KRANJ, 28. SEPTEMBRA 195(5 LETO IX. — ST. 77 DIN Glasilo SZDL za Gorenjsko d a j a: Gorenjski imk /Ureja: ^ednJški odbor / Odgovorni urednik: Slavko Beznik uredništva 476 — uprave 476 ^koča račun pri KomtMia&nd banka **»n,j št. 81-KB-1-Z-136 / Izhaja v J**ad«rjek in petek / Naročnina: **»a 600, poBet. 386, mesečna 50 din S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj Tekoče zadeve OLO sprejel garancijske izjave za podjetja »Sukno« Zapuže, »Sava« Kranj, »Šešir« Škofja Loka in Občinski Ljudski odbor Jesenice Na zasedanju, "Tu je bilo v tor nega zbora in Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora. Loče proizvajalcev ZVONE LABURA ter KOBAL, skupno sejo p?, jo vodil TONCELJ-JOHAN. LOČENI SEJI Oba zbora sta brez razprave potrdila statuta obrtne in gostinske zbornice ter spremembe pravilnika o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih okrajnega zavoda za socialno zatrovan j o v Kranju ter še nekaj tekočih, zadev. O pritožbi stanovanjsko zadruge *Iskra II.« je prišlo v obeh zborih do *ivahne razprave. Občinski ljudski 0clbor namreč ni potrdil pravil te stanovanjske zadruge, medtem ko je O-*fajni ljudski odbor ugotovil, da je odločba Občinskega ljudskega odbora v Kranju nezakonita in so jo kot tako zavrnili. Na podlagi deljenih mne.nj so Prišli odborniki do skupnega stališča, da si je treba v prihodnje prizadevati Predvsem za take vrste zadružno stanovanjsko gradnjo, ki bo omogočila Radnjo strnjenih stanovanjskih nase- 1'udi glede dovoljenja trgovskemu Podjetju »Zeleznina« z Jesenic za trgovanje z železnino na debelo, so bila ^nenja odbornikov deljena. Komisija jle namreč (predlagala, naj se to vpra-*arVie odloži, dokler trgovinska zbornica za okraj Kranj podrobno ne Prouči razmer na tržišču, ker bi v nasprotnem s prehitro odločitvijo lah- ek, ste. bili najprej ločeni seji Okraj-ter nato še skupna seja obeh zborov nj. seji sta vodila predsednik Zbora predsednik Okrajnega zbora SVETO podpredsednik OLO Kranj IVAN BER- povzročili verižno trgovino, ki pa n° bi bila v prid potrošnikom. Zbor proizvajalcev je nato še potrdil zaključna računa kmetijskima po-^estvoma v Šenčurju in Skofji Loki. Medtem ko prvo izkazuje 548.000 di- Beležka Za dvig delovne storilnosti Komisija za higiensko tehnično zaščito v tovarn: »Iskra« si prizadeva, da bi se v podjetju delovna storilnost Čimbolj dvignila in se zmanjšale dajatvo za socialno zavarovanje. Zato je predlagala, naj bi delavci, ki so podhranjeni, boleh-ni in potrebni počitka, odšli na odmor. Pred dnevi so zato že poslali, v soglasju z okrajno komisijo sccialnega zavoda, prvo grupo delavcev in uslužbencev na 15-dnevni oddih v tovarniško letovišče Ankaran. V Ankaranu se delavci dobro Počutijo, imajo dobro in ,zdat-no hrano in stalno bolniško nadzorstvo. Referent hiigiensko-tehnične zaščite iz »Iskre« in °bratni zdravnik, ki sta jih °b'i.skala, sta (pripovedovala o Njihovem prijetnem življenju, klavci so so zelo pohvalili in Se zahvalili za vso skrt) in pokornost, ki jo jim nudi delovni kolektiv. Ta ukrep za tovarno ne bo £rez uspeha, saj bodo zdravi in j^epki ljudje hitro nadomestili ^to kar je žrtvovala tovarna. Vse to bo vplivalo na dvig de-ovne storilnosti, hkrati pa se odo znižali visoki bolniški broški. Tudi ostala podjetja bi morala Posnemati ta korak, saj bo le drav človek lahko dosegel lepe n^Pehe. Upamo, da bo tovarna ^sikra« in komisija higiensko-r^nične zaščite v podjetju ^Palu našla posnemalce. M-c narjev dobička, pa ima drugo 125.000 dinarjev izgube. SKUPNA SEJA OBEH ZBOROV Kot prva točka skupne seje obeh zborov je bilo poročilo komisije za upokojene vojaške osebe, katero je podal član komisije Stane Prczclj. Odborniki so v celoti odobrili delo omenjene komisije. V nadaljevanju seje je Okrajni ljudski odbor šo imenoval za sodnika okrajnega sodišča v Radovljici Vladi-mirjr, Krištofe in razrešil dolžnost: sodnika okrajnega sodnika v Skofji Loki dr. Borisr, Premroua. Nadalje so odborniki sklepali o garancijskih izjavah za najetje kredita za podjetja »Sukno« iz Zapuž, »Sešir« iz Škofje Loke ter Občinskemu ljudskemu odboru z Jesenic. Podjetje »Sukno« namerava najeti 15 milijonov dinarjev kredita iz republiškega investicijskega sklada za dograditev kotlarne in nabavo strojev za barvanje. Podjetje »Sešir« pa 1 milijon 900 tisoč dinarjev za otvoritev lastne prodajalne v Ljubljani, medtem ko je bila odobrena garancijska izjava v višini 13,800.000 dinarjev Občinskemu ljudskemu odboru na Jesenicah za kritje proračunskih izdatkov. Na dnevnem redu je bil tudi problem finansiranja industrijskih šol na Jesenicah, in sicer metalurške industrijske šole, delavskega oddelka Srednje tehnične šole ter Mojstrske šole. Sprejet je bil sklep, naj Svet za plan in finance OLO prouči možnost finansiranja teh šol, katerih potrebe znašajo 22 milijonov dinarjev I. A. KROMPIRJA BO DOVOLJ Vaška idrla. jo te dni taka: povsod kopljejo krompir. V mestih pa ljudje žc čakajo nanj. da bi ga kupili za ozimnico . .. PRED USTANOVITVIJO ENOTNEGA AVTOPODJETJA ZA GORENJSKO Kaj bo prevladalo, prevdarna odločitev, ali lokalne težnje? Zastopniki podjetij »Avtopromet« in »Transturist« soglašajo, vendar se ne zedinijo Vsa Gorenjska je danes pravzaprav eno samo turistično središče, ena sama turistična pokrajina, saj je težko imenovati kraj. ki bi bil najbolj znamenit in bogat po naravnih lepotah. Drug z drugim so povezani in vsi tvorijo eno samo turistično celoto. Res je, da je prometna povezava teh krajev danes še zelo slaba. Železnica povezuje le najvažnejše kraje od Ljubljane do Planice in Gorice. Vsi ostali kraji nimajo železniških zvez, čeprav nimajo nič manjšega turističnega pomena, celo nasprotno, vzemimo samo okolico Begunj, Krope, Škofje Loke, Bohinja itd. Edina možnost, o kateri lahko danes govorimo, da bodo ti kraji povezani v celoto, je cestni avtobusni promet. Vse to, vodi do misli, kako koristno bi bilo prav na Gorenjskem ustanoviti enotno avto podjetje. Tudi zastopnikom obeh že obstoječih podjetij se je zdel ta predlog zelo umesten V zadnjem ča.su se je sicer avto- in so ga z veseljem sprejeli, saj ni Mlad inslci teden v Kamniku bo razgibal vse prebivalstvo Kamnik je v znamenju živahnih sko zborovanje na Duplici s kultur- busni promet nekoliko razširil. Ljubljansko podjetje »SAP« je razširilo svojo mrežo tudi na Gorenjsko. Vendar v glavnem le na Kra«j in Tržič, medtem ko z ostalimi kraji zveze še vedno niso zadovoljive, v kolikor te zveze sploh obstajajo. Na Gorenjskem pa danes žal nimamo tako močnega avto podjetja, od katerega bi lahko pričakovali in zahtevali, da bi s stalnimi zvezami povezalo te kraje, da bi v času sezone opravlja- nikjer toliko pogojev za razvoj tega prometa ko<; prav na Gorenjskem. Z ustanovitvijo enega podjetja ne bi bili zmanjšani le upravni stroški, temveč bi bil ves obstoječi vozni park tudi mnogo bolj ekonomično izkoriščen, razpoložljiva osnovna sredstva bi bilo laže vzdrževati, odpadlo bi tudi razne prazno vožnje, predvsem tovornega prometa, razen tega pa bi bile dane tudi večje možnosti za razširitev avtobusnega in tovornega prometa. Te priprav na mladinski teden, ki bo od 29. septembra do 7. oktobra pod pokroviteljstvom zveznega poslanca Toma Brejca. Dve izložbi sta polni krasnih in bogatih daril za zmagovalce številnih tekem in prireditev. Pred njima se ustavljajo pionirji in mladinci ter ugibajo o zmagovalcih. Mladinski teden se bo začel v soboto nim programom. V teku tedna bodo imeli pionirji strelska tekmovanja, šahovski brzoturnir, nogometno tekme in. medšolske atletske prireditve. Tudi da bi razširilo tudi tovarni avtopromet. Danes imamo tu dve podjetji — »Avtopromet« s sedežem v Kranju in »Transturist« s sedežem v Skofji Loki. Ti podjetji pa ne razpolagata niti z zadostnim prevoznim parkom niti z vsemi ostalimi ustreznimi prostori. Se mladinci se bodo pomerili v vseh ta vozni park, kar ga je na razpo- športnih disciplinah, mladi alpinisti in taborniki pa bodo še na Mali planini počastili spomin na V. konferenco SKOJ. Med kulturnimi prireditvami bo en večer posvečen materam in ob 17. uri s svečano sejo Občinskega svojcem padlih borcev Kamniško-za-komiteja LMS Kamnik. Glavne prire- savskega odreda; v veliki dvorani ditve v nedeljo bodo tekmovanje pio- »Doma« pa bo uprizoritev trodejanke nirjev s skiroji, polževe dirke in tek »Noč v plamenih«. Gostoval bo tudi v vrečah na trgu ter veliko mladin- orkester tovarne »Melodije« iz Mengša. lago, je tako razdrobljen na dva sedeža in ne more ne eno ne drugo podjetje opravljati svojega namena in zadostiti potrebam. Vsako od teh podjetij si prizadeva, da bi si ustvarilo čim več osnovnih sredstev, kar je seveda pohvalno, vendar pa po drugi strani kopljejo grob širokemu razvoju vsega avtobusnega prometa Gorenjske. lo stalno prevoze potnikov in končno prednosti so danes vsem dovolj jasne, zastopniki obeh podjetij tudi popolnoma soglašajo s sklepom ustanovitve takega podjetja, nastano pa vprašanje, kje naj bi bil sedež tega »novega« podjetja. Ob tem se misli zastopnikov obeh podjetij križajo, ustvarili so iz tega problem, ki ga pravzaprav ni. Logično mišljenje, ki je posledica dejanskih razmer, tu zadene ob nasprotje nekaterih lokalističnih teženj. Roj.stvo gorenjskega avtoprometa, če sploh lahko tako rečem, jo pravzaprav v Skofji Loki. »Transturist« si je že pred dvema letoma in pol začel prizadevati, da bi čim hitreje in č!m bolje izpolnil vrzeli v prometu. Priznati moramo, da imajo danes v Skofji Loki dokaj močnejše podjetje kot v Kranju. Razen tega imajo glede na svoje kolege bolje urejeno upravno in finančno službo, boljše delovne in upravne prostore in pravici na ljubo — tudi boljši kader. S tem ne mislim delati Kranjčanom nikakršne krivice. Kranjsko podjetje se je pač razvijalo v pogojih, ko ni bilo mogoče vsega tega v takšni meri ustvariti. Današnji prostori kranjskega »Avtoprometa« nikakor ne ustrezajo sedežu gorenjskega avtomobilizma. Delovni kolektiv sicer namerava dobiti do 10. oktobra nove upravne prostore, toda s tem stanje še ne bi bilo rešeno. Zavedati se moramo, da bi tu vsaka najmanjša lokalistična težnja škodila ne samo celotnemu nadaljnjemu razvoju avtoprometa na Gorenj skem, temveč bi zrušila tudi že dosežene uspehe, v katere je bilo vloženega nemalo truda in naporov. Res je, da bi bilo prav, če bi bil sedež v Kranju kot središču Gorenjske. Toda tu gre dejansko za celoten razvoj, zato kraj sedeža ali morda celo ime podjetja pri tem res ne bi smela igrati odločilne vloge. Pogled na Besnico (Berite reportažo na 4. strani!) Lj. TE DNI PO SVETU-" ŽE NEKAJ DNI! se mudi v Zahodni Nemčiji delegacija poslancev naše Zvezne ljudsko skupščine na čelu z njenim predsednikom Mošo Pijade-jem. Obisk naših parlamentarcev sodi prav gotovo med pomembne politično dogodke. V zvezi r; prihodom jugoslovanske parlamentarno delegacije v Bonn je podpred-ednik svobodne demokratske stranke dr. Ericb. Mendo objavil, da jo Jugoslavija V drugi svetovni vojni pretrpela mnogo več kot druge deželi k». so bile prepuščeno Hitlerjevemu terorju. Velike žrtve, ki jih je da-lr. Jugoslavija v drugi svetovni vojni, sc vplivalo tudi na razpoloženje nje-neg?, ljudstva nasproti povojni Nemčiji. Zato je toliko bolj razveseljivo, dr. so nemško - jugoslovanski odnosi sedaj znatno izboljšujejo. Nekateri zahodno nemški časniki poudarjajo pomembnost obiska naše parlamentarne delegacijo v Bonnu, in drugih mestih Zahodne Nemčije, hkrati p?, poudarjajo, da bo ta obisk v marsičem pripomogel k izboljšanju odnosov med dvema državama. Nekateri listi tudi sodijo, da je Zahodna Nemčija pripravljena ugoditi jugoslovanskim finančnim terjatvam. Naša parlamentarna delegacija je bila doslej na obisku pri predsedniku republike dr. Theodoru Heussu. Naši parlamentarci so obiskali tudi bonski parlament, kjer jih je sprejel predsednik Zveznega zbora dr. Ger-stonmaver. Sprejel pa jih je