) VAJE Z MESTA.

1. Hodoma — pohod! 15; 20; 30.

2. S skračenim korakom — pohod! 17; 30.

3. S hitrim korakom - pohod! 17; 30.

4. Tekoma tek! 17; 30.

5. Vzad — pohod: 18; 30.

6. Postati - stoj! 18; 30.

7. V desno levo) zavoj — pohod! ... V premo
- mer! 36; 37; 38.

8. V desno (levo) protihod — pohod! 39.

c) VAJE MED POHODOM.

1 Škrati — korak! 19; 33.

2. Dolgi — korak! 19; 33.

3. Hitri — korak! 20; 33.

4. Zmerni — korak! 20; 33.

5. Tekoma — tek! 20; 33.

6. Hodoma — pohod! 20; 33.

7. Menjaj — korak! 20; 33.

8. Zmeti — korak! 34.

9. Enak — korak! 34

10. Zastop! v desno (levo) — v bok! 21; 34.

11. Red! v levo (desno) s čelom — stik! [...Ho¬
doma — pohod!] 34.

12. Prečno! na desno (levo) — vprek! 21; 34.

13. Premo — s čelom! 26; 34.

69

14. Premo — v bok! 27; 34.

15. S čelom — vzad! 29; 34.

16. S čelom — spred! 29; 34.

17. Zavoj, v desno (levo) — zavij!... V premo
— mer! 37; 39.

18. V desno (levo) protihod! 39.

19. Čelno v red, na levo (desno) — vprek! . . .
Dolgi — korak! [Postati — stoj!] 42.

20. Prednik, postati — stoj! 43.

II. ČETA.

1. Nastop v red! . . . Dvored na desno (levo, k
sredi)! drugi vzad! 45; 46.

2. Red! drugi — naprej! 46.

3. Nastop v dvored! 47.

4. Odmor! 13.

5. Pozor! 13

6. Razhod! 47.

7. V desno (levo) se — ravnaj! . .. Premo —

glej! 47.

a) VAJE N H MESTU.

1. Dvostop! v desno (levo) — v bok! 48.

2. Dvored! v levo (desno) — s čelom! 48.

3. Prečno! na desno (levo) — vprek! 48.

4.  Premo — s čelom! 48.

5. Premo — v bok! 48.

6. S čelom vzad! 48.

7. S čelom — spred! 48

8. Četverostop! v desno (levo) — v bok! 48; 51.

9. Dvored! v levo (desno) — s čelom! 48; 51.

10. Dvostop! — naprej! 53.

11. Zastop! vzad! 54

12. Četverostop! - naprej! 54.

13. Dvostop! — vzad! 55.

14. (Zavoj dvoreda:) V desno (levo) zavoj — po¬
hod! . . . Postati stoj! 60.

15. Bočno v dvored, na desno (levo) — vprek!

. . . Pohod! 62.

16. Čelno v dvored, na levo (desno) — vprek!

. . . Pohod! 62.

70

b) VAJE Z MESTA.

1,— 8. = 1.-8. pod I. b). 56; 60.

c) VAJE MED POHODOM.

1.— 9.= 1.-9 pod I, c) 57; (19, 20, 33, 34)

10. Dvostop! v desno (levo) — v bok! 57.

11. Dvored! v levo (desno) s čelom — stik! [. . .
Hodoma — pohod!) 57

12 Prečno! na desno (levo) — vprek! 57.

13. Premo — s čelom! 57.

14. Premo — v bok! 57.

15. S čelom — vzad! 57.

16. S čelom — spred! 57

17 Četverostop! v desno (levo) — v bok! 57.

18. Dvored! v levo (desno) - s čelom! 57.

19; Dvostop! — naprej! . . . Dolgi — korak! 58.

20. Zastop! — vzad! 58.

21. Četverostop! — naprej! . . . Dolgi — korak!
59

22. Dvostop — vzad! 59.

23. Zavoj, v desno (levo) — zavij! ... V premo
— mer! 60.

24. V desno (levo) — protihod! 60.

25. Čelno v dvored! na levo (desno) — vprek!

. . . Dolgi — korak! 63.

26. Predek, postati — stoj! 43.

III. ZBOR.

NASTOP, URAVNAVA, SESTOP, RAZSTOP.

1 Zbornik: Nastop j— v dvored! 69.

2 Zbornik: Nastop v predelek! 69.

3. aJ  Zbornik: V desno (levo) se — ravnaj!...
Premo — glej! 70.

3. b)  Zbornik: Krij! 70

4. Na mestu. Zbornik: Sestop na x korakov!

Pohod!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati —

stoj! 70.

5 V pohodu,  a)  Zbornik: Sestop na x kora¬
kov; prva četa škrati — korak! 70.

71

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Škrati —

korak! 70.

b)  Zbornik: Sestop na x korakov; prva četa,
postati — stoj!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati

— stoj! 71.

6. Na mestu. Zbornik: Razstop na x korakov,
vzad —, pohod!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati —

stoj! 71.

7. Z mesta Zbornik: Razstop na x korakov,
naprej — pohod!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Hodoma

— pohod! 72.

8 V pohodu. Zbornik: Razstop na x korakov;
škrati — korak!

Četniki (izvzemši' prve čete) postopno: Dolgi —

korak! 72.

PREMENA DVOREDA V PREDELEK.

A. Čelno.

1. Na mestu, a)  Zbornik: Čelno v predelek!
Četniki (izvzemši prve čete) sočasno: Četvero¬
stop! v desno — v bok!

Zbornik: Pohod!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Postati —

stoj!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dvored,
v levo — čelom! 73, 74.

b)  Zbornik: Čelno v predelek za četrto četo!
Četniki (izvzemši četrte čete) sočasno: Četvero¬
stop! v levo — v bok!

Zbornik: Pohod!

Četniki (izvzemši četrte čete) postopno: Postati

— stoj!

Četniki (izvzemši četrte čete) postopno: Dvored!
v desno — s čelom! 74.

2. Z mesta, a)  Zbornik: Čelno naprej v pre¬
delek!

72

Četniki (izvzemši prve čete) sočasno: Četvero¬
stop! v desno — v bok!

Zbornik: Hodoma — pohod!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dvored!
v levo — s čelom! 75.

b)  Zbornik: Čelno naprej v predelek za četrto
četo!

Četniki (izvzemši četrte čete) sočasno: Četvero¬
stop! v levo — v bok!

Zbornik: Hodoma — pohod!

Četniki (izvzemši četrte čete) postopno: Dvored!
v desno — s čelom! 76.

3 Med pohodom. Zbornik: Čelno v predelek!

Četniki (izvzemši prve čete) sočasno: Četvero¬
stop! v desno — v bok!

Četniki (izvzemši prve čete) postopno: Dvored!
v levo — s čelom! 76.

B. Bočno.

1. Z zavojem na mestu Zbornik: Bočno v
predelek; v četah v d sno (levo) zavoj — pohod!

.. . Postati — stoj! 76.

2. Z zavojem z mesta. Zbornik: Bočno v
predelek; v četah v desno (levo) zavoj — pohod!

.. . V premo — mer! 76.

3. Z zavojem med pohodom Zbornik: Bočno
v predelek, v četah zavoj v desno (levo) — zavij
... V  premo — mer! 77.

4. Z izprečitvijo. Samo na mestu. Zbornik:
Bočno v predelek, na desno (levo) — vprek! . . .
Pohod! 77.

PREMENA DVOSTOPH ALI ČETVEROSTOPA
V PREDELEK.

A. Čelno.

a) Z  zavojem.

1. Iz dvostopa na mestu. Zbornik: Čelno v
predelek; v četah v desno (levo) zavoj — pohodi
. . . Dvored! v levo (desno) s čelom — stik! 77, 78.

73

2. Iz dvostopa med pohodom. Zbornik:
Čelno v predelek: v četah zavoj v desno (levo)

— zavij! . . Dvored! v levo idesno) s čelom —
stik! . . . (Hodoma — pohod!) 78.

3. Iz četverostopa na mestu. Zbornik:
Čelno v predelek; v četah zavoj v desno (levo)
zavoj — pohod! . . . Postati — stoj! . . Dvored!
v levo (desno) - s čelom! 78.

4. iz četverostopa med pohodom Zbornik:
Čelno v predelek; v četah zavoj v desno (levo)
zavij!. . . Dvored! v levo (desno) — s čelom! 79.

b)  Z izprečitvijo.

1. Iz dvostopa ali četverostopa na mestu.
Zbornik: Čelno v predelek; na levo (desno) —
vprek! . . . Pohod! 79.

2. Iz dvostoo' ali četverostopa med po¬
hodom. Zbornik; čelno v predelek; na levo (desno)

— vprek! . . . Dolgi — korak! 79.

B. Bočno.

1. Iz dvostopa na mestu. Zbornik: Bočno v
levojdesno) v predelek!

Četnik načelne čete: Dvored! v levo (desno s
čelom — stik!

Zbornik: Hodoma — pohod!

Četniki (izvzemši načelne čete) postopno: Dvo¬
red! v levo (desno) s čelom — stik!. . .(Postopno)
Hodoma — pohod!

Zbornik: Prva četa, postati — stoj!

Četniki izvzemši načelne [prve] čete) postopno:
Postati — stoj! 80.

2. Iz dvostopa med pohodom. Zbornik: Bočno
v levo (desno) v predelek!

Četniki vseh čet postopno: Dvored! v levo
(desno) s čelom — stik!. . . Hodoma — pohod! 81.

3. Iz četverostopa na mestu. Zbornik: Bočno
v levo (desno) v predelek!

Četnik načelne čete: Dvored! v levo (desno) —
s čelom!

Zbornik: Hodoma — pohod!

74

Četniki (izvzemši načelne čete) postopno: Dvored!
v levo (desno) — s čelom!

Zbornik: Prva četa postati — stoj!

Četniki izvzemši načelne čete) postopno: Postati
— stoj! 81.

4. Iz četverostopa med pohodom.  Zbornik:
Bočno v levo (desno) v predelek!

Četniki vseh čet postopno: Dvored! v levo
(desno) — s čelom! 81.

PREMENA PREDELKA V DVORED.

A. Čelno.

1. Na mestu,  a)  Zbornik: Čelno na levo (desno)
v dvored!

Četniki 2., 3..in 4. čete sočasno: Četverostop! v
v levo (desno) — v bok 1
Zbornik: Pohod!

Četniki 2., 3. in 4. čete postopno: Dvored! v
desno (levo) — s čelom! . . . Postati U- stoj! 82.
b)  Zbornik: Čelno na levo (desno) v dvored!
Četniki 2., 3. in 4. čete sočasno: Dvostop! v levo
(desno) — v bok!

Zbornik: Pohod!

Četniki 2.. 3. in 4. čete postopno: Dvored v desno
(levo) s čelom — stik! . . . Hodoma — pohod! . . .
Postati - stoj! 83.

2. Med pohodom.  Zbornik: Čelno na levo
(desno) v dvored!

Četniki 2., 3. in 4. čete sočasno: Prečno! na levo
(desno) — vprek!

Četniki 2., 3 in 4 čete postopno: Premo — s

čelom 1

Zbornik: Prva četa postati — stoj! (ali pa:
Prva_četa, škrati — korak!)

Četniki 2., 3. in 4. čete postopno: Postati —
stoj! (oziroma: Škrati — korak!) 83, 84, 85.

B. Bočno.

a)  Z zavojem.

1. Na mestu, oziroma z mesta.  Zbornik:
Bočno v dvored, v četah v levo (desno) zavoj —

75

pohod! . . . Postati — stoj !. .. (V premo — mer!)
85, 86.

2. Med pohodom.  Zbornik: Bočno v dvored,
v četah zavoj v levo (desno) — zavij! ... V pre¬
mo — mer! (Postati — stoj!) 86.

b) Z  iz prečit vij o.

Samo na mestu.  Zbornik: Bočno v dvored,
na levo (desno) — vprek! . . . Pohod! 86.

IZ PREDELKU V DVOSTOP IN ČETVEROSTOP.

H. Čelno.

1. Z mesta.  Zbornik: Čelno v dvostop (četvero¬
stop) spojiti, v desno (levo) — v bok! . . . Hodo¬
ma — pohod! (Prva četa — pohod! Četniki ostalih
čet postopno: Hodoma — pohod!) 86, 87.

2 Med pohodom.  Zbornik: Čelno v dvostop
(četverostop) spojiti, v desno (levo) — v bok!

B. Bočno.

1 Z mesta.  Zbornik: Bočno v desno (levo) v
dvostop (četverostop) spojiti!

Četnik načelne čete: Dvostop (četverostop)! v
desno (levo) — v bok!

Zbornik: Hodoma — pohod!

Četniki ostalih čet postopno: Dvostop (četvero¬
stop)! v desno (levo) — v bok! 88.

2. Med pohodom.  Zbornik: Bočno v desno
levo) v dvostop (četverostop) spojiti!

Četnik načelne čete: Dvostop (četverostop)! v
desno (levo) — v bok!

Četniki ostalih čet postopno: Dvostop (četvero¬
stop) v desno (levo) — v bok! 89.

Dr. Viktor Murnik (Ljubliana).
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n

76

VRDBR  REDOVNIH VKJ.

Pri letošnjih župnih zletih smo zopet v'deli
nepopolnost izvajanja redovnih vaj. Glavna hiba
je bila slaba temeljna postava in nepravilen korak;
poleg tega je bilo mnogokrat slabo poveljevanje
vzrok neenotnega izvajanja; nepazljivost članov
na poveljujočega pa je zaenkrat pri nas tako
splošna, da je vsako pravilno in dovršeno izva¬
janje izključeno, dokler te slabe, disciplini in redu
škodljive razvade temeljito ne odpravimo.

Kaj je krivo temu? — V prvi vrsti gotovo
zanemarjanje vadbe. Vaditelji se premalo zanimajo
za lastno izobrazbo v tej stroki, kajti vodnik re¬
dovnih vaj mora nastopiti pred člani z največjo
sigurnostjo, da mu je mogoče povelja takorekoč
sugerirati, da je v stanu takoj pridobiti vso po¬
zornost članov edinole zase, da obvlada tvorbe, s
katerimi vadi, kot celoto, ki se mora gibati in
kretati, kakor poveljuje. Njegov nastop mora biti
energičen, strog in nepopustljiv, seveda pri tem
ne sme preiti v korporalstvo in nebratsko sirovost.
Podlaga takemu nastopu pa je popolno znanje
tega, česar hoče učiti druge, in samozavest
onega znanja.

Ko bodo imeli vaditelji ta predpogoj, izgine
glavni vzrok zanemarjanja vadbe, izgine pa tudi
dolgočasje, zaradi katerega se večina telovadcev
in članov boji vadbe redovnih vaj, kajti vaditelj,
ki obvlada tvarino redovnih vaj, bo znal napraviti
vadbo zanimivo, nudil bo telovadcem vedno kaj
novega, in ti mu bodo sledili z zanimanjem ter
veseljem. Tudi je več kot gotovo, da si pridobi
vaditelj s tem neobhodno potrebni ugled, in paz¬
ljivost članov na poveljujočega bomo videli le
takrat, kadar bodo vaditelji pri svojem nastopu
vsestransko tako sigurni, da bodo to tudi za¬
služili.

Bratje načelniki in vaditelji! Vzemite torej v
roke knjigo, katero nam je dal letos brat zvezni

77

načelnik*), ter učite se najprvo sami, da bodete
lahko storili svojo dolžnost pri vadbi drugih.

Glede začetne vadbe smo priobčili nekaj pri¬
pomb že v koledarju 1908, vendar se mora zopet
in zopet opozarjati na slabo temeljno  postavo,
flko pogledamo čete naših članov, bodisi telo¬
vadcev ali netelovadcev, vidimo žalibog premnogo
hib, ki glasno pričajo, da se v njihovih društvih
ni nikoli ali premalo razložilo, kako držati telo na
povelje „Pozor! u  Vidimo namreč nekaj teles krče¬
vito in pretirano napetih, nekaj zopet premalo
strumnih drž, telovadci se pravilno ne nagibajo
naprej. — Pri temeljni postavi napravimo peto-
stično stojo (paziti je, da sta peti res stisnjeni in
da stopali tvorita kot 90°), nogi močno napne  m o.
Zgornji trup naj ne bo preveč napet,  vendar
pa je dvigniti prša,  s čemur se skrije tudi
trebuh; rame dvignemo primerno nazaj, glavo
dvignemo (ne preveč!) ter spustimo roke ob telesu
tako, da se nahajajo palci ob šivih hlač, toda ni
lepo, če jih krčevito napenjamo, kakor tudi, ako
popolnoma iztegnemo dlani, katerih prsti morajo
biti stisnjeni.  Cel trup nagnemo nekoliko naprej,
ne smemo pa ga pri tem upogniti v pasu, kar se
premnogokrat zgodi.

Ne pozabljajmo, da ne sme biti temeljna
postava za redovne vaje nič pretiranega in nena¬
ravnega, temveč mora pokazati telo v vsej ličnosti
in strumnosti, ki ne sme prehajati nikoli v nena¬
ravno in nelepo krčevito napetost.

Isto pravilo velja tudi za korak, posebno z
ozirom na neumestno in nelepo razbijanje s sto¬
pali. Lep je korak krepkega in strumnega telo¬
vadca, ki kaže elegantno prožno lahkoto,
s katero nosijo noge telesno težo.  Za to
ni treba nikakih pretiranosti. Kljub temu pi je
treba korak vaditi,  ker mora biti enoten, kar je
sicer pri različnih konstrukcijah teles izključeno,

*) »Redovne vaje." J. V členu in četi. Razložil dr. Viktor
Murnik. II. V zboru in praporu. Po dr. J. Vanička spisu:
„Vyklad cvičeni poradovych“. Naroči se pri »Sokolu* v Ljub¬
ljani. Cena 1*80 K.

78

poleg tega pa pri nastopih v tvorbah ne protivi
naravnosti naučena strumnost, katero dosežemo s
hitrim prenašanjem stopajoče noge iz položaja, ko
se je dvignila s tal, do takrat, ko stopi zopet na
tla. Stopajoča noga se bliskovito napne v tistem
trenutku predno doseže tla, druga pa ostane na¬
peta, dokler ta ne stoji. Obenem se prenese teža
telesa na sprednjo nogo v trenutku, ko je stopila
na tla tako, da ne teži telo nikdar na obeh nogah.
Korak naj bo dolg, rajši daljši od 75 cm  kakor
kračji. — Pri hitrosti koraka ne pozabimo na pred¬
pisano (118 korakov v minuti), trobentači naj tro¬
bijo edino in natančno v tej hitrosti; godbe, ki
spremljajo sokolske čete, naj molče, če ne znajo
pravilnega koraka, —

Posledica nepravilne temeljne postave na me¬
stu in nepravilnega koraka med pohodom je slabo
ravnanje.  Saj ni mogoče reda uravnati, če drži
vsak posameznik telo drugače; treba je namreč,
da tvorijo v redu ravno črto; obličja, hrbti in pete.
Naučiti moramo torej najprvo po dva in dva, da se
znata natančno uravnati, potem šele pojdimo k
večjemu številu. Za to je potreba takoj izpočetka
največje natančnosti; vaditelj naj opozarja na na¬
pake in jih popravlja toliko časa, dokler ni popol¬
noma gotov uspeha, in naj se ne naveliča, četudi
začetna vadba navadno ni nič prijetnega. Tem
večje zadoščenje za njegov trud mu bo potem, ko
bo videl pri vsaki tvorbi edino pravilne postave
in lepo ravnanje, pravilen razstop in kritje, kar
vedno pogrešamo kljub vsem prekasnim, umestnim
in neumestnim opominom, kadar so člani že raz¬
vajeni in, ko se pri vsaki novosti, ki jo hočemo
hočemo vaditi, maščuje malomarnost in prevelika
naglost — zagrešena izpočetka. Edino, kjer je
vadba strogo sistematična, temeljita in
nikoli prenagljena, tam je uspeh mogoč
in gotov,  kjer pa smo bili površni pri vadbi, ne
odpravimo njene posledice, t j. površnosti pri iz¬
vajanju tudi z naj epšimi besedami in opomini.

Kako se tvorijo pri nas čete? Vedno in
vedno se pozablja na srednjike in krajnike. Ti

79

morajo biti vaditelji, če ni teh, pa telo¬
vadci,  ki  res dobro znajo redovne vaje.
Njihova naloga je, paziti na to, da ostane četa pri
kretnjah sklenjena, da se ne raztrga, kar se
sicer prerado zgodi ter se s tem pokvari ves na¬
stop. — Čete naj se sestavljajo, če le mogoče, iz
članov enega društva, kajti enotnost izvajanja re¬
dovnih vaj se mora istotako skupno vaditi, kakor
skupnost prostih vaj. Člani čete morajo biti vajeni
drug drugega kakor tudi svojega vodnika, zato je
napačno postopanje, ki je sedaj v navadi, da na¬
stopi cela župa po velikosti, potem pa se odštejejo,
ne glede na krajnike in srednjike, posamezne
čete in zbori ter se tako tvorijo. Šele one člane,
ki so preostali od polnoštevilnih čet, katere so
postavila društva, uvrstimo v čete ne glede na
društva, in izvajanje bo splošno mnogo olajšano.
Pri javnih nastopih naj vodi, če le mogoče vsako
četo oni četnik, ki jo je vežbai poprej v telovadnici;
člani poznajo njega ter njegovo povelje, in sigur¬
nost izvedbe je tem večja.

Povelje  bodi pravilno, premišljeno, kratko
in jedrnato. Čemu slišimo še vedno toliko „Štiri~
stopov“, dasi je izrecno predpisan naziv „Četvero~
stop“? Razven tega pa poveljuj glasno in razločno;
stoj, če nisi četnik, ki imaš natančno odkazano
mesto, tako, da te člani vidijo, in kolikor mogoče
oddaljen od njih, da jih tudi ti vidiš. — Ne začni
nobenega povelja prenaglo, izgovori ga jasno in
s pravilnim, krepkim povdarkom, da se tudi izvrši
sočasno, kratko in enotno; kajti resnica je, da je
izvedba navadno taka, kakršno je bilo povelje

Omenim naj še korakanje ženskih oddelkov
pri javnih telovadbah. Videli smo tu prisiljeno,
lesenotrdo stopicanje, včasih še celo razbijanje z
nogami, česar pa nikakor ne moremo označiti niti
kot lepo, niti kot pravilno. Pri korakanju naj se
istotako, kakor pri ostali telovadbi ne stavi ženske
v isto vrsto z možem, ker upliva vsaka pretiranost
na razumnega gledalca še veliko bolj mučno, kakor
pri moškem koraku. Deklice naj hodijo z njim pri¬
rojeno in njim lastno lahkoto, ki se nikakor ne sme

80

približevati moški strumnosti. Pretiranost ni nikjer
lepa, naš namen pa je lepota.

V času, ko še nismo imeli niti učnih knjig,
niti drugih pripomočkov za strokovno izobrazbo,
nismo mogli takih in enakih pomanjkljivosti ob¬
sojati tako ostro kakor danes, ko imamo prvo in
drugo, ko je treba samo prave volje vaditeljev.
Danes moramo reči, da so bile redovne vaje, kakor
so se izvajale letos, precej slabo izpričevalo vadi-
teljstvu, ki se bo v bodoče gotovo potrudilo, da
ga izboljša.

Miroslav Ambrožič (Kranj).
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D

SOKOLSKI DOM V ZAGORJU OB
SAVI.

Lepa Zagorska dolina je spala pred 20 leti
trdno spanje na gospodarskem kakor tudi na poli¬
tičnem polju. Nikakega zanimanja za napredek in
probujo našega naroda. Vesoljni glavar je bil
nemški kapital in kar so sklenili visoki gospodje,
pri tem je ostalo. Vse, kamorkoli se je ozrlo člo¬
veško oko, povsod so h ili znaki, da trpi narod v
lepi zagorski dolini pod jarmom robstva neznosne
muke, bodisi v gospodarskem, to je gmotnem
oziru, kakor tudi v duševnem razvoju. Ni je bilo
sile, ki bi omajala tla temu sovragu, našemu
tlačitelju. Krivice, ki so se dogajale našemu ljud¬
stvu, so bile tako vnebovpijoče, nezavednost na¬
rodova tako velika, da je bil skrajni čas, storiti od¬
ločilen korak.

Brez oklica so se zbrali v. gostilni sedaj
že pokojnega Matije Medveda narodno čuteči
možje: Medved sam, Milač, Mrak, Zimmermann,
Strajner in drugi, izmed katerih nekatere že krije
danes črna gruda, z idejo, ustanoviti v Zagorju
narodno društvo, ki naj napravi iz Zagorja za¬
vedno slovensko dolino. Izbrali so si „Sokola“.
Že nekaj časa preje se je govorilo o tej prevzvišeni

81

6

ideji po Zagorju in okolici, ljudem se je dopove¬
dovalo in pojasnjevalo o pomenu „ Sokola “ za na¬
rodno obrambo. Neutrudljivi boritelj je bil pač tudi
tedanji župnik v Št. Lampertu, gospod Anton Berce.
Pri tem sestanku je bil položen prvi temeljni kamen
..Zagorskega Sokola" in z njim povzročitev vsega
narodnega preobrata. Iz tedaj navzočih se je se¬
stavil pripravljalni odbor, ki je izdelal tudi to¬
zadevna pravila.

Dne 20. aprila 1890 je sklical pripravljalni od¬
bor prvi, to je ustanovni občni zbor ..Zagorskega
Sokola" kot šestega društva na Slovenskem. Pri¬
glasili so se takoj 103 člani, ki so si izvolili za
starosto nepozabnega brata Matija Medveda. Ta
je sezidal Sokolu na lastne stroške telovadnico.
Dolgo vrsto- let je prebil Sokol v tej telovadnici,
ki jo je užival še po smrti brata staroste; zakaj
kakor on, tako je tudi kumica gospa Marija Med¬
vedova pustila po smrti svojega soproga telovad¬
nico „Sokolu“ brezplačno. Hvaležen mora biti in
tudi je Sokol za gostoljubnost, katera se mu je
skozi dolgo vrsto let izkazovala. Toda Sokol je
želel prostorne in zračne telovadnice, hotel je po¬
stati samosvoj in svoboden. V odborovi seji dne
27. avgusta 1898 je sprožil brat Modic misel, da
bi bilo dobro, ko bi si sezidal Sokol lastno ognjišče
in že 7. septembra i. 1. se je volil stavbeni odsek
za zgradbo Narodnega doma. Odsek je nekaj časa
prav marljivo deloval ter sestavil tudi pravila za
samostojno društvo. Tu pa so se zanesli vnanji
prepiri v Sokola, ki so ga razdvojili in tako spra¬
vili skoro na rob propada, in gotovo bi ga tudi
vpropastili, da se niso našli pravočasno kremeniti
značaji, ki so znali ceniti sokolsko idejo in so So¬
kola dvignili na prejšnjo višino. Glavno zaslugo
sta pač imela brata Jerin in Taufer ml.

