ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 18. maja 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 7 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija SLOVENSKO ROMANJE K MARIJI V LUJÁN “Marija, ohrani nam katoliško vero in ljubezen do slovenskih korenin” Spet klice nas vencani maj! Marijina pesem je letos še posebno veselo zadonela v lujan­ skem svetišcu, saj so od zadnjega romanja minila že tri leta. Zaradi epidemije je bilo treba ukiniti vsa množicna srecanja v letih 2020 in 2021. Soncna jesenska nedelja je vabila romarje, ki so napolnili baziliko. Že dobre pol ure pred napovedanim zacet­kom se je park okoli cerkve zacel polniti z družinskimi avtomobili s slovenskimi nalep­kami. Kar oddahnili smo si, ko smo videli, da je “naše” vsakoletno parkirno mesto prosto. Saj veste, to je ena od zanimivosti romanja: družine vsako leto izberejo natancno isti kraj za opoldanski piknik. Ne pomnim, da bi “na­šega” kdaj zasedal kdo drugi. Dobro jutro! je bil v okolici slišati slovenski pozdrav. Vsi smo hiteli v cerkev, da ne bi za­mudili sv. maše in da bi, ce le mogoce, našli še kak prost sedež. Iz oltarja sta nas sprejemali obe “naši” Mariji, brezjanska in svetogorska, ob njih pa sloven-ska zastava. Tudi fantje so bili že pripravljeni in so pozorno sledili Andrejki Selan Vombergar, ki je za orglami dirigirala njihovo petje. K oltarju so stopili ministranti in mašnik, delegat dr. Jure Rode. Geslo, ki so ga naši dušni pastirji izbrali za letošnje romanje je bilo “Marija, ohrani nam katoliško vero in ljubezen do slovenskih kore­nin”. In to je med pridigo poudaril dr. Rode, skupaj s pozdravom romarjem iz vseh koncev Argentine. In tudi tistim, predvsem bolnikom, ki se romanja niso mogli udeležiti in so tokrat obredom lahko sledili prek interneta. Pri sv. maši je napovedoval Janez Filipic, berili sta brala Paula Grbec in Dani Grbec iz Slovenske vasi. Cas po sveti maši je namenjen srecanju. Trg pred baziliko in parki v okolici, bližnji bari in restavracije se kar napolnijo s slovenskimi rojaki. Veselje ob srecanju je bilo tokrat še vecje, saj se mnogi niso videli že od zadnjega romanja 2019. Popoldan je bila na vrsti naša tradicionalna procesija. Romarji smo se zvrstili za križem in zastavami ter skupaj v molitvi in petju obkro­žili lujanski trg. V lepi vrsti so hodili šolski otroci -skrbi nas, ker jih je znatno manj kot vcasih-, mladi, družine, žene, možje, naro­dne noše pa tudi ministranti in duhovniki. Predlagani vrstni red procesije romarji kar sami malo prikrojimo našim željam in no-vejšim navadam. Spremljali sta nas podobi brezjanske in lujanske Matere božje, ki so jima mimoidoci ploskali. Ob vrnitvi v cerkev smo peli litanije Matere božje, klic Kraljici miru je v tem casu vojne in epidemije imel še poseben pomen. Za ko­nec pa mogocna Marija skoz’ življenje, pra-vi simbol našega romanja. Glasna prošnja Mariji, naj usliši naše skupne klice, naj nam pomaga še naprej ohraniti vero in ljubezen do slovenskih korenin. In naj sliši tudi naše osebne prošnje: za zdravje, za družine, za mlade. Pa tudi zahvala za vse prejete milosti in dobrote. Mladina se je na tem romanju posebno spomnila, da smo v letu 70. skupnega mla­dinskega dne. Veseli smo, da smo lahko spet romali v Luján! Zato, ker cutimo, da se je s tem naše življenje vrnilo na malo bolj normalni tir. Predvsem pa zato, da smo spet zacutili utrip našega skupnega slovenskega srca. Sofi - Leila - Mariana 62. OBLETNICA DOMA V CARAPACHAY-U | “Z vztrajnim delom proti novemu