tudi za-hodnonemški zunanji minister von Brenlano. PRVI SEKRETAR Kom. partije Sovjetske zveze Nikita Hruščev se je •j predsednikom republike Josipom Brozom - Titom vrnil predvčerajšnjim z Brionov v Beograd. NA IZRAELSKO - JORDANSKI meji je zopet »vroče«. Jordanski generalni štab je objavil sporočilo, da so izraelske čete v preteklih dneh ponovno napadle položaj Arabske legije na jordanskem ozemlju. Pri tem I c padlo 21 jordanskih vojakov. Napadov doslej tudi predstavnik komisije Organizacije združenih narodov za premirje, general Burns, ni mcgel ustaviti. Na današnji seji Varnostnega sveta OZN pa je generalni sekretar Dag Hammarskjbld pozval predstavnike štirih velesil ter predstavnike Jordanije in Izraela na nujne razgovore o najnovejših neredih na izraelsko -jordanski meji. Hammarskjbld je da-ne.i opozoril tudi predsednika Varnostnega sveta na incidente in zahteval intervencijo sveta, če v Palestini red in mir ne bosta nemudoma obnovljena. V ORGANIZACIJI ZDRUŽENIH narodov pa vzbuja največjo pozoi-nos;; začeta debata o rešitvi sueškega vprašanja. Diplomati živahno pripravljajo teren za začetek dela Varnostnega sveta, ki je že imel svojo prvo sejo, na kateri so govorili vsi predstavniki velesil. Sprejet je bil predlog o obravnavanju anglo-francoske-ga predloga o rešitvi sueškega vprašanja. Kakšno pomembnost pridaja tudi naša država sueškemu problemu je razvidno tudi iz tega, da bo te dni odpotoval v New York državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popo-vić, ki se bo udeležil razgovorov v Varnostnem svetu. Tudi egiptovsko delegacijo bo vodil sam zunanji minister g. Mahmud Favzi. Pred tednom zadružne mladine na Gorenjskem vasi se pripravlja Delo mladine na Mladina v Selški in Poljanski dolini, Bohinju in Žabnici Lepi uspehi mladih zadružnikov V zadnjem kratkem razdobju jo opazen viden napredek pri ekonomsko-politični in strokovni vzgoji kmečke mladine. Prizadevanja mladih zadružnikov so mladino zelo razgibala in so bili doseženi že lepi uspehi. Mladina si sama išče oblike in načine, da se aktivno vključi v borbo za dvig kmetijsko proizvodnje in socialistične preobrazbo va?i. Kmečki mladini je jasno, da z današnjim načinom dela in proizvodnimi odnosi ne moremo doseči zadovoljivih uspehov. Okrajni komite LMS in odbor mladih zadružnikov pri OZZ Kranj sta. v začetku letošnjega leta pristopila k enotni akciji vzgoje kmečke mladine. Vse dosedanje izkušnje so pokazale, da samo navidezno kopičenje strokovnega znanja brez praktičnega dela in aktivnega udejstvovanja pri reševanju vsakdanjo problematike na vasi, le odteguje mlade kmetovalce od smotrnega dela. Organizacija ljudske mladino in kmetijska zadruga s sodelovanjem vseh političnih organizacij sta dolžni skrbeti za kmečko mladino. Delo aktivov mladih zadružnikov na Gorenjskem dobro napreduje. V 10 mesecih jo bilo ustanovljenih 27 aktivov mladih zadružnikov s 700 člani. Pretežni del aktivov je že opravičilo svoj obstoj. Ti uspehi so še tembolj pomembni, če upoštevamo, da smo imeli najrazličnejšo začetne težave. Ni bilo malo primerov podcenjevanja mladih zadružnikov in. njihovih prireditev, pojavljala so so nasprotja med mladima in starimi, med naprednim in nazadnjaškim, itd. Aktivi mladih zadružnikov prirejajo predavanja o socialističnem razvoju vasi, strokovna predavanja iz poljedelstva, gozdarstva in. veterine. Organizirano je bilo več krajših tečajev, praktičnih vaj, izletov na sodobno urejena kmetijska posestva, tekmovanj koscev, grabljic in žanjic, ter šo vrsto drugih manjših prireditev. Mladi zadružniki z Gorenjske so pomagali pri delovni akciji mladih zadružnikov Slovenije v Šempetru itd. Precejšnje število mladih zadružnikov je imelo doma na posestvih številne uspele poizkuse. Bilo je seveda tudi nekaj slabih, n. pr. v Šenčurju, kar bo treba v prihodnje popraviti. Z namenom širše aktivdzacije zadružne mladino pa organizirata OK mladino Gorenjske« od 7. do 14. oktobra. V tem času bodo najrazličnejše prireditve, pregledali bodo gospodarsko načrte KZ in ugotovili kaj lahko napravi mladina. Zbiralo se bodo prijave za kmetijsko gospodarske šole, ki bodo letos na pobudo odbora mla- dih zadružnikov pri OZZ Kranj v naslednjih krajih: Gorenja vas, Ziri, Selca, Cerklje, Bohinj, Podnart, Zab-nica, Mavčiče, Skofja Loka, Preddvor, Poljane in po možnosti tudi drugod. Lani so imeli tako šolo samo v Poljanah in je pod vodstvom ing. Miloša Kusa uspešno delovala. Uvodna prireditev »Tedna zadružne mladino Gorenjske« bo dan zadružne mladine in kravji bal v Bohinju, dne 7. oktobra. V predpripravah pa bodo dnevi zadružne mladine v Poganski in Selški dolini. V teh dneh bo tudi seja upravnega odbora OZZ, odbora mladih zadružnikov in predsedstva OK LMS Kranj. Dne 10. oktobra bo piva okrajna konferenca mladih zadružnikov Gorenjske, kjer bodo razpravljali o vlogi in nalogah mladih zadružnikov pri socialistični preobrazbi vasi. Dne 10. oktobra ob 15. uri bo odprta razstava pridelkov mladih zadružnikov v zadružnem domu v Zabnici, ki bo odprta do 14. oktobra vsak dan od 8. do 18. ure. Zaključna prireditev bo dne 14. oktobra v Zabnici. Dopoldne ob 10. uri bo ocenjevanje živine, popoldne pa kmetijska parada, razni nastopi in tekmovanja društvenih organizacij in veliko mladinsko zborovanje. Vse prireditve okrajnega značaja bodo v Zabnici, lokalne pa v okviru KZ in občin. JAKA BOGATAJ PRIPRAVE ZADRUŽNIKOV NA KMEČKI PRAZNIK Kmetijsko zadruge z območja občine Jesenice se pridno pripravljajo na kmečki praznik, ki bo 30. septembra. Med drugim je na programu razstava živine z ocenjevanjem in nagrajevanjem ter razstava malih živali. Dve nalogi španskih borcev Sekcija bivših španskih borcev Pr* Glavnem odboru Zveze borcev je zadnje čase postala delovna. Posebno P0-konferenci v lanskem juliju je lepo napredovala. Je tesno povezana z vsemi španskimi borci v Sloveniji. K temu je veliko pripomoglo razumevanje GO Zveze borcev s tov. Matijem Mačkom na čelu. Tudi Republiški zavod za socialno zavarovanje je pokazal dovolj razumevanja za njene težave. Sedaj so bivši španski borci sprejeli dve nalogi: postaviti hočejo spomenik slovenskim borcem, ki so padli v borbi za svobodo v letih 1936 do 1939 v Španiji in tistim bivšim španskim borcem, ki so se po bojih v Španiji vrnili v Jugoslavijo in nadaljevali borbo v NOV za svobodo lastnega ljudstva. Spomenik, ki bo stal na Celovški cesti v Ljubljani, je bodoče delo znanega arhitekta ing. Glanca. Izdeian bo iz sivega granita. Alegorične figure bodo predstavljale boje v Španiji i" narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji-Spomenik bo visok okoli 10 metrov, širok pa približno G metrov. Druga naloga, ki jo želi uresničiti sekcija španskih barcev, pa je — iz* daja Almanaha bivših španskih borcev, ki ga bodo napisali sami. Opremljen bo s številnimi slikami o borb' v Španiji. To bo knjiga spominov' borcev — udeležencev, ki bodo pripovedovali o lastnih doživetjih v tej veliki borbi proti desetkrat bolje oboroženemu sovražniku. Naše ljudstvo bo knjigo gotovo z zanimanjem sprejelo. Sredstva za zgraditev spomenika bodo španski borci nabirali iz prostovoljnih prispevkov tovarn, podjetij i" okrajnih ter občinskih odborov Slovenije. Nekateri ljudski odbori so že zagotovili svoj prispevek, prav tak* tudi nekatera podjetja. Prepričanj smo, da nobeno podjetje, tovarna aH ustanova, na katero se bo obrnil odbof za zgraditev tega spomenika, ne b" rekla NE! Tekmovanje mladih koscev v Naklem „Iskra" je osvojili pel pokalov Nad 400 tekmovalcev na Delavskih igrah Kranj, 27. septembra. Tehnični napredek kinopodjetja »Storžič« Ze pred meseci sme izvedeli, da bo v Jugoslaviji montiranih 50 cinema-scope aparatur. Med temi redkimi podjetji je tudi kino »Storžič« v Kranju. Večino del so opravili strokovnjaki tovarne »Iskra«. Za nabavo potrebne opreme je izdalo podjetje 7 milijonov dinarjev. Ker ni imelo dovolj lastnih sredstev, jo najelo tudi 2,5 milijona denarnega posojila. Obiskovalci kranjskega kina bodo že v začetku oktobra lahko gledali filme,, predvajane po cinemaseope. su-per-seope in vista-vision sistemu. Med prvimi so na sporedu ameriški barvni filmi »Carmen«, »Vera Crus« in »Tisoč milj pod morjem«. Vstopnina so bo za te predstave sicer res neko- liko zvišala, vendar ne toliko kot ljudje govorijo. Upravnik kino podjetja »Storžič« obljublja, da se bodo potrudili za čim nižje cene. V prihodnjem letu namtravajo montirati cinema-seope aparaturo tudi na letnem kinu »Partizan«. Za zimo pa še veselo vest občinstvu. Letos bo podjetje poskrbelo, da ne bo pritožb zaradi mraza. Dvorana bo zadovoljivo ogrevana, razen tega pa bo v najkrajšem času okusno urejena tudi čakalnica. Pričakujemo, da bomo s predvajanjem filmov v omenjenih sistemih zadovoljni, če bo kinopodjetje poskrbelo, da bodo ti čim kvalitetnejši. Sinoči je bila v Zgornji dvorani Sindikalnega doma v Kranju zaključna slavnost športnega tekmovanja sindikalnih podružnic, ki ga je organiziral Občinski sindikalni svet Kranj v počastitev 20. obletnice velike tekstilne stavke Slovenije. Svečanost je otvoril predsednik sindikalnega sveta Ivan Bečan. Pozdravil je vse navzoče, in dejal: »Iz prvega tekmovanja smo se marsikaj naučili, kar nam bo v bodoče koristilo, ker s podobnimi tekmovanji bomo nadaljevali vsako leto.« Iz poročila predsednika fizkultur-nega odbora tovariša Novaka je raz" vidno, da je tekmovalo 93 ekip z okro£ 400 tekmovalci, kar pcmen!, da se Je tekmovanja udeležilo 20% sindikalni!1 podružnic. Ko so bili razglašeni rezultati, je tovariš Bečan razdelil za' ^topnikom treh prvoplasiranih eldp lepo pokalo in. diplome. Največ uspeha na tekmovanju Jc imela sindikalna podružnica podjetji »Iskra«, ki jo osvojila 5 pokalov. P°' kali so prehodni. Po podelitvi pokalov in diplom zastopniki imeli skupno zakusko. D. Na Golniku je ustanovljena transfuzijska postaja Kri je postala eno najbolj uspešnih sredstev za zdravljenje najrazličnejših bolezenskih stanj. Potrebe po njej so vsak dan večje ne samo na kirur- LJUDJE IN DOGODKI Zunanjepolitična prizadevanja zavirajo gospodarstvo Francije Po treh letih sorazmerne blaginje, so začeli v zadnjem ča*u poslovni ljudje Francije, zlasti pod dojmom sueške krize, sumiti v stabilnost franka. Takšna reakcija pa je dovolj zgovoren znak, da se francoske finance nagibajo k inflaciji. Na inflacijski pritisk pa ne opozarjajo le reagiranja poslovnih ljudi. — Ze od minule jeseni dalje, so se pojavljali znaki poslabšanja življenjskega standarda, katerega indeks se je v primerjavi z letom 1949 povzpel na 149,1. Medtem ko se je življenjski standard dokaj naglo znižal, se je nacionalno pov- Stevilni gospodarstvenikf pa trdijo, da je treba iskati vzroke nastajajoče inflacijo v izrednem naraščanju investicij v industriji. V tej trditvi bi morda utegnilo biti tudi nekaj resnice. V zadnjem času je prišlo v Franciji do zelo zanimivih sprememb na pod-ročiu industrije. Vse kaže. da so francoski industrijalci, odnosno finančniki spremenili svoje stoletne nazore rent-nikov, ki investirajo sredstva le v prekomorske posle — torej v posle, ki prinašajo posebne dobičke. Povojne sprememlbo v svetu, zlasti še gospn- prečje plač in dnevnic povzpelo le za darska' negotovost v bivših in sedanjih 5%. Ta vedno večji razmak med življenjskimi stroški in plačami je vplival med drugim tudi na povečanje že tako občutnega proračunskega deficita Francije. Na kratko povedano: Francija je zašla v resne finančne in ekonomske težave. S čim je moč te pojave pojasniti? Francoska gospodarska literatura ima več pojasnil, ki opravičujejo vzroke francoskih prekomorskih posestih, so privedle francoske rentnike do zaključita, da je''sedaj najdonosnejše in kar je zlasti važno, najvarnejše investirati v lastni zemlji. Tej spremembi orientacije poslovnih ljudi se ima zahvaliti tudi francoska industrijska proizvodnja, ki je pokazala v preteklem in letošnjem letu