Misel, katera je več let popolnoma spala, se¬
zidava Narodnega doma v Zagorju, je na občnem
zboru dne 28. prosinca 1906 pri predlogu brata
tajnika, naj občni zbor dovoli iz društvene bla¬
gajne znesek 200 K za sezidavo društvenega, to
je Sokolskega doma, nanovo oživela. Opustila se

82

SOKOLSKI ;DOM V ZHGORJU,

je misel na Narodni dom s povdarkom, da bodo
imela druga narodna društva v Sokolskem domu
ravnotako zavetišče kakor v Narodnem domu,
poleg tega pa ima Sokol svoje lastno ognjišče.
Občni zbor je ta predlog soglasno odobril, in tako
se je položil prvi stavbeni sklad, h kateremu so
potem s čebelično marljivostjo nabirali prostovoljne
doneske. Tako so oživele zopet vse stare ideje in
sedaj s podvojeno silo, kar izpričuje to, da se je
do meseca vinotoka 1908 nabralo okroglo 4500 K.

Na izvanrednem občnem zboru dne 18 vino¬
toka 1908, ki je razpravljal izključno o zgradbi So¬
kolskega doma, se je volil stavbeni odsek z nalogo,
da ukrene vse potrebno in se prične z zgradbo
takoj spomladi prihodnjega leta. Brat Poljšak je
predložil občnemu zboru načrt bodočega Sokol¬
skega doma, ki ga je izdelal s pomočjo brata Firma ml.
Predloženi načrt je bil z malimi izpremembami
odobren.

Javno zahvalo je pač treba izreči na tem
mestu »Zagorski posojilnici'*, ki je popolnoma
brezplačno dala stavbišče; poleg tega je daroval
neimenovani narodni dobrotnik 2000 K, kumica,
gospa Medvedova 400 K, starosta brat dr. Tomo
Zarnik znesek 300 K. S tem se je omogočilo od-
sekovo delo v toliko, da je pričel ta v istini spom¬
ladi 1909 z zgradbo. Dne 12. rožnika 1909 je bil
položen temeljni kamen in v jeseni je bila stavba
pod streho ter urejena v toliko, da so se mogli
vaditi v telovadbi.

29. velikega srpana 1909 je priredil Sokol javno
telovadbo in veselico prvič pod svojo streho Na
predvečer te veselice pa se je ponesrečil najmar¬
ljivejši delavec na sokolskem polju, Dragotin Ko¬
lenc, ko je postavljal paviljone in tribune na ve¬
seličnem prostoru. Razbilo mu je črepinjo. Ko pa
je zopet nekoliko okreval, je hitel znova na delo
in, ko se je zvečer povrnil domov, mesto da
bi miroval, je delal neumorno okrog stavbišča
Sokolskega doma. Dne 3. listopada pa so ga našli
mrtvega v postelji. Bil je prva žrtev, položena

84

TELOVADNICA ZAGORSKEGA SOKOLSKEGA DOMA.

Sokolskemu domu na oltar in danes iz vsega srca
želimo, da bi bila tudi poslednja.

Sokolski dom v Zagorju je krasna stavba ter
stoji ob okrajni cesti. Zgradba je dolga 30 m  in
široka 14 m.  Glavni vhod je s ceste. Na levi strani
veže je oblačilnica, na desni od zadaj stopnišče
na galerijo in v veliko dvorano, ki jo je Sokol
prepustil ..Glasbenemu društvu"; na desno v prvem
nadstropju so Sokolove sobe in dvorana za „Bralno
društvo". Na desno iz veže stopiš v 17 m  dolgo,
10'5 m  široko in 8 m  visoko telovadnico. Oprem¬
ljena je z jako pripravnim telovadnim orodjem od
tvrdke Vgndiš, Smihov. Na drugem koncu telo¬
vadnice je vhod v drugo oblačilnico za telovadke,
ki pa bode služila dobro tudi pri dramskih pred¬
stavah v Sokolskem domu, kjer namerava Sokol
v najkrajšem času zgraditi gledališki oder.

To naj bode kratek obris Sokolskega doma v
Zagorju. Ni stalo malo truda in napora, požrtvo¬
valnosti in nesebičnosti, da se je zgradila stavba,
katere proračun znaša nad 60 000 kron. Skoro
polovica vse svote je danes plačana, in na to je
Sokol lahko ponosen, saj je to njegovo delo, nje¬
govi in vsega slovenskega naroda žulji. Treba pa
je skrbeti, da se čimpreje odpravi tudi ostalo in s
tem izbriše še zadnje breme na tej krasni stavbi.
To bode bodrilo Zagorskega Sokola tudi v bodoče
k novemu neustrašenemu delu, to ga bode vspod-
bujalo h kljubovanju z našimi sovražniki, saj sedaj
bode pač dobro imel cilj pred očmi — zakaj da
dela: Za osamosvojitev slovenskega naroda in
svoje lastne Strehe. Ferdo Poljšak (Zagorje).

TELOVADNICE. TRŽIŠKEGA
SOKOLA.

Povsod vzdigujejo se vere ščiti,
ki si prejel od matere jo svoje.

Telovadno društvo Sokol v Tržiču je bilo
ustanovljeno leta 1903. Ustanovitelji mu niso mogli
ničesar drugega dati kakor rojstvo.

85

TELOVADNI DOM. TRŽIŠKEGA SOKOLA.

Komaj rojen je moral pod milo nebo, kjer ga
je tresel mraz, močil dež, peklo solnce in prepi-
haval veter. Kljub temu ni omahnil in povesil
peruti. Kolikor mogoče se je bližal sokolskim
vzorom.

Ali bati se je bilo, da opeša, ako ne bo imel
zavetja — telovadnice.

Za telovadnico se je nabiralo takoj od usta¬
novitve. Nabralo se pa ni kdo ve kaj. Potreba
telovadnice se je čutila bolj in bolj. Kjer je potrkal
na vrata, se mu je svetovalo dalje.

Leta 1907 so društveni člani izjavili, da stopijo
iz društva, ako jim to ne preskrbi telovadnice. Da
se to onemogoči, se je bilo treba kar resno popri¬
jeti dela in priprav.

Obrnili smo se s posebnim oklicem za pod¬
poro na imovitejše in zavednejše Slovence. Nismo
se nadejali, da bo uspeh tega oklica tak. Prejeli
smo dokaj izdatnih darov. Izprevideli smo, da se
briga za tržiške Slovence malodane vse Slovenstvo.
To nas je ojunačilo.

Leta 1908 je bilo dela polne roke in skrbi
polno glavo.

Prostor za telovadnico je podaril br. inženir
Karel Pollak.

Leta 1909 meseca avgusta se je pričelo zidati.
Pogojeno je bilo, da mora biti gotova vsa stavba
meseca grudna v toliko, da se lahko prične s telo¬
vadbo. Tega pa ni bilo. Šele 27. svečana 1910 smo
odprli dom s priprosto, vendar jako lepo slavnostjo.

Telovadnica telovadnega društva Sokol v
Tržiču je pravi njegov odsev.

Skromna je kakor Sokol v Tržiču. Vendar je
upati, da se bo v nji tržiško Sokolstvo okrepilo in
ojačilo. Telovadnica leži ob dovozni cesti Tržič in
tržiški kolodvor, ne v občini tržiški, ampak v ob¬
čini kovorski in je oddaljena od trga Tržiča dobrih
10 minut. Telovadnica sama je dolga 17 m,  široka
10 m  in visoka 7 m.  V telovadnici je galerija in
pred njo dve sobi za hišnika. Pod telovadnico so
pa prostorne kleti. Vsa dela so bila proračunjena

88

TELOVADNICA V TRŽIŠKEM SOKOLSKEM DOMU.

na 17.000 K. Razun 3000 K je bilo do meseca
vinotoka 1910 vse drugo poravnano.

flko je bilo treba kje telovadnice, je je bilo
treba v Tržiču. Sokol v Tržiču vrši morda naj¬
imenitnejše poslanstvo na Kranjskem. Tržič je
takorekoč pred durmi Koroške, ki je poplavljena
od nemškega morja. Kako lahko se primeri, da se
to morje razlije čez Ljubelj in potopi slovensko
zemljo daleč od Ljubelja.

Telovadnica bodi jez proti tej poplavi. Bodi
pa tudi visoka šola rodoljubja in trden ščit vere,
da zmaga Slovenstvo tudi v Tržiču.' Da bi se
uresničile in obistinile te nade, v to krepak „Na
zdar!“ JH. (Tržič).

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D

NAŠE DELOVANJE V L. 1910.

V zgodovini sokolstva ostane letošnja letnica
nad vse važna, kajti viteški češki sokoli so izvo-
jevali 18. junija v Londonu  češkemu in seveda s tem
tudi celokupnemu slovanskemu sokolstvu zmago
svetovnega pomena, zmago, ki. je jasno pokazala
prednosti in vrline sokolskega Tgrševega telo¬
vadnega sestava pred drugimi.

K vsakoletni tekmi prvih angleških telovadcev
za dvestoginejski, umetniško izdelani ščit, je po¬
vabila angleška telovadna zveza «National Phisikal
Recreation Societg letos prvikrat tudi zastopnike
neangleških narodov: Čehe in Francoze. Obadva
naroda sta se odzvala pozivu in se skrbno priprav¬
ljala za znamenito tekmo. V češki tekmovalni vrsti
so bili bratje: Czada Jos., Kukec Viljem (Slovenec,
član žalskega Sokola), Machovsky Fr., Peča Vacl,
Stary K., Svoboda Svat., Svoboda Vaclav, Vacha
František in Vošta Rudolf. Vrsto je pripravljal in
vodil pri tekmi brat dr. Jindra Vaniček sam, češki
sodnik je bil brat VI. Miiller. Pri tekmi, ki je ob¬
segala vaje na drogu, na bradlji, skok v višino
brez deske in proste vaje, si je priborila v trdem

90

Sv. Svoboda Vacl. Svoboda dr. J. Vaniček K. Stary Vacl. Peča

ZMAGOVALNA TEKMOVALNA VRSTA Č. O/S. V LONDONU 18. VI. 1910.

boju češka vrsta prvenstvo s 782 točkami, fran¬
coska vrsta je dobila 705, angleška pa 633 točk.
Višek izurjenosti so pokazali Čehi v prostih vajah,
ki so sestajale v celoti iz 600 dob, torej brez pre-
stanka skoraj 600 težkih gibov, izvedenih z najvišjo
preciznostjo ob posebni godbi, ki jo je zložil v ta
namen brat Pospišil Karel. Vsestransko navdušenje
in odobravanje, ki je spremljevalo češko tekmovalno
vrsto, je svedočilo pravi triumf sokolske narodne
telesne vzgoje, triumf sokolske ideje. Tako je prešel
ščit Anglije, ki so ga 25 let čuvali domači telo¬
vadci, v roke čeških sokolov, ki so ga s ponosom
prenesli čez morje v okrilje zlate Prage. Mogočen
vtisk je napravil v največjem mestu sveta prvi
nastop češkega sokolstva, ki je pokazal najsilnej-
šemu narodu edino pravo pot telesne vzgoje, ki
je neprecenljivega pomena za ves narod v telesnem
in moralnem oziru, one antične telesne vzgoje, ki
narod ohranja, krepi in dviga.

Slovensko sokolstvo, ki je sledilo tudi letos
verno vzoru čeških bratov, je izvedlo župno or¬
ganizacijo. V celem se je razdelilo na sedem žup,
izmed katerih se je ustanovila prva Sokolska župa
Ljubljana I. dne 26. IX. 1909. Njej so sledile: 21 XI.
1909 Primorska sok župa (P. S. Ž.), — 16.1.1910
Gorenjska sokolska župa (G. S. Ž), — 20.11. 1910
Idrijska sokolska župa (I. S. Ž.j. - 6. III. 1910 Novo¬
meška sokolska župa (N. S. Ž.j, — 8. V. 1910 Ljub¬
ljanska sok. župa (L. S. Ž.), — 30. X. 1910 Celjska
sokolska župa (C. S. Ž.j. Z ustanovitvijo žup, ki
imajo nalogo širiti in krepiti sokolsko delo, je na¬
pravila slovenska sokolska organizacija velik korak
naprej. Župe družijo manjše skupine Sokolstva,
vzpodbujajo župna društva h krepkejšemu delu in
jih vzgajajo k skupnemu delovanju. Zvezi je iz¬
polnjevati to nalogo žup. Tako spajajo zveze in
župe moči, ki bi ne pomenile posamezne ničesar,
v silno moč. jo uveljavljajo v enotno smer, v iz¬
vršitev najtežjih nalog, v dosego najvišjih ciljev.
Pod jedrnatim Tyrševim geslom «Združimo sel*
vzrašča sokolska misel v velepomembno in vele-
krasno celoto.

V preteklem letu se je ustanovilo 6 novih slo¬
venskih sokolskih društev,  in sicer: Dornberg (1910),
Kočevje (23. X. 1910), Podgora (1910), Radeče (2. X.
1910), Rajhenburg (26. V. 1910), Št. Peter na Krasu
(9. X. 1910). — 3 odseki so postali sarno.stojna
društva:  Bilje (ods. goriškega Sokola, 1909), Opčine
. (ods. tržaškega Sokola, 1910), Spodnja Idrija (ods.
idrijskega Sokola 6. I. 1910). — II novih odsekov
se je osnovalo v sledečih krajih: Brje (črniški
Sokol, 25. X. 1910), Gradac (metliški Sokol, 1910),
Gradišče (prvaški Sokol, 1910), Kojsko v Brdih
(goriški Sokol, aprila 1910), Moste pri Ljubljani
(ljublj. Sokol L, sept 1910), Notranje gorice (viški
Sokol, 1. V. 1910), Prosek (tržaški Sokol, 30. X. 1910),
Rihenberg (ajdovski Sokol, 25. X. 1910), Št. Janž
(mokronoški Sokol, maja 1910), Vače (litijski Sokol,
5. XII. 1910), Zalošče-Saksid (prvaški Sokol, 1910).

— Pripravlja se ustanovitev Sokola v St. Jakobu
(Koroško), v Bovcu, Komnu in Mavhinjah (Goriško).

— V celem šteje torej Slovenska sokolska organi¬
zacija 70  društev (lani 61), 23  odsekov (lani 14),
2  žen. tel. društvi (kakor lani) in 3  samostojne
žen tel. odseke (lani 1).

Primerno novim društvom in oddelkom je na-
rastel tudi naš krog, ki šteje 7122  članov (lani
6397),  od teh jih nosi kroj 2379  (lani 1848).  Med
njimi je 1881  telovadcev (lani 1702), 241  vaditeljev
(lani 171), 171  vad. pomočnikov in pripravnikov
(lani 136).  Prirastek članstva je predvsem posledica
novih organizacij. Stara društva so obdržala
članstvo z malimi izpremembami, v mnogih društ¬
vih so se pa vrste članstva, zlasti telovadcev
zdatno skrčile. Poznam društvo v kraju x, ki je
postavilo 1.1904 na II. zletu sloven. sokolstva v
Ljubljani 36 telovadcev, letošnjega celjskega zleta
se jih je pa od teh udeležilo le 6 in tudi samo teh
6 še pohaja v telovadnico, dasiravno večina ostalih
udeležencev in izvršujočih članov izza leta 1904
še vedno biva zdrava in čila v dotičnem kraju, in
mnogi celo pripadajo dobro situiranim meščanskim
krogom, flko prideš ž njimi v dotiko, prekipevajo
njih usta bobnečih in praznih fraz o narodnem

93

delovanju, kritizira se s pomembnim smehljajem na
obrazu vse poprek — pri resnem narodnem delu
jih pa ne najdeš. Toda ne le v kraju x, ampak
tudi iz kraja y, z, i. dr. lahko navedem enake
vzglede. Bratje, primerjajte samo društveno sta¬
tistiko zadnjih let in sami jih boste našli Zakaj se
odtegujejo omenjeni člani sokolskemu delu? Od¬
govori na to so različni. Porazdelimo jih pa lahko
v dve skupini: nekateri so prekomodni in brez¬
brižni, drugi pa prenaduti — premalo smo jim.
Vsem tem pa kličem: ,, Bratje, ako je res v vaših
srcih le še trohica ljubezni do naroda, vrnite se v
naš krog, stopite v naše izvršujoče vrste! Poglo¬
bite se v namen in visoki cilj, ki ga ima sokolstvo.
Glavno sokolsko delo se pa vrši v telovadnicah in
s tem delom se sokolstvu največ koristi. Ondi se
vzgojuje zmožno in krepko pokolenje, ki ostane v
preganjanju in zaprekah zvesto samemu sebi, svo-
iemu cilju, svojemu idealu, pokolenje, ki pomnoži
silo in moč naroda, zboljša in utrdi značaj posa¬
meznikov in celote. Če bode videl preprost Slo¬
venec, da se ob njegovem boku bojuje za pravo in
srečo naroda tudi oni, ki je mogoče na višji sto¬
pinji obče omike, tedaj ga bode to podžgalo  — naš
krog bo pa rastel vidno od dne do dne v korist
blaginje celokupnega slovenskega naroda /“

Krut udarec za sokolsko organizacijo je bil
ukrep kranjskega dež. šolskega sveta, ki z letoš¬
njim šol. letom prepoveduje ljudskošolskim učencem
in učenkam telovaditi pri sokolskih društvih, kar
je v živem nasprotju s tendencami letošnje državne
enkete za telesno vzgojo, kar očevidno nasprotuje
naredbi c. kr. naučnega ministrtva, ki odreja, da
morajo vse šolske korporacije iskati kar največjega
stika z obstoječimi izobraževalnimi društvi, pred¬
vsem pa s telovadnimi — in mnogim učiteljskim
zborom sta se prebrala oba odloka v enem in istem
hipu! Odvzet nam je zaenkrat šolski naraščaj. Do
prvega septembra 1. 1909 je bilo v posameznih
društvih 1655  šol. nar. (lani 1268)  in 391  obrt.-trg.
(lani 740),  skupaj 2046  sokolskega naraščaja (lani
2008).  Potrebno je, da posvečamo obrt.-trg, na-

94

raščaju, ki ga nekatera društva neverjetno zane¬
marjajo, kar največ pozornosti, ker je za sokolstvo
nedogledne važnosti. Ta tvori trden temelj, iz
katerega prihajajo nove moči, ki pomlade in ojačijo
društvo. Bratska društva, osobito vaditeljski zbori,
skrbite za obrt.-trg. naraščaj!

Sokolska ideja tudi letos ni našla pri sloven¬
skem ženstvu ugodnih tal. V celem je bilo 560  članic
(lani 565 ),  izmed katerih jih je telovadilo 419  (lani
343 ).  Med telovadkami je bilo 25  vaditeljic in
vaditeljskih pripravnic (lani 23 ).  Gojenke je zadel
isti udarec kakor deški naraščaj. Do 1. septembra
1. 1909 je telovadilo v sokolskih društvih 426  gojenk
(lani 478 ).  Dokler ne bo narodna zavednost in smisel
za resno narodno delo med slovenskim ženstvom
večja, toliko časa je nemogoče, da bi se ukore¬
ninila med njimi sokolska ideja. Ne bom dalje
razmotrival, zadostuje naj dejstvo, da je štelo
žensko telovadno društvo v narodnem središču, v
Ljubljani letos, ko je slavilo desetletnico svojega
obstanka — 25 telovadk in članic!

Notranje delo po telovadnicah se je vršilo le
z malimi izjemami nadvse vztrajno in smoterno, o
tem so nam živ dokaz tekme v posameznih župah,
o tem pričajo mnogobrojni pešizleti in izleti z jav¬
nimi nastopi. Kolikor morem povzeti iz poročil, jih
je bilo vseh skupaj približno 95. Nemogoče je vse
navesti, zato bom omenil le tekme, župne zlete in
zgodovinsko važne prireditve.

Desetletnica ženskega telov. društva v Ljubljani
22. V. 1910.

Notranji javni nastop: A. I. 1. oddelek: 4 proste
vaje (18 tldk.), II. 2. oddelek: 4 vaje z obroči (22
tldk.), III. Orodna telovadba: 1. vrsta: miza na šir,
bradlja — 2. vrsta: bradlja, konj vzdolž — 3. vrsta:
bradlja, konj na šir; IV. 4 vaje s kiji (6 tldk.). —
B. Majnikov ples. — Telovadba je vsestransko dobro
uspela, le število izvršujočih članic je za Ljubljano
veliko premajhno. Po telovadbi so govorili: st. Franja
dr. Tavčarjeva, st. S. S. Z. dr. Oražen Ivan, nač.
S. S. Z. dr. Murnik Viktor.

95

V. zlet rusinskih tel. društev „Sič“ v Stanislavovu
28. in 29. V. 1910.

S. S. Z. je zastopal I. pst. dr. Rybar Otokar (Trst).
Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki Č. O S. in
S H. S, D.; Malorusinov je bilo v kroju do 3000.
Dopoldne je bila slavnostna akademija. Pri pop.
javni telovadbi je nastopilo pri prostih vajah 400
tel. Zatem so nastopile telovadkinje in telovadci na
orodju in konjih. Slavlje se je zaključilo z narodnim
plesom .arkari".

Prva notranja tekma Celjske sokolske župe v Celju
5 .  VI. 1910.

Tekme se je udeležilo 18 telovadcev in sicer: 6 iz
Brežic, 6 iz Celja, 2 iz Gradca, 2 iz Krškega in 2
iz Maribora. Tekmovalo se je: na drogu, na bradlji
in konju na šir, v skoku v višino in prostih vajah.
Uspeh vrst: Celje 227, Gradec-Krško - Maribor 225
in Brežice 194 točk. Med posamezniki je bil I. Holy
Josip (Brežice) 50 točk, II. Jager Anton (Celje) 49
točk, III. Virant Fran (Brežice) 48 točk. Uspeh po-
voljen. Popoldne notranja javna telovadba v So¬
kolskem domu.

1. zlet sokolske župe Ljubljana I. 12. VI. 1910.

Zjutranje tekme naraščaja v prostih vajah, na
drogu, bradlji, konju, v teku in skoku se je ude¬
ležilo 20 dečkov, samo v prostih vajah 50 dečkov.
L vrsta Ljubljana 1. 94-10 °/ 0 , med posamezniki 1.
Žabkar Josip (Sokol I.) 98 57 °/ 0 ; pri prostih vajah
I. vrsta (Ribnica) 9677%, I. posameznik Bezlaj
France (Ribnica) 100%. — Dopoldanskega obhoda
se je udeležilo 252 čl. v kr., zastopani predsedstvo
S. S. Z, L. S. Ž. in G. S. Ž., Zagorje (Sokol).
Prvič v Ljubljani prepovedan pohod po Selen-
burgovi ulici — zaradi kazine. — Popoldne telo¬
vadba na .Ledini*: teldk (Litija-Šmartno, 30) vaje
z obroči; 2. župni naraščaj (72) proste vaje — igre
(pet skupin) — orodna telovadba (8 vrst); 3. proste
vaje članstva (128 tel);, 4. orodno tel. čl. 13 vrst:
Kamnik - drog, Litija - Šmartno (2 vrsti) konj - skok,
Ljubljana L (5 vrst) krogi-drog-bradlja-koza-skok

96

ob visoki palici, Ljubljana II. (2 vrsti) visoka bradlja-
konj, Ribnica - bradlja, Sodražica - Ve). Lašče - skok,
Št. Vid - drog. Nastop je celotno dobro uspel.

I. zlet Ljub. sokolske župe v Ljubljani 19. VI. 1910.

Zjutraj se je vršila tekma župnega naraščaja na
drogu, bradlji in konju na šir, v prostih vajah, skoku
in teku. Tekmovalo je 7 vrst in 4 posamezniki.
Višji oddelek: 1 vrsta in 4 posamezniki (Ljubljana);
nižji oddelek 6 vrst (Ljubljana, Šiška, Šiška - Vič).
Vrsta v višjem oddelku je dosegla 78'8%, 1. je
Drenovec Vekoslav s 88'57%. V nižjem oddelku je
odnesla I. mesto vrsta Sokola v Šiški s 77 85 %,
I. je Osredkar Josip (Šiška) z 90 %. — Dopoldan¬
skega sprevoda se je udeležilo 220 v  čl. v kr., za¬
stopana je bila tudi S. Ž. L. I, G. S. Ž in Sokol iz
Zagorja. Pohod po Šelenburgovi ul tudi to pot za-
branjen. — Pri pop. javnem nastopu je izvajalo vseh
pet celjskih prostih vaj 80 tel., — vaje s kiji s
V. praškega zleta je izvajalo 8 članic žen. tel dru¬
štva v Ljubljani — naraščaj (76) je nastopil z va¬
jami s praporci — nar. šišenskega Sokola (12) proste
vaje brez štetja in godbe — nar. ljublj. Sokola (36)
skupine na tleh — na orodju: 2 vrsti na bradlji,
1 vrsta na drogu, 1 vrsta v skoku v višino in 1
vrsta na kozi — skupine na 4 lestvah čl. ljubljan¬
skega Sokola — hkratne vaje v trojicah in šesto-
ricah vad. zbora ljublj Sokola — zaključne velike
skupine (52 tel. ljublj. Sokola). Nastop splošno dober.

I.zlet Prim. sok. župe 19. VI. 1910 v Št. Petru p. Gorici.

Tekmovalna telovadba nižjega oddelka (vaje za
nižji oddelek v Celju) in začetniškega oddelka (vaje
za telovadce-začetnike). Uspeh v nižjem oddelku:

1. Trst 8L43°/ 0 , 2. Gorica 76 43°/ 0 , 3. Vrdela
57*85 °/ 0 ; v začetniškem oddelku: 1. Gorica 92 33%,

2. Miren 89 33%, 3. Trst 85 50%. Izprevod (krog
800 članov v kroju) z vsemi župnimi društvi in za¬
stopniki celjske (2), gorenjske (50), idrijske (56),
tržaške župe (500), zastopano je bilo tudi hrvaško
društvo Voloska - Opatija. Pri javni telovadbi je na¬
stopilo 100 telovadk, 250 telovadcev s prostimi va¬
jami (celjske), 100 deškega naraščaja z vajami s

97

7

praporci; na orodju 14 župnih vrst, vrsta G. S. Ž,
18 telovadcev na 6 bradljah in 3 skupine na 3
bradljah in 2 konjih.

I. zlet Novomeške sok. ž. v Mokronog 10. VII. 1910.

Udeležba v kroju: Novomesto 42, Trebnje 16,
Kostanjevica 12. Mokronog - Št Janž 40, Metlika 4,
Črnomelj 14, gostov iz Ljubljane 5, Gorenjske župe
12. Pri javni telovadbi je nastopilo 53 članov s
prostimi vajami in na orodju 5 vrst Dolenjske župe
ter ena vrsta Gorenjske župe, novomeški ženski
oddelek in mokronoški naraščaj. Javna telovadba
novomeške župe je izpadla jako povoljno ter po¬
kazala intenzivno delo ter velik napredek.

Vseslovanski sokolski zlet v Sofiji 10. —12. VIII. 1910.