jutru…” 1. maj – mednarodni dan dela, 18. obletnica vkljucitve Slovenije v Evropsko unijo, sv. Jo-žef delavec, pri nas pa 62. obletnica doma…. Soncen dan, modro nebo, ki je že zjutraj na­povedovalo, da bo lep, poseben dan. In res je bilo tako. Priceli smo ga z dviganjem argentinske in slovenske zastave ter petjem obeh himn. Po pozdravu in dobrodošlici predsednice, gospe Marjete Senovršnik, smo se pomaknili v dvo­rano za sveto mašo. Daroval jo je naš dušni pastir, msgr. Jure Rode za žive in pokojne cla­ne doma. Po njej smo pa zaceli s kulturnim delom: Predsednica je povedala, “Carapachay je pravzaprav najmanjši dom, a zaradi tega nic manj važen in dejaven kot so drugi slovenski domovi. Imamo pridne, dobre ljudi, imamo nacrte, ki jih bi radi izpeljali, imamo lepe ide­je za bodocnost, predvsem pa imamo voljo, mocno voljo za nadaljevanje dela …” Predsednik Zedinjene Slovenije, Jure Ko-mar, je zaželel veliko plodnih in ustvarjalnih let. Veleposlanik Slovenije v Argentini, Alain Brian Bergant je pozdravil, cestital, podal po­rocilo izida volitev v Argentini, ki so se vršile nedeljo prej ter povedal nacrte veleposlani­štva do konca leta. Sledil je video pozdrav ministrice za Slovence v zamejstvu in po sve­ tu Republike Slovenije, dr. Helene Jaklitsch. Slovenska vlada je leto 2022 razglasila za leto arhitekta Jožeta Plecnika in leto sklada­telja in violinista Giuseppeja Tartinija. 23. januarja je minilo 150 let od rojstva arhi­tekta Jožeta Plecnika, ki je s svojim obširnim opusom pomembno zaznamoval arhitektur-no krajino Slovenije in tudi evropski prostor. Zaradi edinstvenega pristopa k oblikovanju stavb in prostorov je postal tudi pomemben vzor in navdih za sodobno arhitekturno pro-dukcijo po vsem svetu. Pred kratkim so bila njegova dela vpisana na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dedišcine, med njimi sta cerkvi sv. Franciška Asiškega v Šiški in sv. Mihaela na Barju, v Crni vasi. Sledil je ogled filma o njegovem delu. 8. aprila je minilo 330 let od rojstva skladate­lja in violinista Giuseppeja Tartinija, ki je že od zacetkov glasbenega ustvarjanja kazal veliko zanimanje za violino in tudi za glasbeno teo­rijo. Gledali smo kratek posnetek, precej star, a po svoje zanimiv, ter nekaj slik o njegovi roj­stni hiši in še nekaj drugih zanimivih fotografij. Od lanskega leta dalje smo se odlocili, da bomo oddali priznanja zaslužnim clanom doma. Letos smo ga podali gospe Pavli Pete-lin Korošec, ki je leta in leta skupaj z možem Francijem skrbela, da je vsak pravocasno pre­jel slovenski casopis. Hodila ga je iskat, ga no-sila po hišah, ga razdeljevala v domu, itd. Pa ne samo to: velikokrat je tudi šivala kostume za igre ter pomagala, kjer je bilo treba. Ohranjanje slovenskega jezika, navad, obi­cajev, vse to je vrednota, ki se jo splaca ob-držati, je dobrina ki je ne smemo zavreci. To skušamo pri nas v domu, vsak na svoj nacin in po svojih moceh, ampak vsi skupaj, kot se spodobi! In tako bomo še naprej, ne bomo pustili, da bi dom propadel. Dokler bo vsaj pešcica zavednih Slovencev, bomo šli naprej ... z vztrajnim delom proti novemu jutru!» Tako smo zakljucili kulturni del praznova­nja. Gostje so se pomaknili na dvorišce kjer smo jih pogostili z medico in slaniki, potem smo pa bili deležni okusnega kosila, ki so ga pripravile ga. Ani Klemen Boltežar in pridne pomocnice; med kosilom smo lahko gledali slike zgodovine našega doma na velikem ek­ranu, ki je bil postavljen na odru. Zakljucili smo slavje ob prijetnem klepe­tu, z veseljem