viden porast. Govori se celo, da je ta porast indu- nastopajoče inflacije. Po eni strani strije iz meseca v mesec celo presegal trdijo, da izvirajo sedanje gospodarske težave Francije iz slabe žetve v tem letu, kar je posledica ostre zime in ostalih vremenskih neprilik. Takšnemu opravičilu je le težko nasesti, kajti francosko gospodarstvo — pa naj igra še tako važno vlogo v državnem gospodarstvu, doprinaša skupnemu državnemu dohodku mnogo manj, kot industrija in obrt. • odgovarjajoče povprečje v Zap. Nemčiji. Ta pojav bi sicer mogli vzeti kot vzrok za inflacijo, toda ne kot izključni vzrok; na primer v Zapadni Nemčiji in v drugih zapadnoevropskih državah ne poizkušajo s tem opravičevati tekočih gospodarskih težav. Morda utegnejo biti še najpreprič-ljivejše tiste trditve, ki opravičujejo inflacijo na rovaš čezmernih vojaško- ekonomskih naporov države, ki je sprva posvetila vse napore indoki-tajski vojni, v sedanjem času pa obvladovanju uporniškega gibanja v Alžiru in v poizkusih obvarovanja francoskih interesov.v sueški krizi. Razen vidnih gospodarskih naporov v cilju finansiranja pohoda „proti nacionalnim podvigom v svojih prekomorskih po-dobršen del svoje delovne sile, katere dobršen dol svoje delovne sile, katero, pa v glavnem nekvalificirani delavci iz inozemstva niso mogli zamenjati. Pritisk teh činiteljev na francosko gospodarstvo je bil dovolj močan že v preteklih letih, sedaj pa je postal neznosen. Nemoč, da bi se ti činitelji obvladali z nekimi ekonomskimi ukrepi, s čimer bi se v Franciji preprečila inflacija (takšni ukrep: so se v pogojih drugih zapadno-evropskih držav pokazali kot zelo učinkoviti), je zelo značilna, saj govori, da se je znašlo francosko gospodarstvo pod pritiskom velikih prizadevanj zunanje politike — ki mu ni kos. Kazno jo, da preustaja vladi Guy Molleta na izhiro le malo možnosti in ukrepov, ki bi kljubovali vzroku inflacijskih teženj. Izhod j2 moč najti v stapljanju državne zunanje politike s stvarnimi vojaško-finančnimi možnostmi, to je v likvidiranju bojišča v Alžiru, odstopitvi od pretiranih zahtev v zvezi s sueškim vprašanjem itd. Iste važnosti je tudi omejitev investicij v industriji in povečanju davkov. Omejitev investicij bi medtem utegnila sprožiti nevarnost, da bi opešal konkurenčni položaj francoske industrije z ozirom na Zapadno Nemčijo, istočasno pa bi povečanje davkov obremenilo vse družbene sloje, kar bi privedlo do vprašanja socialnih ukrepov Guy Molletove vlade. — Vse kaže, da vodi pot k ozdravljenju francoskega gospodarstva vendarle preko Alžira! (JUGOPRES) GUY MOLLET gičnih in porodniških oddelkih, tt&t več tudi na oddelkih za notranji' &{ ske in tržiške občine. Po dobrih dveil mesecih so bile začetne težave PrC' magane in število prostovoljnih krv^J dajalcev se je znatno povečalo. Me.^ prvimi so se odzvali delavci iz kr«wT skih tovarn (»Iskra«, »Tiskani*13'' »Sava«). Pokazali so visoko mon'1-1^ zavest, požrtvovalnost in čut do &o-šta in ljudska knjižnica. Vse to jo sedaj razmetano po raznih privatnih hišah,' skednjih, skratka v neprimernih prostorih. Z gradnjo doma smo pričeli lansko leto, te dni pa smo dokončali stavbo v surovem stanju. Ko smo dvigali ostrešje in pokrivali novi dom, ce je prostovoljnega dela udeležilo nad 5* ljudi, čeprav so imeli prav tedaj nujna kmečka opravila. Nekatere potrebnejše prostore nameravamo dograditi še pred zimo, ostale pa drugo leto. Tudi vodovod smo že napeljali do zgradbe. Na dograditev poslopja težko čaka tudi Zveza borcev. Dosedaj niso imeli primernega prostora, kjer bi postavili spomenik 27 padlim v narodnoosvobodilni borbi. Pred novim domom, mislim, bo najlepši prostor za spomenik. Poslopje bo stalo okoli 10 milijonov dinarjev. Polovico tega imamo v lastnih sredstvih in prostovoljnih prispevkih zadružnikov. Vsa do sedaj končno ureditev, upamo, da bomo do-opravljena dela so že plačana, Za dobili 5 milijonov investicijskega posojila. Ko si bomo finančno opomogli, bomo stavbi dogradili še dvorano za kulturne prireditve. S tem bo zaživela tudi kulturna dejavnost.« KULTURNO ŽIVLJENJE Zadovoljen nad tako izčrpnim poročilom sem že hotel oditi, pa me je zmotil Spancev France, ljubitelj gle-deliškega dela, petja in knjig. Nič čudnega — v Besnici imajo tudi knjižnico. Kar hitro sva se pogovorila. Povedal mi je, da je bila knjižnicn ustanovljena leta 1951. V začetku so imeli samo 160 knjig, a danes i>10. Ljudje si zelo radi izposojajo Knjige, posebno v zimskem času; celo prebivalci iz Nemilja, Podblice in Njivice zahajajo v besniško knjižnico. Približno 100 knjig je vedno med ljudmi. Lansko leto so dobili od SZDL 14.000 dinarjev podpore, letos — žal — še nič. Želel sem mu srečo pri financah in jo ubral na pošto. Zvedav kot sem, sem si zapisal tole: v Besnico in bližnjo okolico prihajajo sledeči časopisi: »Glas Gorenjske« 150 izvodov, »Slovenski poročevalec« 19, »Ljubljanski dnevnik« 7, »Kmečki glas« 35, »Naša žena« 24, »TT« 12, »Obrtniški list« 10 — vsega 259 časopisov. Ker spada v okoliš krajevnega odbora 266 stavb, lahko ugotovimo, da pride na hišo po en časopis, kar je lepo šitevilo. če pomislimo, da ima vsaka druga hiša tudi radijski sprejemnik. Zaprl sem beležnieo in sc zamislil — Vsi znaki kažejo, da ima ta kraj lepo bodočnost: na eni strani turizem, na drugi pa kmetijsko dejavnost in krepitev kmetijske zadruge v novem domu, ki bo središče gospodarskega in kulturnega življenja v Besnici. S. A. Dopisujte v „Glas Goreniske" LEPOTA Slap Sum v Besnici je starček krajšal čas z duhovitim modrovanjem; celo o ženskah je nekaj prav krepkih uganil. Ce bi njegova duhovičenja posnel na magnetofon, bi imel Radio Ljubljana dovolj utrinkov za »Veseli večer«, kakršnega še nismo slišali. Na drugi strani mosta, ki vodi čez potok Besnico, onkraj prehoda čez železniško progo, je možakar dejal: »No, zdaj sva že v Besnici. Gotovo ne veste, da je to besniška meja, pa tudi mnogi Kranjčani ne vedo, da leži Besnica tako blizu Kranja — namreč samo 3 km in 300 metrov. Naša vas se vleče v dolžini 5 km — to se pravi od Rakovice pa do slapa Suma na Nemiljščici.« Moj spremljevaleč je bil zanimiv kramljač; nenadoma se je prelevil iz šegavega pripovedovalca v resnega učitelja; kaj vse je vedel povedati — pravcati zgodovinar! »Poglejte!« je nadaljeval, »kako lepo cesto imamo sedaj v Besnici. Ko sem pred 50 leti še trgal hlače po šolskih klopeh, je bilo drugače. V Desnico je vodila zelo slaba pot s strmim klancem, ki je začel takoj za gostilno v Rakovici. Živina in ljudje so se preklicano martrali, ko so vozarili v Kranj in nazaj. To pa je bila edina cestna zveza Besnice z ostalimi kraji, kajti na vse strani so vodile le slabe gozdne poti in steze. Leta 1913. so jo preložili na sedanjo traso, toda še dolga leta je bila v zelo slabem stanju. Zadnji dve leti pa so jo temeljito popravili in zgradili 1100 m dolgo odcepno cesto do železniške poetaje Besnica v smeri proti Podnartu. Zdaj pa čakamo, kdaj bo cesta podaljšana na eni strani do Podnarta, na drugi pa do novo zgrajene ceste Kropa — — Jamnik — Podblica.« Gorenjske bodice Veste koga so mi tokrat zašpecali? — Samega upravnika hotela »Turist« iz Lesc. Da bo pravici zadoščeno, bom povedal na las tako, kakor sem bil slišal. — V ponedeljek, 10. septembra ob 12.15 uri je bilo. (Kajne, kako natančen sem postal? — Kakor stara ura!) V restavracijo hotela »Turist« v Lescah je vstopil možakar. Cez 50 jih je imel. iNaročil je kosilo. (Ce bi malo pobrskal po glavi, bi morda našel primernejšo besedo za ta obrok hrane.) — Juha je bila menda še kar užitna, toda pečenka... še pes bi imel pomisleke, preden bi jo pospravil. Prav gotovo bi nekajkrat zalajal. — Pa naj bo tistemu mesu stokrat pečenka ime, tega naziva ne zasluži! Meso je bilo mrzlo (koščki so bili gotovo žalujoči ostanki od prejšnjega dne), presušeno in trdo... kar pretrdo za ubogega gosta. Revež je žvečil in žvečil (kakor žvečilni gumi), ker pa ni bil pečenki kos, je vljudno opozoril natakarico, češ da tako meso ni primerno za jedilni list. Natakarica pa ne bi bila natakarica, če bi ne dejala: »Kar s šefom se pomenite!« Pa je ubogi mož plačal za kosilo 215 dinarjev in stopil v kuhinjo, kjer je naletel na upravnika. — Le-temu' sicer nI kaj očitati — zelo je prizadeven in vsi ga spoštujejo, žal pa je tokrat... Na pritožbo glede neužitnega mesa je zahteval od gosta osebno izkaznico, si izpisal iz nje ustrezne podatke, prizadetemu pa zagrozil, da bo zavoljo sitnarjenja sedel dva dni. — Cemu? Zato, ker se je pritožil? Upravnik je imenoval to pritožbo — zafrkavanje! Na gostovo pripombo, češ da sodi ta primer v Gorenjske bodice, je uprav- nik reagiral takole: »Brigajo me bodice — briga me »Gla.'i Gorenjske«! Jaz pa pravim — če je upravnik brezbrižen do bodic in »Glasa Gorenjske«, naj se zamisli ob tem vprašanju: »S kakšno pravico sme upravnik gostišča legitimirati nezadovoljnega gosta in mu celo groziti z dvodnevnim zaporom?!« Tako — zdaj so bom pa kar v Kranju držal. Veste — ondan sem zijala prodajal po kranjskih ulicah (ta žleht ljudje pravijo, da špiclam), pa me je zaneslo pred poslopje Okrajnega sodišča. Pa da ne bodo tisti s sodišča mislili, kako jih obrajtam. S sodni j o ni dobro češenj zobati... Veste, imam prijatelja, ki so ga samo enkrat poklicali na sodišče, pa mora zato še danes plačevati alimente. No, zoper sodišče res nič nimam. Pravijo, da so tam notri sami kšajt ljudje (razen tistih, ki so pod ključem), pa tudi poslopje so lepo prefarbali. Ampak: tista rumena bajta, ki se sodišča drži, je pa taka, da bi bilo mene sram, če bi ibil sodišče. V zadnjem času so na tisto bajto obesili tablo. Ker sem precej brljav in ker sem hotel vedeti, kaj so lepega na-malali nanjo, sem se postavil podnjo in začel puhštabirati. Takole sem bral: Potovalni urad »Triglav« — Tourist office. Glih, ko sem do konca prebral, sem pa kihnil, kakor bi ustrelil. Mej-dun, se mi je pa nekaj zaprašilo po betici. Veste, kaj je bilo? Čeden kos frajha mi je priletel na glavo. Pa da ne boste mislili, da mi ga je kdo s sodišča zabrisal. Kje neki! Se dobro, da nisem dvakrat kihnil, ker bi se gotovo cela bajta podrla. Kaj menite, kje bi dobili tistih par jurčkov, da bi tisto steno prefarbali. Takšna, kakršna je, ni v olepšavo niti poslopju Okrajnega sodišča niti tisti tabli potovalnega urada, še manj pa privlačnosti mesta Kranja. V soboto dopoldne sem pa okrog Medvod špiclal. — Menda so se Med-vodčani zarotili proti bodicam, da nisem našel nič primernega. — Pa sem so naveličal, zajahal bicikel in se odpeljal proti* Kranju. Malo pred Jeprco sem prehitel avtomobil kranjske reševalno postaje. Mislite, da lažem! Res, prehitel sem ga. Revež je že v letih, ves nadušljiv je — komaj še leze. Nisem še vozil 5 minut, ko me je mrcina polomljena šklepetajo došla in izginila za ovinkom. Sklemfa polomljena! sem si mislil in pokazal jezik za njim. Morda sem prevozil kilometer ali dva, ko sem strelo rumeno spet dohitel. Zdaj je stal rešilni voz ob robu ceste — pa molčal je. Ko sem peljal mimo, sem se škodoželjno zarezal in pomilovalno pljunil. — Strela skrhana ... pa mi je smeh obtičal v grlu in po hrbtišču me je mrzlo spreletelo. — Prizor, ki so je nudil očem, me je pretresel. — — — Izpod koles so štrlele noge povoženega pešca ... Zabrisal sem bicikel v jarek in pogledal v kabino. Šoferja nikjer ... — »Slapa!« sem si mislil, »najprej povozi človeka, potlej jo pa pobrišeš.« Zgrabil sem ponesrečenca za noge in ga vlekel izpod koles. »Miruj! Kaj pa noriš!« se je zdajci oglasilo izpod voza. »Vem, da boli. . . potrpi!« sem ga tolažil in na vse pretege vlekel ponesrečenca za nogo. »Pusti nogo... cepec!