Udeleženci poleg bolgarskih Junakov: Č. O. S.,
S. S Z., S. H. S. D., srbski in ruski Sokoli. Vsega
skupaj nad 3000 Sokolov. Deputacijo S. S. Z. z za¬
stavo ljubljanskega Sokola (zastavonoša br. B. Drenik)
je vodil dr. Ivan Oražen. 10. VII. dop. blagoslav¬
ljanje prapora bolg. tel. zveze .Junak"; pop Javna
telovadba: 1. pri prostih vajah 640 tel. (167 Čehov,
20 Srbov, 453 Bolgarov), 2. proste vaje vzorne češke
vrste, 3, Junaki s kiji, orodno telovadbo in prostimi
vajami, 4. Čehi na orodju, 5. Čehi s prostimi va¬
jami V. praškega zleta. — 11. VII. seja vseslovanske
sokolske zveze pod predsedstvom dr. J. Scheinera
(Č O. S.). — 12. VII. Tekma ruskih, srbskih in bol¬
garskih telovadcev Izid: I. Rus, II. Srb, lil. Bolgar.
— Pop. javna telovadba.

Poljski sokolski zlet v Krakovu 16. — 17. VII 1910.

Poleg domačinov so bili navzoči poznanjski, ruski
in amerikanski poljski Sokoli, deputacija Č. O. S ,
S. H. S. D. in S. S. Z. (vodil jo je I. pst dr. Rybaf
Otokar). 16. VII. Dop. tekma, pop. javni nastop. —
17. VII. dop. obhod po mestu, pop. telovadba.

I. zlet Gorenjske sok. župe na Jesenicah 17. VII. 1910.

Tekmovalna telovadba v dveh oddelkih: I. Za
prvenstvo G. S Ž. z vajami za višji oddelek v Celju;
II. Nižji oddelek z vajami za isti oddelek v Celju.

98

Izžrebane so bile težje vaje za oba oddelka. Izmed
osmih tekmovalcev za prvenstvo so bili prvi: Be¬
nedik (Kranj) in Pristov (Škofja Loka) z 90°/ 0 , Je¬
zeršek (Tržič) z 81 67% > n  Ažman (Kranj) z 78 33 Q /°.
V nižjem oddelku so tekmovale vrste Bled, Jese¬
nice, Kranj, Škofja Loka in 3 posamezniki iz Ra¬
dovljice Prva je bila blejska vrsta (844 °/ 0 ), druga
škofjeloška (7882%), tretja kranjska (67'5%). Po¬
samezniki: Prvi Zagoričan (Bled) s 97'5%, drugi
Sekovanič (Bled) 90 85 %, tretja Ločan (Škofja Loka)
in Čelešnik (Kranj) 88 33%. Izprevod s filharmonijo
na čelu: Odposlanstva ljubljanske, goriške in tržaške
župe, predsedstvo G. S. Ž. in društva Bled, Bohinj,
Borovlje, Javornik, Jesenice, Kamna gorica, Kranj,
Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki (300 članov
v kroju). — Javna telovadba: 60 članic in ženskega
naraščaja, 60 članov, pri prostih vajah 80 članov.
Nastopila so vsa društva na vseh orodjih. Uspeh
povoljen.

Otvoritev Sokolskega doma v Zagorju ob Savi
17. VIL 1910.

Slavnosti se je udeležilo korporativno oz. po de-
putacijah 21 društev in odsekov. Pri dopoldanski
otvoritvi je izročil brat Poljšak ključe starosti za¬
gorskega Sokola, dr. Zarniku. Obhoda se je ude¬
ležilo nad 300 čl. v kr. in 130 nar. Popoldne javna
telovadba.

Tekma Idrijske sok. župe v Idriji, združena z iz¬
letom in javnim nastopom v Sp. Idriji 24 VIL
1910.

Udeležba pri tekmi: višji odd. 4 tekmovalci iz
Idrije (I. Pivk Leop.); nižji odd. 8 tekm. iz Idrije,
6 iz Žirov in 2 iz Sp. Idrije — skupaj 20 tekmo¬
valcev. Uspeh ugoden: 17 tekm. je doseglo nad
60 %, 3 pod 60 %. — Javni nastop v Sp. Idriji:
Čl. v kroju 91, tel pri prostih vajah 53; naraščaja
s praporci 54, idrijskih telovadk s kiji (6. 3 vrste
na orodju (Idrija - drog, Idrija - bradlja Žiri - drog).
Telovadilo se je splošno dobro.

99

7 *

Zvezni sokolski zlet v Celje ob slavnostni otvoritvi
celj. Sokolskega doma v Gaberjih 14. Vlil. 1910.

Zastopane vse župe (nad 1200 čl.) in predsedstvo
S. S. Z. Vstop v Celje prepovedan. Sokoli so mo¬
rali izstopiti v Štoreh (1 uro hoda od Celja). Ude¬
ležili so se poleg S. S. Z. po deputacijah: Č. O. S.
(dr. Urban in dr. Kadefabek), Bolg. tel. zveza Ju¬
nakov (Angel Kistelev), S. H. S. D. (Pilar Martin in
dr. Bradaška), za Srbe (dr. Budisaljevič. dr. Melikoš),
za Srbe iz Kraljevine (dr. Popovič). Pri otvoritvi so
govorili: dr Božič (Celje), Jože Smrtnik (Celje), dr.
Urban (Č. O S.), nato slavnostni banket. — Pop.
telovadba: 1. nar. celjskega Sokola — proste vaje,
2. tldk. žen. tel. društva v Ljubljani (11 tldk. nač.
Debevec T.) — vaje s kiji. 3. tldk iz Brežic (vod¬
stvo brat HoIy) vaje z obroči in skupine, 4. proste
članstva S S. Z. (vodstvo nač. S. S. Z., dr. Murnik
Viktor, 272 tel.) — izvedba vzorna, 5. orodna telo¬
vadba: 17 vrst. 6. vzorne župne vrste. — Uspeh
v celoti prav dober.

I. zlet Idrijske sokolske župe v Cerknici 4. IX. 1910.

Udeležena vsa župna društva. 131 čl. v kroju.
Gosti iz Ribnice, Vrhnike, Sodražice. 2 zastopnika
Gor. sok. župe, zastopnik ljublj. župe in župe Ljub¬
ljana I; po številu 50 čl. v kroju. Skupaj sokolov
v kroju 181. Pri prostih vajah 106 telovadcev, 12
župnih vrst na orodju, 28 telovadk s kiji, 32 žen¬
skega naraščaja z obročki, deškega naraščaja 64 s
praporci. Uspeh telovadbe zelo dober.

Otvoritev tel. doma tržiškega Sokola 11. IX. 1910.

Otvoritve so se udeležili po deputacijah društva
Gor. sok. župe. Dop. otvoritev, pop. javni notranji
nastop s sledečim vzporedom: 1. 2 vrsti tržiškega
Sokola (vodnika Dobrin in Jezeršek) na drogu,
bradlji, konju in v skoku, 2. vaje tržiških telovadk
s praporci, 3. proste vaje članstva (Tržič, Kranj, 20
tel.), 4. vzorna vrsta kranjskega Sokola na bradlji.

Prve medzlet. tekme S. S. Z. v Ljubljani 25. IX. 1910.

Vaje za medzletno tekmo Č. O. S. 1. 1909, tekmo¬
valni red po Č. O. S. Udeležba: 4 vrste višjega

100

oddelka (Gorenjska sok. župa, Ljubljana, Ljubljana L,
Novomeška sok. župa), 10 vrst nižjega oddelka
(Celje, Celjska sok. župa, Gorenjska sokolska župa,
Jesenice. Ljubljana, Primorska sok. župa, sok. župa
Ljubljana I.,.Škofja Loka, Vrhnika, Žiri) — skupaj
99 tekmovalcev. Uspeh višjega oddelka: a)  vrste:
L Novomeška župa 59'63 °/ 0 , II Ljubljana I 58 95 °/ 0 ,
III. Ljubljana 56 42°/ 0 ; b)  posamezniki: I Fuks K.
(Metlika) in Thaler A. (Ljubljana) 78'33 °/ 0 , II. Perdan
Fr. (Novomesto) 75 °/ 0 , III. Benedik Fr. (Kranj), Ko¬
vačič J. (Ljubliana I.), Pogačnik Al. (Ljubljana) in
Smole D. (Ljubljana I.) 65 °/ 0 . — Uspeh nižjega od¬
delka: a)  vrste: I. župna Ljubljana I. 7952°/ 5 , II.
župna gorenjska 78 84 °/ 0 , III. Ljubljana 78 42 °/ 0 ;
b)  posamezniki: I. Svetlič F. (Ljubljana I.) 96 67°/ 0 ,
II Viiant Fr. (Brežice) 91 67%, IH- Jager A. (Celje)
88'33°/o. — Splošen uspeh samo zadovoljiv, tekmo¬
vališče in tekmovalno orodje skrajno slabo in mnogo
krivo neugodnega uspeha. — Pop. javna telovadba
vseh telovadcev: a)  proste vaje - - b)  župne vzorne
vrste (Gorenjska sok. žuna, Ljubljanska sok. župa,
sokolska župa Ljubljana L, Novomeška sok. župa)
na orodju z enkratno menjavo (drog, drog - bradlja,
bradlja, konj na šir) — c)  boks, izvajal vad. zbor
ljubljanskega Sokola pod vodstvom dr. V. Murnika.
— Splošno je bil nastop vzoren.

Vse prireditve so pokazale, da je izvrševala
večina društev marljivo in vestno svojo nalogo.
Le nekaj društev se ni udeležilo niti župnih, niti
medzletnih tekem, njih prireditve pa so bile slabo
pripravljene Ta naj pomnijo, da napravi Sokola
pravo pojmovanje sokolske misli in gojenje sokol¬
skega dela, ne pa ponašanje z bliščečim krojem
in praznim besedičenjem. Vsa društva morajo po¬
svečati kar največ pazljivosti delu v telovadnicah,
da se tako bližajo vzornemu izpolnjevanju svojih
dolžnosti in s tem tudi stavljenemu cilju. Kedaj pa
zamoremo imenovati društvo vzorno?.  O tem nam
odgovarja „Vestnik sokolski) “ v svoji vadbeni pri¬
logi takole: „ Predvsem, kjer telovadi članstvo pra¬
vilno najmanj dvakrat na teden skozi celo eto

101

Kjer niso prerušile to pravilnost niti zabave, niti
gledališče ali podobne priložnosti. Kjer dohaja
članstvo v telovadnico še pred določeno uro in
ostane tam tudi po končani uri pri prostovoljni
vadbi, da poskuša razne vaje. Kjer se zbira član¬
stvo mesto pohajkovanja in posedanja po gostilnah,
v telovadnicah in išče tam okreočanja v telovadbi.
Kjer ima vaditeljski zbor svojo pravilno uro, najsi
tudi šteje samo dva člana — uro, ki ni oddeljena
od članstva Potrebno je, da vidi članstvo, kako
skrbi vaditeljski zbor za svojo vzgojo, in da si za-
more vaje, ki jih vidi, tudi samo osvojiti. Kjer
telovadi naraščaj pod vodstvom izkušenih vadi¬
teljev, zlasti dečki in žene. Kjer ni potreba drezati
društva venomer iz župnega središča, nasprotno,
kjer izvira samostojno izobraževanje, stremljenje
po izpopolnjevanju iz vaditeljskega zbora in član¬
stva. Kjer se marljivo čitajo sokolski listi in se
vadbene priloge ne polagajo neprečitane v knjiž¬
nico, temveč se z vaditeljskim zborom skupno
prouče in prevadijo. In končno, kjer se množe pred
župnim zletom, pred okrajnim ali domačim javnim
nastopom vadbene ure in dnevi zato, da bi pri¬
padalo društvo k najboljšim v župi.'  — Nato pa
sledi v vadbeni prilogi sledeč odstavek, ki si ga
naj pomnijo dobro tudi slovenska sokolska društva:
Tisti časi so minuli, da smo zahtevali lahko za
vsakršno odročenje in vsako  ,prevalitev telesa' na
drogu plosk naroda. Telovadba napreduje jadrno,
samo pripadanje k društvu ne zadostuje, potrebno
je pokazati uspehe v telesni vzgoji in tudi v ustroju
društva. Nikakor naj nas ne uspava slava, ki jo
je doseglo Sokolstvo v zadnjem času. To so nam
pridobili marljivi, nad vse marljivi bratje — a po
njihovem uspehu še nikakor ni vse dobro, kar se
pri nas vrši.'

Celjski Sokol je otvoril svečanostno svoj telo¬
vadni dom v Gaberjih ob priliki zveznega zleta
14. avgusta. Poleg tega sta si postavila in otvoriia
lasten krov v letošnjem letu Sokol v Zagorju
(17. julija) in Sokol v Tržiču (11. septembra). Tako
se sedaj dvigajo na slovenskem ozemlju štirje so-

102

kolski domovi, namenjeni telesni vzgoji, da se v
njih možje in mladina, žene in deklice krepe svoje
ude, udovršujejo svoje telo, jačijo svoj duh. Tudi
peti, domžalski sokolski dom, je že dograjen in bo
otvorjen še to leto. Skoraj vsa društva pa so uvi¬
dela veliki pomen lastnega ognjišča, zato so si
ustanovila stavbene odseke ali celo samostojna
stavbena društva, kijimje poverjena naloga, postaviti
dotičnim društvom v najkrajšem času lastno streho.

Razvoju sokolskega gibanja primerno je na¬
predovala letos tudi slovenska sokolska književnost.
Vaditeljski zbor Sokola v Kranju je izdal že me¬
seca novembra V. lelnik slovenskega sokolskega
koledarja.  Mesečno je izhajal pod strokovnim
uredništvom br. dr. V. Murnika „ Slovenski Sokol",
katerega tehnična priloga „Vadbeni večeri 11  se je
razširila in izpremenila svoje ime v „Vadb prilogo 11 .
Vaditelja kranjskega Sokola Ambrožič Miroslav in
Sajovic Evgen sta pričela izdajati 25. januarja me¬
sečnik „ Vaditeljski List",  namenjen predvsem va-
diteljstvu, kateremu prinaša bogato, sistematično
in metodično urejeno vadbeno čtivo. Nadalje smo
dobili letošnje leto tri župne glasnike: „ Vestnik
gorenjske sokolske župe", „Sokolski Vestnik"  župe
Ljubljana I. in „ Vestnik idrijske sokolske župe ";
naraščaj pa je imel svoje glasilo v listu »Naša
bodočnost". —  Slovenska sokolska zveza je izdala
meseca novembra leta 1909 „ Tekmovalni red",  ki
je določen za vse bodoče tekme S. S. Z. Sokol I.
v Ljubljani je oskrbel 2. zvezek „Sokolskega Evan¬
gelija",  ki je izšel 12. VI. ob priliki župnega zleta
S. Ž. L. I. — Sokol v Ljubljani je založil in izdal
dr. V. Murnikove »Redovne vaje"  in I. zvezek  „ Pre¬
vodov iz češkega sokolskega slovstva"  (Predavanje
izobraževalnega odseka za vaditeljski tečaj Č. O. S.
1. 1908. — Sokolska vzgoja. — Nauk o nagovoru,
poslovenil M.) — obedve knjižici sta za slovenske
Sokole, zlasti telovadce neprecenljive vrednosti.

Meseca decembra 1909 je izdihnil v Prvačini
zaslužni starosta ondotnega Sokola brat Peter
Leban,  celjski Sokol je pa spremil k zadnjemu po¬
čitku brata Pavla Detička,  ki je bil ves čas vnet

103

pristaš sokolske misli in marljiv telovadec V Ljub¬
ljani je umrl 31. decembra 1903 častni član ljubljan¬
skega Sokola dr. Karel vitez Bleimeis Trsteniški,  ki
je bil leta 1862 v pripravljalnem odboru „Južnega
Sokola". Po njegovi ustanovitvi pa je telovadil v
I. vrsti pod vodstvom 21. V. 1909 umrlega Pavla
Drachslerja. Bil je mnogoleten odbornik in zelo
marljiv član, ki je ostal Sokolstvu zvest do sive
starosti Tako izgublja slovensko Sokolstvo usta¬
novitelja za ustanoviteljem. Na Verdu pri Vrhniki
je preminul 28. II. Karel Kotnik , ki je zapustil družbi
sv. Cirila in Metoda skoraj polmilijonsko zapuščino
ter s tem podal presijajen vzgled ljubezni do na¬
roda. Z ogromnim darom je postal K Kotnik prvi
slovenski mecen ter si zagotovil večno hvalo in
slavo med slovenskim narodom, ki mu je okrepil
s svojim presijajnim vzgledom vero v samega
sebe. Pa tudi jz kroga ostalega članstva je za¬
htevala neizprosna smrt svoje žrtve, omenim naj
le še požrtvovalnega načelnika zagorskega Sokola,
brata Dragotina Kolenca,  ki se je ponesrečil pri
predprioravah za otvoritev ondotnega sokolskega
doma. Lahka bodi zemljica milim bratom in večen
spomin njihovemu delu in imenu!

Navedeni podatki nam pričajo o velikem na¬
predku slovenskega Sokolstva v preteklem letu.
Naj stopijo vsi sloji slovenskega naroda v bodoče
v sokolske vrste, kajti sokolsko delovanje dopri-
naša narodu neizmerne koristi, ono zvišuje njegovo
gmotno in duševno stanje, ga vzgojuje nravno in
telesno ter s tem jači njegovo samoobrambo. V
bodočem letu naj se okrepe in pomnože naše
vrste, da lahko stopamo samozavestno za ciljem
.naprej; v negotovosti naj zmaguje dolžnost, v
omahljivih trenotkih naj nas vzdržuje vera v same
sebe. Zatorej: „Čvrst sokolov nam bodi let, naprej
nam idi pot!“

Dr. Gv. S.

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□on

m

KBATICE K ZVEZI SLOVANSKEGA
SOKOLSTVA.

arh. = arhivar
bi. = blagajnik
čl. — člani

čl. v kr. = člani v kroju
člane. = članice
čtr. = četrtek
dop. = dopoldne
goj. = gojenke
knj. = knjižnica
leposl. knj. = leposlovna
knjižnica

nač = načelnik (ca)
nam. = namestnik
nar. = naraščaj
nd. = nedelja
obrt -trg. nar. = obrtno-
trgovski naraščaj
odb. = odbornik(i)
or. — orodjar
pn. = ponedeljek
pnč. = podnačelnik
pop. = popoldne
podpr. = podpredsednik
preds. = predsednik
pr. r.= pregledovalci ra¬
čunov

pst. = podstarosta
pt. = petek
sb. = sobota
sr. = sreda
st. = starosta (ka)
str. knj = strokovna
knjižnjica

str. 1. = strokovni list
šol. nar. = šolski naraščaj
t. = tajnik (ca)
tel. = telovadci
tldk. = telovadke
tr. = torek
ust. = ustanovljeno
vad. = vaditelj (ica)
v. pom. = vaditeljski po¬
močnik (pomočnica)
v. pr. = vaditeljski pri¬
pravnik (pripravnica)
vad. zbor = vaditeljski
zbor

v = vinar
zap. = zapisnikar
zv. = zvečer

ž. = žene

Kratice za označbo žup.

C. S. Ž. = Celjska sokolska župa
G. S. Ž. = Gorenjska sokolska župa
I. S. Ž = Idrijska sokolska župa
L. S. Ž. = Ljubljanska sokolska župa
N. S. Ž. = Novomeška sokolska župa
P. S. Ž. = Primorska sokolska župa
S. Ž. L. I. = Sokolska župa Ljubljana I.

□□□□□□□o

105

PREGLED GOJITVE TELOVADBE

J ) Obisk te telovadbe je neznaten. Po ministrski naredbi
iz 1. 1009 bi se morala upeljati telovadba na srednjih šolah'
kot obvezni predmet. Pri nas se še to ni zgodilo na nobenem
zavodu. -) Za srednje šole izprašan telovadni učitelj. •') Za
ljudske šole izprašan telovadni učitelj. 4 ) Neizprašan telo¬
vadni učitelj. 5 ) V 1. in 2. razredu je telovadba obvezen pred¬
met in se upelje kot tak sukcesivno v vseh razredih. — Pri

SLOVENCEV N K  SREDNJIH ŠOLAH. 1 )

sestavi navedenega pregleda sem uvaževal vse zavode, v ka¬
terih je nad 50 Slovencev. Pri skupnem številu sem ločil
zadnje od drugih — samo ena številka pomenja Slovence —
pri telovadbi je bila taka ločitev nemogoča. — Na list »Slo¬
venski Sokol" sta naročena samo c. kr. II. drž. gimnazija v
Ljubljani inknezoškof. priv. gimnazij v Št. Vidu nad Ljubljano.

Sestavil dr. Gv. S.

STATISTIČNI IZKAZ

SLOVENSKEGA SOKOLSTVA.

PRIPOMBE K STATISTIČNEM IZKAZU.

’) Mesečnina za podporne člane 1 K, za izvršu¬
joče 50 vin.

2 ) Društvo nima pripravne telovadnice in si gradi
svoj dom.

3 ) Mesečnina 2 K, 1 K, 60 v.

4 ) Mesečnina 1 K, 60 v.

5 ) Se gradi sokolski dom.

“) Člani telovadijo trikrat v Litiji in trikrat v
Šmartnem.

7 ) V Litiji telovadke dvakrat, gojenke trikrat, ravno-
tako v Šmartnem.

8 ) Litijski naraščaj trikrat, Šmartenski trikrat.

s ) Dve telovadnici: a)  v Litiji ploskev 32 m 2 ,  vi¬
sokost 3 m; b)  v Šmartnem ploskev 21 m ' 3 ,
visokost 3'5 m.

10 ) Za telovadnico služi mala soba.

“) Brez telovadnice, telovadi se na prostem.

12 ) Telovadi se na dvorišču.

13 ) Letno 2 K.

1J ) Letno 4 K.

15 ) Mesečnina za podporne člane 1 K, za izvršu¬
joče 50 v.

,c ) Gojenke.

”) Telovadi v telovadnici ljubljanskega Sokola.

18 ) Telovadi v telovadnici Sokola v Šiški.

19 ) Ker društvo ni poslalo kljub prošnji letošnjih
statističnih podatkov, je navedena lanskoletna
statistika.

□□□□□□□□

114

ZVEZA SLOVANSKEGA SOKOLSTVA.

(Okrajšave glej str. 105.)

Ust. 2. svečana 1908. — Sedež: Praga.

Predsedstvo:  St. dr. Scheiner Josip (st. Č.
O. S., Praga II., Vaclavske nam. 70), pst. dr. Car
Lazar (st. S. H. S. D., Zagreb), nač. dr. Jindrich Va-
niček (nač. Č. O. S., Praga), nač. nam. dr. Viktor
Murnik (nač. S. S. Z., Ljubljana), t. dr. Novotng
Anton (Kral. Vinohrady, u divadla č. 3), bl.Waraus
Edo (bi. Č. O. S., Praga), pr. r. A.  V. Prager (Kolin),
odb.: dr. Fiša P. (Brno), Kalina A.  (Blatna), dr. Pip-
pich K. (Chrudim), dr. Smrčka F. (Olomuc), Štepanek
(Tovačov), Zeleni F. (Mor. Ostrava), Zyka A.  (Du¬
naj), Mašek F. (Vysočany), dr. Bučar F. (Zagreb),
dr. Janeček D. (Zagreb), Pilar Mart. (Zagreb), dr.
Vinkovič B. (Karlovac), dr. Magdič P. (Varaždin),
Kukec V. (Žalec), dr. Oražen Iv. (Ljubljana), dr. Ry-
bar O. (Trst), dr. Šegula Iv. (Novomesto), Thaler I.
(Ljubljana).

Člani odbora:  V odbor zveze pošlje vsaka so¬
kolska zveza po pet zastopnikov brez ozira na število
članov in nadalje za vsakih 10.000 članov po enega
zastopnika.

Z. S. S. tvorijo:  Češka Obec Sokolska (80.000
članov), Zwiazek polskich towarz. sokolich u Lavovu
(25.576 članov), Hrvatski sokolski savez (12.000 čl.),
Slovenska sokolska zveza (7122 čl.) Sajuz na blgarskih
gimn. druž. Junak (4400 čl.), Srpska župa Fruškogorska
(3000 čl.), sok. Savez Dušan Silni (1000 čl.)

Zvezni organ:  .Vestnik Sokolsky“, izhaja dva¬
krat na mesec, celoletna naročnina 4 K, v  urednik Rud.
Bilek (Praga II., Ferdinandova tlida, .Šlikuv palač"),
upravništvo: Praga II., Tunni ul., tiskarna Gregrova.

P riglaše ni zleti:  L. 1911 hrvatski vsesokolski
zlet v Zagrebu, 1. 1912 vseslovanski sokolski zlet v
Pragi (50 letnica češkega sokolstva), 1. 1913 slovenski
vsesokolski zlet (50 letnica slovenskega sokolstva), leta
1917 vseslovanski sokolski zlet v Zagrebu.

115

8 *

SLOVENSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. 1. 1905. Sedež: Ljubljana.

Predsedstvo*):  St. dr. Ivan Oražen (Ljub¬
ljana), I. pst. dr. Otokar Rpbar (Trst), II. pst. dr.
Gvidon Sernec (Celje), nač dr. Viktor Murnik (Ljub¬
ljana), t. Bogumil Kajzelj (Ljubljana), bi. Rudolf
Vesel (Ljubljana), zap. Vilko Bukovnik (Ljubljana),
nam. R. Boltavzar (Šiška), R.  Kostenapfel (Ljubljana)
in L. Rogel (Ljubljana); pr. r. J. Novak (Idrija), H.
Sachs (Kamnik) in dr. J. Savnik (Trst).

Zvezni odbor  sestoji iz predsedstva in župnih
odposlancev.

Vaditeljski zbor:  Načelnik dr. Viktor Murnik
(Ljubljana), nač. nam. Jože Smertnik (Celje), zap. Al.
Kostnapfel (Ljubljana), vad.: Tomo Burgstaller in V.
Bukovnik (Ljubljana), Evgen Sajovic (Kranj), dr. Janko
Savnik (Trst). Člani vaditeljskega zbora so vsi župni
načelniki in podnačelniki.

Tehnični odsek:  Nač. dr. Viktor Murnik (Ljub¬
ljana), člani: Bukovnik in Drenik (Ljubljana), Novak
(Idrija), dr. Pestotnik (Ljubljana L), E. Sajovic (Kranj),
Jože Smertnik (Celje).

Zvezno glasilo:  .Slovenski Sokol* z .Vad¬
beno prilogo*. Izhaja 25. vsakega meseca, za celo leto
3 K, urednik dr. Viktor Murnik. Uredništvo : Ljubljana,
Knaflova ulica 5; upravništvo: Ljubljana, Kolodvorska
ulica 3.

V S. S. Z. je združenih v 7 župah 70 sokolskih
društev, 2 ženski telovadni društvi, 23 sokolskih od¬
sekov in 3 samostojni ženski telovadni odseki s 7122
člani, 1881 telovadci, 560 ženami, 419 telovadkami,
391 obrtno-trgovsk. naraščaja, 1655 šolskega naraščaja,
426 gojenkami.

I. CELJSKA SOKOLSKA ŽUPA.

Ust. 30. oktobra 1910.