in hvaležnostjo do vseh, ki so pripomogli k uspehu praznovanja. Naj Bog vsem bogato poplaca! Slovenski dom Carapachay RUDAR V SLOVENSKI VASI 17. MAJ | Nacionalni dan spomina na žrtve komunisticnega nasilja Vlada Republike Slovenije je dolocila, da se 17. maj vsako leto obeleži kot Nacional­ni dan spomina na vse žrtve komunizma. Sklep je vlada utemeljila na civilizacijski normi, da povzrocitelje nasilja in zla deja-nja merimo po istih kriterijih, sledec napo­rom, da se prepreci ponovitev najbolj tra­gicnih dogodkov iz naše zgodovine. Slovenija je v 20. stoletju trpela nasilje vseh treh totalitarizmov: fašisticnega, na­cisticnega in komunisticnega. Begunci, ki so po Drugi svetovni vojni morali zapustiti domovino in njihovi potomci, med njimi tudi clani slovenske skupnosti v Argentini, smo dolgo let bili med redkimi pricevalci o zlocinih, ki jih je nad slovenskim narodom izvedel totalitarni komunisticni režim. Sko-raj 77 let smo morali cakati, da je te zlocine obsodila tudi slovenska vlada in žrtvam pri­znala pravico do spomina. Utemeljitev sklepa Vlade tisoc vojnih ujetnikov in civilistov hrvaške, nemške, srbske, crnogorske, bošnjaške, ita­lijanske in drugih narodnosti. Republika Slovenija je v procesih tran­zicijske pravicnosti nekaterim svojcem umorjenih izplacala simbolne odškodnine in jih rehabilitirala, raziskanih in urejenih je dobršen del prikritih morišc in grobišc, slo­venske žrtve so vecinoma poimensko popi-sane. Toda še vedno ni splošno uveljavljena pravica do groba in spomina za vse smrtne žrtve druge svetovne vojne in komunistic­nega terorja po njej. Nasprotno, prav v primeru romskih žrtev iz Iške je pravica do groba še vedno grobo teptana. V javnem spominu prav tako ni uveljavljen spoštljiv spomin na trpljenje vec sto tisoc prebivalcev Slovenije, ki so bili žrtve drugih oblik komunisticnega nasilja med in zlasti po drugi svetovni vojni. Gre za vec deset tisoc beguncev, izgnancev, tako slovenske kot nemške in italijanske manjšine, za vec kot sto tisoc žrtev nasilja tajne politicne policije, za žrtve koncentracijskih, delov­nih in drugih taborišc, stalinisticnih sodnih procesov in drugih oblik brezpravja. V vec sto tisoc lahko štejemo žrtve razredne voj­ne proti zasebni lastnini, zasebnemu pod-jetništvu, boja proti veri in cerkvi in zaradi kolektivizacije kmetijstva. Prav tako še niso preštete žrtve vseh, ki so skušali ohraniti svojo svobodo in prepricanje v nasprotju z voljo komunisticnih oblasti. Veliko teh, ki so se v kakršnikoli obliki uprli komunisticnemu sistemu in enoumju, je uto­nilo v pozabo. Ceprav je Republika Slovenija sprejela dolocene ukrepe tranzicijske pravic­nosti, še nima dneva, s katerim bi pocastili smrtne in druge žrtve komunizma v Sloveniji. Samostojna država Slovenija je bila leta 1991 utemeljena na temelju obsodb vseh totalitarizmov, tudi na temelju obsodbe zlocinov komunizma. Tudi Evropska unija je utemeljena na obsodbi vseh totalitarizmov.Žrtve drugih dveh totalitarizmov, nacio­nalnega socializma in fašizma, so dobile v narodovi zavesti zaslužen spoštljiv spomin. Med drugim je Vlada republike Slovenije februarja leta 2008 razglasila 27. januar kot nacionalni dan spomina na žrtve ho-lokavsta. Republika Slovenija je prav tako preko razlicnih praznikov in spominskih dni ter drugih ukrepov zagotovila, da se upor zoper okupatorja med 2. svetovno vojno ustrezno obeležuje ter ohranja kot pozitiv­na vrednota v narodovem spominu. Žal pa samostojna Republika Slovenija ve­denja o razsežnosti komunisticnega