« »Potrpi in stisni zobe... Gotovo je zlomljena«, sem miril povoženca in zgrabil drugo nogo. — Madonca . . . Ko bi vedeli, kakšno sem dobil po nosu! Kar zabliskalo se mi je pred očmi. Tisti trenutek sem pomislil, da je še mene nekaj povozilo. Nič tatcega ni bilo. Le tisti, ki sem ga vlekel izpod voza, me je usekal. — Bil je šofer. Pod avtomobilom si je dajal pravkar opravka z okvaro. Ko sem pojasnil, kako in kaj, mi je povedal, da je vesel, da je prišlo do defekta šele na poti domov, torej potem, ko jo žo odložil v Ljubljani porodnico.. . Zavoljo tombole so se menda kranjski duhovi že pomirili. Marsikdo se je za »JAWO« obrisal pod nosom (jaz tudi). — Ker ne morem storiti drugega, bom pač šimf al... Ali veste, zakaj jo kranjskim gostiščem pošel kruh že v nedeljo v zgodnjih popoldanskih urah? — Prav gotovo zato, ker gostinci niso upoštevali izkušenj iz prejšnjih let. Kadarkoli je bila v Kranju tombola, so se jo udeležili tisoči ljudi iz bližnje in daljne okolice; le-ti pa se gostilnam niso še nikdar izogibali. — Gostinci, ob odobnih prilikah se v bodoče spomnite nedeljske ladrege! Kranjčani žo lep čas gledajo proti nebu in ugibajo, odkod neki pada črnikasti prah. Res ni prijetno, če ti pohištvo vsak dan znova prekrije tanka plast saj. Da bo konec brezplodnega ugibanja vam povem, da izvirajo saje iz dimnika tovarne »Tiskanina«. Upajmo, da bodo odgovorni kmalu našli pot >n rešili Kranj /pred črnim vsll.V.vcei« izpod neba. Vas pozdravlja VAS »BODICAR« 4A|j|« ST. 77 / 28. SEPTEMBRA 7956 Karla Bulovec - Mrak Nad Nekaj misli ob uprizoritvi dela Lillian Hellmanove „Straža na Renu KARLA BULOVCEVA - MRAK: Lastni portret (1944) V Prešernovi hiši v Kranju so pred dnevi odprli razstavo znane slovenske slikarke in kiparke Karle Bulovćeve * Mrak. Razstavljenih je 27 risb in dvoje plastik. Sicer iVromen izbor del nam vendar lepo ponazarja dol-Ko pot njenega umetnostnega razvoja, *tf začetka, predvsem v kiparstvo Usmerjenega obdobja, do zrelih in nožnih podob povojne dobe. Umetnica jc bila rojena na Bledu in je lani Praznovala šestdesetletnico. Studirala Je v Pragi pri slovitem češkem kiparju Janu Štrausu. Leta. 1925 je prvič razstavljala v Ljubljani s skupino impresionističnih mojstrov. Njena prva samostojna razstava leta 1929 je vzbudila živo polemiko. Mnogi so ji pritrjevali, a jo tudi odklanjali. Tujina Razstavo v Londonu, Parizu in Pra-Ki) je njeno umetnost sprejela z zanimanjem. Leta 1954 je bila v Moderni galeriji v Ljubljani velika retrospektivna razstava njenih del, ki **n», jc razkrila vso moč njenega "oietniškegr. talenta Svoboda« Kr.anj, je v počastitev 20- letnico velike stavke tekstilcev obnovila delo iz minule sezone: dramo Lillian Hellmanove »Straža na Renu«. Delu dramskega krožka »Svobode« so bile do.slej posvečene le skope \r-stice, medtem ko o kritičnih zapiskih ni bilo govora. Zategadelj bi ne bilo prav, če bi uprizoritvi te drame ne posvetili nekaj več pozornosti. Opraviti imamo z delom, ki mu glede umetniških kvalitet ni kaj očitati. Spreten dramaturški prijem, z živo prizadetostjo risani značaji in neizu-metničen, klen jezik vpleten v dialoge, ki tudi v prevodu Janka Modra niso izgubili svoje moči, so prvine, med katere je Hellmanova skrbno In z dobršno mero verjetnosti vpletla glavno misel: borbo dveh vojujočih se sil in idej. Režiser Ado Klavora se je v režiji posiužil vseh razpoložljivih možnosti, da bi delo čim bolj približal gledalcem, kar mu je tudi uspelo. V svojem režijskem konceptu ni odstopal od zamisli avtorice, s čimer je dokazal, da jc v mnogočem doumel njena hotenja. Nj pa mu uspelo prikazati ameriškega načina življenja, pa tudi dinamika igre je mestoma padala, zlasti v prvem in na začetku drugega dejanja. Krivda za zadnjo pomanjkljivost ne leži toliko na režiji kot na skopo odmerjenem času. Nekoliko medel je bil tudi konflikt med Davidom, Kurtom in Teckom v drugem in na začetku tretjega dejanja, čeprav bi bilo moč s temi tremi nositelji tako različnih značajev, ustvariti kaj več; vsekakor že sami dialogi diktirajo močno dinamiko Kljuib temu. pa je bila vsa igra dovolj močna, da je publika v dvorani neposredno občutila morečo depresijo, ki se je naselila v hiši Farrellvjev. — Vsekakor pa gre režiserju, ki je s to režijo presenetil, vse priznanje. Doslej smo ga poznali le kot odličnega igralca, ki je v letih 1945 do 1950 ustvaril v nekdanjem amaterskem gledališču, (današnje PG) vrsto dobro podanih vlog. Upamo, da ga bomo šc kdaj videli, ne lo kot režiserja, temveč tudi kot igralca na deskah »Svobode«. V vlogi Davida Farrellvja je nastopil Tone Hotko. Ce upoštevamo, da je to njegov tretji lik, ki ga je oblikoval, tedaj zasluži vso pohvalo. Igra jo bila mestoma malce toga, kar je vzbujalo videz, da mu ta vrsta vlog ne »leži«. Kolikšne so pri njegovem liku režiserjeve zasluge sicer ne vem, važno pa je to, da je ustvaril topel lik, ki je publiki ugajal. Vloga njegove matere Fanny je bila zaupana Boženi Igličevi. Da imamo opraviti z rutinirano igralko, je mogel opaziti vsak povprečni gledalec. Co pa bi se poglobili v podrobnosti njenega igranja, tedaj bi lahko govorili o neki »igralski utrujenosti«, kar ni nič čudnega; njena prizadevanja na kulturnem polju bi lahko postavili za svetal vzgled ostalim prosvetnim delavcem. Romunski grof Teck de Braucovis je bil zaupan Zmagu Benčanu, mlademu in nadarjenemu igralcu, ki pa je bil po maski in govoru malce premlad. Sicer se mu je posrečilo izoblikovati človeka brez morale, brez ve-fiti in srca, priprežnika vladajočega nemškega fašizma in Judeža, ki prodaja za denar sebe in svojo vest. Zal pa ni mogel docela ustvariti vtisa, da bi v njem gledalci spoznali mračnjaški svet kupčevalcev s človeškimi življenji. Grofu nasproti je postavila Hellmanova ing. Miillerja, nemškega anti-fašista, človeka - borca za zmago etičnih in človečanskih pravic v Nemčiji, odkoder jo bil z ženo in tremi otroci zbežal pred vladujočim nasiljem. Z močnim občutkom za realno igro in premočrtno podajanje, je odigral to vlogo Milan Pavlin. S tem, da so gledalci verovali v njegovo poslanstvo, jo povedano vse. Njegovo ženo Saro je kreirala Pavla Pustotnik. Ustvarila je preprost Kulturni stiki se krepe lik skrbne matere in ljubeče žene, ki veruje v poslanstvo svojega moža. žal pa je bila premalo »ameriška«. Izgovor, češ da je živela več let v Starem svetu, je no opravičuje, kajti Amerikanec postane to, kar je, pa naj ostane še tako dolgo izven meja svojo domovine. Morda bi ji oo.tali še malce okornosti v premikih in monotoni glasovni interpretaciji, vendar pa to šo ni razlog za razvrednotenje njenega lika. Ce pomislimo, da je bila ta vloga v istoimenskem filmu zaupana slavni filmski igralki Bette Daviš, potem jo odveč vsako u-gl-banje o zahtevnosti to vloge. Grof ovo ženo Marthe je oblikovala Vera Bitenčeva. Posrečilo se ji ;e ustvariti lik nesrečne žene, k' niha med ljubeznijo do Davida in dolžnostjo do moža grofa Braucovisa. Bila je prijetna, topla, čeprav malce monotona. Anisse Ivanko Sorlijeve, ki jo kranjsko gledališko občinstvo dobro pozna, je bila kar prikupen lik; mestoma je sicer zašla v pretiho govorjenje, kar pa še ni vzrok, da ne bi dojeli čustev, ki jih je vložila v igro. Črnega slugo Josepha je kar dostojno postavil Marijan Prinčič. Malo več »napihnjenega dostojanstva« in bil bi še prepričljivejši. Kurt, Joshua in Babette — Muller-jevd otroci so s svojo Iskrenostjo vnesli v dogajanje toplo vzdušje. Scena je bila realistična in je dajala celotnemu podajanju intimen okvir. Kljub nekaterim spodrsljajem se noben gledalec ni bistveno oddaljil od osnovne zamisli avtorice, zategadelj je uprizoritev presegla običajno raven amaterskih gledališč. Teh opomb ni jemati kot strogo kritično oceno, s katero »šolmoštrsko« grajam ali hvalim: dobro, pomanjkljivo ali celo zadostno! To naj bo le skromno poročilo da »Svobodo« v Kranju poživljajo prizadevni člani, k: nesebično opravljajo veliko vzgojno poslanstvo ljudskega odra. Sa-Sa Da kulturna dejavnost v tovarni *lskra« v Kranju, po množičnosti in raznovrstnosti izobraževanja svojih članov nima daleč naokrog enakovrednega tekmeca, ni nobena skrivnost. ■Ker jo bil kulturnemu življenju te tovarne že posvečen obširen članek, Jc osvetliti le pomemben dogodek, ki bo /avzel v kronikah tovarne »Iskra« in Prešernovega gledališča pomembno mesto. Da je kolektiv tovarne »Iskra< reden, gost PG, je znano. Tako je sindikalna podružnica tovarne kot pri vsakem novem delu, ki ga postavijo na oder, tudi v torek, 18. septembra °rnogočila članom kolektiva obisk Canka rjeve dramo »Hlapci«. Obe predstavi — popoldanska in večerja, sta bili tesno zasedeni. Končani večerni predstavi je sledijo v gledališki avli majhna slovesnost, katere so se udeležili predstavniki tovarno in člani Prešernovega gledali-*ča. Pravi namen te slovesnosti je bil poglobitvi kulturnih stikov med oljema kolektivoma, v oceni uspehov kulturnega poslanstva, ki ga opravlja PG med kolektivom tovarne, dalje ocena izbire programske politike in iskanj o novih možnosti, ki bi dosedanje stike med »Iskro« in PG še poglobile in. hkrati vzbudile čimvečje zanimanje delavstva za dramsko umetnost. Med drugim jo kulturni referent tovarne »Iskre«, tovariš Igor Slavec poudaril, da programska politika, ki jo je vodilo gledališče zadnja leta, ni usKrezaVa okusiu »Iskranov«!. V upravičenost svoje trditve je navedel tudi več komadov, ki publike niso ogreli. Tudi Cankarjevo »Pohujšanje« zavoljo hlastanja po nekih novih, našemu človeku tujih oblikah režijskega koncepta igre, zlasti pa nenavadne scene, ni pritegnilo gledalcev; še več — Cankar je postal tuj. Direktor gledališča tov. Lojze Gosti-ša se je zahvalil za naklonjenost in razgovor in hkrati obljubil, da bodo sicer v bodoče še gojili eksperimen- talno dramo, vendar bodo skušali kar najbolj ustreči gledalcem in prilagoditi repertoar njihovemu okusu. Ostale izrečene in neizrečeno misli pa je Ob koncu dopolnil dramaturg PG, Rado Jan. — Svoja topla čustva, ki jih goji do kolektiva tovarne »Iskra«, jo takole oblikoval: »Igralci na odru so ujeti med tri stene. Ce-trto steno tvorijo gledalci. Ce pa gledalci neposredno sodoživljajo z Igralci, kar je opaziti zlasti pri delovnem kolektivu »Iskra«, tedaj četrta stena odpade — dvorana in oder se zlijeta v eno ...« Sto in sto misli se je prepletalo skozi pomenek tega večera. X3b prisrčnem slovesu so se udeleženci tega plodnega večera razhajali s prijetno zavestjo, da delovni kolektiv tovarne »Iskra« ne bo v bodoče le reden gost Prešernovega gledališča, temveč priljubljen hišni prijatelj. Šk— Zgled-vreden posnemanja Ne gre za ponovno formuliranje In obnavljanje že neštetokrat izrečenih misli o dolžnostih in odgovornostih vzgojiteljev, ki imajo na skrbi vzgojo današnje mladine, temveč za osvetlitev dejstva, ki dovolj zgovorno priča o resnični prizadevnosti vodstva Mlekarske šole iz Cirč pri Kranju, ki ki svojim, brez dvoma pozitivnim vzgojnim metodam, strokovnemu usposabljanju in širjenju splošne izobrazbe, dodala še novo formo izobraževanja: kulturno hrano — redno po-sečanje gledaliških predstav v Prešernovem gledališču. Vodstvo šole se je odzvalo razpisu gledališkega abonmaja in vključilo svoje učence ▼ abonma industrijskih šol. Kaj so dosegli vzgojitelji s tem hvalevrednim ukrepom? Svojim gojencem so dali možnost vpogleda v neizčrpno zakladnico dramske umetnosti, kar bo brez dvoma obogatilo njihov intelekt, oplemenitilo njihova čustva in jih hkrati s pomočjo drugih pozitivnih vplivov, ki jih nudi mlademu človeku dobra vzgoja, usmerili duševno zorenje in hotenja v smer, ki bodo sča-»omr. izoblikovala \r. njih trden steber naše socialistične tvornosti. Dolžnost; vzgojiteljev ni. samo izobraževanje mladino v času pouka, temveč mora posegati tudi v prosti čas, ki nudi doraščajoči mladini vrsto možnosti, da zaide na kriva pota. No bilo bi prav, č»> bi mladini kratili arico prostega časa in jih nasilno odvračali od zabave. Nasprotno — mladina naj se zabava po mili volji, toda ne prepuščajmo je same sebi, temveč ji nudimo na nevsiljiv način zdravo in koristno razvedrilo. Nekoč bodo naša prizadevanja bogato poplačana. Vprašajmo se, kaj smo doslej nudili gojencem naših strokovnih šol? Ali' so s tem, kar smo storili za mladino, naše dolžnosti žo izpolnjene? Vseh možnosti še nismo izčrpali! No bilo bi napak, če bi se tudi ostala vodstva industrijskih in sorodnih strokovnih šol v Kranju in po ostalih industrijskih krajih zamislila ob teh dejstvih in preuredila možnost vključitve svojih gojencev v gledališki abonma. Vrednejšega in cenejšega razvedrila ne bodo mogli nuditi mladini. — Sledite zgledu vodstva Mlekarsko šole v Kranju! S. Filmski drobiž JUGOSLOVANSKI FILMSKI FESTIVAL V ITALIJI V okviru letošnjega velesejma so v Bariju organizirali »Festival mladih kinematografij«, na katerem je predstavljena po ena izmed mladih filmskih produkcij. Letošnji festival je posvečen jugoslovanskemu filmu in je trajal od 15. do ID. septembra. Predvajanih je bilo pet igranih filmov, in sicer: »Ešalon dr. M.