Predsedstvo:  St. dr. Karlovšek Josip (Celje),
I. pst. dr. Stiker Ljud. (Brežice), II. pst. dr. Rosina

*) Stari odbor, voljen 1. 1909, je vodil vse posle 1. 1910
še do sklepa sokolskega koledarja, zatorej ga tudi navajam
za leto 1910.

116

Fran (Maribor), nač. Smertnik Jože (Celje), t. dr.
Hrašovec Šandor (Celje), bi. dr. Zdolšek Jo_že (Celje),
zap. Stibler Miloš (Celje),_ odb. nam.: Čulek Jos.
(Št. Jur), Kunej B. (Žalec), Štaufel Fr. (Zagorje).

Župna društva:  Brežice. Celje, Gradec, Hrast¬
nik, Krško, Ljutomer, Maribor, Mozirje, Ptuj, Radeče,
Ribnica na Pohorju,^ Rajhenburg, Šoštanj, Št Lenart.
Trbovlje, Zagorje, Žalec. - Odseki:  Braslovče,
Št. Jur, Št. Pavel v Sav. dolini, Sevnica.

V župi je 17 društev in 4 odseki. Članov 1185,
članov v kroju 455, telovadcev 435, šol. naraščaja 230,
obrtno-trgovsk. naraščaja 116, članic 67, telovadk 74
gojenk 61.

II. GORENJSKA SOKOLSKA ŽUPA.

Ust. 16. januarja 1910.

Predsedstvo:  St. Marinček Matija (Tržič),
I. pst Sajevic Fr. (Radovljica), II. pst. Dolenc Fran
(Škofja Loka), nač. Sajovic Evgen (Kranj), t. dr.
Kušar Josip (Kranj), bi. Valenčič Ivan (Kranj), zap.
Sajovic Janko (Kranj), nam. nač. Boštele Silvester
(Jesenice), nadzornik Ambrožič Miroslav (Kranj),
preds. izobr. odseka Pirnat Makso (Kranj), odb.
nam. Ažman Fr., Benedik Fr. in Lampret Iv. Pr.,
vsi iz Kranja, pr. r. Nadilo Avgust (Škofja Loka),
Chladek J. (Radovljica), Spitzer R. (Jesenice)

Vaditeljski zbor:  Nač. Sajovic Evgen (Kranj),
pnč. Boštele Silvester (Jesenice), nadzornik Ambrožič
Miroslav (Kranj), člani vad. zbora: Ažman Fr. (Kranj),
Janc Ivan (Radovljica), Piber K. (Bled), Pristov Vinko
(Škofja Loka), Pušelj Janko (Jesenice).

Župna društva:  Bled, Bohinjska Bistrica, Bo¬
rovlje, Javornik. Jesenice, Kranj s samostojnim^ žen¬
skim odsekom. Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Želez¬
niki. — Odseki:  Dražgoše, Kamna gorica.

V župi je 10 društev, 2 odseka in 1 samostojni
ženski odsek, članov 822, članov v kroju 266, telo¬
vadcev 190. šolskega naraščaja 194, obrtno-trgovsk.
naraščaja 36, članic 88, telovadk 35, gojenk 60.

Župni prispevek za člana L20 K.

Število praporov: 2.

117

III.  IDRIJSKA SOKOLSKA ŽUPA.

Ust. 20. februarja 1910.

Predsedstvo: St. Gangl Engelbert (Idrija),
I. pst. Samsa Jos. (II. Bistrica), nač. Novak Julij (Id¬
rija), t. Jurman Zdravko (Idrija), bi. Ferjančič Ivan
(Idrija), zap. Šinkovec Janko (Idrija), odb. nam.:
Hodnik Fr. (Logatec), Primožič Ant. (Žiri),_ Štravs J.
(Cerkno), pr. r.: Lukan P. (Sp. Idrija), Šepetavec
Jos. in Šerko Ern. (Cerknica).

Vaditeljski zbor:  Nač. Novak Julij (Idrija),
pnč. Kraigher Avg. (Postojna), zap. Albrecht Zdravko
(Idrija), bi. Šinkovec J. (Idrija), or. Pivk Leop. (Idrija),
vad. Krčnik Fr. (Idrija), Bazovičar Iv. (Sp. Idrija), Kržiš¬
nik Iv. (Žiri), Gerželj j. (Cerkno).

Župna društva:  Cerknica, Cerkno, Idrija s
samostojnim ženskim odsekom, Ilirska Bistrica, Logatec,
Postojna, Spodnja Idrija, Št. Peter, Žiri s samostojn.
ženskim odsekom.

V župi je 9 društev in 2 samost, ženska odseka.
Članov 671, članov v kroju 240, telovadcev 167, šol¬
skega naraščaja 162, obrtno-trgovsk. nar. 26, članic 114,
telovadk 56, gojenk 87.

Čl. prispevek 50 v. — Št. praporov: 3.

IV.  LJUBLJANSKA SOKOLSKA ŽUPA.

Ust. 8. maja 1910.

Predsedstvo:  St. dr. Triller Karel (Ljubljana),
I, pst. Lenarčič Josip (Vrhnika), II pst. dr. Windi-
scher Fr. (Ljubljana), nač. dr. Murnik Viktor (Ljub¬
ljana), t. Rupnik Janko (Ljubljana), bi. Mešek Josip
Ljubljana), zap. Praprotnik Avg (Vič), odb. nam.:
Rode M., Verovšek M, Bučar A. (vsi iz Ljubljane),
pr. r. Boltavzar R. (Šiška) Kajzelj B. in Trtnik V.
(oba iz Ljubljane).

Vaditeljski zbor:  Nač. dr. Murnik V. (Ljub¬
ljana). pnč. Drenik Bojan (Ljubljana), zap. Mikuž K.
(Ljubljana).

Župna društva:  Domžale, Ig, Ljubljana, Ljub¬
ljana žensko tel. društvo, Šiška, Šiška žensko telov.
društvo. Vič, Vrhnika. — Odsek:  Notranje gorice.

118

V župi je 6 društev, 2 ženski telovadni društvi in
1 odsek. Članov 761, članov v kroju 274, telovadcev
133, šolskega nar. 195, obrtno-trgovsk. nar. 64, članic
63, telovadk 33, gojenk 74.

Čl. letni prispevek 50 vin. — Štev. praporov: 2.

V. NOVOMEŠKA SOKOLSKA ŽUPA.

Ust. 6. marca 1910.

Predsedstvo:  St. dr. Schegula I. (Novo-
mesto), 1. pst. Mlakar D. (Metlika), II. pst. Tomič V.
(Trebnje), nač. Perdan Fr. (Novomesto), t. Papež
Ljud. (Novomesto), bi. Jeglič Rado (Novomesto),
odb.: Gregorc Fr. (Novomesto), Kozina N. (Novo¬
mesto), Klinc Ign. (Černomelj), Logar Filip (Mokro¬
nog), pr. r. Blažon G. (Černomelj), Zwitter Davorin
(Mokronog), zZ. dr. Schegula I. (Novomesto), nZ.
Perdan Fr. ^Novomesto).

Vaditeljski zbor:  Nač. Perdan Fr. (vad. Novo¬
mesto). pnč. Fux Karel (nač. Metlika), zap. Matjašič
Jos. (vad. Novomesto), or. Kozina V. (vad. Novomesto),
vad. Gregorc Fr. in Papež.Lj. (vad. Novomesto).

Župna društva:  Černomelj, Kostanjevica - Sv.
Križ, Metlika, Mokronog, Novomesto, Trebnje. —
Odseka:  Gradac in Št. Janž.

V župi je 6 društev in 2 odseka. Članov 585,
članov v kroju 175, telovadcev 103, šolskega nar. 60,
obrtno - trgovskega nar. 25, članic 60, telovadk 38 in
gojenk 16.

Letni prispevek 40 v. Praporov: L Str. 1.: Vadi¬
teljski List. Telovadnic: 5.

VI. PRIMORSKA SOKOLSKA ŽUPA.

Ust. 21. novembra 1909.

Predsedstvo:  St. dr. Leupušček Josip (Go¬
rica), I. pst. dr. Gregorin G. (Trst), II. pst. Mozetič
Jos. (Prvačina), nač. Kranjc Ljudevit (Gorica), t.
Saunig B. (Gorica), bi. Konjedič Edm. (Plave), pr. r.
Jakil J. (Miren), Toplihar V. (Črniče), Zavadlav R.
(Štandrež); izobraževalni odsek: dr. Puc D. in dr.
Podgornik K. (Gorica), dr. Irgolič Fr. in dr. Rekar
(Trst), Lokar R.  (Ajdovščina).

119

Vaditeljski zbor: Nač. Kranjc Ljud. (Gorica),
pjnč.: Brajnik R. (Ajdovščina) in dr. Irgolič Fr. (Trst).
Člani so vsi okrožni in društveni načelnik in podna-
čelniki ter nadzorniki.

I. okrožje : Nač. Brajnik R. (Ajdovščina), nadz.
Fon Jos. (Solkan).

II. okrožje: Nač. Kranjc Ljud. (Gorica), nadz.
Bašin Al. (Gorica).

III okrožje: Nač. Pelikan B. (Miren), nadzornik
Savnik Br. (Gorica).

IV. okrožje: Nač. dr. Irgolič Fran (Trst), nadz.
Šušteršič V. (Trst).

Župna društva:  Ajdovščina. Bilje, Černiče,
Deskie-Plave, Dornberg, Gorica, Kobarid. Miren, Op¬
čine, Podgora, Prvačina, Solkan. Štandrež, Trst, Ver-
dela pri Trstu. — Odseki:  Barkovlje, Brje. Gradišče,
Kojsko, Prosek, Rihemberk, Rojan, Selo, Volčja Draga,
Zalošče-Saksid,

V župi je 15 društev ter 10 odsekov. Članov
1968. članov v kroju 653, telovadcev 546, šolskega
nar. 597, obrtno - trgovskega nar. 28, članic 130, telo¬
vadk 151, gojenk 98.

Letni prispevek 30 v, prispevek za vaditeljski
sklad za leto 1910 2 K vsako društvo. — Število
praporov: 2.

VII. SOKOLSKA ŽUPA LJUBLJANA I.

Ust. 26. septembra 1909.

Predsedstvo:  St. Petrin Adolf (Sokol II.),
I. pst. dr. Pipenbacher Jos. (Sokol I), II. pst. Modic
Josip (Litija - Šmartno), nač. dr. Pestotnik Pavel
(Sokol L, Ljubljana, Elizabetna ul. 6), t. Berce Jože
(Sokol I.), bi. Kenda Jan (Sokol I.), zap. Marn Fr.
(Sokol II), predsednik izobražev. odseka dr. Fettich
Frankheim O. (Sokol II.); nam. Oražen St. (Ribnica),
Polak K. (Kamnik), Poličar M. (Št. Vid); zastopn.
v odb. S. S. Z.: Petrin Ad. in dr. Pestotnik P.

Vaditeljski zbor:  Nač. dr. Pestotnik Pavel,
pnč. Dimic Janko, župn. nadz. Slapničar Janko, odb.:
Vidmar St., Svetlič Nandl.

120

Župna društva: Kamnik, Kočevje, v  Litija -
Šmartno, Ljubljana L, Ljubljana II., Ribnica, Št. Vid.
— Odseki:  Moste, Sodražica, Vače, Vej. Lašče.

V župi je 7 društev in 4 odsekov. Članov 1130,
članov v kroju 316, telovadcev 307, šolskega nar. 217,
obrtno-trgovskega narašč. 96, članic 38. telovadk 32,
gojenk 30.

Letnina 1 K, župa plača zvezi prispevke. Župni
prapor ribniškega Sokola. Str. 1 : Slovenski Sokol,
Vaditeljski List, Sokol in Vestnik Sokolskj (Praga).
V župi je 9 telovadnic.

Župni  orgajt je »Sokolski Vestnik", ki izhaja
štirikrat na leto. Člani ga dobivajo brezplačno, sicer
stane na leto 1 K.

Župni zlet  s tekmo in javno telovadbo dne
12..VI. v Ljubljani (glej str. 96.)

DRUŠTVU.

Ajdovščina (Goriško). St. Lokar Artur, pst.
Logar St., nač. Brajnik Rudolf, t. Slana Avg., bi.
Dolenc Vlado, odb.: Bras M., Likan Avg., Poniž
Fr., Sterle Sl.; pr r. Šorli T., Vodeb R. Člani
telovadijo v tr., sr. in pt. '/ a 9-—10. zv.; vad. zbor
sr. 10- 1  / 2 11 zv.; šol. nar. sr. in sb. 6. 7. zv. —

Str. 1.: Slovenski Sokol (2 izt), Vaditeljski List (2
izt.), Naša bodočnost (2 iztisa).

Vaditeljski zbor;  Nač. Brajnik R. (vad.,
Ajdovščina 13), pnč. Logar St. (vad. pr.), zap. in
or. Bras M. (vad.), bi. Likan Avg. (vad. pr.)

Odsek ajdov. Sokola v Rihenberku (Goriško).
Pred. Cigoj Vinko, podpr. Mihelj Angel, t Bric Jos.,
bi. Celeron Jos, or. Bizjak Fr, odb nam.: Ličen M.
in Mihelj M ; pr. r. Birsa Jos. in Karer Jos ; vad.
pr. Bandelj AL in Korodin Fr.

Odsek ajd. Sokola v Selu (Primorsko). Preds.
Mermolja Jos., podpr. Mermolja Iv., t. Pišot Jos.,
nač. Pirjevec Alojzij, bi. Pišot Iv., odb : Bavčar Fr.,
Lipovž Iv.; pr. r. Bavčar AL, Bavčar Ant — Člani

121

telovadijo v tr. in pt. 8.-9. zv., š. nar. nd. 10. — 12.
dop. — Str. 1.: Slov. Sokol, Vaditeljski List.

Bilje (Goriško). St. Peric Andrej, pst. Peric
Janko, nač. Blažiča Anton, t. Saunig Gustav, bi.
Saunig Iv., odb.: Blažiča R., Komel Anton, Lukežič
Jož., Nemic Tom., Nemic Val.,_ Zorn Iv.; pr. r. Ne-
mic Jos., Savnik Anton. — Čl. telovadijo v sr. in
nd., vad, zbor sb., š. in obrt.-trg. nar. v sb. — Str.
1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Blažiča Anton, pnč.
Fornazarič Al., or. Blažiča R., vad Savnik Ferd.,
Tomšič Raf.

Društvo ima tamburaški in pevski zbor.

Bled (Kranjsko). St. Peternel Jakob, pst. Repe
V., nač. Soklič Andrej, t. Erbežnik Iv., bi. Plemelj
Urban, odb.: Dolar P., dr. Hočevar Gabr., Kokalj
Ivan, Rus A., Stare I.; pr. r. Plemelj Iv, in Pretnar
Iv. Člani telovadijo v tr., čtr. in sb. 8.—10. zv.,
vad. zbor iste dneve od 7.-8. zv.; šol nar. v ned.
in čtr. 3.—4. pop., obrt.-trg nar. v nd. T —5. pop.
— Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Soklič Andrej (vad.
Bled), pnč. Piber K. (vad), zap. Sekovanič Ferd.
(vad), or. Goqala Jož. (vad), vad : Dolar P., Soklič
Al., Stare Jož.

Društvo ima tamburaški odsek.

Bohinjska Bistrica (Kranjsko).*) St. in pst.
Mijo Grobotek, nač. Alojzij Iskra, bi. M. Grobotek
ml., odb.: Fran Kleč, Janez Rozman, Fran Siljar.

Čl. telovadijo v tr. in sb. 8.—10. zv., nd. 3. 6.
pod., nar. sr. in pt. 7.—9. zv. — Str. 1.: Slovenski
Sokol.

Borovlje (Koroško). St. Mišic Janko, pst. Sor-
nik 1., pnč. in t. Ravnik J., bi. Borovnik Lj., odb.
Borovnik I, Stangel Ant.; pr. r. Mišič P. in Turk
M. — Čl. telovadijo v pn. in sb. 8.—10. zvečer. —
Knjižnica šteje 100 knjig; str. 1. Slovenski Sokol in
Vaditeljski List.

Društvo ima pevski in tamburaški odsek.

*) Ke* nisem prejel letošnjih statističnih podatkov, sem
priobčil lanskoletne.

122

Brežice (Štajersko). St. dr. Schmirmaul, pst.
dr. Stiker, nač. Vidmar Ivan, t. Boecio Jos., bi. Ur¬
šič Jos., odb.: Levak A., Schweiger A., Šetinc L,
Zalokar V.; pr. r. Ferenčak I., Ivanetič A. — Člani
telovadijo v pn , sr. in pt. */ 2 9.— x /, 10. zv., tldk. tr.
čtr. in nd. 8.—9. zv., obrt.-trg. nar. tr. in. čtr. 9 10.

zv., nd. pop, goj. iste dneve kakor nar. — Str. 1.
Slovenski Sokol, Hrvatski Sokol (Zagreb), Cviči-
teljske Listy (Plzen).

Vaditeljski zbor:  Nač. Vidmar Ivan (vad.),
pnč. Holy Jos. (vad.), zap. Gabron Drag. (vad. pom.),
bi. Pelikan I. (vad ), or. Zalokar N. (vad.), vad. pr.
Ferenčak F.

Odsek brež. Sokola v Sevnici (Štajersko).
Preds. Drnovšek Fr., preds nam. Kurent Dam., t.
Šerbec Jos., or. Fiebec Ernest, pr. r. Štumberger Fr.,
Sin St. Telovadi se dvakrat na teden pri članih
in obrt.-trg. nar.

Celje (Štajersko). St. Smertnik Jože, pst. Stibler
Miloš, nač. Jager Anton, t. Kralj Drago, bi. Meglič
M., odb.: Furlan Fr., dr. Hrašovec Š., Rode D., dr.
Sernec J., odb. nam Vltavski G., Zabukovšek M.
— Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 8.—10. zv., tldk.
tr., pt., nd. I / S) 6.—7. zv., šol. nar. sr., sb. 1. -'/ 3 3. pop.,
obrt.-trg. nar. kakor člani, gojenke kakor tldk.
Društvo ima prapor. Društvena knjižnica: 130
knjig, str. L: Slovenski Sokol, Vaditeljski List, Vest¬
nik gorenjske sokolske župe, Vestnik S. Ž. L. I.,
Sokol (Praga), Vestnik Sokolsky (Praga), Prapor
(Kolin), Cvičitelske Listy (Plzen), Zahranični Sokol
(Berlin), Sokol (Zagreb).

Vaditeljski zbor:  Nač. in or. Jager Anton
(vad., Gaberje, Sokolski dom), pnč. Furlan Fran
(vad.), zap. Kralj Drago (vad.), vad. Smertnik Jože,
vad. pom. Vltavski G., vad. pr. Zagoričnik H.

Društvo ima svoj Sokolski dom v Gaberjih pri
Celju.

Odsek celjskega Sokola v Št. Jur ju na j. ž.
(Štajersko). St. Čulek Josip, pst. dr. Ipavic Josip,
nač. Sevnik Julij, t. Frlež Fr., bi. Recelj AI„ odb.:
Kurent V., Mastnek K., Urleb Iv., Zidanšek Fr.,

123

pr. r. Drofenik Jože, Karlin Oto. Čl. telovadijo
v pn., sr., in pt. 9. — 1 / 2 11. zv., naraščaj v sr. in pt.
: 'A— ’/,5. pop. Str. L: Slovenski Sokol, Vadi¬
teljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Sevnik Julij (vad.),
or. Špehar Ivan (vad.), vad. Zdolšek Fr., vad. pr.
Čulek Jos. in Kavčič Jož.

Odsek celjskega Sokola v Št. Pavlu pri Pre¬
boldu (Štajersko). Preds Vidic Jos., podpr. Omerzu
D., nač. Rolšek Iv., pnč. Potočnik Iv., bi. Sulcer A.,
nam. bi. Hladin I., t. Marinc E., gosp. Artnik Al.,
praporščak Skok Ogn., pr r. Bukove, Janc, Ocvirk,
odb.: Cizej, Jan, Piršek, Turk, Vedenik.

Cerknica (Kranjsko). St. Serko Ernest, pst. in
t. Werli Anton, nač. Urbas Anton, bi. Žumer Iv.,
odb. Gruden Jos., Hren Fr., Homovc Jak., Kastelic
Jos., Meden Ant.; pr. r. Kravanja Ant., Stergulec
Ivan. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. ’/ a 9.—10. zv.,
vad. zbor sr. in pt. 10. zv., šol. nar. nd. 3. do
7,5 pop. — Str. L: Slovenski Sokol, Vaditeljski
List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Urbas Anton (vad.),
pnč. Kastelic Jos. (vad.), zap. Gruden Josip (vad.),
va.: Breznikar Ign., Meden Jak., Skuk Fr.

Cerkno (Goriško). St. Štravs Jernej, pst. Obid
Fr., nač. Brelih Peter, t. Carli J., bi. Tušar Vaclav,
odb.: Bevk P., Brelih C., Mažgon Fr., Toškan J.;
pr. r. Gorjup Lav., Stres Ant. Člani telovadijo v
sr. in sb. 8.-10.  zv., vad. zbor čtr. 8,--10. zv., šol.
nar. tr. in pt. 7 8 zv., tldk. pn. in črt. 8.-9. zv.,
goj. pn. in čtr. 5.—6. zvečer. Str. 1.: Slovenski
Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Brelih Peter (vad.),
puč. Grželj J. (vad.), zap. in bi. Trdan St. (vad), or.
Mažgon Fr. (vad.), vad.: Brelih Ivan in Tušar Fr.

Černomelj (Kranjsko). St. dr. Malerič Josip,
pst. Zurc Ant., nač. Klinc Ignacij, t. Šetina Teod.,
bi. Kramarič Fr., odb.: Fabjan, AL, Skubic Josip;
pr. r. Grčar J., Muc Ant. — Čl. telovadijo v pn.,
sr. in pt. 9. 11. zv., istotakrat vad. zbor, šol. nar.

124

nd. 2.- 3. pop., čtr. 8. 9. zv., tldk. čtr. 9. -V,ll. zv.,
goj. ned. in čtr. 1.—2. pop. Str. 1 : Slovenski
Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Klinc Ignacij (vad.,
Černomelj 65), pnč. in zap. Šetina Teodor (vad.),
bi. Kramarič Fr. (vad. pr.), or. Korže J. (vad. pr.),
vad. Leitgeb Albin, vad. pom.: Urh Josipina, Per-
havc Julij, Schweiger Slavko; vad. pr.: Jerman St.,
Malerič Bor., Zupančič Fr.

Černiče (Goriško). St. Baša Fran, pst. Koso¬
velj Fr., nač. Pignatori Fran, t. Toplikar Virg., bi.
Volčič Fr., odb.: Tišer Anton, Leban Alojzij. Ličen
Jos., Rijavec Just, Volk Alojzij; pr. r. Merljak Fr.,
Slamič Fr. - Čl. telovadijo v pn., sr. in sb. 8.— 10.
zv., šolski nar. v nedeljah in praznikih 12.—2. pop.

St. 1.: Slovenski Sokol, Naša bodočnost.

Vaditeljskizbor:  Nač. Pignatori Fran (vad.,
(Černiče), zap. Toplikar Virg., bi. Volčič Fran, or.
Fanagelj Leopold, (vad. pr.), vad. Ličen Jos., vad.
pr. Ličen Vene.

Odsek črniškega Sokola na Brjah (Goriško).
Preds. Trpin Milan, podpr. Stegovec Fr., t. Pe¬
čenko Jos., bi. Vidmar Leop., or. Colja Ivan, odb:
Čebron Iv. in Makovec Ant., nam. Mihelj Fr., pr. r.
Ličen Fr. in Mužina Ant. Čl. telovadijo v tr.,
pt. in nd.

Deskle-Plave (Goriško). St. Konjedic Edm.,
pst. Strgar Fr., nač. Klavora Henrik, t. Gabrijelčič
Fr., bi. Ivančič Val., odb.: Humar Jož., Podbršček
Jos., Podbršček Ant., Valentinčič Lovro, Zimic M.,
pr. r. Klavora H., Zimic Raf. Čl. telovadijo v so¬
boto 4.—7., ned. 8—10 — Str. L: Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Klavora H. (vad.,
Gornje polje), pnč. Valentinčič L. (vad.), zap. Ga¬
brijelčič Fr., bi. Ivančič Val., or. Zimic Raf. (vad.),
vad.: Podbršček Jos., Valentinčič Fr.

Domžale (Kranjsko). St. Ravnikar Fran, pst.
Skok Ant., nač. Majzel Fran, Petrovec T., bi. Ku¬
har Fr., odb.: Adamič L, Javoršek L, Jenčič M.,
Slokar A.; pr. r. Vilar J. in Zarnik J. — Čl. telo-

125

vadijo v tr. in sb. — Str. L: Slovenski Sokol,. Va¬
diteljski List, Naša bodočnost.

Društvo si gradi sokolski dom.

Dornberg (Goriško). St. Žnidaršič Rud., pst.
Mrevlje Jos., nač. Brankovič Andrej, t. Mozetič Fr.,
bi. Lužnik Rudolf, odborniki: Brankovič Andrej,
Kralj Jos., Vodopivec Fr., pr. r. Mrevlje Jos., Pe-
rozzi Mir. - Čl. telovadijo v tr. in pt. 8.—‘/.,10. zv.,
ned. 12. 1. opoldne; tldk. pn. in čtr. 8. 9. zv., nd.
3—4. pop. Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski
List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Brankovič Andrej
(vad.), pnč. in zap Mozetič Fr. (vad. pr.), bi. Lužnik
R. (vad. pr.),_ or. Mozetič Jož. (vad. pr.), vad. pr.:
Čotar Jož., Šinigoj Jul., Vodopivec Fr., Vodopivec
Jožef.

Gorica (Goriško). St. dr. Leupušček Jos., pst.
dr. Puc D., nač. Kranjc Ljudevit, t. Žbona Fr., bi.
Podgornik Andrej, odb.: Bašin Al., Bisail Avr.,
Malik Jos.,_Saunig B.; pr. r. Cigoj K , dr. Podgor¬
nik K. Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 8.—10. zv.,
vad. zbor čtr. 8.—10. zv., tldk. tr. in sb. 8.—9. zv.,
šol. nar. pn. in čtr. 6.—7. zv., obrt,-trg. nar. ned. in
prazn. pop., goj. sr. in sb. 2.—3. pop. Str. 1.:

Slovenski Sokol, Vaditeljski List, Naša Bodočnost,
Hrv. Sokol (Zagreb), Sokol (Praga), Vestnik Sok.
(Praga), Zahran. Sokol (Berlin), Sokolske Besedy
(Smichov).

Vaditeljski zbor:  Nač. in bi. Kranjc (Lju¬
devit (vad., Gorica-Trgovski dom), pnč. Bašin Al.
(vad.), zap. Komjanc Jos. (vad. pom.), or. Saunig
Bruno (vad.), vad. Bratuž Fr., vad. pr.: Bašin R.
Fajt Mar., Leban Mir., Mervič Ant., Žbogar Jos.