nasilja kot tudi obcutljivosti do žrtev in preganja­nih ni zmogla v zadostni meri vnesti v ko­lektivno zavest, zato je tudi odnos do žrtev komunisticnega totalitarizma še vedno, ali celo cedalje bolj ne pieteten. Vse glasnejši so celo medijsko podprti pozivi k ponovitvi najstrašnejših oblik komunisticnega nasilja. Sveta maša v cerkvi Marije Pomagaj Tudi v Buenos Airesu smo obeležili Nacio­nalni dan spomina na žrtve komunisticnega nasilja. Društvo Zedinjena Slovenija je slovenske rojake povabilo k sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj, saj ni boljšega spomina na pokoj­ne kot prav molitev zanje. Ceprav je bilo vabilo razposlano tik pred dogodkom in je bil dan navaden delavnik, so se Slovenci odzvali nanj s številno udeležbo. Pred spominsko plošco, na kateri nas be-sede dr. Tineta Debeljaka vabijo k spominu in molitvi za pokojne žrtve, je stal šopek rož in prižgana sveca. Pod to plošco danes po-civajo ostanki številnih slovenskih rojakov, ki so zaradi komunisticnega nasilja morali zapustiti svojo predrago domovino. Maševal je delegat, dr. Jure Rode, s soma-ševanjem g. Francija Cukjatija. Prisotni so bili tudi zastopniki slovenskih domov in or-ganizacij v Argentini. IZJAVA Društvo Zedinjena Slovenija, krov­na organizacija slovenske povojne skupnosti v Argentini, pozdravlja pobudo Vlade Republike Slovenije, da se 17. maj vsako leto obeleži kot Nacionalni dan spomina na žrtve ko­munisticnega nasilja. Za mrtve ne bodi mrtev! - je zapisano na spominski plošci v naši cerkvi Ma-rije Pomagaj v Buenos Airesu. V njej se že desetletja vsako prvo nedeljo v juniju zberemo, da se poklonimo žrt­vam, ki jih je v naši skupni domovini povzrocila vojna in bratomorni boj slovenskih komunistov za oblast. Številne evropske države so v zad­njih desetletjih že obsodile vse tri totalitarizme, ki so v 20. stoletju na svetu povzrocile milijone nedolžnih žrtev. Dokazano je, da je v Sloveniji za najvecje število žrtev odgovoren prav komunizem. Zato je skrajni cas, da tudi Slovenija jasno obsodi zloci­ne, ki jih je nad našim narodom sto­rila ta brezbožna ideologija. Naša skupnost je zrasla iz globokih korenin, prepojenih z njihovo krvjo. Molimo za pokojne! Zedinjena Slovenija Buenos Aires, Argentina - maj 2022 V soboto, 30. aprila, zvecer se je v Slovenski vasi predvajal odlikovan film “Rudar”. Ko so povabljeni vstopali v dvorano Hlad­nikovega doma so bili postreženi z domaci-mi piškoti in toplim cajem. Kmalu zatem in v spremljavi prijetne glasbe, se je publika usedla in uživala film. Omenjeni film je bil posnet po avtobiograf­skem romanu “Nihce” Mehmedalije Alica, ki je kot otrok prišel v Slovenijo iz Bosne. To ni dokumentaren temvec dramski film režiserke Hanne Slak, ki verodostojno predstavlja, kako je ta rudar odkril množicno grobišce v zapuš-cenem rudniku Barbara rov v Hudi Jami. Film je govorjen v slovenšcini in bosanšcini, imel je pa tudi podnapise v španšcini. Ob koncu predvajanja se je kulturni referent društva zahvalil vsem navzocim, še posebno pa tistim, ki so omogocili in priskocili na pomoc in tudi predlagal naj bi bil film kot uvod v mesec junij, ko se bomo spominjali vseh žrtev vojne in komunisticne revolucije na slovenskem in tudi izkoristil priložnost, da je že v naprej pova­bil na udeležbo pri spominski proslavi, ki jo bo Društvo Slovenska vas predstavilo v Slovenski hiši prvo nedeljo v juniju. V domu je bila nato na razpolago okusna vecerja, med katero so rojaki imeli seveda cas za pogovor v lepi družbi . Navzoci so