« Zivorada Mi-troviča, »Kekec« režiserja Jožeta Ga-leta, »Vesna« Františka Capa, »Deklica in hrast« Kreše Golika in »Nevjera« režiserja Vladimira Pogačica. Festivala so se udeležili tudi nekateri naši filmski delavci. V kratkem lahko pričakujemo, da bo podoben festival jugoslovanskih filmov organiziran, šo na Kitajskem, morda tudi v Madžarski in Poljski. Milan Ljubic UFUS BEOGRAD SNEMA NA VRSlCU Ze mesec dni se mudi v Kranjski ■•gori in na Vršiču ekipa UFUS iz Beograda, ki snema prizore za film »Velika deca« (V. ofenziva). Ekipa šteje blizu 70 ljudi, po večini tehničnih sodelavcev. Pri snemanju sodelujejo tudi pripadniki JLA, statisti pa so domačini. Delo se bo zavleklo tja do sredine oktobra; na vrsto pride še bombardiranjo in desantni napad, ne»-kaj posnetkov pa bodo napravili še v Krnici. Pri Peričniku in v Vratih je ekipa svoje delo opravila že pred mesecem dni. Iesen ibo vsak čas pozlatila gorenjsko pokrajino. Medtem ko bodo kmetje odvažali s polj zadaje iblagodati zemlje, se bo v društvih z^čelo družabno življenje. Prenekate-r° društvo še nima pripravljenega programa za bližnjo sezono. Mislim, a je zato prav, če se že sedaj pocenimo o tem, kakšni naj bodo novi ^egrami naših društev, predvsem *)r°grami naših amaterskih odrov. .Poglavitna rak rana naših amater-|'h družin je v tem, da začenjajo s ipravami vetrno prekasno. Zato se Amaterska gledališča pred novo Pr e,zo,na ponavadi zelo kasno prične in se družine kolikor toliko konsoli-lraJo, je sezone konec. Kaj lahko store igralske družine v **redsezoni? Predvsem si lahko izdelajo jjr°gram. So pravi: katere avtorje in Qe^a bodo igrali; dalje lahko premislijo t zasedbah teh del in tudi to, kdo bo * dela režiral. In ne samo to, pre-j^arijo lahko tudi, kakšna sredstva °3o porabili in kakšne so realne pžnosti, za izvedbo programa. n r* letošnjih programih naj družijo6 ne pozabijo na A, T. Linharta. .°lžnost vsako močnejšo družine je, J* za dvestoletnico Linhartovega roj->*a uprizori eno izmed Linhartovih thedij, oziroma kakšno drugo slo-v,nsko delo, tki bo ustrezalo počastit- °Četa slovenskega gledališča. «khna sla'bost 'Programov v amater-ln družinah jo tudi enoličnost. Pro-2vam_* naj bodo po izbiri avtorjev in 'td?** (drama, komedija, burka, igra ^ Pestri. Prav tako tudi z ozirom krznenim ovratnikom in manšetami Jesen 1956 označuje zlatorjava barva tobaka »Enostavnost in mladostnost« je geslo nove jesenske mode, ki sicer ni prinesla veliko novega, zato pa marsikaj praktičnega. Krilo in bluza oziroma pulover prevladujeta. Tudi klasični kostim se je ohranil. Jopico so kratke, oprijemajo se života, krila pa so običajna, ravna ali nagubana. Se vedno so v modi twedi, škotski deseni dn grobe tkanine sploh. Za volnene obleke ni velikih sprememb. Najnovejše modne tkanine so Ittodni pomenki Ali znate kupovati nogavice K?dar se odločite za nakup nogavic, bodite previdne pri izbini. Joža vam bo na ta način marsikdaj prihranjena. Dobre nogavice poznamo po tem, da so vedno gosto pletene in da so zanke pravilno snemane, tako da se oblike nogavice lepo prilegajo obliikam noge. Nogavice, pri katerih so pentlje napačno snemane in tudi tiste brez ii-vov, se na nogi rade sučejo in se hitro raztrgajo. Ako želite kupiti nogavice za sve-čanejše priložnosti, potem vzemite take, ki imajo finoćo niti 15 do 30. Solidne in še vedno dovolj prozorne so nogavice s finočo 30. Tovarne izdelujejo nadalje še nogavice s finočo 45, 60 in celo 100. Seveda pa v tem primeru ne smemo računati na eleganco. Nogavice nad številko 45 niso ječ prozorne, so pa zato tembolj trpežne. Fi-noča niti pa še ni vse. Poznati moramo tudi gostoto nogavice. Vsaka žena, ki sama plete, ve, da je pletenje fi-nejše, če so igle tanjše in ustrezajo debelini volne. Ako za neko določeno vrsto volne uporabljate predebele igle, potem pletenje pri pranju izgubi obliko. Isto je pri nogavicah. Najfinejšo nogavice morajo biti pletene z gostoto 60, to je 60 ali 66 pentelj na 38 milimetrov. Cim gostejše so zanke, tem teže se nogavice raztrgajo. Ce imamo n. pr. na 38 milimetrov le 45 zank, so nogavice hitro raztrgane. Nogavice s finočo 30 so najbolj solidne, če znaša gostota 60. Take nogavice le redko dobimo, ker je delo komplicirano. Se vedno pa so zelo dobre nogavice, katerih finoča je značena s 30 in gostota s 54. Pri nakupu po možnosti izberite nogavice, ki so delane samo z levimi pentljami. Ta način pletenja zmanjšuje možnost, da se nogavica natakne, pa tudi lepše so in brez sijaja. Zcne, ki imajo močno nogo, ne smejo nositi pretankih nogavic, tudi ne preveč temnih ali presvetlih. Debelino noge zmanjšajo nogavice brez sijaja, srednje fino pletene in umirjenih barv. Za delo najbolj ustrezajo nogavice številke 30, za ples, gledališče in podobne priložnosti pa nogavice št. 15. Ženske, ki imajo tanke noge, naj nosijo svetle in zelo fine nogavice. iz umetnih vlaken, zato pliseji in nabori (nezlikane gube) niso problem. Dvodelne obleke, ki jih ljubijo zlasti žene po službah, so ostale priljubljene tudi to jesen. Ce je taka obleka izdelana iz tweeda, je skoraj ne ločimo od kostima. Jopice so namreč povsod mehko ukrojene in segajo le do pasu aH kvečjemu nekaj centimetrov na boke. Za obleke in plašče skušajo tuje modno hiše uveljaviti ohlapen, mehak kroj. ki ne poudarja postave. Ženske so to linijo do sedaj odklanjale, morda so je bodo v tej jeseni oprijele. Zimski plašči niso več ravni in tudi ne zoženi pri spodnjem robu. Po večini so krojeni ohlapno, ne preširoko in rahlo zvončasto. Podloženi so s krznom, ki služi tudi kot okras (ovratnik, manšeti, obrobki itd.). S krznom lahko osvežimo tudi lanski kostim ali obleko. Vso modno hiše ga letus izredno proporočajo. Tendenco novo mode označuje tudi kratek život, ki podaljšuje figuro. Med manjše posebnosti spadajo še široki rokavi, nekoliko večji in od vratu odstopajoči ovratniki, pri večernih oblekah pa povečini dekolteji. Za popoldneve so najbolj priljubljeno bluze in krila ali pa enostavne gladko obleke. Pas, torbica, rokavice in čevlji terjajo skrbnejše izbire kot kdajkoli doslej. Ti pravzaprav malenkostni predmeti dajo obleki šelo pravi poudarek. Temeljna novost, nove jesenske modo je barva tobaka. Njegovi zlatorjavi toni so pojavljajo pri vseh vzorcih blaga( karo, tweed in drugi). Pomembno mesto zavzema tudi rdeča barva (robci, torbice, čevlji in pasovi), ki ji sledi klasična črno — bela. Kadar zmanjka prostora Utesnjeno sobo lahko preuredimo msomanjkanje stanovanjske površine ■* je 'dandanes splošen pojav. Zato * je treba, da obstoječe prostore čimbolj racionalno izkoristimo in raz-mestimo vso opremo tako, da bo zavzela kar najmanj prostora. Najprej bomo n. pr. uredili dnevno sobo, ki je gotovo prenatrpana, posebno če je družina številna. V njej navadno sprejemamo goste in često RECEPT NADEVANE PAPRIKE — PEČENE Enako velike zelene, rumene in vmes tudi rdeče paprike zberemo, jim odrežemo pokrove, odstranimo seme in umijemo v vroči vodi. Nadevamo jih z naslednjim nadevom: zmleto meso, naribano zeleno, sesekljan peter-šilj, sesekljano čebulo in naribano limonino lupino zmešamo s kruhovimi drobtinami, soljo, poprom in jajcem. Nadevane paprike pokrijemo s po- KOZMETIKA Kako naj neguje roke gospodinja Negovane roke ima lahko t minut časa na dan. Pred vsakim umazanim del mo. Kadar čistimo zelenjavo, z limono in surovim krompirje mo. Ce so roke rdeče, jih kop 100 gr morske soli denemo v 1 koj vlijemo v skodelico in nato ohladi, prilijemo še ostalo po Pred ribanjem in nekateri stov v milo, to zaščiti nohte in Vsak teden enkrat okoplje postanejo bolj gibčne in nohti udi gospodinja, če si le vzame *ato 10 om si moramo namazati roke s krc-zdrgnemo roke po opravljenem delu m. Potem jih spet namažemo s kre-ljemo 20 minut v naslednji razstopini: iter vode m kuhamo. Polovico jo t;i-držimo roke v njej. Ko se ta voda lovico. ni drugimi deli vtisnemo vseh 10 pr-tudi kožica se tako hitro ne umaže. mo roke v toplem oljčnem olju. Tako se ne lomijo. Ličila osuše ustnice Ce si ličimo ustnice, moram šminko in jih nato namastiti. U čiščenje in namestitev je najbo ce najprej na debelo namažem kosmičem vate. To ponovimo to popolnoma čista. Nato ustnice več ne obrišemo. Ob taki negi giadke. Ličilo zanje mora vedno us lasa žena s temno poltjo naj u barvo z vijoličastim odtenkom, rabljati poleti zagorele rjavola jo rožnata, svetla ličila, lahko i vsak večer skrbno izbrisat: vso 3tna rdečila namreč ustnice osuše. Za tjSe surovo maslo ali smetana. Ustni-o z maslom, nato pa jih zbrišemo s Mkokrat, dokler ni vata za brisanje spet narahlo namastimo, a jih potem bodo ustnice ostale lepo napete in trezati barvi vaše polti in las. Crno-porablja temno karminasto - rdečo Živa, oranžnordeča ličila smej i upo-ske, plavolase žene pa naj uporablja-z vijoličastim odtenkom. krovčki in pečemo na masti. Nazadnje streserno na vsako papriko žličko naribanega sira in jih še nekoliko dušimo. PAPRIKE V OLJU IN KISU Četrt kg soli, četrt kg sladkorja, četrt litra olja, četrt litra močnega kisa in 5 litrov vodo ali 5 litrov kisa za vlaganje brez vode. Četrt litra kisa denemo v večji lonec in to zavremo. Medtem očistimo lepe, zrele paprike, jim porežemo peclje, jih operemo in na cedilu odcedimo. Odce-» jene denemo v vrelo tekočino in jih kuhamo tako dolgo, da spremene barvo in se kožica nagrbanči. Nato jih poberemo s penovko iz tekočine in denemo v kozarce. Ko so kuhane vse paprike, preostalo tekočino dobro prevremo in ohladimo. S hladno zalijemo vložene paprike- kozarce za-vežemo in shranimo. KON SERVIRANJE SUROVIH PARADIŽNIKOV Deset kilogramov zrelih paradižnikov očistimo in jih zrežemo na stroj-čku za meso. Streserno jih v velik emajliran, lonec, dodamo 10 dkg soli in 1 dkg salicila. Tako pustimo stati paradižnike 2*. ur, nato jih vložimo v steklenice, na vrh pa nalijemo nekaj dobrega olja. Steklenice zamašimo z dobrimi zamaškii, jih nato zalijemo z voskom ali parafinom. Tako konservirani paradižniki se zelo dobro drže. Uporabljamo jih lahko za vse jedi. Predvsem pa se jih izplača pripraviti na ta način zato, ker ohranijo vse hranilne snovi, ki jih po naravi vsebujejo. se zgodi, da se obiskovalec zaradi prenapolnjene sobe skoraj ganiti ne more. Stole bomo v tem primeru vsekakor obdržale, ker morajo stati na tieh, lahko pa bomo mizo, ki nam odvzame ogromno prostora, zamenjalo s premično desko, katero po želji lahko dvignemo in pritrdimo ob zid. 2e je ne rabimo, jo prekrijemo po. možnosti z draperijo, ki ustreza prevleki ostalega pohištva ali zastorom. Namesto velike nepraktične pisalne mize je zelo prikladna omarica s policami za knjige in razne pisarniške predmete, pritrjena ob steni. Odpira se navzdol, tako da nam njena vratca služijo kot pisalna miza. Nadalje je zelo praktičen tudi viseči bife, v katerega zložimo krožnike, čaše, steklenico s pijačo itd. Na prostoru ponovno pridobimo, čo pod omarico postavimo stole, dokler jih no uporabljamo. Zatem preidemo lahko na spalnico. Ta mora biti žo tako enostavna in