Odsek gor. Sokola v Kojskem (Goriško). St.
Motijac Anton, pst. Feri Iv., nač. Marušič Ivan, t.
Frigler Ant., bi. Marcelin Jul., odb. Jančič K.; pr. r.
Mavrič Andr., Vendramin Ant. — Čl. telovadijo v
pn. in čtr. 8. — 10. zv.

Vaditeljski zbor:  Marušič Ivan (vad.), pnč.
in zap. Figlar Ant. (vad.), bi. Marcelin Julin, vad.
pom.: Figar Bogomir, Lenardič K.

126

Odsek gor. Sokola v Volčji dragi (Goriško).
Preds. Svečerič Fr., podpr. Nardin Jos., nač. Gre¬
gorič jos., t. Musič Ant., bi. Koderman Iv., odb.:
Gregorič, Koderman, Petrovčič; pr. r. Arčon Alb.,
Arčon Ant. — Čl. telovadijo v nd. 9. —11. dop. —
Str. 1.: Slov. Sokol.

Vaditeljski zbor:  Nač. Gregorič Josip (vad.
pr.), or. Brankovič Jos. (vad. pr.).

Gradec (Štajersko). St. Pirnat L, pst. Prus N.,
nač. Poženel Albert, t. Krulej E., bi. Fischer R., odb.:
Bajc I., Stegmiiller A.; pr. r. Miklič M., Zupančič Fr.
— Čl. telovadijo v pn. in pt. 8.—10. zv., vad. zb. v
pt. '/ali.—11. zv., tldk. v sr. 8,—10. zv., v pn. 7.—8.
zv., obrt. nar. v nd. 9. 11. dop. — Str. 1.: Slov.
Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:Nač.  Poženel Albert (vad.,
Gradec tehnika), pnč. Stegmililer Rudolf (vad.), zap.
in bi. Fischer-R. (vad. pr.), or. Kovač I. (vad pr.),
vad.: Koder Iv., Zupančič Fr.; vad. pom.: Hra-
šovec Fr., Jager L., Stegmiiller St.; vad. pr.: Krulej
E., Miklič M,, Šribar V.

Hrastnik (Štajersko). St. Roš Miloš, pst. Dregar
Al., nač. Sorčan Edvin, t. Šentjurc Ferd., bi. Gorenje
Jern., odb.: Adaničič Avg., Koren Jos., Kaše R.,
Peklar Fr.; pr. r. Jurko V. in Krejči Iv. Čl. telo¬
vadijo v sr. in pt. 7.—9. zv., nd. 2.—4. pop., šol.
nar. nd. 1. -2. pop. — Str. L: Slovenski Sokol,
Vestnik Sokolskj (Praga), Sokol (Zagreb).

Vaditeljski zbor:  Nač. Sorčan Edvin (vad.),
pnč. Kaše Rud. (vad.), or. Adamčič Avg., vad.
Koren J.

Idrija (Kranjsko). St. Gruden Jan, pst. Tavzes
Fran, nač. Novak Julij, t. Troha Raf., bi. Dežela Fr.,
odb.: Kobal V., Krčnik Fr., Šebenik Jos., Tratnik
Jos.; pr. r. Demšar Fr, in Šraj Jos. - Čl. telovadijo
v pn., sr. in pt. */,9.—10. zv., vad. zb. čtr. zv., šol.
nar. v sr. in pt. 6.-7. zv., obrt. nar. v nd. pop. —
Društvo ima prapor. — Dr. knj. šteje 422 leposl. in
76 str.knjig;str. 1.: Slov. Sokol, Vad. List, Naša Bo¬
dočnost, Vestnik Soko!sky (Praga), Cv. Listy (Plzen),
Hrvatski Sokol (Zagreb). — Ima zabavni odsek.

127

Vaditeljski zbor: Nač. Novak Julij (vad.,
Idrija 78), pnč. Krčnik Fran (vad.), zap. Albreht
Zdravko (vad.), bi. Šinkovec Janko (vad.), or. Pivk
Leop. (vad.).

Ženski oddelek:  Nač. Tavzes Rozalija,
vad.: Gosler Al., Kobal Mici, Kos Malči, Troha
Lucija. Tldk. v tr. in pt. 7. -8. zv., goj. 2.—3. pop.

Ilirska Bistrica (Kranjsko). St. Samsa Josip,
pst. Hodnik Jos., nač. Tomšič Viktor, t. Tomšič Jos.,
bi. Samsa Fr., odb.: Batista Ant., Siene Ant., Tom¬
šič Ant., Tomšič Iv.; pr. r. Ličan Al., Trebar Jan.

- Čl. telovadijo v pn., sr. in pt., vad. zbor nd. pop.,
tldk. tr., čtr. in pt., šol. in obrt.-trg. nar. pn., sr. in
pt. - 1 — Društvo ima prapor. Str. 1.: Slovenski
Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Tomšič Viktor (vad.,
II. Bistrica gost. J. Tomšič), pnč. Tomšič Iv. (vad.),
zap. Tomšič Jos., bl. Samsa Fr., or. Tomšič Ant.
(vad.), vad. Kolar Iv., vad. pom. Mohorič Zv., vad.
pr.: Hrvatin Fr., Oprešnik K., Tomšič VI.

Društvo si gradi sokolski dom.

Javornik (Kranjsko). St. Vilfan Peter, pst. Orevc
Fr., nač. Ravnik Fran, t. Mandelc Cv., bl. Noč Lovr.,
odb.: Ažman Val., Ovjač Fr., Urbanc Al., Vovk J.;
pr. r.: Baraga J. in Vovk J. Čl. telovadijo v tr., čtr.
in sb. zv., zad. zbor iste dni '/«8.—8. zv., šol nar.
v nd. 3.—5. pop. — Str. L: Slovenski Sokol, Vadi¬
teljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. in bl. Ravnik Fran
(vad., Groble pri Jesenicah), pnč. Vovk Jož. (vad.),
zap. in or. Vilfan P. (vad.), vad.: Orevc Fr. in Vovk
Iv., vad. pom. Štravs Ivan, vad. pr. Gašperin Val.

Jesenice (Kranjsko). St. Hummer Lovro, pst.
Špicar Jak., nač. Boštele Silvester, t. Peharec Jos.,
odb.: Ažman Mih , Hlebajna Fr., Lipar Fr., Neuman
K„ Ravnik J., Smolej M.; pr. r. More Em., Nagode
Fr. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 9. — 10. zv., vad.
zbor iste dni V 2 8.—8. zv., nar. v pn., sr. in pt. 8.—10.
zv. iL Str. 1.: "Slovenski Sokol (2 izt.), Vaditeljski
List, Naša bodočnost.

128

Vaditeljski zbor: Nač. Boštele Silvester
(vad., Javornik), pnč. Pušelj Janko (vad.), t. Ravnik
Janko (vad.), bi. Sušnik Matija (vad.), or. Bajt Val.
(vad. pom.), vad. Kašnik JU., vad. pr. Vidic Val.

Ig (Kranjsko). St. Zdravje Josip, pst. Minatti
JU., nač. Minatti Mirko, t. Cankar Ant., bi. Mežan
Ant., odb.: Bolha Ant., Jere Ant., Škraba Iv. star.,
Virant Fr., nam. Škraba Iv. ml., pr. r. Gerbec Iv.
in Zdravje Mart.

Kamnik (Kranjsko). St. dr. Kraut Alojzij,,pst.
dr. Karba, nač. Tvrdy Viljem, t. Lušin Dom , bi. Po¬
točnik Fr., odb.: Dolinšek Al., Kraus Fr., Logar BI.,
Stare Fr.; pr. r.: Binter Rud. in Debevec Rud. —
Čl. telovadijo v pn., črt. in sb. 8.—10. zv., šol. nar.
pn., čtr. in pt. 6 —‘/ 2 8. zv., obrt. nar. t. in pt.
8.—‘/ 2 10. zv. — Str. L: Slovenski Sokol (3 izt.J,
Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Tvrdy Viljem (vad.),
pnč. Kraus Fr. (vad.), zap. Lušin Dom. (vad. nar.),
or. Stare Fr. (vad.), vad. pom.: Dolinšek Al., Hribar
Fr., Macher G.

Kobarid (Goriško) St. Gruntar Janko, pst. Ju-
retič Anton, nač. Šturm Alojzij, t. Pignatari J., bi.
Miklavič Fr., odb : Gruntar Iv., Gruntar Jos., Jakli
Jos., Komar Jos., Uršič Ant., Volarič Ferd.; pr. r.
Miklavič Alb., Urbančič Fr. — Čl. telovadijo v pn.
tr., čtr. in pt. 8.—10. zv.; tldk. sr. in sb. 8.—10. zv.;
šol. in obrtn.-trg. nar. nd., sr. in sb. 3. - 5. pop. —
Str. 1.: Slovenski Skol, Vaditeljski List.

Kočevje (Kranjsko). St. Kvas Nace, pst. Uder-
man Andrej, nač. Raucher Konrad, t. Urek Jos., bi.
Menart Jak., odb.: Brenčič I., Čepin P., Gorše Ant,
Honigman I., Krašovec L, Lapajne I., Oswald Št.,
pr. r. Knavs Al. in Kralj J. — Str. 1.: Slovenski
Sokol.

Kostanjevica - Sv. Križ (Kranjsko). St. Mal-
narič Ivan, pst. dr. Češark Albin, nač.Colarič Ve -
koslav, t. Bučar Lav., bi. Gerlovič Iv., odb.: Cvel¬
bar Albin, Jerkovič Fran, Kodrič Jos., Stritar Jos.,

129

9

nam. Kerin J., Žargi Jak.; pr. r. Adamič Iv., Golob
Fr. Čl. telovadijo v tr. in pt. V- ; 9.—10. zv — Str.
1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Colarič Vekoslav
(vad., Sv. Križ pri Kostanjevici), pnč. Oswald Mih.
(vad.), zapisnikar Stritar Jos., or. Rabuse Fran.

Kranj (Kranjsko). St. Sajovic Janko, pst. dr.
Dolar Simon, nač. Ažman Fran, t. Crobath Fr. ml ,
bi. Jagodic Ivan, odb.: Ambrožič M., Benedik Fran,
Jereb Rudolf, Marčan Jos., Pirc Ciril, Valenčič Iv.
(knjižničar); pr r. Pučnik Ad, Rus Rud. - Čl. telo¬
vadijo pn., sr., in pt. 9. — 10. zv, šol. nar. pn in čt.
5.- 6. zv., nd. 11.—12. dop., obrt-trg. nar. tr. in čtr.
'IS-  -7?10 zv. ,nd. 3..4. popoldne. — Str. 1.: Slo¬

venski Sokol (5 izt.). Vaditeljski List (5 izt.), Naša
bodočnost (5 izt.), Sokol in Vestnik Sok. (Praga),
Prapor (Kolin).

Vaditeljski zbor:  Nač. in or. Ažman Fran
(vad., Kranj 123), pnč. Ambrožič Miroslav (vad.),
zap. in bi. Sajovic Janko (vad.), vad.: Benedik Fr.
in Sajovic Evgen, vad. pom.: Jurman Jos. in Mar¬
čan Jos.

Ženski telovadni odsek Sokola v Kranju

(Kranjsko). St. Miklavčič Janja, pst. Valenčič Her¬
mina, nač. Sajovic Hani, t. Jager Ivanka, bi. Omersa
Ivanka, odb.: Kerč Katinka, Pravst Malči, odb.
nam. Fock Anica, Kostel Mici. — Članice telovadijo
v tr. in pt. ' 1 , 6. — zv.,  goj. v sr. in sb. isto uro.

Krško (Kranjsko). St. Humek Dragotin, pst.
Vanič Fr., nač. Radanovič Iv., t. Zirer Pavla, bi.
Kerin Fr., odb.: Arnšek R., Coklin Ant., Levstik
Leopold, Moškon V, Naglič Leop., Omersa Anton,
Lovre V., pr. r.: Geraldi Fr., Štancer H. — Člani
telovadijo v tr. in pt. 1 / 2 9.—10. zv., vad. zbor v sr.
9.—10. zv., tldk. pn. in čtr., šol. nar. pon. 5.—6. zv.,
obrt.-trg. nar. nd. 2.—'/A pop., goj. čtr. 5.—6. zv.
— Društvo ima prapor. — Društvena knjižnica
30 knjig; str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List,
Sokol, Vestnik Sokolsky (Praga).

Vaditeljski zbor:  Nač. in or. Radanovič
Ivan (vad.), pnč. Moškon Viktor (vad.), zap. Arnšek
R. (vad. pom.), bi. Radanovič Jos. (vad. pr)

130

Litija - Šmartno (Kranjsko). St. dr. Premrov
Ivan, pst. Tomažin Ferd., nač. Fincinger Ognjeslav,
t. Roglič Jak., bi. Modic Jos., odb.: Andoljšek B.,
Knaflič Fr. st., Lajovic M., Razboršek Iv., Slane
Fr., Vozel K.; pr. r. Knaflič Fr. ml. in Lajovic Em.

— Čl. telovadijo a)  v Litiji pn., sr. in pt. '/„9 1  .>10.

zv., b)  v Šmartnem tr., čtr. in sb. '/,9. — j/ 2 10. zv.;
tldk. a)  v Litiji tr. in sb. 8.-9 zv., b)  v Šmartnem
pn. in pt. 8.—9. zv.; šol. nar. a)  v Litiji tr., čtr. in
sb. 7. -8. zv., b)  v Šmartnem tr., čtr. in sb. 7. 8.
zv.; goj. a)  v Litiji pn., sr. in pt. 5. .6. zv., b ) v
Šmartnem tr., čtr. in sb. 4 . 5. pop. - Str. 1.: Slo¬
venski Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost,
Vestnik Sokolski župe Ljubljana I.

Vaditeljski zbor:  Nač. Fincinger Ognjeslav
(vad., Šmartno pri Litiji), pnč. Vozel K. (vad. pom ),
zap. in or. Magolič Lud. (vad. pr.), bi. Leskove Fr.
(vad. pr.), vad. pom.: Juvan M.. Knaflič Fr. ml.,
Mešek Iv., Godec BI.; vad. pr.: Juvan Jos., Man¬
delj L., Luschitzkg Jos., Francika Fincingerjeva
(Šmartno), Pavla Lajovičeva (Litija).

Odsek lit.-šmartn. Sokola v Vačah (Kranjsko).
St. Kozjek Rado, pst. Zarnik Anton, nač. in t. Bla-
ganje Janko, bi. Haš Janko, odb.: Humer E., Juvan¬
čič Jos. — Čl. telovadijo v tr., str. in sb., tldk. nd.
3. -5. pop., obrt.-trg. nar. nd 1.—3. pop. — Str. L:
Vaditeljski List, Sokolski vestnik župe Ljubljana L,
Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Blaganje Jan. (vad.),
or. Haš Hinko (vad.), vad. pr. Klinc Alb. in Kristan
Josip.

Ljubljana (Kranjsko). St. dr. Murnik Viktor,
pst. dr. VVindischer Fran, nač. Drenik Bojan, t. Rogi
Leo, bi. Skale Pav., odb.: Bukovnik V., Burgstaller
T., Kandare Fr., Knific Fr., Kostnapfel Al., Mešek
Jos., Peterlin Ant.; pr. r.: Barle Fr. in Est Rudolf.

— Člani telovadijo v pn., sr. in pt. 6. —10. zv., vad.

zbor v pn. sr., čtr. in pt. 7. -8. zv. in nd. 11. 12.

dop.; šol. nar. v tr. in čtr., obrt.-trg. nar. v tr. in čtr.

— Društvo ima prapor. — Knj.: 400 knjig; str. L:
Slovenski Sokol, Sokol in Vestnik Sokolsky (Praga).

131

9 *

Vaditeljski zbor: Nač. Drenik Bojan (vad.),
pnč. in or. Burgstaller T. (vad.), vad.: Bukovnik V.,
Kostnapfel Al., dr. Murnik Viktor, Thaler Anton;
vad. pr.: Ambrožič Mirko, Bučar J., Mikuš K., Štru¬
kelj Fran.

Društvo ima veselični in stavbeni odsek.

Ljubljana Sokol I. (Kranjsko). St. dr. Toma-
šek Fr., pst. dr. Pestotnik P., nač. Dimic Janko, t.
Dermelj L., bi. Zajc Jos., odb.: Berce And., Berce
Jos., Černe M., Duršot Fr., Počivalnik Jos., Remž-
gar Fr., Slapničar Jan.; pr. r. Medic Fr. in Seiko
Avg. Čl. telovadijo v pn., sr. in pt. 7,9.—'/,10.,
vad. zbor pol ure pred člani; šol. nar. tr., čtr. in
sb. 7,7.—8. zv., obrt.-trg. nar. tr. in sb. 7,9.—7,10.,
zv. — Knjižnica šteje 315 knjig; str. 1.: ‘Slovenski
Sokol, Vaditeljski List, Sokolski vestnik župe Ljub¬
ljana I., Vestnik G. S. Ž., Naša bodočnost, Sokol
(Praga), Vestnik sok. (Praga), Zahranični Sokol
(Berlin).

Vaditeljski zbor:  Nač. Dimic Janko (vad.,
Ljubljana, Cegnarjeva ul. 8), pnč. Slapničar Janko
(vad.), zap. Tenovec I. (vad. pr.), or. Duršot Fr.
(vad. pr.); vad.: dr. Pestotnik P., Rupnik M., Vid¬
mar Št.; vad. pr.: Dimic C., Kovač A., Petek Nik.,
Smole B., Svetlič N., Šibenik B.

Društvo ima: Zletni, trobentaški (nač. Rozman
E.), pevski in veselični odsek.

Odsek v Mostah (Kranjsko). St. Remžgar Fr.,
pst. Henffel A., nač. Golob A., t. Brunčič I., bi.
Kelbel 1., odb.: Flamberger F., Marenčič A., Mlakar
A., Predovič El., Starič J., pr. r. Evklanc A., Jesih
J. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 8.—7,10. zv.;
šol. nar. v tr., čtr. in sb. '<,7.—8. zv. — Str. 1.: Slo¬
venski Sokol in Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Golob A. (vad., Novi
Vodmat št. 4), or. Mlakar A. (vad.), vad. pr.: Brun¬
čič, Frelih, Jesih, Smole, Starič.

Ljubljana Sokol II. (Kranjsko). St. Kavčič
Fran, pst. dr. Fettich - Frankheim O., nač. Kocijan
Vinko, t. Est J., bi. Krapeš M., odb.: Breskvar Fr.,

132

Buh L, Hriber J., Miklavec J., Trstenjak Ant.; pr.
r. Prevoršek Fr. in Puh Jos. — Čl. telovadijo v pn.,
sr. in pt. 7 S 8.—10. zv., vad. zbor v tr. in čtr. zv.,
šol. nar. tr., čtr. in sob. 6.—8.  zv. — Str. 1.: Slo¬
venski Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost,
Sokol in Vestnik Sok. (Praga).

Vaditeljskizbor:  Nač. Kocijan Vinko (vad.),
bi. Stopar Fr. (vad. pr.), or. Trček J (vad.), vad. pr.:
Brilej J., Buch Ant., Škoda Jos., Završan Fr.

Ljutomer (Štajersko). St. dr. Chloupek Karol,
pst. Rajh Jož., nač. Stajnko Fr., t. Tomažič Iv., bi.
Sršen M., odb.: Crček Fr., Dijak J., Horvat Jan.,
Lipša M.; pr. r.: Babnik L., Zacherl Fr. — Člani
telovadijo v tr. in pt., vad. zbor v sr., obrt.-trg. nar.
v nd. Društvo ima prapor Str. L: Slovenski
Sokol, Hrv. Sokol (Zagreb), Vestnik Sok. (Praga).

Vaditeljski zbor:  Nač. Stajnko Fran (vad.,
Ljutomer), pnč. Cimerman Fr. (vad.), vad. Muršec
Mirko.

Logatec (Kranjsko). St. Hodnik Fr., pst. Hlad¬
nik Fr., nač. Tollazi Tomo, t. Špan Jos., bi. Škrlj
Iv., odb.: Gosar Iv., Jerina R., Korenčan Fr., Puppis
I., Rihar Iv., Šebenik H., Zavrtnik Iv., pr. r : Bajc
A., Korenčan F. ČL telovadijo v tr., čtr. in sb .
vad. zbor iste dneve kakor čl., šol. nar. tr., čtr. in
sb. 8,—9. zv. — Društvena knjižnica 300 knjig; str.
1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Tollazi Tomo (vad.),
pnč. Smole Sl. (vad ),■ zap. Špan Iv. (vad.), or. Še¬
benik I. (vad. pr.), vad. pr.: Gosar J. in Zavrtnik H.

Maribor (Štajersko). St. dr. Sernec Vladimir,
pst. dr. Rosina Fr., nač. Ilich Eman, t. dr. Pivko Lju-
devik, bi. Majer Fr., odb.: Hvalenc Jos., Ivanjšič
Lud., Poš A., Šoštarič Iv., Tomažič Iv.; odb. nam.:
Reicher K., Sagadin Jos., Veble M.; pr r. dr. Pipuš
R., Weixel V. — Čl. telovadijo v sr. in sb. 8.—10. zv.,
vad zbor iste dni 8 -'/ 2 9. zv., tldk. iste dni ‘/J.—8. zv.

Dr. knjižnica: 43 knjig; str. 1.: Slovenski Sokol
(2 izt.), Vaditeljski List (10 izt.), Sokol in Vestnik
Sokolskf (Praga), Cv. Listu (Plzen), Hrvatski Sokol
(Zagreb, 2 izt.).

133

Vaditeljski zbor: Nač. Ilich Eman (vad.,
Maribor, Cesarska cesta 5. II.), pnč. in or. Hvalenc
Jos. (vad.), zap. Painhart Fr. (vad.), bi. Majer Fr.
ivad.), bi. nam. Majerhold I. (vad. pr.), vad.: dr.
Pivko Lj. in dr. Poljanec Leop.

Metlika (Kranjsko). St. Makar Danijel, pst.
Jakob Fr., nač. Fux Karl. t. Kopinič Jul., bi. Pod¬
gornik Ant., odb.: Fleišmanl., Kremesec F., Rajmer
Ant. st.; pr. r. Mehora J. in Stefanovič U. Čl. te¬
lovadijo v pn., sr. pt. 9.—'/,11. zv., istotakrat vad.
zbor, tldk. tr. in čtr. J /„8. — 10. zv., šol. nar. pn. in
čtr. 4.-5. pop. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša
bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač Fux Karol (vad.),
pnč, Rajmer Leop. (vad.), vad. pr.: Novak Silv. in
Rajmer Rud.

Odsek metliškega Sokola v Gradacu (Kranjsko).

Miren (Goriško). St. Pavletič Jožef, pst. Jakil
Jul., nač. Klančič Ivan, t. Faganel Ant,, bi. Jakil Niko,
odb.: Mozetič Alf., Pavlin Iv., Reseič Ant. — Čl.
telovadijo v tr. in pt. 8 -10 zv., vad. zbor nd.
2. 3. pop., šol. nar. čtr. in nd, — Str. 1.: Vadi¬
teljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Klančič Ivan (vad.,
Miren), pnč Mrevlje Evgen (vad.), zap. in bi. Fa¬
ganeli- Ant, or. Furletič V. in Mozetič Alf., vad.:
Pelikan B., Mozetič Ant., Faganel Ant., Peršič
Andr.; vad. pom. Faganel R.

Mokronog (Kranjsko). St. Zwitter Davorin,
pst. Zajc Ant., nač. Žlajpah France, t. Logar Fil.,
bi. Žlajpah Ant., odb.: Errath Jos., Kunstek Fr.,
Majcen Iv., Mevželj Iv.; nam.: Kolenc Fr., Repan-
šek Iv., Smrekar Iv.; pr. r. Mevželj BI., Vencajz E.

Čl. telovadijo v tr. in pt. 8. 9. zv., vad. zbor sr.
8.—9. zv., obrt. nar. čtr. in sb. 8.—9. zv. — Str. 1.:
Slovenski Sokol, Vaditelski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Žlajpah France (vad.,
Mokronog), pnč. Repanšek Iv. (vad.), zap. Smrekar
Iv. (vad. pom.), bi. Žlajpah Ant. (vad. pom.), or.
Mevželj Iv. (vad.).

134

Odsek mokronoškega Sokola v Št. Janžu
(Kranjsko). Preds. Brce Vinko, nač. Račič Božo, t.
Repovš Anton, 3 odborniki in 3 namestniki.

Mozirje (Štajersko). St. dr. Goričar Jože, pst.
Drukar Avg., nač. Goričar Matija, t. Tušek Rad.,
bi. Holovar Fr., odb.: Miklavc P., Petrič Fr., pr. r.
Filač V., dr. M. Konečnik. Čl. telovadijo v čtr.
in nd. 7.—8. zv. — Društvo ima prapor. — Str. L:
Slovenski Sokol. — Društvo ima odsek v Gornjem
gradu.

Vaditeljski zbor:  Nač. Goričar Matija (vad.),
pnč. in or. Miklavc P. (vad. pom.).

Novomesto (Kranjsko). St. dr. Schegula I., pst.
Ogoreutz Jos., nač. Gregorc Fran, t. Papež Ljud.,
bi. Jeglič Rado, odb.: Germ Jos., Jevšček Drag.,
Kastelic Edm,  Kosina V., Majcen M., Perdan Fr.;
pr. r. Bezeljak Drag., Kunc T. Čl. telovadijo v
pn., sr. in pt. */ v 9.—10. zv., vad. zb. */,9. 10. zv.,
tldk. v tr. in čtr. 7. -8. zv. — Str. L: Slovenski
Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost, Hrvatski
Sokol (Zagreb).

Vaditeljski zbor:  Nač. Gregorc Fran (vad.,
Novomesto), pnč. in or. Kosina Viktor (vad), zap.
Matjašič (vad.), vad.: Perdan Fr. in Papež Ljud.,
vad. pom. Reitz I.

Opčine (Primorsko). St. Ferluga Ferdo, pst.
Sosič Hrabr., nač. dr. Irgolič L, t. Škerlavaj Iv., bi.
Hrovatin M., odb.: Malalan Iv. M., Sosič Ant.,
Vidar Iv.; pr. r. Vraj Ant., Tavčar Iv. - Čl. telo¬
vadijo v pn., čtr. in sb. */ 2 9.—10. zv., vad. zbor nd.
zjutraj; za telovadnico služi dvorišče. Str. 1.:
Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. dr. Irgolič I. (vad.),
pnč. Sosič Iv. (vad), zap. Tavčer Iv. (vad.), bi. Hro¬
vatin M., or. Ravbar Fr. (vad), vad : Sosič V.,
Trebeč Ant.

Podgora (Goriško). St. Kocjančič Franc, pst.
Klančič Evg., nač. Klančič Milan, t. Budal Jos., bi.
Slamič Alojz., odb.: Jerončič Jos., Juretič Evg.,
Klančič Fr., Perko Iv.; odb. nam. Brezigar E., Terpin

135

Bol.; pr. r. Cotič A., Ščurk J. — Čl. telovadijo 3krat
na teden, ravnotako naraščaj.