bili zadovoljni in izrazili željo da bi se taka sreca­nja ponovila. Dino Grbec Komunisticno nasilje je na ozemlju dana­šnje Republike Slovenije od poletja 1941 do januarja 1946 terjalo na deset tisoce na­silnih smrti civilnih oseb in vojnih ujetnikov. Komunisticno nasilje pa je v desetletjih ko­munisticne vladavine z vsemi oblikami kr­šenja clovekovih pravic in svobošcin priza­delo še vec sto tisoc prebivalcev Slovenije. Komunisticni umori posameznikov in dru­žin so se priceli jeseni leta 1941. Prvi mno­žicni komunisticni pomor slovenskih civili­stov pa se je zgodil 17. maja 1942, ko so partizani v soteski Iške, južno od Ljubljane, umorili 53 oseb, povecini pripadnike slo­venskih Romov. Pomor 17. maja 1942 v Iški je podrobno raziskan in zgodovinsko dokumentiran. Vla­dna komisija za vprašanja prikritih grobišc je leta 2017 izvedla izkop posmrtnih ostan­kov žrtev, povzrocitelji so znani. Partizani 1. cete Šercerjevega bataljona so tega dne umorili 53 oseb, 49 oseb romske ter 4 ose- be slovenske narodnosti. Edina Rominja, ki je ušla pomoru v Iški, je bila nato umorjena na Gornjem Igu. Med žrtvami je bilo 26 odraslih (nad 20 let), 2 mladostnika (15–17 let) in 24 otrok (pod 15 let). Med 26 odraslimi je bilo 14 moških in 12 žensk, med katerimi je bila ena na koncu 8. meseca nosecnosti. Vecinoma gre za mlajše ljudi, stare med 20. in 30. leti. Ta vojni množicni zlocin je prvi v vrsti mnogih, v katerih je komunisticno partizan­sko gibanje zagrešilo hude vojne zlocine in zlocine proti clovecnosti nad vecjimi sku­pinami slovenskih civilistov in kasneje tudi vojnih ujetnikov. Ti zlocini so dosegli vrh po koncu druge svetovne vojne spomladi 1945, ko je bilo v nekaj tednih umorjenih vec kot 15.000 oseb oz. en odstotek prebi­valstva tedanje Slovenije. Poleg tega je bilo spomladi 1945 in tudi pozneje na obmocju Republike Slovenije umorjenih vec deset KNJIŽNI SEJEM Feria del Libro Naša rojaka Sonia Tomazin in Jože Le­narcic sta bila prisotna na letošnji iz­daji buenosaireškega knjižnjega sejma “Feria del Libro”. GREGOR PAPEŽ: Povesti iz zdomstva in en esej HA HA, BEST SELLER! Tako mi je odgovoril Andrej Rot, ko sem mu pravil, da sem zadnji izvod knjige dobil v Kon­zorciju. Šel sem namrec v knjigarno na Slo­venski, ker mi je on sam omenil, da je knjiga izšla, in jo priporocil. Gre za kratke zgodbe, pol izmišljene, pol resnicne, iz slovenskih domov, klubov (in drugih krajev) v Argentini, tako kot so tudi nekatera imena v njih izmišljena ali pa re­snicna. Prvo besedilo je kratek esej “Filozof vveleblagovnici”, gre za filozofa Slavoja Žižka, danes zvezdnika med slovenskimi filozofi. Podrobneje o knjigi pa smo povprašali nje­ nega avtorja Gregorja Papeža. RF: Zakaj je na prvem mestu esej o sloven-skem mislecu Žižku, ceprav naj bi bila knjiga zbir zgodb zdomcev? GP: Knjiga je bila mišljena kot „povesti“, v glavnem v zvezi z zdomstvom, je pa založnik Andrej Lokar želel vkljuciti tudi ta esej, ki je bil prej objavljen v reviji Kuda Kdo. Se pravi, da je bila založnikova zamisel, ki pa ni brez neke lo-gike, saj je nekaj teh povesti bilo objavljenih že v omenjeni spletni reviji. Lahko bi rekel, da je založnik združil gradivo. Esej je nastal potem,ko je Andrej nedavno srecal Žižka v trgovini in ga vprašal, ali bi ga smel fotografirati. Sliko mi je takoj poslal. Na njej sem videl cloveka s pali-co, a to je bila opticna prevara, saj je tista „pa-lica“ bila v resnici crna crta stika blagajniškega pulta in tal, ki se je dotikala mobilnega tele­fona v Žižkovi