svetla, zato v njej ne bomo mogle kaj poenostavljati. Le nočne omarice lahko nadomestimo z ličnimi, lepo zarobljenimi deskami, ki jih čez dan lahko spustimo ob zidu. Steno spalnice naj no bodo polne družinskih slik. Za lep okras si nabavimo raje kako umetniško delo in pa dvoje svetilk, ki jih pritrdimo ob steni. Senčniki naj bodo po možnosti premakljivi. V tako urejenem domu bomo dobili Občutek, da so se njegove stene razmaknile, prej utesnjen prostor bo naenkrat postal svobodnejši, v katerem človek ne pogreša več zraka. Te ideje bodo gotovo marsikateri gospodinji pomagalo uresničiti to, kar se je zdelo do sedaj nemogoče in neizvedljivo. Pred Tednom otroka Temeljna skrb za vzgojo in zdravje Pred vrati jo mesec oktober in z njim tradicionalni »Teden otroka« (od 1. do 8.), katerega namen je poglobiti družbeno skrb za družino in otroka. To jo tudi najprimernejši čas, da mobiliziramo starše, prosvetno delavce, društva in organizacije za delo pri zaščiti naših najmlajših. Družbena in politična preobrazba ter novi odnosi, ki so nastali na vseh področjih družbenega življenja, so zahtevali temeljito rešitev socialnih problemov nasploh, predvsem pa tudi rešitev vprašanja socialnega skrbstva skupnosti za otroke. V socialistični družbi je skrb zanje ena temeljnih nalog. Pri nas se delo v tej smeri lepo razvija, k uspehu pa so veliko pripomogli starši, družbeni delavci, organizacijo in društva. Socialistična zveza delovnih ljudi-Zveza ženskih društev in. Društva prijateljev mladine so pokazala v zadnjem letu veliko aktivnosti. Organizirana so bila številna vzgojna in zdravstvena predavanja za starše, ki so bila v kranjskem okraju povsod dobro obiskana. Sveti za šolstvo, Sveti za zdravstvo in. socialno skrbstvo, — predvsem pa šolski odbori, so na svojih sejah reševali številna vprašanja v zvezi z vzgojo šolske mladine, ra?-pravljali so o šolski reformi, o materialnem in zdravstvenem stanju učencev in dijakov. Šolske odbero čakajo na tem pod*-ročju še velike naloge. Za uspešno delo jo zlasti potrebno poznavanje zdravstvene in socialne problematike, zato bo treba v »Tednu otroka-* vključiti v delo čim več ljudi. Tesna povezava z organizacijo Rdečega križa, Društvi prijateljev mladine, Sveti z3 zdravstvo in socialno skrbstvo ter upravnimi odbori zdravstvenih in socialnih ustanov bo omogočila, da bo njihovo delo za izboljšanje vzgojnih, higienskih in zdravstvenih pogojev doma in v šoli prineslo zaželene uspehe-Solsko kuhinje bodo mnogo pripomogle k zaščiti otroka, zato bi bilo želeti, da se jih v prihodnje ustanovi čimveč. Zveza Društev prijateljev mladine v okraju Kranj bo v tem tednu_ organizirala v Prešernovem muzeju raz-stavo »Otrok v likovni umetnosti ifl fotografiji«, na kateri bodo sodelovali gorenjski umetniki. Na programu s° tudi gledališko predstave, mladinske kino predstave in predavanja Ustanovljeni bodo pionirski odredi, ki naj bi navezali stike z delovnimi kolektivi posameznih tovarn. »Teden otroka« zahteva od nas tudi pregled dosedanjega dela na področju varstva otrok in načrte za bodočnost. Skupne ljudske potrebe bodo odrtjalf v posameznih občinah program Društev prijateljev mladine za tekoče leto. D RGB N J M A S V £ T J Perilo, ki ga zažgemo pri likanju, posipljemo najprej s soljo in nato namočimo v hladni vodi. Svilene robce najlepše operemo v krompirjevi vodi. Na nastrgan krompir vlijemo liter vode. Vse skupaj se-grejemo in potem peremo. Bele čevlje in torbice najlepše očistimo z belo radirko, kar pa je zelo zamudno. Lepo beli bodo ti predmeti tudi, če jih namažemo z raztopino bencina in magnezija. Za kuhanje ne uporabljajmo bakrene posode, ker uničuje vitamine. Baker prehaja tudi v hrano in jo z^" struplja. Jedilna soda uničujcP nekatere vitamine, zato je ne uporabljajm pri kuhanju zelenjave. Kadar pcteršilj uvene in nimate drugega pri roki, ga položite za nekaj časa v mlačno vodo. Trepalnice negujemo z ricinuse!*1-Kakor obrvem, tako daje ricinus tudi trepalnicam sij in čvrstost. ZA VSAKO NEKAJ! — Revija jesenskih modelov plaščev in kostimov, k jih odlikuje enostavnost kroja 6 ehrWid« ST. 77 / 28. SEPTEMBRA 1956 ort - šport - šport - šporl - Sp V Krapi je bilo tekmovanje TVD „Partizan" OBJAVE • OGLASI Tradicionalno jesensko atletsko prvenstvo kranjske okrajne zveze društev za telesno vzgojo »Partizan«, je bilo letos 23. septembra na atletskem stadionu v Kropi. Neumorni delavci »Partizana« v Kropi, tov. ing. Janez Smitek, Filip Legat, Joža Gašperšič in drugi, so vzorno pripravili vse potrebno za ta pomembni praznik gorenjskih partizanskih društev. K tekmovanju se je zbralo kar 162 tekmovalcev. Največ je bilo mladink in mladincev ter žal — le 5 članic. Množična udeležba dokazuje, da je tudi med gorenjsko mladino atletika zelo priljubljena. Zal pa je nekatera društva ne goje dovolj sistematično in redno, kar je vzrok, da so bili mnogi tekmovalci dokaj slabo pripravljeni na to tekmovanje. Najštevilnejši r,o bili tekmovalci društev iz Tržiča, Bleda, Stražišča in Jesenic. Med njimi so bili najuspešnejši Tržičani, saj so osvojili kar 14 prvih, drugih in tretjih mest, Stražiščani 13 in Blejčani iO. REZULTATI: Člani - 100 m: 1 W:i-gner (Tržič) 12,5; 2. Paul (Kropa) 12.7; višina: 1. Paul (Kropa) 160; 2. Polka (Straž.) 155; 200 m: 1. Soberl (Javor-nik) 26,1; 2. Pipan (Naklo) 28 8; daljina: 1. VVagner (Tržič) 5.70; 2 Paul (Kropa) 5.59; 1000 m: 1. Pehare (Trži:) 2:48,8; 2. Florjančič (Straž.) 2:59.0; — krogla: 1. Kržišnik (Kamna gorica) 10,02; 2. Paul (Kropa) 10,00; kopje: 1. Gros (Bled) 44,34; 2. Mencinger (Bled) 41,02; 4X100 m: 1. Tržič (Cadež. Spe-har, Sarabon, Wagner) 51,2"; 2. Stra-žišče (Tepina, Polka, Soteljšek, Dimnik) 53.1". Mladinci — 100 m: 1. Cadež (Tr/.ič) 12,7; 2. Bukovnik (Duplje) 13,0; 200 m: 1. Zakelj (Ziri) 28,0; 2.-3. Pivnik (Straž.) Rešek {Kropa) 28,9; 1000 m: 1. Bukovnik (Duplje) 2:57,3; 2. Crv (Bled) 3:10,4; višina: 1. Cadež (Tržič) 155, 2 Pivk (Straž.) 152; daljina: 1. Ropič (Kamna gorica) 5,16; 2. Zaje (Bled) 4,98; krogla: 1. Jemc (Bled) 11.46; 2. Juvan (Bled) 11.45; kopje: 1. Jeraša (Kropa) 37,70; 2. Zupan (Naklo) 36.06; IX100 m: 1. Stražišče (Pivk, Oman, Lebar, Bajželj) 55 5; 2. Bled (Potočnik, Lebar, Ulčar, Zajec) 55,6. Članice — 60 m: 1. Kogoj (Tržič) 9,1; 2. Celik (Skofja Loka) 9,6; višina: 1. Kogoj (Tržič) 133;2; 2. Celik (Skofja Loka) 115; daljina: 1. Kogoj (Tržič) 4,25; 2. Bevc (Kranj) 3,96; krogla: 1. Kogoj (Tržič) 9,36; 2. Celik (Sk. Loka) 8,67; 4 X 60 m: 1. Stražišče (Sedej, Žagar, Loparnik, Berčič) 35,9; 2. Krani (Dolenc, Stuhec, Cerne, Vuk*č) 36,4. Mladinke — 60 m: 1. Vukič (Kranj) 8,5; 2. Vehovec (Sk. Loka) 8,9; višina: 1. Vehovec (Sk. Loka) 130; 2. Loparnik (Stražišče) 120; daljina: 1. Vukič (Kranj) 4,40; 2. Vehovec (Sk. Lokal 4,33; krogla: 1. Vukič (Kranj) 9,41; 2. Ankete (Stražišče) 8,89. V moški balkanski štafeti je zmagala ekipa Nakla (Stros. Pavlin. Ra-kovec, Kožuh) 3:49,6 pred Tržičem (Pehare, Spehar, Cakar, VVagner) 3:5r.5. Bilo bj prav, da bi bilo vsaj naslednje okrajno prvenstvo vendarle enkrat v Kranju, kjer ga doslej ni bilo mogoče izvesti, kajti »metropola Gorenjsko; nima spodobnega st;.diona, dočim so manjši kraji, z manj prebivalci (Bled, Jesenice, Kropa, Skofja Loka) v tem pogledu mnogo na boljšem. — Mali oglasi Izgubljeni otroški bel plašč od Gren-ca do Sv. Duha vrniti proti nagradi v Zdravstveni dom Skofja Loka. Prodam les za ostrešje za stanovanj, hišo. Naslov v upravi lista. Prodam 2 kozi. Stare Franc, Prim-skovo 71. Prodam motorno kolo NSU 250 ccm. — Naslov v oglasnem oddelku pod 120.000.—. Prodam posekan oreh. Povšnar Jurij, Primskovo 52, Kranj. Hrano in sobo dam mladima zakoncema za pomoč pri delu na kmetiji v bližini Podnarta na Gorenjskem. — Naslov v upravi. Zibelnik Frančiška iz Bašlja št. 28 izjavljam, da ne prevzamem nikake odgovornosti ali poravnave za dejanja, ki bi jih napravil moj mož F. zaradi živčne obolelosti. Koča na Ratitovcu je do nadaljnjega stalno zaprta. Prodam trgovsko balančno tehtnico z utežmi. Kranj, Ljubljanska 3. Prodam pod ugodnimi pogoji zazidljivo parcelo na Primskovem. Vprašati Cenčič Štefan, Kranj, Na Skali 3. Prodam gostinske mize in stole ter nagrobni spomenik. Naslov v upravi. Prodam harmoniko, 3-tonsko, »Ho-hner« — rdeč celulojd. Gostilna, Krtina, Cirče, Kranj. Zamenjam žrebeta za kravo mleka-rico. Hvasti, Breg 16. Starejše moško kolo menjam za enako žensko. — Kovač, Stara cesta 13, Kranj. Proda so večjo količino časopisnega papirja. Naslov v upravi. Vzamem v najem ali kupim 300 do 500 litrski sod. Ponudbe s ceno oddati na upravo lista. Na podlagi 12. člena Pravil Gospodarske poslovne zveze Kranj razpisuje upravni odbor Gospodarske poslovne zveze: MESTO RAČUNOVODJE Pogoji": najmanj srednja strokovna izobrazba in 6-letna praksa v samostojnem vodenju računovodskih poslov ter poznanje obrtne in trgovske stroke: — Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj. t MESTO BLAGAJNIKA Pogoji: zaželjena srednja strokovna izobrazba in vsaj 2-letna praksa, oziroma nižia strokovna izobrazba in najmanj 8-letna praksa v blagajniških oz. knjigovodskih poslih. Plača po dogovoru. — Nastop službe takoj. — Prošnje s kratkim življenjepisom In dokazili o izobrazbi in praksi je vložiti na naslov Okrajna zadružna zveza Kranj, Ljubljanska 1. Začelo se je nogometno prvenstvo Gorenjske Prvenstvena nogometna sezona na gorenjskih igriščih je že začela. Po prvih dveh kolih ima največje izglede za osvojitev prvega mesta moštvo »Ločan« iz Škofje Loke. Rezultati: I. kolo — v Kranju: ^Triglav« B : Jesenice 1:2, — v Lescah: »Ločan« : »Prešeren« 4:2, — na Bledu: Bled : »Mladost« B 2:3, — v Tržiču: Tržič B : Bohinj 3:0 (PF)!, — Naklo je bilo prosto. II. kolo — v Kranju: »Triglav« B : Bled 2:1, — v Kranju: »•Mladost« B : Bohinj 8:0, —- v Tržiču: Tržič B : Jesenice 0:9, — v Skofji Loki: »Ločan« : Naklo 21:0. »Prešeren« je bil prost. TABELA Ločan 2 2 0 0 25:2 4 Jesenice 2 2 0 0 11:1 4 Mladost B 2 2 0 0 11:2 4 Triglav B 2 1 0 1 4:2 2 Tržič B 2 1 0 1 3:9 2 Prešeren 10 0 1 2:4 0 Bled 2 0 0 2 2:6 0 Naklo 10 0 1 0:21 0 Moštva: Tržič B, »Triglav« B in »Mladost« B tekmujejo izven konkurence. M-8 Oft&ite si uafaktualHeiSG ptiteditev fosficdatskega mzstamla letaš! . sejem izi vdttek ed 29.9. da ?. 10.1956 Prikazani bodo nešteti predmeti i.: področja celotne industrije, kmetijstva, gozdarstva in obrtništva. Delovni kolektivi, šolska vodstva, organizirajte skupinske obiske za ogled tega sejma. Razstavni prostori so odprti vsak dan od. 9. do 29. ure. Izkoristile 85% popust na železnici. Gospodarsko razstavišče Ljubljana mili U Ghimm,! KINO »STORŽIČ« KRANJ 28. septembra, ameriški barvn: film »BOBNI CEZ REKO« ob 16., 18. in 20. uri. 29. septembra, ameriški barvni film »BOBNI CEZ REKO« ob 16., 18. in 20. uri ter premiera jugoslovanskega filma »NE OBRAČAJ SE SINKO« ob 22. uri. Upravni odbor »Delikatesa« Kranj RAZPISUJE delovno mesto poslovodje trgovine z delikatesnim blagom. Interesenti morajo imeti najmanj 10-letno prakso v delikatesni ali podobni praksi. Nastop službe po dogovoru. Plača po tarifnem pravilniku. 30. septembra, ob 8.30 in 14. uri ameriški barvni risani film »PEPELKA« — (vstopnina za mladino 20.— din); ob 10. uri matineja — angleški film »ZELENI SAL«. Ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni film »BOBNI CEZ REKO«. KINO »TRIGLAV« PRIMSKOVO 29. septembra, premiera angl. filma »ZELENI SAL« ob 19.30 uri. 30. septembra, premiera ital. barv. filma »ATILA« ob 14., 16., 18. in 20. uri. KINO »SVOBODA« STRAZiSCL 29. septembra, ameriški barvni film »PEPELKA« ob 18. in 20. uri. 30. septembra, ameriški barvni film »BOBNI CEZ REKO« ob 14. uri in jugoslovanski film »NE OBRAČAJ SE SINKO« ob 16., 18. in 20. uri. KINO NAKLO 29. septembra, jugoslov. film »NE OBRAČAJ SE SINKO« ob 19. uri. t 30. septembra, ameriški barvni film »BOBNI CEZ REKO« ob 9.30 ur: in francoski barvni film »TUREK NA-POLITANEC« ob 15., 17. in 19.30 uri. KINO »RADIO« JESENICE 20. septembra, ameriški film »DAMA S KAMELI JAMI« ob 18. in 20. uri. 29. in 30. septembra, ameriški barv. film »PRIPRAVLJEN NABOJ«. V soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldne ob 10. uri matineja mladinskega filma. KINO »PLAVŽ« JESENICE 28. septembra, ameriški barvni film »PESEM ZLATEGA ZAPADA« ob 18. in 20. uri. 29. in 30. septembra, ameriški fi'm »DAMA S KAMELI JAMI«. V soboto ob 18. in 20. uri; v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri — dopoldne ob 10.30 matineja mladinskega filma. KINO KOROŠKA BELA 29. in 30. septembra, ameriški barv. film »PRIPRAVLJEN NABOJ«. V soboto ob 19. uri; v nedeljo ob 17. in 19. uri. KINO ŽIROVNICA 29. in 30. septembra, mehiški film »MACLOVIA« V soboto ob 20. uri; v nedeljo ob 17. in 20. uri. »KINO SORA« SKOFJA LOKA Od 28. do 30. septembra, francosko-mehiški film »OHOLI«. KINO »KRVAVC« CERKLJE 29. in 30. septembra, argentinski film »ONECaSCENA«. V soboto ob 20 uri in v nedeljo ob 16. in 20. uri. KINO RADOVLJICA Od 28. do 30. septembra, ameriški film »TARZAN IN NJEGOVA PRIJATELJICA«. V petek in soboto ob 20. uri; v nedeljo ob 15.30, 17.30 in 20. uri. »Junaštvo«, ki ne dela časti Franc Krive je doma iz Bohinjske Bele. Star je 25 let. V Beli imajo Mladinski dom, ki je namenjen prosvetnemu udejstvovanju domače mladine, a je bil 3. junija letos priča pretepa, ki danes pač ne more biti Hoj mut ua sftaeedu = Radio Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6.00, 7.0C, 13.00 in 22.00 uri. Prva jutranja poročila ob nedeljah pa so ob 6.05, vesti o športnih dogodkih boste slišal: ob 21.00 uri, oddajo »Želeli ste —- poslušajte« ob delavnikih ob 14.40 in ob nedeljah ob 14.15 uri. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo poslušajte vsak delavnik ob 12.30 uri. PETEK, 28. SEPTEMBRA 8.00 Piisan spored slovenskih narodnih pesmi. 8.30 Radijski roman — William Woods: Manuela — VI. 9.45 Radiijska šola za nižjo stopinjo — a) Šolske poti, b) Pojite z nami, oitnoci! (poniovlitev). H.50 Za dom in žene. 12.40 Pianistka Darinka Bernetič igra popularno klavirsko skladbe. 16.00 Utrinki iz literature — Georgi Karaslavov: Pred podobo. 16.2(1 Popoldanski koncert. 18.00 Novi filmi. 18.10 Odlomki iz oper: Lalkme, Fau^t in Knez Igor. 10.50 Družinski pogovori. 20.00 Lirični intermezzo — Pesmi na besedilo Heinrlcha Heineja. 20.30 Tedenski zunanje - politični pregled. 2°-45 Iz modernega glasbenega sveta. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih SOBOTA, 29. SEPTEMBRA *J«48 Pionirski kotiček. *2.40 Lahko orkestralno glasbo igra Mariborski instrumentalni ansambel. 14.30 Tedenski športni pregled. 15.35 Medžimursfke in istrske narodne pesmi v priredbah za glas in klavir. IG.00 Utrinki iz literature — Antonio Machado: Pesmi. 10.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 16.15 Poje Dekliški zbor zavoda za glasbeno vzgojo. 18.45 Okno v svet. 20.09 Veseli večer. 21.00 Igramo za ples. NEDELJA, 30. SEPTEMBRA 8.03 Otroška predstava — Marijan Belina: Zajček strahopetček. 8.30 Pester spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi ter domačih napevov. 9.30 Se pomnite tovariši — Franc Konobelj: V Rožno dolino. 1C.0O Nedeljski simfonični koncert. 12.00 Pogovor s poslušalci. 13.30 Za našo vas. 15.30 Prenos mednarodne nogometne tekme Cehoslovaška : Jugoslavija. 18.00 Radijska igra — Norman Corwin: Štiri zdravniške zgodbe. 20.00 Večerni operni koncert. 21.00 Športna poročila. PONEDELJEK, 1. OKTOBRA 11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Ne bodi brezobziren — b) Pavle Kalan: Skladatelj Karol Pahor - mladini. 11.35 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne pesmi. 12.00 Emil Axman: Moravski plesi. 12.40 Pohorski fantje pojo in igrajo. 14.0ri Radijska šola za višjo stopnjo — prof. Avsenak: Svet med ISa-vinjo in Sotlo. 15.40 Utrinki iz literature — Mihajlo Lalić: Pot v smrt. lil.00 Družinski pogovori. 18.10 Igrajo kvintet Slavka Avscnika in Veseli godci. 18.30 Radijska univerza — prof. Leopold Petauer: Kruh v zgodovini — I. 20.00 Mladinska oddaja. 20.20 S festivala v Dubrovniku — koncert zagrebških solistov, dirigent Antonio Janigro. 8.00 S.30 C. 50 9.15 9.30 10.30 11.15 11.30 13.30 14.20 18.00 20.00 20.10 20.30 21.30 TOREK, 2. OKTOBRA Melodije iz filmov in operet. Radijski roman - VVilliam Woods: Manuela - VII. »Na Gorenjskem je fletno« (pisan spored gorenjskih pesmi in plesov). Reportaža. Dopoldanski koncert. Jezikovni pogovori (ponovitev). Za dom in žene. Priljubljene klavirske skladbe. Od arije do arije, Zanimivosti iz znanosti in tehnike. Športni tednik. Domače aktualnosti. Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skoberneta in ženski zbor F. Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja. Radijska igra — Gogolj: Plašč. Igrajo veliki zabavni orkestri. 15.40 17.10 18.00 18.15 18.30 18.40 20.00 22.15 11.00 11.15 12.40 14.20 15.40 16.00 18.00 18.15 18.30 20.00 SREDA, 3. OKTOBRA 11.00 Pred mikrofonom je Vaški kvintet s pevci Sonjo in Reziko ter 20.10 Božom in Miškom. 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo. Prof. Avsenak: Svet med Savi- 21.00 njo in Sotlo — ponovitev. 13.30 S pesmijo po Jugoslaviji. 21.30 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — a) Milica Bartenjev: Ne bodi brezobziren — b) Pavle Kaian Skladatelj Karol Pahor — mladini (ponovitev). Utrinki iz literature — Pesm. Branka Rudolfa. Sestanek ob petih. Kulturni pregled. Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška. Zunanje politični feljton. ■»Iz svetovne zakladnice samospevov«: Benjamin Britten: Zimske besede. Richard VVagner: Mojstri pevci Nurnberški — I. dej. Jazz — coektail. ČETRTEK, 4. OKTOBRA Naši najmlajši pojo. Cicibanom — dober dan! (Voja Caric: Pilot Nikola). B. VVagner — Uvertura k operi »Tannhauser«, Zoltan Kodaly — Intermezzo iz opere »Haiv Ja- noš«. Pionirski kotiček. Utrinki iz literature — Emile Zola: Beznica. Z jugoslovanskimi solisti in skladatelji. Radijska univerza — Rudolf Brce: O konzerviranju muzejskih predmetov. Charles Gounod: Baletna glasba iz opere Faust. Reportaža. Tedenski notranje-politični pregled. Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti. Sodobna poljska lirika (lit. glasbena oddaja). Ciklus Beethovnovih godalnih kvartetov. več nikomur v čast in ponos. Krive pa bi menda rad obnovil tradicijo fantovskih pretepov. Napil se je dobro mero »korajže«, potem pa napadel s smrekovim kolom domačina Antona Eržena, o katerem je mislil, da se je malo prej polotil njegovega brata. Prizadejal mu je prelom desne roke v zapestju, na glavi močno oteklino in podplutbo na hrbtu. Ko se je v preteklih dneh moral zagovarjati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi hude telesne poškodbe, mu je upadlo vse »junaštvo« ter je prav skrušeno zatrjeval, da je vse storil le zaradi vinjenosti. K;;r je uvidel, da se je znesel nad »nekri-vim«, mu je bilo še posebno žal in je zagotavljal, da grde tradicije, ne bp več nadaljeval. Ker je pokazal Krive resno pripravljenost, da popravi pri-zadejano škodo, ga je sodišče obsodilo na 4 mesece zapora pogojno za dve leti. V tem času bo imel vsekakor dosti priložnosti, da dokaže iskrenost svojih obljub. Mislimo pa, da bi bil tudi že skrajni čas, da postavimo pretepaštvo tja. kamor spada: v zgodovino in pozabo! V PIJANOSTI JE NADLEGOVAL GOSTE C. P. z Bleda je 24. avgusta (svetovno prvenstvo v veslanju) opravljal službo kot uniformirani gasilec pri hangerju za shrambo čolnov. Po končani službi ob 16. uri zvečer je odšel v hotel »Triglav« in pričel tam popivati. Ze prilično »okajen« je nesramno nadlegoval goste — Cehe in Čehinje, ki so prišli na blejsko regato. Nešteta opozorila upravnika, naj se odstrani, mu niso zalegla. Upravnik ga je nato s silo odvedel ven. Vinjeni C. P. je obstal kar pred vrati. Ob 21. uri ga je našla tam patrola Ljudske milice, ko je oblečen v gasilsko uniformo pri vhodu nadlegoval goste. Opozoril patrole ni upošteval, zato ga jo odvedla na postajo Ljudske milice Bled. Po vsej verjetnosti ga bo kazen za nedostojno ponašanje iztreznila in v prihodnje ne bo več poskušal delati podobnih prekrškov. ST. 77 / 23. SEPTEMBRA 1956 8,"6ore»jslte 7 6901 S poti po Kitajski ' * QJ r i LESENI STRAŽAR ZA ŽENSKE V TEKSTILNI TOVARNI Ponedeljek. Nova tekstilna tovarna v Pekingu je vredna »pozornosti, saj ima 89 tisoč vreten in 2400 avtomatskih statev. Toda nas so bolj zanimali delavci in razmere v tovarni. Na vprašanja jo odgovarjalo dekle čen Dzin, sekretarka podjetja, neobičajno oblečena v temnordečo bluzo iz platna in. z belim šalom okoli vratu. Povprečna mesečna plača delavca znaša 37 juanov (1 juan je 130 din). Izpolnitev državnega plana in večji delovni učinek posameznika ne vpliva na njeno povečanje. Udarniki dobijo včasih denarne nagrade. Majhne plače povsem zadovoljujejo zelo skromno potrebe Kitajcev. Izgo-tovljena platnena obleka stane 10 do 12 juanov. Hrana v menzi stane do 15 juanov. Stanovanja so zelo poceni, zato imajo delavci prihranke v hranilnicah. Zdravljenje delavcev je brezplačno. Zanimivo je, da člani njihovih družin plačajo polovico zdravniških in bolniških stroškov. Za prvega otroka dobijo starši 4 juane, za dvojčke 16 in za trojčke 24 juanov dodatka. Z H. H M I-C II »ROKE GOR!< BREZ BESED Uslužbencev je v podjetju preveč. 227 na 3000 delavcev. Podobno je v partijski organizaciji. Na 300 članov Partije pride 11 profesionalnih partijskih funkcionarjev, na 900 mladih komunistov 3 mladinski voditelji in 6 sindikalnih funkcionarjev. Skupaj je v podjetju 20 profesionalnih političnih delavcev z mesečno plačo. VRTEC BEN HAI Torek. Ylepem cedrovem parku Ben Hai, kar pomeni Severno morje, je otroški vrtec z novimi zelenimi zgradbami, katerih strehe so v kitajskem stilu na straneh zavite navzgor. Debelušasti, dobro negovani otroci so nas pričakali z radostnimi klici. Sproščeno so prišli naproti, nas prijeli za roke in nekaj čebljali v svojem živahnem jeziku. Nikoli še nisem videl tako svobodnih in tako milih otrok. 300 jih je in vzgaja jih 24 pedagogov. Upravnica je stara 26 let in ima fakultetno izobrazbo. Otroški prostori so zelo čisti in moderno, skoraj luksuzno opremljeni. Veliko dvorišče je polno rekvizitov za otroške igre. V tem vrtcu je otrokom zelo prijetno. Upravnica pravi, da so v Pekingu še štirje taki otroški domovi. Skupaj pet v trimllijonskem mestu. V podjetjih je še 300 otroških vrtcev za otroke delavcev. V njih plačujejo starši za otroka le po 2 juana mesečno za mleko. V Ben Haiu stane samo hrana 22 juanov. Ta dom je dostopen samo otrokom, katerih starši zaslužijo več kot delavci. Vrtec vzdržujejo iz proračuna, v katerem so predvidene plače za 95 uslui. bencev in sredstva za oskrbovanje zgradb. V ZADRUGI — KOLHOZU Sreda. km od Pekinga je vas Dun Zan in jo obiskujejo vse tuje delegacije. V zadružni pisarni s podom iz prsti vise slike Berlina, spomin na obisk vzhodho-nemških državnikuv. Predsednik, okreten in zgovoren človek, nam je z lahkoto pripovedoval (videlo se je, da ima v tem prakso), da vključuje zadruga prejšnjih 9 vasi s 4432 prebivalci in 4500 muov zemlje (15 muov je 1 ha). Z enega mua dobi zadruga 100 kg žita ali 900kg zelja nenavadnega videza. Njihovo zelje je podobno zelo povečanemu zelenemu lešniku. Glava tehta 2 do 3 kg. Zaradi bližine mesta se ukvarja zadruga predvsem s povrtninami. V petdesetih zimskih gredah iz blata, pokritih s steklom in ogrevanih s premogom — briketom, rastejo sredi zime paradižniki, paprike in pol metra dolge kumare. Zadružniki so podarili vsakemu članu delegacije po eno kumaro. Zraven kolhoza je tudi kreditna in nabavno - prodajna zadruga. Kredit lahko dobi vsak kmet za majhne obresti. Obresti kreditom za povečanje znašajo 0,75%, obresti kredita za osebne kmetove potrebe 1,5%. Na vprašanje, kakšne so posledice, če kmet ne vrne kredita, je odgovoril predsednik: »To se še ni zgodilo. V takem primeru bi mu vsekakor podaljšali plačilni rok.