Vaditeljski zbor:  Nač. Klančič Milan (vad.),
vad. pr.: Brezigar E., Jerončič Jos., Perko Iv.,
Perko M.

Postojna (Kranjsko). St. Paternost Franjo, pst.
in bi. Kutin Fr., nač. in t. Kraigher Avgust, odb. :
Baraga Andr., Kogej Jak., Smerdelj Jak., Sroj J.,
Šeber M., Vičič M.; pr. r. Dekleve B., Rusjan Jos.

— Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb. 'lj). — 'IA0.  zv.,
vad. zb. iste dni 8.— 1 / 2 9- zv., tldk. tr. in pt. 1 / a 6.— 1 / 2 7.
pop., šol. nar. pn. in čtr. '1^6—  ‘/,7. pop., goj. tr.'in
pt. i / 2 7.— '/?8. zv. — Društvo ima prapor. — Str. L:
Slovenski Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Kraigher Avgust
(vad.), pnč. Česnik Fr. (vad pr.), zap. Verbič Dr.
(vad. pr.), bi. Jezeršek V. (vad. pr.), or. Vičič M.
(vad. pr.).

Prvačina (Primorsko). St. Mozetič Josip, pst.
Zorn H., nač. Furlani Hinko, t. Zorn Ant., bi. Tušar
V., odb.; Gregorič Jak., Vodopivec R., Zorn Jak.;
pr. r. Gregorič Iv., Pršič Iv. — Čl. telovadijo v tr.,
pt. in nd. 8. 10 zv., vad. zb. nd. '/, 8.—' 2 9. zjutraj,
tldk 3.-5. pop., šol. nar. nd. in praznike 10.—12.
dop. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Furlani Hinko (vad.,
Prvačina), pnč. Zorn H. (vad), Mozetič M. (vad.),
bi. Tušar V._,  or. Saksida (vad. pom.), vad. pom. Fa¬
ganel Fr., Šemlje Fr.; vad. pr. Zorn And., Zorn A.

Odsek v Gradišču (Primorsko). St. Krševan
Josip, Žnidaršič C., nač. Štubelj Em., t. Krševan V.,
bi. Krševan Jos., odb.: Vodopivec V., Žnidaršič A.

— Telovadbo vodi Prvačina. — Str. L: Slovenski
Sokol.

Odsek v Zaloščeh-Saksidu (Primorsko). St.
Golja Fr., pst. Saksida Jos., nač. Carej Fran, t. Jelen
Jos., bi., Saksida Iv., odb.: Saksida Andr., Sever
Leop., Vodopivec Jož.; pr. r. Baša Al., Vižintin Fr.

— Čl. telovadijo v tr. in pt. 8.—10. zv., nd. ob 10.
dop., tldk. nd. ob 3. pop.; telovadbo vodi Prvačina.

136

Ptuj (Štajersko). St. dr. Fermenc Iv., pst. Sen¬
čar KI., nač. Šalamun Franjo, t. dr. Lasič F., bi.
Lenart Fr., odb.: Brenčič Al., Breznik Tom., Burič
VI., dr Štuhec L; pr. r. Pollak Fr., Zupančič Drag.

Čl. telovadijo v pn., sr., in sb. 8.—10. zv., vad.
zbor v tr. in pt. 8.-9. zv. — Str. l.: Slov. Sokol.

Vaditeljski zbor:  Nač. Šalamon Fr. (vad.,
Ptuj, Griinova ul. 3./I.), or. Breznik Fr., Brenčič Al.

Sadeče (Kranjsko). St. Marinc F., pst. Polanc
A., nač. Est Ivan, t. Brezovšek Ant., bi. Moser A.,
odb.: Hmelj Fr., Jazbec Iv., Klofutar Al., Lindner
Rob., Uli Fr, Zahrastnik Fr.; pr. r. Kisel D., Vozel
Ivan. — Čl. telovadijo v tr. in čtr., vad. zbor v
sr., pt. in ned. pop.; tldk. v pn., sr. in sb.

Vaditeljski zbor:  Nač. Est Ivan (vad., Ra¬
deče), pnč. Nadu Ivan (vad. pom.), zap. Uli Fr. (vad.
pom.), zap. Uli Fr. (vad. pom.), bi. Jazbec Iv. (vad.
pom.), or. Knez Fil. (vad. pr.), vad. pr. Benež Fr.

Radovljica (Kranjsko). St. dr. Vilfan Janko, pst.
Dolžan France, nač. Kapus Jakob, t. Šega Ivan, bi.
Sajovec Fr., odb.: Brovč Jožef, Chladek V., Kavčič
P., Richteršič Fr., Valenčak VI., zastavonoša Kun¬
stelj R.; pr. r. Primožič Leop.

Va’diteljski zbor:  Nač. Kapus Jakob, vad.
Brovč Joža, Hrovat L., Olip Bost., Richteršič F.,
Strgar Vinko.

Društvo ima odsek v Kamni gorici (Kranjsko).

Rajhenburg (Štajersko). St. Jamšek Fr., pst.
Lenard Šandor, nač. Rismal Melhijor, t. pl. Rain-
hofer Lav., bi. Agrež Fr., zap. Rainer Sr., or. Kocjan
Fr.,; pr. r. Jankovič P. in Peršič M. Čl. telovadijo
v pn. in pt. 8.—10. zv., obrt.-trg. nar. nd. L—3. pop.
Pri telovadbi pomaga brat Moškon iz Krškega.

Ribnica (Kranjsko). St. dr. Šifrer Anton, pst.
Arko Ivan, nač. Juvane Avgust, t. Jančar Fr., bi.
Peterlin Fil., odb.: Burger Fr., Klun Iv., Oražen St.,
Risansky V., pr. r. Adamič Ant. in Klinar F. - Čl.
telovadijo v pn., sr. in pt.; vad. zbor sb.; šol. nar.
v pn. in pt.; obrt.-trg. nar. v pn. pt. in ned. —
Društvo ima prapor. — Str. 1.: Slovenski Sokol,
Sokol in Vestnik sokolsky (Praga).

137

Vaditeljski z bor: Nač. Juvane Avg. (vad.,
Ribnica 74), pnč. Oražen St. (vad.), zap. Jančar Fr.
(vad. pr.), or. Risanskv Viljem (vad. pr.), vad. pr.
Oražen Viljem

Odsek v Velikih Laščah (Kranjsko). Nač. Vi¬
rant Josip (vad.), t. in or. Mramor KI. (vad. pr.), bi.
Jereb Fr., pr. r. Pucelj Ivan (vad. pr.), vad. pr. Jereb
Jul. Člani telovadijo v pn., sr. in pt. zv. - Str. 1.
Slovenski Sokol.

Odsek v Sodražici (Kranjsko). St. Petrič Blaž,
nač. Gregorič Fr., t. Oberstar Jos., bi. Perdan Jak,
odb. Fajdiga Fr., Mikolič Fr., pr. r. Krže M., Vrbič
M. — Čl. telovadijo tr. in sb. zv., šol. nar. nd. dop.

— Str. 1.: Slovenski Sokol.

Vaditeljski zbor:  Nač. Gregorič Fr. (vad.),
zap. Lušin D. (vad. pr.), or. Drobnič Iv. (vad.), vad.
Marolt Ferdo, vad. pr.: Gornik Andr., Lesar Iv.

Bibnica na Pohorju*} (Štajersko). Ust. 1909.

— St. Milan Lenarčič, pst. Luka Držečnik, nač. Ulrik
Hauptman, pnč. J. Zabovnik, or. L. Miklavc, t. Lud.
Strle, bi. R. Dergan, pr. r.: dr. Škof in J. Brelih.

Solkan (Goriško). St. Doljak Iv., pst. Komel
Fr., nač. Fon Josip, t. Gomišček Luc., bi. Poberaj
Jos., odb.: Bajt Andr., Zavrtanek Ant., pr. rač. De¬
vetak Jos., Šuligoj Jos. — Čl. telovadijo v tr., čtr.
in sb. 8. -10. zv

Vaditeljski zbor:  Nač. Fon Josip (vad.), pnč.
Šuligoj Andr. (vad.)

Spodnja Idrija (Kranjsko). St. Bončina Fr., pst.
Hegediš Fr., nač. Lukan Peter, t. Poljanec Andrej,
bi. Bazovičer Iv., odb.: Lapajne Fr., Majnik Fr.,
Velikajna V., odbornici Beričič Mici in Rupnik
Marica; pr. r. Trkman Ivanka in Sedej Fr. — Čl.
telovadijo v tr., čtr. in sb. 9.—‘/»11- zv., vad. zbor
čtrt. 8.—9 zv., tldk. nd. 2.—3. pop., šol. nar. tr. in
pt. 6.-7. zv., obrt.-trg. nar. nd. 8.—9. zv., goj. čtr.
in nd. 1. 2. pop. Str. 1.: Slov. Sokol, Vaditeljski
List, Naša bodočnost.

*) Lanskoletni podatki, ker uredništvo ni prejelo letošnjih.

138

Vaditeljski zbor: Nač. Lukan Peter (vad.,
Spodnja Idrija), zap. Velikajna Al., (vad. pr.) or.
Majnik Fr. (vad. pr.), vad. pr. Sedej Fr.

Št. Lenart (Štajersko). St. dr. Gorišek Milan,
pst. Klemenčič Ivan, nač. Polič Davorin, t. Žibrat
Fr., bi. Kraigher Anton, odb. Breznik Fr., Zemljič
Anton, pr. r.: Breznik Fr. in Kopič Rad. — Čl. telo¬
vadijo v sr. in sb. ‘/,9.— 1 / 2 10. zv. — Str. 1.: Slov.
Sokol in Vaditeljski List.

Št. Peter na Krasu (Kranjsko). St. Bratoš L.,
pst. Sever Fr., nač. Turek Hugo, odb.: Cvetnic Iv.,
Oswald Rud., Pitschmann Aleks., Železnik Albin;
odb. nam.: Papež V., Šabec Ant.; pr. r. Medica J.,
Spilar Ferd. — Telovadi se trikrat na teden. -
Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Št. Vid nad Ljubljano (Kranjsko). St. Šušter¬
šič Fr.; pst. Štrukelj Vaclav, t. Cirman Šr., bi. Goljar
Iv., odb.; Čarman L, Eržen Alb., Matjan Fr., Pod-
vorščak St., Poličar M., Zalokar A.; pr. r. Pipan
Ivan, Štrukelj V. - - Čl. telovadijo v tr., čtr. in sb.

1  ' 2 9.—‘/ol 1. zv., vad. zb nd. t. 3. pop. — Društvu
je na razpolago Žirovnikova knjižnica; str. 1.: Slo¬
venski Sokol, Vaditeljski List, Vestnik Sok. (Praga).

Vaditeljski zbor:  Nač. Štrukelj Vacl. (vad.,
Grmelje, p. Št. Vid), or. Zalokar, vad. pr.: Čarman
Iv., Pečnik Fr., Širca I., Poličar, Šušteršič, Zupan.

Šiška (Kranjsko). St. Zakotnik Ivan, pst. Ci¬
merman Milan, nač. Boltavzar Rajko, t. Režek Iv.,
bi. Čolnik J, odb.: Burja P., Bonač Iv., Ogrizek Iv.;
pr. r. Cuznar, Francot. Čl. telovadijo v pn., sr.
in pt. 7,8.—V, 10. zv.; šol. nar. pn., čtr. in sb. 'j,5.
do 6. zv., obrt,-trg nar. tr., čtr. in sb. 7.— l / s 9. zv.

- Društvo ima prapor. — Štr. 1.: Slovenski Sokol,
Vaditeljski List, Hrv. Sokol (Zagreb).

Škofja Loka (Kranjsko). St. Flis Slavko, pst.
Dolenc Franc, nač. Gašperin Josip, t. Mandeljc
Iv., bi Plantarič Igo, odb.: Birola Gv., Blaznik A.,
Jerala Tom., Pristov V., Zahrastnik V.; pr. r. Na-
dilo Avg., Šmid Jos., Štrempfelj L. Čl. telovadijo

139

v tr., čtr. in sb. 9. — 10. zv., vadit, zbor čtr. in sb.
?/ 2 9.—9. zv., tldk. sr. in pt. 8.-9. zv., nar. tr. čtr. in
sb. 5.-6. zv., goj sr. in pt. 5.-6. zv. - Str. I.: Slo¬
venski Sokol, Vad. List, Naša bodočnost, Vestnik
Sokolsky (Praga).

Vaditeljski zbor:  Nač. Gašperin Jos. (vad.,
Škofja Loka 19), pnč. in or. Pristov Vinko (vad.),
zap. in bi. Ziherl Jos. (vad. pom.), vad. pom. Humer
Franc.

Šoštanj (Štajersko). St. Kocman Anton, pst.
Volk Jak., nač. Lukman Iv., t. Kurnik Ant,  bi. Ko-
ropec Iv., odb.: Brišnik K., Cerovšek M., France
Anton, tajnik M., pr. r. Kolšek V., Šmigovec Ivan.
— Člani telovadijo v pn., sredo in sb. 8. -10. zv.,
šol. in obrt.-trg. nar. nd. 10.—12. dop. — Str. listi:
Slovenski Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost.

Standrež (Goriško). St. Zavadlav Andrej, pst.
Nanut Iz., nač. Rijavec Jožef, t. Furlani Vlad., bi.
Boštjančič Iv. ml., odb.: Kuzumi Ant., Kuzumi J.,
Marušič J., Pavlin J., Pavletič A.; pr. r. Boštjančič
Iv. st., Nanut Ant. — Čl. telovadijo v tr., čtr. in
sb. 8.—10. zv.

Vaditeljski zbor:  Nač Rijavec Jož. (vad.),
pnč. Faboj B. (vad.)

Trbovlje (Štajersko). St. Počivavšek Anton,
pst. Goropevšek Jos., nač. Močnik Štefan, t. Velka¬
vrh Jos., bi. Režuh Drag., odb.: Feštajn Fr., Ko¬
stanjšek G., Kužnik D., Letnik Jos., dr. Žižek Br.;
pr. r. Dežman Fr., Kuhar Ant. — Čl. telovadijo v
pn., sr. in pt. 1  ' 3 8.- — ‘/ a 9. zv. — Str. L: Slovenski
Sokol, Vaditeljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač., bi. in or. Močnik
Štefan (vad.), pnč. Kužnik D. (vad.) zap. Kostanjšek
G. (vad.), vad. Mrvar Fr. in Rinaldo R.

Trebnje (Kranjsko). St. Tomič Viljem st., pst.
dr. Kuhar Andr., nač. Tomič Vilko ml., t. Kogej F.,
bi. Plevnik M., odb.: Pavlin Alojzij, Treo Julče;
nam.: Goršak Ivan, Vrbančič Ant., pr. r.: Šerak V.,
Zelene Fran. — Člani telovadijo v pn., sr. in pt.
8. 10. zv., vad. zbor istotako, šol. nar. dvakrat na

140

teden po 1 uro, obrt.-trg. nar. kakor člani. — Str.
1. : Slovenski Sokol, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Tomič Vilko ml.
(vad.), or. Kovač Jos. (vad.), vad. Kolar Alb.; vad.
pom. Travnik Fr.

Trst (Primorsko). St. dr. Rybar Otokar, pst.
dr. Slavik Edv., nač. dr. Irgolič Fr., t. dr. Rekar E.,
bi. Trebeč Ant_, odb.: Borštnik Vlad., Modrijan V.,
dr. Savnik J., Šovljanski Nik., pr. r. Dekleva Vlad.,
Klemenc M. - Čl. telovadijo v pn 1 , sr. in pt. */o9.
do Vili. zv., vad. zbor čtr. 9.—10. zv., tldk. : pn. in
čtr. 7. 9. zv., šol. nar. sr. in sb. 3.—T. pop., goj. sr.
in sb. '/„5. —V „6. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Vadi¬
teljski List, Hrv. Sokol (Zagreb), Zahranični Sokol
(Berlin).

Vaditeljski zbor:  Nač. dr. Irgolič Fran

(vad., Trst, pisarna dr. Rgbareva), pnč. Šušteršič
V. (vad.), zap. in bi. Leskovec Fr. (vad.), or. dr.
Savnik Janko (vad.), vad.: Borštnik Vlad., Dekleva
Vlad., Furlan Herm., Trebeč Ant.; vad. pom.: Gru¬
den Fran, Perhavec Anton; vad. pr.: Furlan B.,
Kuščar L., Lozej Fr., Ulčakar Jož.

Odsek v Barkovljah (Primorsko). St. Starec
Rade, nač. Martelanc Svetko ml., t. Samec Jakob,
bi. Pertot Ivan, odb. Pertot Fran, Stare Vek. — Čl.
telovadijo v pn. in čtr. 8.—10. zv., šol. nar. pn. in
čtr. 3.— 4 . pop. — Str. 1.: Vaditeljski List

Odsek na Proseku (Primorsko). Preds. Ban
Ivan, podpr. Lukša M., t. Ukmar Maks, bi. Ban
Alojzij, nač. Ipavec Herman.

Odsek v Bojanu (Primorsko). St. Smrkolj A.,
pst. Lenardič Ivan, nač. Oblak N., t. Rak Avgust,
bi. Vidmar Vid. — Čl. telovadijo v tr. in pt. 8. 11.
zv. — Str. 1. Slovenski Sokol.

Tržič (Kranjsko). St. Marinček Matija, pst.
Pollak Karol, t. Mally Ivan, bi. Krištufek Fr., odb.:
Jerman Anton, Mrak Ivan, Sibler M., pr. r.: Sal-
berger Adolf, Šter Jos. — Čl. telovadijo v tr., čtr.
in sb. 8.—10. zv., tldk. v pn. in pt., šol. nar. v pn.

141

in pt. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List,
Naša bodočnost.

Društvo ima lasten „Sokolski dom“.

Vič (Kranjsko). St. Tribuč Josip, pst. Boltežar
Fr., nač. Praprotnik Avgust, t. Jesih M., bi. Gašperin
Iv., odb.: Avbelj Iv., Jeločnik V., Novak L., Ropret
Iv., Tabor Edv.; pr. r. Balija F., Lukman Fr. — Čl.
telovadijo v sr. in pt. zv., vad. zbor pn. 1 / a 9.— 10.
zv., šol. nar. tr. in čtr. 6.—7. zv., obrt.-trg. nar. tr.
in čtr. 8.—10. zv. — Str. L: Slovenski Sokol, Va¬
diteljski List, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Praprotnik Iv. (vad.,
Ljubljana, Tržaška c. 33), pnč. Jeločnik V. (vad.),
or. Avbelj Iv. (vad.), vad.: Kovač Iv. in Tabor Ed.;
vad. pom.: Justin Fr., Lojk Jos.; vad. pr. Lukman
Fr., Mihelčič M.

Odsek viškega Sokola v Notranjih Goricah
(Kranjsko). Nač. Kušar Jakob, bi. Geohelli St., zap.
Geohelli Jos., or. Alič M., odb.: Novak Ant., Sedej
Jan., Selan Jož. — Čl. telovadijov sr. in sb. 8.—10.
zv. — Str. 1.: Slovenski Sokol.

Verdela pri Trstu (Primorsko). St. Germek
Anton, pst. Švab Ant., nač. Perhavec Jak., t. Trobec
V., bi. Kariš Jos., odb.: Kolombin Iv., Schmidt H.,
Udovič Fr.; pr. r. Negode Jos., Ponikvar Fr. — Čl.
telovadijo v tr. in sb. '/ 2 9.-—10. zv., vad. zb. nd.
10.—12. dop., tldk. pn. in čtr. 3 /„9.—10. zv., šol. nar.
sr. in sb. l / 2 5.— 6. pop., goj. sr. in sb. '/ 2 7.—8. zv. -
Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Perhavec Jakob
(vad., ul. Acquedotto 40/111.), pnč. Siderič Jos. (vad.),
zap. Ponikvar M. (vad.), bi. Mijot Iv. (vad.), vad.:
Laurenčič Avg., Košuta Eg., Negode Milan; vadi¬
teljici: Sosič Ana in Vatovec I.

Vrhnika (Kranjsko). St. Lenarčič Josip, pst.
Tomšič Iv., nač. in t. Perne Viktor, bi. Kunstelj Ig.,
odb.: Aulos los., Iglič C., Jurca Jos., Kos Iv., Kr-
mavner St., Šetinc Dav., Tischler Iv.; pr. r. Ramor
R., Tomšič M. — Čl. telovadijo v pn., sr in. pt.

142

8. —10. zv., vad. zbor iste dni ’/,8.—8. zv. — Društ.
knj. šteje 300 knjig, str. 1.: Slovenski Sokoi, Vadi¬
teljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Perne Viktor (vad.,
Vrhnika, Kmetska posojilnica), pnč. in bi. Iglič Ciril
(vad.), zap. Žitko Iv. (vad. pr.), or. Kopač St. (vad.
pr.), vad. pr.: Vihtelič P.

Zagorje (Kranjsko). St. dr. Zarnik Tomo, pst.
Koprivc Tomo, nač. Jesih Miroslav, t. Poljšak Ferd.,
bi. Ahčan R., odb.: Bajcar Iv., Blažič Sl., Germ Jos.,
Kolenc Al., Korbar Drag., Levstik J., Strajnar Al.,
Taufer Iv.; pr. r.: Drnovšek Ferd., Jerin Lavoslav.

— Čl. telovadijo v tr. in sb. zv. in nd. dop., vad.
zbor v pn. in sr., tldk. sr., pt. in nd., šol. nar. čtr.
in nd. pop., obrt.-trg. nar. čtr. in nd., goj. čtr. pop.
in nd. — Društvo ima prapor. — Str. 1.: Slovenski
Sokol, Hrvatski Sokol (Zagreb).

Vaditeljski zbor:  Nač. Jesih Miroslav (vad.,
Toplice pri Zagorju), pnč. Zorko Miha (vad.), or.
Zorko Josip (vad.), vad.: Habič Fr, Steiner Drago.
Društvo ima lasten »Sokolski dom“.

Žalec (Štajersko). St. Kunej Benjamin, pst.
Vabič V., nač. Piki Fr., t. Šušteršič Jos., bi. Zorčič
Fr., odb.: Jug I., Kunst I., Marolt I. (praporščak),
Naraks J., Pilih V., Pristavšek Fr., odb. nam. Stre-
hovnik K., pr. r. dr. Lipold Fr., Tratnik Iv. — Čl.
telovadijo v tr. in pt. y 2 9.—y,ll. zv., vad. zbor čtr.

9. —.10 zv., šol. nar. sr., čtr. in sb. 5.-6. pop., nd.
1.—2. pop., obrt.-trg. nar. kakor člani. — Društvo
ima prapor. — Str. 1.: Slovenski Sokol, Naša bo¬
dočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Piki Fran (vad.),
pnč. Kukec Vilko ml. (vad.), zap. Šušteršič Jos. (vad.
pr.), bi. Zorčič Jos., or. Kunst Jak. (vad. pr.), vad.
pr.: Korenčan M., Marolt I., Pilih Z., Šušteršič Iv.

Odsek v Braslovčah (Štajersko). St. Plaskan
Anton, pst. Cizelj Jož., nač. Štrozer Konrad, t. Kra¬
mer J., bi. Vrankovič Fr., odb.: Delega in Savršnik.

— Telovadi se dvakrat na teden. — Str. 1.: Naša
bodočnost.

143

Železniki (Kranjsko). St. Demšar Ivan, pst.
Dermota Jak., nač. Demšar Slavko, t. Dolenc K., bi.
Košmelj Fr. st., odb.: Demšar K., Helmich Bog.,
Klopčič M., Megušar Tom., Primožič Jak., Thaler
Gabr.; odb. nam. Luznar Jos. in Primožič P.; pr. r.

Hafner Ant., Košmelj Jos. - Čl. telovadijo v tr.,

čtr. in sb. 8,—10. zv., šol. nar. sr., sb. in nd. 6.-7.
zv. - Str. 1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List,
Vestnik Gorenjske sokolske župe, Naša bodočnost.

Vaditeljski zbor:  Nač. Demšar Slavko

(vad.), pnč. in zap. Klopčič M. (vad.), or. Primožič
Jak. (vad.), vad.: Blaznik Fr. in Verhunc Fr.

Odsek v Dražgošah (Kranjsko). Odb.: Luznar
Blaž, Stupica Ivan, Fajfar Franc, Jelenc Karol. Čl.
18, čl. v kr. 6, tel. 13.

Žiri (Kranjsko). St. Primožič Ant., pst. Dolenc
M., nač. Kržišnik Ivan, t. Spreitzer Leop., bi. Oblak
Fr., odb.: Demšar Andr., Demšar H., Vončina Jos.;
pr. r. Halter Jul., Ogrinc Al. — Čl. telovadijo v tr.,
čtr. in nd. — Str. 1.: Slovenski Sokol (2 izt.), Va¬
diteljski List.

Vaditeljski zbor:  Nač. Kržišnik Ivan (vad.,
Žiri — Stara vas), pnč. Demšar H. (vad.), vad. pom.
Reven Fr., vad. pr. Strlič Matej iz Dobračeve.
Društvo ima svoj „Sokolski dom“.

Ženski telovadni odsek Sokola v Žireh

(Kranjsko). Nač. Oblak Franja, pnč. Kržišnik Ivanka,
t. Demšar Veronika, bi. Poljanšek Ivanka; odb.
Dolenc Ivanka, Burnik Slavka, Močnik Minka. —
Članice telovadijo v ned. 4. -5. pop. in sr. */ 2 9. do
10. zv. Telovadbo vodi br. Kržišnik.

Žensko tel. društvo v Ljubljani (Kranjsko).
St. Fr. dr. Tavčarjeva, pst. Marija dr. Kokaljeva, nač.
Tilka Debevec, t. Minka Kreftova, bi. Minka Jela-
činova, odb.: J. dr. Bretlova, M. Češnikova, Ana
Sever, M. Vidmar, F. Žen] pr. r. Ana Hudoverni-
kova in Dina Tavčar. Člane, telovadijo v tr. in
sb. 6.—8. zv. — Društvena knj. šteje 25 knjig, str.
1.: Slovenski Sokol, Vaditeljski List, Naša bodoč¬
nost, Hrvatski Sokol, Vestnik Sokolsky, Cvič. Listje

144

Vaditeljski zbor: Nač. Tilka Debevec (vad.),
vad.: Ang. Presker, Ana Sever, Mila Vidmar, Fanča
Žen; vad. pr.: Ema Baraga, Ivana Sajovic, Irma
Splihal.

Žensko tel, društvo v Šiški (Kranjsko). St.
Zakotnik Albina, pst. Pirkovič Ivana, nač. Čolnik
Marija, t. Strupnik Marija, bi. Celarc M., odbornice:
Mitereger M., Mitereger Iv., Pušar A., Škarjevec
M.; pr. r. Pirkovič in Mitereger.

SLOVENSKA SOKOLSKA DRUŠTVA V AMERIKI.