roki. Tako mi je prišlo na misel primerjati tisto sliko s pesnikom v zdomstvu, ki s težavo in s pomocjo palice vlece za seboj svojo cloveškost in pušca za sabo eno stoletje, ki odhaja za vecno za vrati pandemije. RF: Kako si - ali sta z Andrejem - prišla do te ideje, prevoda, izdaje v Sloveniji? GP: Pravzaprav je bil tisti, ki je želel objaviti te povesti, Vinko Rode. V zacetku je bilo samo nekaj gradiva. Zgodbe sem mu redno pošiljal po elektronski pošti. Pred tem sem obcasno pisal kratke zgodbe za neko spletno stran v Mendozi, vcasih je to bila tudi kaka povest, ki se je dotikala vsebin slovenske skupnosti. Leta 2018 sem živel v Cordobi, v Buenos Ai­resu pa sem se srecal z Vinkom in Andrejem. Slednji se je odlocil, da bi zbral povesti, jaz bi napisal še kakšno in tako bi bila sestavljena zbirka zgodb. Tokrat sem zgodbe pisal v Cor­dobi, Andrej pa jih je prevajal in pripravljal za knjigo. Nekaterih ni uvrstil, vecino pa. Kljub temu da je “zdomstvo” bilo prikaza-no v prizorih, ki so se dogajali v domovih, na primer sobotno balinanje pozno v noc, je v knjigi tudi nekaj povesti o drugih temah, saj nam je tistim, rojenim v Argentini, pojem “zdomstvo” nekoliko abstrakten. Temu je botrovalo tudi dejstvo, da sem tedaj bival v Cordobi, provinci, ki je bila vselej mocno pri­sotna v argentinski zgodovini. Tu se ne moreš izogniti hoji po sledeh neke preteklosti, ki je ne moremo zanikati. Cesa takega ni mogoce cutiti v Buenos Airesu, kjer se preteklost nenehno izgublja. Koncno je Andrej našel neko rdeco nit, ki druži vseh dvanajst izbranih povesti. Preve­dene jih je poslal Andreju Lokarju, ta pa je nekatere objavil v spletni reviji. RF: Zgodbe so izmišljene, a tudi resnicne. Veckrat lahko prepoznaš primere, ki so se v resnici zgodili. GP: So dolocene reci, ki ti ostanejo v spomi-nu. Na primer gledanje prekaljenih borcev, kako kegljajo, kako premikajo telo … kako se navdušujejo nad vsako igro. Navsezadnje je bila to edina zabava za najstnika brez denarja, da je šel kam ven. V spominu mi je tudi, kako sem veckrat obiskal Maksa Loha. Jaz sem jih imel petnajst, on pa je bil že v letih. Jaz sem se dolgocasil, on pa se je znal zabavno pogovar­jati. Bila sva samotarja, med nama pa je bilo tisoc let razlike. On je bil svoj cas sodnik v Ju­goslaviji, tu pa vratar v tovarni. Od njega sem slišal izraz “prišel je na numere” (pršu je na numere). V Cordobi sem spoznal sorodnike dr. Zelaye, ki je bil svoj cas zelo poznan na seve­ru države; od dalec so hodili k njemu, imel je sposobnost, da je takoj, brez rentgenske slike ali analiz, diagnosticiral – ne da bi se zmotil! On je na primer resnicni junak, ki je vkljucen v povesti, vecina pa je izmišljenih. Resnicne so nekatere situacije, tudi nekateri liki ... RF: Knjigo je izdalo in založilo umetniško društvo KUD KDO. Ali razmišljate, da bi knji-go natisnili tudi v Argentini ali ponatisnili to slovensko izdajo? GP: Ne verjamem, da bi knjiga izšla tudi v Argentini. Pripomnim naj, da bi pri tako svo­bodnem nacinu, kot je napisana, potrebovali založbo in urednika brez prevec predsodkov. Ceprav je ocitno, da so nekateri izrazi karikira­ni, so na meji politicne korektnosti, skoraj vu­lgarni – nikdar se nisem branil tega –, je tista svoboda nekaj, kar se dogaja samo med pisa­ teljem in založnikom. Tu oba sprejemata eden drugega, ceprav je založba kar konservativna. Knjiga nima predgovora, pac pa spremno be-sedo Andreja Rota, v kateri opiše avtorja, nje­govo delo in delovanje ter na kratko tudi vse objavljene zgodbe. Prevod