« To priča o velikem poštenju Kitajcev. Predsednik je posebno poudaril spremembo življenjskih pogojev za kmete Pred osvoboditvijo so se ljudje hranili izključno z rižem in koruzo, sedaj dobivajo tudi moko. Vsak prebivalce ima svoj klobuk in svojo obleko, pred revolucijo pa se je vsa družina pokrivala z enim pokrivalom. Nekoč so imeli za stanovanje jame iz blata, sedaj imajo zidane hiše. Zemlja je bila v lasti veleposestnikov. Teh je bilo v vasi 45. Za naše pojmovanje bogastva bi bili ti »veleposestniki« s 3 ha zemlje smešni. Kitajska merila so drugačna. Tu je siromašna družina imela samo 2 mua zem- no srečuje modrih oblačil samo na ulici, ampak tudi v kinu, gledališču, na svečanih večerjah in sprejemih. Tudi državni funkcionarji so oblečeni v modro, le s to razliko, da so njihove obleke iz boljših tkanin. Človek sčasoma kar zasovraži to povsod pričujočo modro barvo. Samo miličniki so oblečeni v zelene vojaške uniforme, da bi se razlikovali od ostalega prebivalstva. Miličnika na vogalu so v trenutku obkrožili ljudje, ko je nekaj razlagal vozniku rikše zaradi kršenja zelo strogih prometnih predpisov. V takih primerih nastopi miličnik kot neke vrste agitator. Doigo pripoveduje o pomembnosti spoštovanja predpisov in Plastični relief stare dvorske palače v Pekingu, izdelan iz plute. S to umetno obrtjo so pečajo prebivalci pokrajine Fukjen. Pluto najprej drobno na-režejo in zatem sestavijo podobe z izredno perspektivnostjo in vsenai podrobnostmi Ije, to je dve petnajstini ha. V neskončnem siromaštvu je nekoliko večje imetje predstavljalo že bogastvo. Siromak je obdeloval zemljo bogatašem pod fevdalnimi pogoji: 75 odstotkov žetve je obdržal lastnik zemlje in le 25 odstotkov je pripadalo tistim, ki so zemljo obdelovali. Tudi sedaj ni zemlje odveč. Marsikateri kmet nima s čim hraniti živine. Kmetje so poiskali rešitev v kolhozu. Za konec nam je predsednik predstavil heroje gospodarske proizvodnje. Sen Due si je prislužil visoko priznanje za uspešno gojitev zelja, L; Mo Lin za napredek proizvodnje kumar, Van Vuen za gojitev bele čebule, Vong Len je najboljši gojitelj zelja v kraju, zato je dobil naziv okrajni heroj dela. Njegovo oblačilo je bilo natrpano s 15 značkami, s katerimi se je zeiu rad slikal. Nas je to nekoliko motilo MODRA OBLAČILA Četrtek. Sprehajali smo se po mestu. Veter jo raznašal rumeni puščavski prah ter ga trosil v hiše. Ulice so bile modre zaradi modrih oblačil. Vsi ljudje, žene in otroci jih nosijo. Podšita so z debelimi oblogami vate. Nepopisno enoličnost povečajo visoko do vratu zapete bluze, podobne vojaškim. Za tujca je to neznosno. Toliko bolj, ker politični zavesti meščanov. Zbrani potniki so pazljivo in mirno poslušali njegovo razlaganje. Pravijo, da bodo obleko zamenjali. Velik uspeh revolucije je bil v tem, da je vsakemu prebivalcu omogočila ceneno obleko. MIRKO MILOJKOV1C Ali so na Marsu živa hit I a? G. septembra se je Mars približal zemlji na 56 milijonov kilometrov, kar se zgodi le vsakih 15 let. Skozi nešteto teleskopov so astronomi opazovali njegovo površino. Doslej so ugotovili, da se Marsova tla spreminjajo z letnimi časi, kar daje znanstvenikom misliti, da je ta površina organske narave, zaradi česar ni izključeno, da je na planetu življenje. Američani v Palomari so pri zadnjih opazovanjih merili in proučevali temperaturo na tem planetu. Uporabili so tudi radio-teleskope. Studije bodo trajale vsekakor precej časa, vendar pa nam bodo morda že letošnjo zimo odgovorih na staro vprašanje: Ali so na Marsu živa bitja ali ne? LESENI STRAŽAR ZA ŽENSKE ŠOFERJE V Ameriki je veliko gangsterjev. Nekateri so strokovnjaki za bančno blagajne, medtem ko se lopovi manjšega kova zadovoljijo že z napadi na avtomobile. Najraje seveda napadajo avtomobile, ki jih šofirajo ženske. Da bi zavarovali ženske šoferje, so prišli ameriški »posebni ljudje« na precej izvirno misel. Začeli so izdelovati velike lesene lntke, ki imajo obliko velikih in energičnih moških. Ženska posadi svojega moškega spremljevalca na prostor zraven sebe in je baje popolnoma varna. Lutke so narejene tako popolno, da sc niti v nahitrejši vožnji ne razlikujejo od živega človeka. Trik je nžgal, pa ne samo zato, ker so Američani naravnost požrešni na podobne senzacije, ampak ker jo tako varstvo tudi najceneje. GOVOREČE KNJIGE Francoski inženirji {trdijo, da ni prav daleč čas, ko bodo v prodaji govoreči časopisi in knjige. Računajo, da bo to približno čez 10 let. Prodajali jih bodo v obliki škatlic z zvočniki in živimi slikami. Vsaka stran knjige ali časopisa bo obenem tudi gramofonska plošča. AVTOMATSKA BANKA V Ameriki jc začela delati prva avtomatska banka. To 'je elektronski stroj, ki more nadomestovati večin» uslužbencev sodobne banke. V enem dnevu naredi 32.000 računov, piše vplačila in izplačila, blokira račune in Izplačuje čeke. Kadar je potrebno, pošlje lastnikom izčrpanih računov opomine in urejuje čeke, ki so redno plačani. Stroj je težak 25 ton, ima 8000 elektronk, 34.000 tranzistorjev, 300.000 metrov električnega kabla in porabi 80 kilovatov električne energije. LETEČI KROŽNIK Navsezadnje sta se polegla strah In mrzlica okrog letečih krožnikov. Nič več ni niti očividcev niti senzacionalnih vesti po časopisih. In vendar leteči krožnik ni utvara. Gradi ga Francoz Rene Couzinet, človek, ki se je že proslavil na področju aviacije. Celih devet mesecev je s svojim bratom delal model in morda se bodo njuni leteči krožniki ie v kratkem pojavili na nebu. Imeli bodo dva pilota in bodo lahko sprejeli šest potnikov. Conzinet je prepričan, da bodo leteči krožniki sčasoma izrinili letala. Njihova prednost je v tem, da lahko razvijejo največjo hitrost in da so bolj ekonomični. Sodobna letala imajo na 1 KS svojega motorja le 5 kg nosilnosti, medtem ko bo lahko leteči krožnik na vsako konjsko silo svojega motorja nesel 12 kilogramov težko breme. MORSKA VODA PITNA Pravzaprav je zelo klavrno, če čle-vek umira od žeje sredi mokre puščave. Nič kolikokrat so že poskušali, da bi »spreobrnili« morsko vodo ▼ sladko. To je zdaj popolnoma uspelo nekemn izraelskemu inžeiirjn, tako vsaj trđijo. V enem letn bodo njegov sistem v Izraelu že na široko uporabljali. Proces je že dolgo znan; morsko vodo spremene najprej v led in pri tem se izloči sol. Inžeiir je vnesel v ta proces precej izboljšav, najvažnejša je pa ta, da je proizvodnjo sladke vode zelo pocenil. Odkar je nedavno tega talna voda, ki je nenadoma 'drla v jašek, presene lila dva delavca, ki sta delala v jašku in sta utonila kot dvoje miši, preden je sploh kdo mogel pomisliti na reševanje, so delo v njem popolnoma ustavili Kot klop se me oprime misel in mi ne gre iz glave: Samo majhen neznaten sunek z desno ramo — in večnega Juda ne bo več, preden ga bodo utegnili potegniti iz goste blatne kaše. — Kropka roka me prime trdo za nadlaket in Sam me vodi mimo nič hudega slutečega večnega Juda. Počasi se vije naša mala četa proti upravnemu poslopju. Spotoma se še enkrat ozrem na Juanito, ki bruha izmed svojih železnih zob spet grmade zdrobljenega kamenja. Napol gol delavec, ki se koplje v znoju, hiti z lopato polniti voziček. Obupan pogled se vjame z mojim. Z bolestjo, pa vendar z zadoščenjem, da Juanita ne pomeni nič več zame, korakam dalje. V bolnišnici nas preiščejo s pomočjo rentgenskega aparata. Nihče nima smaragdov v želodcu; zdravniki nam čestitajo in nato nas nagovori hladni, odvratni generalni ravnatelj; od vsega dolgoveznega govora mi je ostal v spominu le en stavek: »Pošteni in sposobni delavci lahko postanejo v tej deželi srečni.« Hm, si mislim, saj ima možakar prav, toda še veliko bolj prav bi imel, če bi delodajalci Muzo temeljito preuredili in napravili življenje delavcu v njem nekoliko znosnejše. Potem odkorakamo po turobni poti do turobne stražnice ob žični ograji. Mali Harkensmith je od razburjenja ves iz sebe! Cim bolj popušča trušč v rudniku, tem glasnejiši je njegov krik: »Fanta., pišita! Pri moji veri t Danes zvečer se ga napijem od žalosti! — In ne pozabita: na' glavni pošti v Nairo-biju!« Vojaki stoje pred stražnico in se nam prijazno nasmihajo. H::rkensmith naju objame, potem pa ga vidim, kako drvi, ne da bi sc enkrat samkrat ozrl, nazaj v bobneči Muzo, ki se za nas vedno bolj oddaljuje in postaja vedno tišji. Četica vojakov nas sprejme. In koga zagledajo nenadoma moje oči? Čigav je ta črni, z bledikastimi kozavimi brazgotinami posejani obraz, ki se pod zmečkanim sombrerom tako človekoljubno smehlja? Kdo je že tako nad vse ljubil živordeče svilene srajce, ki so Oile vedno umazane? »O a, oh, to-le črno dete je neizrečeno preklemano srečno, da vidi vsaj dva od vas še živa!« se oglasi v prijetnem narečju z Mississippijevih plantaž in Don Rafael že stiska roko Samu in meni. Se enkrat se ozre po ceh vrsti in reče: »Za svojega tovariša, onega molčečega, bi pa že morala . . .« »Ze dobro, Don Rafael, kako daleč nas boste spremljali, amigo?« se hitro vtaknem vmes, kajti Sam že gubanči čelo. »Do Bogote, amigos. Od tam greste v Santato in potem v Choco«, odgovori črnec špansko. »Toda poglej ta, muchachos, tu so že avtomobili! — Viva cl senor Ford. — In tu je tudi že dobri, junaški senor Lopez, poročnik pogumnih »cazado-res« de Bogoita!« Počasi, skoro obotavljaje se, zlezemo na kamione. Poročnik Lopez nam s cigareto v ustih prikimava in nedadoma se domislim Julesa, Francoza Julesa; peljali se bomo mimo njegovega groba.. . Avtomobili zdrdrajo. Grmenje iz Muza, kjer se trudi v potu svojega obraza tisoč delavcev, je zamrlo. In zdaj prihaja drugi Muzo. Muzo žensk s kamni čistosti. Muzo Rumbane, ki mi je ponujala floripendio. Muzo Anite s pla-vimi lasmi in z očmi, ki so tako zelene barve kot smaragdi . . . POT NAZAJ »Ali še veš, tam je bilo?« Sam kaže na zelenoobrasel griček zadaj za hišami v tarmbu, kjer je svoje čase županil rdeči Brkonja. »Fanta, tole črno dete vama svetuje, ne obnavljajta starih spominov! Mrtvi zaradi tega ne bodo oživeli!« se oglasi Don Rafael in v tem opazim, kako krčevito vleče poročnik cigareto. Tu prenočimo. Namenoma se potem s Samom vleževa v isto kolarnico, kjer se je odigrala drama s strupeno kačo. Svojevrstne misli naju prevzamejo! Vse je tako kot tedaj, celo mesec slika srebrni trikotnik ravnotako pred vhod kot takrat. TI hotno done zvoki kitare. »Poslušaj«, pravi Sam, »ali veš, da se ta čudovita županja spogleduje s poročnikom in ljubimka z njim? — Tako mi je zoprna vsa ta okolica in kraj sam, da nič tega!« »Zaspi, Sam, in ne razmišljaj!« »Kajpak, spim naj! Kako bi mogel mirno spati tu, ko je pa padla prokleta vreča z beštijo ravno med vaju?« »Molči, Sam, molči vendar!« »Hm! rentači tovariš. Zunaj se vsuje mimo vrat prgišče kresnic. »Sam!« — »No?« — »Sam, daj sem steklenico! Strahove vidim! In duhove moraš preganjati z duhovi! Sem z duhom v steklenici tedaj!« »Dobra misel to, se mi zdi! Na, tu imaš, toda pusti po-žirek še za soseda!« Izpraznila sva steklenico in zaspala naito tako trdno in spala tako dolgo, da naju je moral Don Rafael drugo jutro skoro s silo zbuditi. In po zajtrku drdrajo Fordi z nami po pragozdu in .pustinjah vedno dalje, po žgoče vročih planotah in v hladnih tesneh. Brez zanimanja ždimo na klopeh. Lopez spet bere. Ta plovek čita vedno! In nekega večera se ustavimo v tambu, kjer mi srce hitreje bije in mi vročično pričakovanje razpalja kri po žilah. Ali ji ni bilo Marija ime in ali niso bili njeni poljubi mehki in sladki kot jedra granatnih jabolk, ko se je njen mož zakasnil v gozdu? — Povečerjali smo, na ogenj smo vrgli novega netiva, da zagori in vzplamti; kitare se oglase. Delavci in vojaki čepe ob ognju in kade. Sam pije spet. Odkar je njegov prijatelj Billy mrtev, se Sam vdalj a pijači in postaja tiste vrste alkoholik, ki se uničujejo z žganjico najslabše vrste. 8 Glas Goreftjsbe ŠT. 77 / 20. SEPTEMBRA 1956