Cleveland-Ohio U. S. R.  (ust. 1897). St.
Kalan Josip, pst. Kočevar Fran, nač. Debevc Josip,
t. Hudovernik Fran (Cleveland. O. U. S. A. 1243
east 60 th Street), bi. Špehek Ivan, odb: Bogataj
Andrej, Cirk Fran, Pikš P., pr. r. Kranjc Andrej,
Peterlin Anton, Rottar K. - Telovadna učitelja :
Debevc Josip in Šebek Ivan. — Čl. 110, č. v kr. 96,
tel. 25, šol. nar. 29, goj. 4; telovadi se vsaki petek
7.—10. zv. — Vpisnina 25 v, mesečnina 50 v. —
Društvo ima prapor. — Str. 1.: Slovenski Sokol,
Vaditeljski List.

Joliet 111. U. S. of.fl. (ust 1905). — St. Sitar
Josip, pst. Zalar Josip, nač. Ferko Matevž, t. Završ¬
nik Franc, bi. Šetina S., zap. Klepec Josip, odb.:
Dunda Jos., Nemamet Ant., Stukel Jos.; pr. r.: Stu-
kel Jos., Flajnik Jurij. - Čl. 125, čl. v kr. 42, tel.
24, šol. nar. 15; čl. telovadijo v tr. in čtr. 8. -10. zv.,
šol. nar. v sr. in pt. — Vpisnina 2 0l) , mesečnina
50 t. Str. 1.: Slovenski Sokol. - Društvo izplača
članom za časa bolezni 1 °" na dan in preskrbi
pogreb ob času smrti.

Vaditeljski zbor:  Nač.: Cankar Ferdinand,
pnč. Ferko Matevž, or. Vogrin Ant., vad. pom. Za¬
bukovec Fr.

Društvo ima pevski, godbeni in dramatični
odsek.

145

10

Waukegau Illinois S. Amer. (14. II. 1909).

St. Bartelj Pavel, pst. Divjak Iv., nač. Grebenc AL,
t. Hribar Jož., bi. Belec Franc, odb. Kozlevčar K.,
Mikuš Jos., Sojer Iv.; pr. r.: Krže Iv. in Steblaj A.

— Čl. 76, čl. v kr. 49, tel. 34, šol. nar. 26; čl. telo¬
vadijo v tr. in čtr. 7.—9. zv., vad. zbor v nd. 9. — 12.
dop., šol. nar. v sr. in pt. 7. 9. zv. —^ Vpisnina 1
do 4 dolarje, mesečnina 50°. — Društvo ima prapor.

— Telovadnica meri 122 m 2 ,  visokost 9 m.

Vaditeljski zbor:  Nač. Grebenc Al. (Wau~
kegau 111. - Cor. Mc. Alister - 10 St.), pnč. in bi.
Belec Fr., zap. Škrbec Ant., or. Slana Jern., vad.:
Kozlevčar Fr. in Železnik T.

V kratkem času razpne svoje peruti slovenski
Sokol v New-Yorku.

□□□□□□□D

SAVEZ HRV. SOKOLSKIH DRUŠTAVA.

Ust. leta 1904. — Sedež Zagreb.

Predsedstvo:  St. dr. Lazar Car (Zagreb),
I. pst. Pilar M. (Zagreb), II. pst. dr. Fr. Papratovič
(Osijek), 1.1. dr. Drag. Janeček (Zagreb), II. t. Lova-
šen M. (Zagreb), bi. Vukič _Evg. pl. (Zagreb), gosp.
Gjurski And. (Zagreb), nač. Sulce Dragotin (Zagreb),
pr. r.: dr. Vinkovič (Karlovac), Hanuš Jos., Kern A.,
Zemljak M. (vsi iz Zagreba); dr. Magdič (Varaždin).

Tehnični odbor:  Nač. Sulce Dragotin (Zagrebj,
I. nač. nam. Dončevič Kr. Iv. (Osijek), II. nač. nam. Ma¬
horič V. (Koprivnica), t. Horvat P. (Zagreb), odb.: dr.
Bučar Fr., Hanuš Jos., Dobričevič Jos., Muževič R.,
Pilar M., (vsi iz Zagreba), Kubiček Drag. (Karlovac),
Gerbl Drag. (Bjelovar).

Urednik zvezinega glasila  .Hrvatski Sokol'
je dr. Bučar Fran.

U6

Hrvatski sokolski savez tvori  15  žup, in-
sicer: 1. Ž. Fonova^— sedež Zagreb. Čl. 1377, članic
61, nar. 363. — 2. Ž. Gunduličeva — sedež Dubrovnik.
Čl. 300, članic 100, tel. 180. — 3. Ž. Imbrišimovičeva

— sedež Požega. — 4. Ž. Jelačičeva — sedež Mitro¬
viča. — 5. Ž. Krešemirova — sedež Šibenik. — 6. Ž.
Ljud Posavskoga — sedež Sisak. — 7. Ž. Preradovi-
čeva — sedež Bjelovar. Čl. 939, nar. 226. — 8. Ž.
Starčevičeva — sedež Gospič. — 9.Ž  Strossmayerova

— sedež Osijek. Čl. 1277. — 10. Ž. Vitezovičeva —
sedež Volosko-Opatija. Čl. 480, tel. 210, nar. v 50. —
11. Ž. Vojvode Hrvoje — sedež Split — 12. Ž. Zrin-
sko-Frankopanska — sedež Sušak. Čl. 1105, tel. 499,
žen 44. — 13. Ž. Zrinjska — sedež Karlovac. Čl. 344,
tel. 86. tldk. 33. — 14. Ž. ban Paližna — sedež Zadar.
Čl. 630, tel. 85, nar. 110. — 15. Ž. Tomislava v Ame¬
riki — sedež Čhicago III.

Izven zveze je župa Tvrdkova s sedežem v Sa¬
rajevu.

SRBSKO SOKOLSTVO.

1. V Hrvatski in Slavoniji:

Župa Fruškogo rska.  Ust. I. 1906. Sedež:
Srijemski Karlovci. — Predsedstvo:  St. dr. La¬
zar Popovič, pst. dr. Dušan Gajič, t. dr. Stevan Si-
meonovič-Cokič, nač. Milan Teodorovič, bi. Ilija
Dobrodelac. pnč. Josip Soukup, nadzornik Milan
Vukovič.

Združenih je 16 društev s približno 1150 čl.,
460 tel. in 480 nar.; nezdruženih je 16 društev.

2. V Dalmaciji  sta društvi: Sokol v Kninu
in Dušan Silni v Dubrovniku.

3. V Bosni in Hercegovini  so sokolska
društva v Dolenji Tuzli, Prijedoru, Banji-Luki,
Zvorniku, Sarajevu, Bihaču, Mostaru, Bos. Dubici,
Nevesinju, Trebinju, Bos. - Gradišči, Bugojni in
Brčkom.

147

10 '

4. V kraljevini Srbiji  je „Savez srbski so¬
kolskih društava", ki se deli na Moravsko, Šuma-
dijsko, Timočko, Drinjsko in Dunavsko župo. -
Istodobno obstoji v Srbiji telovadna Zaveza „Dušan
Silni“ v vseh večjih mestih.

ZVEZA BOLGARSKIH JUNAKOV.

Ust. 1898. — Sedež Sredec (Sofija).

Predsedstvo:  St. H. Atanasov, nam. st. N.
Antonov, t. dr. Rašev, bi. A. Klicijan, nač. N. Bižen.

Združenih 46 društev z 4173 člani, 316 ženami
in 6864 naraščaja.

Zvezni organ „Zdrave i sila" izhaja v Varni
— urednik Iv. Kefsirov.

Starejša in močnejša društva: Sredec, Kusten-
dil, Plovdiv, Ruščuk, Varna, Gabrova.

ČEŠKA OBEC SOKOLSKA.

Ust. 1. 1889. Sedež: Praga.

Predsedstvo:  St. IUDr. Josip Scheiner (Pra¬
ga II.) I. pst. IUDr. Fiša Peregrin (Brno, Morava),
II. pst. IUC. Fr. Mašek (Vysočani), t. IUDr. J. Urban
(Praga II.), nam. t. IUDr. K. Heller (Praga II.), nač.
IUDr. Jindrich Vaniček (Smichov), nam. nač. Bilek
Rud. (Praga II.), bi. Eda Waraus (Praga), pr. r. A.
Očenašek (Kral. Vinohrady), zap. Ot Hermann (Kr.
Vinohrady), gospodar Fr. Beranek (Smichov), odb.
MUDr. Bret. Bouček (Praga III.)

Predsedstvene seje  se vrše vsak mesec prvo
sredo po 1. ali 15. dnevu.

Komisija za poškodbe:  Dr. J. Urban, Eda
Waraus, R. Bilek, dr. J. Vaniček, dr. B. Bouček, dr. J.
Zahorsky.

148

Tehnični zbor: Nač. dr. J. Vaniček, pnč. Rud.
Bilek, 9 odbornikov.

Izobraževalni odbor:  Preds. IUC. Fr. Mašek,
18 članov.

Razstavni odbor:  Preds. V. Štepanek, 20 čl.

Statistični odbor:  Nač. dr. J. Vaniček, 4 čl.

Komisija za upravo žup:  Dr. J. Vaniček, Fr.
Mašek, R. Bilek.

Zdravstveni odbor:  Nač. MUDr. B. Bouček
(Praga III.), 9 članov.

Prosvetna zveza:  Mašek, Scheiner, Zyka .

Manjšinjska komisija:  Preds. Mašek, 4 čl.

Zastopniki pri .Narodnem delu*:  22 od¬
bornikov v različnih odsekih.

Odbor za žensko telovadbo:  Vaniček,

Heller, Havel, Očenašek, Kavalir, Mašek, Sprdlikova
F. (Smichov), Taborska O (Nusle), Marikova A. (Praga
II.), Kraslova M. (Karlini, Musilova M. (Bubenč).

Uredniški odbor:  Heller, Očenašek, K. Va¬
niček, A. Pechlat, Novak J.

Tiskovni odbor:  Balaban, Očenašek, Heller,
Domorazek, Mešek.

Odbor za naraščaj  šteje 5 članov.

Častni sod:  13 članov.

Tajniški urad  Č. O. S.: Praga II., Ferdinand,
tr., Šlikuv palač, telefon št. 3030 a.

Zvezni društveni vaditelj:  Erben Franta,
sedaj v Petrogradu.

Prispevek:  40 vin. letno za vsakega člana (za
C. O. S. 20, za manjšinski sklad 20 vin.), v sklad za
poškodbe pri vstopu vsakega člana 50 vin. (40 vin
enkratni poškodbeni davek in 10 vin. letni prispevek)
Organizačni prispevek za vsakega novega člana 1 K

.Vestnik Sokolsky*, organ zveze češkoslovanskega
Sokolstva. Glej str. 115.

Statistika  Č. O. S., izkazuje koncem 1. 1908
37 žup z 798 društvi na Češkem, Moravskem, Dol.

149

Avstrijskem in Šleziji. Čl. 66.621, tel. 15.961, vad.
4409, članic 11.579, tldk. 5461, obrt.-trg. nar. 8690,
šol. nar. 11.639, gojenk 6611. V letu 1908 je bilo v
čeških sokolskih društvih 2735 predavanj in 2585
izletov.

NARODNA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ.
DRŽAVAH V AMERIKI.

Ust. 1. 1904. Sedež New-York.

Predseds  vo:  St. K. E. Hrbek (420 E, 71 st.
St.), pst. J. Kadlec (590 E, 169 St., Broux), t. Jan
Černij, bi. F. Lier: nač. Martyny F., pnč. I. A. Tesar.

Seja je vsaki prvi ponedeljek v mesecu.

V zvezi je združenih 7 žup s 105 društvi in
odseki.

SLOVAŠKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDRUŽ.
DRŽAVAH V AMERIKI.

Ust. 1. 1896.

Glavni odbor:  St. Štefan Erhardt, pst. Emil
Jalovecky, zap. Fr. Adamik, pr. r. Fr. Stas, bi. Juraj
Zavatčan, nač. Mihael Polaček, pnč. B. Petr.

Zveza šteje 180 društev, ki so porazdeljena v
9 žup.

SLOVAŠKA ŽENSKA TEL. ZVEZA V ZDR.
DRŽ. V AMERIKI „VENIEC SOKOLA 11 .

Ust. 1. 1900.

Glavni odbor:  St. Marija Šimkova, pst. M.
Y. Bogdanova, nač. Ažbeta Zavatčanova, zap. Her¬
mina Gettingova, bi. Dorota Mihalova.

Zveza šteje 48 društev.

150

POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA.

Ust. 1. 1892. Sedež: Lvov.

Predsedstvo:  St. dr. Fiszer, t. Stanisl.Biega,
nam. t. dr. Stan. Korytko, bi. Viktor Osiadacz, pra¬
por. Tad. Witwicki, gosp.: Wellek in Žytny. —
Nam. Cenar, Sigmund, Janikovski. V odboru je 33
župnih zastopnikov.

Vaditeljskizbor:  Nač. f Anton Durski, 1. nam.
nač. W. Swiatkiewicz, II. nam. nač. I. Szcesny Rucinski,
t. W, Janikowsky, nam. t. Al. Wallek, odb. 12.

Lastne telovadnice ima 51 društev, telovadišča 60.
Zveza šteje 174 društev, 20.559 članov, 3515 telovad¬
cev, 16.825 naraščaja, 2168 gojenk/ — ' Zvezno pre¬
moženje znaša 53.743-05 K. — Premoženje društev
1,664.125 K. — Prispevek 1 K za člana (vsak član
prejme brezplačno zvezno glasilo „Przewodnik gim-
nastyczny“, urednik dr. St. Korytko.

Društva so razdeljena v 7 žup s sedeži: Krakow,
Tarnovv, Rzeszow, Przemysl, Lvow, Tarnopol, Stani-
slawow.

VELIKOPOLJSKA SOK. ZVEZA.

Ust. 1. 1893. Sedež: Poznanj.

Predsedstvo:  St. dr. Br. Chrzanowski, I. pst.
dr. Zakrzewsky, II. pst. St. Kochowicz, nač. Viktor
Gladsz, nam. nač. Lange J., t. K. Rzepecki, nam. t.
Zablocki Jan, odb.: Dreyza, Soborski, Kryg, Kry-
siewicz, Brejski.

Vaditeljski zbor:  Nač. W. Gladysz, pnč. J.
Lange.

V zvezi je združenih v 12 župah 164 društev s
7768 člani, 3211 telov. (43 °/ 0 ). Žen in naraščaja ni
vsled vladne prepovedi. Društveno premoženje znaša
15.888 mark, v knjižnicah je 5041 zvezkov.

Prispevek za člana letnih 25 pf., vpisnina 5 mark.
Zvezni organ ,,Sokol“, urednik K. Rzepecki.

151

POLJSKA SOKOLSKA ZVEZA V ZDR. DRŽ,
V AMERIKI.

Ust. 1. 1894. Sedež: Chicago.

Glavni odbor:  St. B. Zaleski, pst. Wrzesin-
ski W., nač. Rusczyk A., t. A.  Dobrzanski, bi. J.
Latuszewski, pr. S. Osada.

Zvezni organ „Zgoda“.

Zveza se deli na 4 župe, ki štejejo 120 društev
s 3028 el., 894 tel. (30 »/„), 214 žen, 745 nar.

Dopisi naj se naslove: St. Osada, Chicago III.,
324 Armitago, Ave.

RUSKO-POLJSKO.

Glavni odbor  (zveze): St. Lug. Kobylecky,
pst. Kaz. Slakowsky in St. Popowski, nač. Karel
Noslevice, t. Štet. Dziewulski, bi. VI. Spiczydski.

Žup 6, društev 22, članov 8000.

RUSKO.

Baku, „Gimnastičeskoje obščestvo", 1908, st.
Gadasevič. Čl. 108, tel. 70, nar. 50, žen 35.

Dubus-Černigov-Teodosie-Jekterinoslav-
Charkov-Kamenec Podol.

Kiev, Gimn. obščestvo „Sokol“, st. Kašpar, nač.
Kovarik A. Čl. 84, žen 30.

Moskva, Gimn. obščestvo „Sokol“, 1909, st.
Olšanik F., nač. Vondraček J. Čl. 150, tel. 100.

Odesa - Oranienburk.

Petrograd, Sokol, 1900, st. Gižickv A.  S., nač.
Todh R. Čl. 71, tel. 48, žen 53.

Riga.

Tiflis, Gimn. obščestvo „Sokol“, 1907, st. Pe-
rekrestov N. N., nač. Luker A. J. Čl. 92, tel. 36, žen
23, nar. 18.

152

HUSINSKA TEL. GASILNA DRUŠTVA (SIČ) V HALIČU.

Ust. 1900. — Sedež: Kolomyja.

Glavni odbor: dr. Trilovsky Kiril, dr. Lego-
dinski N. K. in še 10 članov.

Sedeži žup: Zoločiv, Kolomyja, Lwow, Delatyn,
Suatin, Stanislaviv, Stryj.

V Haličih je 582 društev, v Bukovini 80.

□□□□□□□□

MEDNARODNA TELOVADNA ZVEZA.

Federations Europeennes de gimnastique.

Ust. 1. 1881. Sedež: Antwerpen.

Predsednik N. J. Cuperas iz Antwerpna, pn.
Ch. Cazalet iz Bordeaux, t. Al. Kayser iz Luksem¬
burga, bi. J. Heynen iz Scheveningen (Nizozemsko),
odb.: dr. Scheiner iz Prage, dr. Oražen iz Ljubljane,
T. Dahlman iz Kodana, dr. Fr. Bučar iz Zagreba,
E. Sully iz Londona, dr. Scott iz Edinbourga, V.
Moschini iz Rima, V. pl. Fleneey iz Budimpešte,
J. Martens iz Bergena, general P. Nasturell iz Bu¬
karešte, Carl Hjoztil iz Stockholma.

Mednarodni tehnični odbor:  N. J. Cu-
perus iz Antwerpna, dr. Jindra Vaniček iz Prage,
E. Laly iz Compiegne, M. Pilar iz Zagreba, C. Titi
iz Rima, E. Kayser iz Luksenburga, S, v. Aleen iz
Rotterdama, J. Martens iz Bergena.

V tej zvezi je združenih 17 velikih telovadnih
zvez, in sicer: francoska, belgijska, luksemburška,
nizozemska, češka obec sokolska, poljska sokolska
zveza, sloven. sokolska zveza, savez hrvatskih
društava, švedska, španska, angleška, italijanska,
ogrska, danska, norveška; rumunska in franc. tel.
zveza v Alzaciji-Loreni.

Prva mednarodna tekma se je vršila 1. 1903
v Antwerpnu (zmagovalci Francozi), druga v Bor-

153

deaux 1.1905 (zmagovalci Francozi), tretja v Pragi

1. 1907 (zmagovalci Čehi), četrta v Luksemburgu
1. 1909 (zmagovalci Francozi), peta tekma' se vrši
1. 1911 v Turinu.

□□□□□□□□

NESLOVANSKE TELOVADNE ZVEZE.

Na Angleškem je 5 tel. zvez, in sicer: I. „Na-
tional Phistcal Recreation Society“, ust. 1885, po¬
krovitelj Edvard VII., ima v 200 društvih 18.000 čl.;

II. „Amatuor Gymnastik aud Fencing Association“.

III. „Irisch Amatuer Gymn. Associaton“. IV. „Scotisch
Amateur Ggmnastik Association", 65 društev. V.
„Welsch Amateur Ggmnastik Association".

Belgija: Belgijska tel. zveza ima 5 žup, v ka¬
terih je združenih 215 društev z 17.550 čl. in 5683
tel. Poleg navedene obstoji še socialistiška telo¬
vadna zveza.

Danska telovadna društva so združena v
„Dansk Gimnastik-Forbund“ (D. G.-F.), šteje 23
društev s približno 3000 člani. Zveza danskih strelcev,
„Federation des-Francs Tireurs danois“ ima v 617
društvih 16.552 članov.

Francosko: Tel. društva tvorijo „Union des
Societes de Gymnastique de France“, ust. 1. 1873,
pokrovitelj M. Fallieres, predsednik francoske re¬
publike, častni predsednik pa E. Loubet, bivši pred¬
sednik franc, republike, preds. Bh. Cazalet (Bor-
deaux), podpr. Laly (Compiegne). Zveza šteje 1150
društev z nad 300.000 čl. Članom unije olajšuje po¬
seben zakon vojaško službo. Glasilo: Le Gymnaste
(red. Pariš, 9, Rue Sauluier [IX e], letnina 18 fr.).

Laška tel. društva so združena v „Federatione
Gimnastica Italiana", ust. 1887, pokrovitelj kralj
Emanuel III., preds. inž. Viktor Moschini v Rimu.
V zvezi je 200 društev z 20.500 čl.

154

Luksemburg: „Union de Societes luksem-
bourgeoises de Gymnastique“ ima v 20 društvih
1375 članov.

Na Nemškem imamo 3 tel. zveze: a)  „Deutsche
Turnerschaft“, ust. 1860, ima 8607 društev z 902.910
čl., 416.861 tel., 49.827 telovadk. Društva imajo
svoje sedeže v 7174 mestih, 871 mest ima več kakor
1 društvo. Na časopis „Die deutsche Turnerzeitung' 1
je naročenih 6855 društev; b)  Delavska telovadna
zveza šteje v 1489 društvih 123.268 članov; c)  Aka-
demična tel. zveza.

Nizozemska : „Nederlandsch Gymnastick Ver-
bond“, ust. 1878, je razdeljena v 5 žup s 223 dru¬
štvi in 17.630 čl., med temi 3233 tel.

Norveško „Norges Turn-og Idroetsforbund",
ust. 1890, tvori 8 žup s 125 društvi in 8500 čl.

Na Ogrskem ima „Magyarozszagi Tornae-
gyletek Szovetsege", ust. 1885, 55 društev z 10.000
čl., poleg teh še a)  društvo za vaditelje in b)  društvo
za sabljače, skupaj 57 društev.

Humunska telovadna zveza šteje 20 društev.

Španska tel. zveza je razdeljena na 12 žup s
134 društvi in 5027 člani.

Švedska „Svenska Gymnastikoch Idrottsfor-
derbundet", ust. 1891, obsega 35 društev z 2200 čl.

V Švici šteje „Eidgenossischer Turnverein",
ust. 1832, 20 žup, 671 društev in 51.766 članov.
Obstoji še zveza akademičnih telovadnih društev.

Švicarska tel. zveza v Ameriki šteje 6 dru¬
štev z nad 400 člani.

Severno - ameriška tel. zveza ima 28 žup,
250 društev, 35.757 čl., 5586 telovadcev.

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D

155

SLOVANSKI SOKOLSKI ČASOPISI.

SLOVENSKI.

Slovenski Sokol  z .Vadbeno prilogo 11 . Organ
S. S. Z. Urednik dr. Viktor Murnik. Letnik VI. Na¬
ročnina 3 K. Uredništvo v Ljubljani, Bleiweisova
cesta 5; upravništvo v Ljubljani, Kolodvorska ul. 3.
Mesečnik.

Vaditeljski List.  Letnik I.. Izdajata in urejujeta
Sajovic Evgen in Ambrožič Miroslav, vaditelja
Sokola v Kranju. Naročnina 3 K. Mesečnik,

Vestnik Gorenjske sokolske župe.  Letnik I., iz¬
haja 4 -6krat na leto. Izdaja G. S. Ž. Urednik Mir.
Ambrožič. Naročnina 1 K.

Vestnik Idrijske sokolske župe.  Letnik I. Izdaja
I. S. Ž. Urednik J. Novak. Za člane brezplačno.

Sokolski Vestnik  Organ S. Ž. L. I. Letnik L, iz¬
haja 4 krat na leto. Člani župe dobivajo list brez¬
plačno, sicer stane 1 K. Urejujeta dr. P. Pestotnik
in dr. Rudolf Mole v Ljubljani. Mesečnik.

Naša bodočnost.  List za sokolski naraščaj in
šoli odraslo mladino. Letnik III. Naročnina 3 K.
Uredništvo in upravništvo .Učiteljska tiskarna“ v
Ljubljani.

ČEŠKI.

Sokol.  Urednik dr. Jos. Scheiner. Letnik XXXV.
Izdaja telovadno društvo Sokol v Pragi. Letnina
5 K. Mesečnik.

Vestnik Sokolskv.  Organ Slovanske sokolske
zveze in Č. O. S. Urednik Rudolf Bilek. Izdaja Č.
O. S. v Pragi, letnina 4 K. Izhaja dvakrat na mesec.

Prapor.  Uredik I. V. Jelinek. Izhaja mesečno v
Kolinu, letnina 2 50 K. Letnik VIII.

Sokol v Poiizeri.  Izdaja Sokolska župa Fiig-
nerjeva. Urednik J. R. Slavik v Ml. Boleslavi. Let¬
nik III. Letnina 1 K. Mesečnik.

156

-

Cvičitelske Listy.  Izdaja mesečno Fr. Erben v
Plznu. Letnik VI., letnina 3 K.

Sokol Americky.  Organ »Narodne jednote so¬
kolske". Letnik XXXI. Adm.: Chicago, 566. W. 18.
th. St., letnina za.Avstrijo 5 K.

Borec.  Mesečnik Češkoslovanske sokolske župe
Fiigner-Tyrševe. Adm.: Chicago III. 3029 S. Trum-
bull Ave. Letnina za Avstrijo K 310.

Besidka Sokolska , Urednik K. E. Kreisl, 1341.
Prvni Ave. New-York.

Sokolsky Vestnik.  Ž. Morav.-šlezke. Izhaja v
Moravski Ostravi. Red. Ot. Skypala. Letnina 120 K,
letnik VI.

Sokolske besedy.  Vestnik sokol, naraščaja, red.
R. V. Novak, izhaja mesečno v Smichovu, IV. letnik,
letnina 180 K.

Vestnik sokolske župi budečske.  Red. R. Vej-
voda, izhaja mesečno v Kladnu, letnik VII., letnina
za čl. 60 v (s pošto 84 v), za nečlane 1 K (s
pošto 1 K 24 v).

Sokol na češkem zapade.  Red. Jar. Taborek, iz¬
haja mesečno v Plznu, letnik VIII., letnina 124 K.

Vychova telesna.  List za telesno mladinsko
vzgojo, red. Jar. Karasek. Izhaja mesečno v Olo¬
mucu, letnik VIII., letnina 6 K.

Vestnik sokolske zupy krkonoške.  Red.: Beneš,
Makovec in Lisy. Izhaja v Semilech mesečno, letnik
VII., letnina 1 K.

Besidka sokolska.  Organ „Jedn. Del. Amer. So¬
kolu", red. Shuhlik, izhaja mesečno v New-Yorku,
446 E. 76 St., letnik XI., letnina 3 K.

Vestnik sokol. župy Stfedočeske.  Red. O. Her¬
mann Kral. Vinogradi, Korunni tr. č. 63), izhaja v
Žižkovu 6 krat na leto v nedoločenih rokih, letnik
L, letnina 60 vin.

157

Vestnik sokol. ž. Krale Jiriho.  Red. Jan Hiller,
izhaja v Boskovicich

Vestnik  sokol. žup. Rastislavovy, Krale Jiriho,
Pernštynske, Petra Chelčickeho, Hanacke, Stredo-
moravske, Zapadnomoravske; letnik IV., red. S.
Voda, izhaja v Brnu, letnina L20 K.