je odlicen, pravza­prav sploh ne morem govoriti o “prevodu”, ker ne poznam izvirnika. Nekaj podobnega sem cutil, ko sem prebiral Prenzov roman “Samo drevesa imajo korenine”, to je, da je odlicno napisano (v slovenšcini), tekoce, brez zatikanj, z izbranimi besedami, skratka brezhibno. Ob tej priložnosti sem prosil Andreja Rota, da še sam kaj pove o Gregorjevih povestih. AR: Po tistih izkušnjah s knjigami, ki jih je Gre­gor objavil (na lastno pest in žep, npr. Plavaj, Nikdar, E.), se njegove sile, navdih in želje niso izcrpale. Na Radiu Slovenija je objavil zgodbo Post (prevedel jo je Gregor Batagelj), objavlje­ne so bile tudi nekatere njegove pesmi … Pri tem so nekateri (med njimi je bil prav gotovo Vinko Rode najbolj vztrajen) želeli, da napiše še druge zgodbe. Gregor jih je bil poln in tako jih je zacel oblikovati, drugo za drugo, dokler ni postalo jasno, da se jih je nabralo lep šop. Prve objave so bile na radiu, nato na spletni strani revije Kulturnoumetniškega društva Kdo. Med tem je sveženj zgodb že romal od založbe do založbe, a pravega zanimanja za objavo knjige ni bilo. Vendar knjiga je bila pripravljena že leta 2018. In cakala. Pojavil se je tudi sponzor, ki bi omogocil izid knjige, vendar ne v Argentini ne v Sloveniji ni bilo za­ložnika, ki bi sprejel izziv, dokler se ni urednik spletne revije KUD Kdo Andrej Lokar, ki je do lani objavil tri Gregorjeve zgodbe in esej Fi­lozof v veleblagovnici, odlocil za natis knjige. Tako je knjiga izšla decembra 2021, Gregor pa je dobil prve izvode sredi januarja 2022. Hvala obema za pogovor. Želim, da bi se va­jino sodelovanje še nadaljevalo! (Karikature so tudi delo Gregorja Papeža: na eni Rok Fink in Andrej Rot, druga je njegov avtoportret.) Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek KONCNO BOMO SLIŠALI REBEKO LOKAR V ŽIVO Giuseppe Verdi: NABUCCO – Teatro Col Pred dvema letoma smo objavili clanek, ki ga tu ponavljamo, saj je bila operna sezo­ na v Colonu ukinjena zaradi pandemije, ki se je ravno takrat pojavila. Komaj je zakljucila z Amelio (Ples v ma-skah) z odlicnim mehiškem tenoristom Ramonom Vargasom v Las Palmas na Ka­narskih otokih, je v zacetku maja sloven-ska sopranistka Rebeka Lokar prispela v Buenos Aires ter takoj zacela z vajami. Delila bo zasedbo z Guadalupe Barrientos, ki je pred dobrim mesecem pela Carmen v Mariborski operi (celotno opero si je možno ogledati na https://youtu.be/ZsZl­8g2YYtw): Youtube Na medmrežju je dostopnih tudi kar ne­kaj posnetkov od gospe Lokar. Ker sta napovedani dve zasedbi, tu spo-rocamo, na katere vecere bo nastopala naša rojakinja, in sicer 31. maja ter 2., 5., 8. in 11. junija. Rok Fink Lektorirala Tjaša Lorbek POPIS PREBIVALSTVA V ARGENTINI | Kako pa v Sloveniji? Popisi so najpomembnejši in najobsežnejši primarni vir statisticnih informacij in dajejo možnost primerjave sprememb skozi cas. Državam zagotavljajo informacije o posa­meznikih, gospodinjstvih in ekonomskem in socialnem položaju prebivalstva. Najstarejši znani popisi prebivalstva so bili opravljeni v Egiptu leta 3050 pred Kristusom in na Kitajskem leta 2238 pred Kristusom, ko je cesar Yao narocil izdelavo splošnega popisa, ki je zbral podatke o položaju kme­tijstva, industrije in trgovine. V vseh starih civilizacijah, kot so Babilon, Egipt, Kitajska in Rim, je bilo štetje prebivalstva obicajno. V Svetem pismu je v 4. Mojzesovi knjigi ome­njen popis vseh moških, starejših od 20 let. Jezus se je rodil v Betlehemu zaradi popisa prebivalstva… V Argentini so letos