Za Bratrstvim.  Časopis za sokolsko vzgojo, iz¬
haja v Kutni gori 10 krat na leto v založništvu on-
dotnega Sokola, red. Fr. Hlavka, letnik I., let¬
nina 160 K.

Zahranični Sokol.  Red. I. B. Zyka, izhaja v Ber¬
linu S. 59, Kottbuserdamm 101, letnik IV., letnina
M 1-50.

BULGflRSKI.

Zdrave i sila.  Organ tel. zveze „Junak“. Izhaja
mesečno v Varni. Letnik X. Red. Kefsizov. Naroč¬
nina 150 levov.

Borič.  Neodvisni društveni vestnik. Izhaja v
Cirpanu mesečno trikrat. Red. Ciril Slavov. Letnik
X. Naročnina 6 levov.

HRVKTSKI.

Hrvatski Sokol.  Red. dr. Franjo Bučar, Zagreb
na Josipovem 19. Letnik IX. Naročnina 3 K. Organ
„Hrvatskog Sokol. Saveza".

POLJSKI.

Przemodnik gimnastyczny Sokol.  Organ poljske
sok. zveze. Red. dr. St. Korytko. Letnik XXX. Izhaja
mesečno v Lvovu przy ulici Sokola 1, 17. Naroč¬
nina 2 K 60 h. Dodatek do časop. Przewodnik
gimn. Sokol. Leto VI. Naročnina 2 K.

Sokol.  Organ združenih poljskih sok. društev
na Nemškem. Red. K. Rzepicki (Poznanj). Red. in
adm.: Poznanj, Brocka 13. Leto IX. Naročnina 10 K.

158

Ruch.  Izhaja v Waršavi, Vilcza 38. Red. dr. E.
Piasecki. Naročnina 8 K.

Przeglad Sokoli.  Organ krakovskega okraja.
Red. St. Szaynowski (Krakov, ulica Woleka I. 27).
Naročnina letno 3 K.

Sokol Polski.  Organ poljskih tel. društev v
Ameriki. Izhaja v Chicagu. Red. E. W. Reichel, 84,
Lull Plače.

SRBSKI.

Cpiickii Coko (Srbski Sokol) izhaja v Srem.
Karlovci, red. dr. Laz. Popovič. Naročnina 3 K.

CpnCKH Bh  re3 (Srbski Vitez). Izhaja v Bel-
gradu dvakrat na mesec. Red. dr. V. Rašič. Letnina
3 K Organ zveze srpskih vitezov.

SLOVAŠKI.

Slovensky Sokol , organ slovaških sokol, dru¬
štev v Ameriki, izhaja mesečno dvakrat, fldresa:
434 Park View Allegheny, Pa.

□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o

159

- SiariiaaiMaiiiiuiittiaaMilililMIttlHIHIliKINIMIIMHMMIMMiaiaMHMaia

Oglasi

P. n. naročujoče tvrdke in posameznike pro¬
simo, da se sklicujejo pri naročilih na
„Slovenski sokolski koledar”.

Bratje načelniki in vaditelji!

Širite naše glasnike:

»Slovenski Sokol"

Upravništvo: Ljubljana, Kolodvorska ulica 3.

»Vaditeljski list"

Upravništvo: Kranj.

Slovenski sokolski koledar.

Naroča se: Vaditeljski zbor Sokola v Kranju.
Skrbite za razširjenje in prospevanje

župnih vestnikov!

Bratje Sokoli!

Spominjajte se naše šolske
družbe sv. Cirila in Metoda!

Rabite narodne kolke, zahte¬
vajte povsod družbinske računske
listke!

Mal položi dar
domu na altar!

-s

Na češkoslovanski narodopisni razstavi po¬
čaščen s prvo ceno in častnim diplomom.

Na deželni jubilejni razstavi odlikovan s sre¬
brno kolajno. Na lvovski razstavi počaščen j'
s prvo ceno, srebrno kolajno.

Tovarna za vzorno telovadno orodje i

br. Josipa Vindyša 1

Praga - Smlhov, Vinohradska ulica štev. 816  |

se priporoča za popolno vzorno urejevanje
sokolskih in šolskih telovadnic po najnovej¬
ših in praktičnih sestavah.

Novost: Bradlja s patentno prevozno sestavo
in patentna razdeljiva bradlja. Konji, koze
in drugo težje orodje s patentno prevozno
sestavo. Velikanska ugodnost za šolske telo¬
vadnice. Na dokaz tega je na razpolago
mnogo pohvalnih pisem, ne samo tukajšnjih,
nego tudi inozemskih. Garancija eno leto.
Cene so jako nizke, plačila v mesečnih ob¬
rokih. Navadno orodje je vedno pripravljeno
za razpošiljatev. Cenovniki, proračuni in na¬
črti za popolno ureditev telovadnic se po¬
šiljajo ha željo zastonj in franko. Popravila
se kar najceneje zaračunajo.


Vaditeljski zbor Sokola v Kranju

je izdal

Statistični zapisnik za sokolska društva.
Cena v platno vezanemu zapisniku 3 K. Zadošča
za 2 leti.

Slovenski sokolski koledar. I. letnik raz¬
prodan. — II. letnik z mnogobrojno vsebino (Vani-
ček: Naše dolžnosti, Vadbeni načrti za članstvo,
Določbe za javne nastope i. dr.) za 1. 1907 še v
zalogi. — III. in IV. letnik razprodan. — V. letnik
za 1. 1910 z mnogolično vsebino (Sokolske koračne
pesmi, Ob stoletnici Ilirije, Povelja za redovne vaje
v zboru i. dr.) le v malem številu še na razpolago.
— VI. letnik za 1. 1911 z bogato vsebino. Cena 1 K,
s pošto 110 K. Dobiva se edino le po naročilu na:

Vaditeljski zbor Sokola v Kranju.

•TATATATATATATATATATATATATATATA•

► ►

i  M. PIRC 5

5 trgovina z mešanim blagom v %

%  Kranju, tik župnijske cerkve %

◄ priporoča ◄

^ svojo zalogo raznovrstnih tkanin, ^

◄ zlasti domačega platna. ◄

► Obenem opozarja na svojo ^

◄  ◄

► barvari jo v Kranju ►

^ Savsko predmestje št. 27 ^

►  ►

•tatatatatatatatatatatatatatata«

.^ ®ll!Ll

V

Marija Drenik

trgovka

v Ljubljani, Kongresni trg

priporoča


^ obleko za telovadbo in po- ^
trebščine za sokolske kroje

B®^E3EE3B

IT

>je  t

Ustanov¬
ljeno
I. 1885

RUDOLF RUS

urar in trgovec v Kranju

Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Priznano najboljše blago.

Na zahtevo pošljem cenik brezplačno.

...

• •••


:

Čevljarska

delavnica

• •

• •

V* brata \

J. Z amlj e na

\  •*

Lj ubl jana

• •

\ Kongresni trg št. 13 /

• •

• •

• •

%

Priporoča se za osa o nje- ;
gouosfroftospadaiočadeia. j
Izdeluje predp. telouadske j
in praoe gorske čeulje. j

vrvice, klavirje, vsa druga ^
glasbila, strune in muzikalije
-^ dobite najceneje pri

prvi in največji narodni tvrdki

Alfonz Breznik

učitelj Gl. Matice, Ljubljana, Kongresni trg 13.

Proi in najoečji, edini slooenski

zavod za plakatiranje

pret^ema lepake tudi 30 debelo.
Preskrbi reklamo nsake nrsfe.

3 aood 30 snajenje sfanooanj

okenj in drugih prosforoo. Dela
pren3ema in i3oršuje tudi na
debeli. Cene sigurno najniže.
Postrežba najfočnejša.

Franc Perdan, Ljubljana

Gosposka ulica št. 3 .

It—

|l Solidno blago po čudo-

BRIČHR S lilinC

Ljubljana

Prešernova ulica štev. 9.

□ □ □

Velika zaloga izgotovljenih
oblek za gospode, dečke in
otroke. Konfekcija za dame.

Miloslav Zach

H. Suttner

Lj ubljan a, mestni trg

naioečja razpošiljala frgouina
nr, zlatnine in srebrnine, jo-
uelou, stenskih in salonskih nr
ter budilk. V zalogi ie tudi naj¬
različnejše blago iz kina- in
E 3 E 52 S praoega srebra. Eszasa

Samo fino, pristno blago po najnižjih
cenah! — Ceniki zastonj in poštnine
prosto. — Tovarniška varstv. znamka
»IK O«. — Lastna tovarna ur v Švici.

Št. 100. Nikelnasta anker-remontoir-
Roskopt.K 4’50

Št. 719. Srebrna cil.-remt.. . „ 7 - 80

Št. 3. Srebrna anker-remont. z dvoj-
natim pokrovom.K 10'75

Nikelnasta sokolska verižica s troboj¬
nico  .K 2 - —

Srebrna, s trobojnico . . . „ 5' —

Št. 905. Srebrna sokolska verižica,
masivna, po ceniku ....  K 6’80

Neuga ja joče se zamenja
ali denar povrne!

Tvrdka združenih
čevljarjev

priporoča svojo zalogo in naro¬
čila po meri vseh vrst obuval,
lovskih, gorskih, telovadnih čev¬
ljev in vseh v to stroko spada¬
jočih izdelkov. Postrežba točna
in solidna.

Brivski salon

Hate Valentič

gledališki brivec v Ljubljani

Wolfova ulica 6

Izposojam lasulje (baroke) društvom, posameznikom
v vsakem številu. V zalogi jih imam čez 700.
Maskiranje se na željo lahko izvrši na domu v
Ljubljani kakor tudi na deželi,
najboljša postrežba. — higienična uredba.

Zalagatelj Slovenske
sokolske

zveze

1

r

F. P. STARE, Ljubljana

Florijanska ulica štev. 22

Dekoracijski
in sobni
slikar

Prvi slovenski
edini izprašani

optik

Šelenburgova ul. 2
se priporoča slavnemu
občinstvu za vse v to
obrt spadajoče pred¬
mete in dela.

1  ' :z zz::: : v Ljubljani —z

Delti, glavnica K 5,000.000.

Rezervni zaklad K 500.000.

se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče
transakcije, katere je pripravljena najkulantneje iz¬
vršiti,

Denarne vloge sprejema na knjižice in v tekoči
račun ter jih obrestuje po 4 l /s od sto.

Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko
poljubno razpečavajo s čeki o svojem imetju.

Sprejema naročila na vrednostne papirje,
preskrbuje nakup in prodajo vseh vrst rent, za¬
stavnih pisem, prijoritet, delnic in srečk. Pri na¬
kupu vrednostnih papirjev za
Vojaške ženitninske akcije se ozira v prvi
vrsti na kolikor mogoče visoko obrestovanje in
preskrbuje vse tozadevne manipulacije
Predujme na vrednostne papirje daje proti
primernim obrestim, sprejema
Borzna naročila za dunajsko, praško, tržaško
in inozemske borze, katere najkulantneje izvršuje.

Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi
nakaznice na vsa mesta.

Stavbene kredite dovoljuje pod ugodnimi pogoji.
Zavaruje srečke in druge vrednostne papirje
proti kurzni izgubi pri izžrebanju.

Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Sprejema v
Depot in oskrbo vrednostne papirje. Prodaja
Večje srečke na tekoči račun; v tem slučaju
vloži kupovalec na račun 20 — 30 od sto kurzne
cene in ostanek pa lahko odplačujo v poljubnih
obrokih. Izvršuje najkulantneje
Izplačila na vsa tu- in inozemska mesta.

Vsa vprašanja se rešujejo z obratno pošto.

Ravnateljstvo.

Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu
in Gorici.

Nova trgovina z zlatnino, srebr¬
nino, dragulji ter žepnimi urami

J. Vccchict

Ljubljana, Šelenburgova ulica 7

nasproti glavne pošte

• •


Uljudno priporočam sl. občinstvu svojo novo
trgovino z zlatnino, srebrnino in dragulji naj¬
modernejših vzorcev ter precizijskimi žepnimi
urami. — Kot strokovnjak zlatarske stroke
izvršujem naročila in popravila točno in so¬
lidno. — Kupujem in zamenjavam z novimi
predmeti staro zlato, srebrnino in bisere.
- Zmerne stalne cene. --

Ljubljana

Prešernova (prej Slonova) ulica 3

Ima, dasi obstoji šele 20 let, že nad
38 miljonov kron hranilnih vlog
in nad 1 miljon kron rezervnega
zaklada. — Vse vloge obrestuje po
4‘/ 4  od sto in daje posojila pod zelo
ugodnimi pogoji.

Za trgovce in obrtnike je ustanovila svoje
,.Kreditno društvo". Za mladino je uvedla
domače nabiralnike. Za varnost vlog jamči
poleg lastnega rezervnega zaklada mestna
občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem
in vso svojo davčno močjo. Da je varnost
vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v
to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih
otrok in varovancev. '

Rentni davek od vložnih obresti pla¬
čuje hranilnica iz svojega.

ji Ažman

’ V Kranj«

sc priporoča V nabavo telovad¬
nega orodja, Hai(or tudi hišne
opraVe in Vseh V to stroKo
spadajočih čzdelHoV

in za sokolske haveloke ter
tudi za druge vrste obleke

priporoča

izvozna hiša sukna in modnih tkanin
za gospode in gospe

Pii Movskii it sin

v Humpolcn na Čin.

Vzorci se pošiljajo gratis in franko. — Zelo
zmerne cene.

Nanovo opremljeno gostilno

„PRI SLONU"

s sobami za tujce in najtočnejšo postrežbo
priporoča slavnemu občinstvu in br. Sokolom

Lovro Rebolj v Kranju.

Istotam prodaja šivalnih strojev, gramo¬
fonov, orkestrionov, narejene obleke i. t. d.

«••••

Zobozdravniki
in zobotehnični

.\ atelje

\  I Kranj j S

\ | v hiši lekarne •

• •

A | : Glavni trg 183 • • | A

• e %

t ••••••••

: W

Odprt vsaki dan in
tudi ob nedeljah!


Dr. E. Globočnik.


Najizvrstnejše in najboljše tamburice

(glasbena orodje) izdeluje in razpošilja
prva sisečka tovarna tamburic

J. Stjepušin

Sisek (Hrvaško).

Ta tovarna je bila odlikovana na pariški raz¬
stavi leta 1900 in na milanski leta 1896.

Razven vsega glasbenega orodja so tudi vsako¬
vrstne sekirice (note) za različne inštrumente v
zalogi. Priporočajo se še izvrstne gosli, citre,
kitare, mandoline, harmonike in okarine. V
isti tovarni izhaja tudi strokovni list «Tamburica»
po enkrat na mesec ter stane za celo leto 8 kron
z glasbeno prilogo vred.

Za vsak inštrument se jamči. — Veliki cenik s slikami
se pošlje na zahtevo zastonj.

Narodna trgovina cvetlic

J. Wider, Ljubljana

umetni in trgovski vrtnar.

Trgovina cvetlic: Šelenburgova ulica 3, v bližini pošte.
Vrtnarija: Cesta na Rožnik 25.

cvetlic, šopkov, vencev.

/ Ml  —\ Zunanja naročila /— \

a  točno. Za dobro in 1 s
točno postrežbo jam- l /
čim kot član Sokola., '



L.

Priporoča svojo zalogo
sokolskih potrebščin,
kakor rdeče srajce,
ovratnike, zapetnice,
gumbe, čepice, peresa,
kokarde, iglice, znake,
monograme za pase,
pase, telovadne jopice,
hlače in čevlje, na¬
rodne zastave in znake


?


Praško telovadno orodje

Osrednja trpioa Mnalpit, sasilnep 1

m

orcaja. rraga - Simonov

Čechy u Prostejeva

podružnica: ZAGHEB, Frankopanska

priporoča popolno opravo sokolskih, šolskih
in drugih telovadnic. Orodje vzorno in naj¬
novejše sestavljeno, odgovarja vsem pred¬
pisom novodobne telovadbe in jamči za
osebno varnost telovadcev, po navodilih v
sokolskih krogih dobro znanega br. Antona
Kroupa, sedanjega orodjarja Sokola Praga III.
Koza s premestljivo pripravo in konj z ro¬
čaji za trojno razširjenje in premestljivo pri¬
pravo za hitro premikanje z mesta na mesto,
so naše iznajdbe, težko iznajdene in izvedene!

Predvsem pa priporočamo novo konstrukcijo:

Kroupovo patentno lestvo

s premakljivo pripravo.

Lestva se lahko in mirno brez vsakega hrupa
premesti, vsa lestvina dolžina se lahko upo¬
rabi pri telovadbi. Popravila in preustroj
orodja se izvede dobro in ceno. Pri naročilu
oprave za telovadnice naj se natančno na¬
vede tloris, širina, dolžina in višina telo¬
vadnice.

* 1BB1 ■■■■«■» ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ «■■■■■

Cene in plačilni pogoji zelo ugodni.
Jamstvo eno leto.

gnojnico, naj se obrne na

frgoDino z železnino

Fr. Stupica

Ljubljana

Marije Terezije cesta 1 (zraven Figabirta)
Edino tam se dobi vedno svež Portland-
in Roman-cement iz sloveče dalmatinske
tovarne. Mreže in žice za ograje, travniške
brane, plugi, štedilniki, tehtnice, čistilnice
za žito, oprava za mlekarne ter vse polje¬
delsko orodje. Glavno in edino zastopstvo
za celo Kranjsko na zadnji poljedelski raz¬
stavi v Zagrebu in na jubilejski razstavi v
Pragi s prvim darilom odlikovanih slamo¬
reznic, mlatilnic in gepeljnov. Amerikanski
stroji za košnjo in obračanje mrve, motorji
in železne blagajne vedno v zalogi.

VinKo Hajdič

valjčni mlin
s Kranj m

Postaja c. kr. drž. železnic.

Mlinski proizvodi najfinejših vrst,
kakor: Pšenična moka iz najiz-
bornejših pšeničnih provenijenc,
pšenični greš, zajamčeno čiste
otrobe i. t. d. i. t. d.

bus BRATOM SOKOLOM ■ ***

PRIPOROČAM SVOJO ŽE MNOGO LET OB¬
STOJEČO IN SEDAJ NANOVO PREUREJENO

KNJIGO¬
VEZNICO

JOS. DEŽMAN, LJUBLJANA

■ SV.

IZVRŠUJEM VSA DELA, OD
DO NAJFINEJŠIH. POSEBNO
CENA VEZAVA KNJIG ZA DRUŠTVENE, LJUD¬
SKE IN ZASEBNE KNJIŽNICE. VEZANJE RAZ¬
NIH ZAPISNIKOV, HRANILNIH IN DRUGIH
KNJIŽIC TER IZVRŠEVANJE VSEH RAZNIH
DEL, KI SPADAJO V KNJIGOVEŠKO STROKO

CENE SI6UHNO NHJNIŽJE
PRI VEČJIH NAROČILIH DO 10 Q/ 0  POPUST
V NAMEN, KAKRŠNEGA DOLOČI NAROČNIK

v Kranju

obrestuje hranilne vloge po 4 */* °/o

brez odbitka novega rentnega davka, ka¬
terega plačuje hranilnica iz lastnega, in
pripisuje narasle obresti vsakega pol leta,
ne da bi bilo strankam zglašati se radi
tega pri hranilnici.

Za varnost hranilnih vlog jamči poleg
lastnega rezervnega zaklada mestna ob¬
čina Kranj z vsem svojim premoženjem
in z vso svojo davčno močjo. — Da so
hranilne vloge res varne, priča zlasti to,
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča
denar mladoletnih otrok in varovancev.

Hranilnica posoja na zemljišča po 5%
na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako
da na primer dolžnik v teku 39 let po¬
polnoma poplača posojilo 100 kron z ob¬
restmi vred, ako plačuje hranilnici vsa¬
kega pol leta po 3 krone.

Splošni rezervni zaklad 260*000 R.

Koncem junija 1910: Stanje hranilnih
vlog nad 4 V 2  miljona kron, posojil na po¬
sestva 3 miljone kron, občinskih posojil I
479.000 kron. I

Bai :.-.—. -m /k.

| P. n. trgovci, pozor!

\

Doktorja pl. Trnkoczyja

redilni prašek 30 pra¬
šiče, rogato 310010 i. f. d.

se dobi pod imenom

nMSTin

Prodajalna cena 50 v za 1 zavitek, 250 za¬
vojev franko 62 K 50 v, torej čisti dobiček
62 K 50 v; 45 zavojev franko po pošti H K
40 v, dobiček 8 K 10 h; 15 zavojev za po-
skušnjo, nefrankovanih 4 K 80 v, dobiček
2 K 70 v (slednji kot poštni zavoj pod 5 kg)
proti povzetju ali predplačilu zneska.

Plakati in reklamni listi zastonj v vsakem jeziku.

Tovarniška zaloga

GRAM I) PRIX!

London, Pariz, Rim in Dunaj.

Majvišje odlikovanje!

Sovama za sukno in
volneno blago

v Žirovnici na Češkem

priporoča cenjenim sokolskim društvom

blago lastnega izdelka

za sokolske kroje (sur.ke, hlače, have-
loki), izdelano po predpisu Č. O. S.

Najtrpežnejše po zmernih cenah.

Za stanovitnost barv se jamči.

Vzorce na zahtevo franko.

|gp]«E==MEE==;

*Anton Škof

Ljubljana, Dunajska cesta 8

Ernest Jevnikarjev naslednik
Zalagatelj potrebščin za sokolsko
telovadno obleko in kroj po pred¬
pisih Slovenske sokolske zveze.

Telovadne hlače brez pasa
od K 2-28 naprej.

LUD. ČERNE

■■

Zlatar, trgovec z urami in očali
ter zapriseženi cenilec

Ljubljana, Wolfova ulica 3

priporoča svojo izborno zalogo
briljantnega, zlatega in srebrnega
blaga in raznovrstnih ur. Lastna
delavnica za popravila in nova
dela. Staro zlato, srebro in dra¬
gulji se kupujejo ali zamenjajo.

Iv. Pr. Lampret

Tiskarna in založništvo v Kranju

Vsakovrstne tiskovine, kakor: Knjige, brošure, lična
vabila, račune, ovitke in pisemski papir, razno¬
vrstne in moderne posetnice, poročna in zaročna
naznanila, osmrtnice, lepake v vseh velikostih
in sptoh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Tiskarna je založena z najmodernejšimi črkami in
okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in
električnim obratom. Točna postrežba, nizke cene.

Novosti založne tiskarne Iv. Pr. Lampret:

v ' Poljudna zbirka potrebnih, poučnih
in aktualnih spisov za slov. ljudstvo,
jjiuuiuuii  Izhaja najmanj štirikrat na leto.

1. snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnina z

dodatkom Kako se določi kongrua?

2. snopič: Kako sina oprostim vojaščine in dru ge

važnejše določbe glede vojaške.dolžnosti.

3. snopič: Haliegjev komet (repatica). S sliko.

4. snopič: Bira, kongrua in cerkvena konkurenca.

5. snopič: Štiri črtice, namreč: Nekaj iz življenja

fajmoštra Božidarja Kozamernika,— Kako
dolg rep je imel pes svetopisemskega To-
bije. — V nebesih. — Konec sveia in
sedež za „nebeško kraljestvo".

6. snopič: Kako je lep vojaški stan ...

7. snopič: Strašna grozodejstva v samostanu

čenstohovskem. Po zaplembi II. izdaja.

8. snopič: Joj, joj, ta neznosna draginja!

Za ljudskošolsko mladino so izšle kratkočasnice:

Kraljevič in berač.

Spisal Mark Twain — Cena TO v, vezan 60 v

in Mozes ali Darwin ?

Šolsko vprašanje. Predaval profesor A. D o del.

Engelb. Franchetti

LJUBLJANA, Sodnijska ulica št, 2
v hiši gosp, župana Ivana Hribarja

priporoča svoj najelegantneje in z vsemi
higijeničnimi aparati urejeni

brivskj salon

Za dobro in točno postrežbo je v vsakem
oziru najbolje skrbljeno ter se za mnogobrojen
obisk priporoča. □ □ □ □ □ Svoji k svojimi

_3 _■

V« . S

iti.

fl

Ljubljana, Marijin trg

se bratom Sokoiom naj¬
topleje priporoča

■■■■_■

v Ljubljani

priporoča blago, ki se prodaja
družbi v korist: Vžigalice (Iv.
Perdan, Ljubljana), kavina pri¬
mes (Kolinska tovarna,Ljubljana),
peresa (Jern. Bahovec, Ljubljana),
svinčniki (Iv. Bonač, Ljubljana),
pralno milo (A. Gabršček, Go¬
rica), čistilo za kovine, tla in
čevlje (Golob in Volk, Ljubljana),
krema za usnje in čevlje (I. Ke¬
ber, Ljubljana), svalčični papirčki
in ovitki (A. Jacobi, Dunaj VIII.),
cilindri za svetilke (Kollmann,
Ljubljana), čaj in rum (Fr. Kovač
in Ig. Novak, Ljubljana), zagumb-
nice, igle, razni priveski (P. Mag¬
dič, Ljubljana), drože (Salokar,
Ljubljana), platno (Skaberne v
Ljubljani), klej in črnilo (Weixl,
Maribor), milo in sveče (Pilna-
ček, Kr. Gradec, Češko), smodke
(A. Avsenik 82, Cuortland St.

New-York Amerika).

Galvanoplatiranje z električno silo.

Br. HLHUKH

Prešernova ulica št. 5

Atelje za ortopedične aparate in
bandaže.

Izdelovatelj kirurgičnih medicinskih in¬
štrumentov in vseh potrebščin za bolnike

Galvanoplatiranje z električno silo.

„Slavija“

vzajemno zavarovalna banka v Pragi

je največji slovanski zavarovalni zavod v Av¬
striji. Ogromni rezervni fondi K 48,812.797' -
. jamčijo za popolno varnost. .

BANKA  „8LAVIJA“

ima posebno ugodne in prikladne načine za zava¬
rovanje življenja. Razpolaga z najcenejšimi ceniki
za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti rodi¬
teljev, za doto otrokom. Razdeljuje ves čisti do¬
biček svojim članom. Je res slovanska zavaro¬
valnica z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Gmotno podpira narodna društva, organizacije in
prispeva k narodnim dobrodelnim namenom Stremi
za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega
gospodarstva. :: Vsa pojasnila daje drage volje

generalni zastop banke »Slavije* v Ljubljani.

Dolžnost

vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno po¬
godbo, bodisi za življenje ali pa proti požaru, le
pri slovanski banki Slaviji. Podpirajmo torej domač
slovanski zavod, da more nalogo, ki si jo je stavil,
izpolniti v najširšem obsegu.

Najboljša godala iz lesa in kovin

Gosli, viole, cella, base, ki¬
tare, citre, mandoline, flavte,
klarinete, oboe, fagote
vsakovrstna kovinska pihala
edino najdovršenejše kako
vosti za primerno nizke cene

priporoča c. in kr. dvorni založnik

V. F. Červeng in sinovi
v Kraljevem Gradcu
Zahtevajte cenik!

f'  ®

la, J
o- U