izvedli nov popis pre­bivalstva. Kot novost je bil popis izveden v dveh fazah: med 16. marcem in 18. majem je prebivalstvo imelo možnost, da na vpra­šalnik odgovori prek spleta. Druga faza popi­sa je bila izvedena 18. maja, s tradicionalno akcijo popisa s terensko metodo. Popisni vprašalnik je vseboval 56 vprašanj. V letošnjem popisu najdemo, poleg že obi­cajnih klasicnih tock, tudi vprašanja o etic­nem samoprepoznavanju in samodojema­ nju spolne identitete. In pa še nekatera, ki kažejo na veliko socialno ogroženost: ali ima vaša hiša streho in talno oblogo? imate pitno vodo in dostop do kanalizacije? Kako poteka popis prebivalstva v Sloveniji? Prvi popis prebivalstva na slovenskem ozem­ lju je narocila cesarica Marija Terezija, izvedli pa so ga 31. oktobra 1857. Nato so bili po­pisi v okviru tedanje Avstro-Ogrske izvedeni še v letih 1869, 1880, 1890, 1900 in 1910. Med prvo in drugo svetovno vojno sta bila v Sloveniji samo dva popisa, in sicer leta 1921 in 1931. Po koncu druge svetovne vojne so jih v okviru Jugoslavije izvedli šest: leta 1948, 1953, 1961, 1971, 1981 in 1991. Prvi popis v samostojni državi je bil izveden marca 2002. Po koncnih podatkih tega popi­sa je v Sloveniji živelo 1.964.036 prebivalcev, kar je 2,6 odstotka vec, kot so jih našteli v popisu leta 1991. Od leta 2011 Slovenija popise prebivalstva izpeljuje na registrski nacin: brez terenskega dela, s povezovanjem podatkov iz številnih administrativnih in statisticnih podatkovnih virov. S tem je Slovenija postala ena tedaj redkih evropskih držav, ki so popis prebival­stva izvedle registrsko. Prva na svetu je bila Danska, sledili sta Nizozemska in Finska, v letu 2011 pa so ga poleg Slovenije izvedle še Andora, Avstrija, Belgija, Islandija, Norveška in Švedska. V letu 2021 so ta nacin sprejelitudi Litva, Latvija, Španija in Turcija. Pomembna prednost registrskega popisa prebivalstva je to, da omogoca, da se popisi izpeljujejo pogosteje, in ne le vsakih deset let. V Sloveniji so po letu 2011 popis v taki obliki izpeljali še v letih 2015,2018 in 2021. Vecino vsebin o prebivalcih, ki so bile nekoc samo »popisne« (npr. izobrazba, status ak­tivnosti), izpeljujejo zdaj iz obstojecih regi­strskih podatkov vsako leto in tako uporabni­kom ni treba vec cakati nanje celo desetletje. Po zadnjih uradnih podatkih Statisticne­ga urada Republike Slovenije ima Slovenija 2.107.180 prebivalcev, povprecna bruto pla-ca je v višini € 1.927,08, stopnja brezposel­nosti je 4,5% aktivnega prebivalstva, letna realna rast Bruto domacega proizvoda je 9,8%, letna stopnja inflacije pa je 6,9%. CENSO POBLACIONAL EN ARGENTINA | Co es en Eslovenia? Los censos son la fuente primaria más im­portante y amplia de información estadísti-ca. Dada su periodicidad es posible compa­ rar los cambios en el tiempo. Sus resultados suministran información acerca de las perso­nas, los hogares y las viviendas. Los censos más antiguos que se conocen son el realizado en Egipto en la Dinastía I, en el ańo 3050 a.C y en China en el ańo 2238 a.C, cuando el emperador Yao ordenelaborar un censo general que recogía datos sobre la acti­vidad agrícola, industrial y comercial. En an-tiguas civilizaciones como Babilonia, Egipto, China y Roma era normal que se elaboraran recuentos de la poblaci. Antecedentes de censos aparecen en textos de varias religio­nes. Por ejemplo en la Biblia, en el libro de los Neros, se menciona un censo de pobla­ción en el que se contarían los varones mayo-res de 20 ańos aptos para ir a la guerra. Jesús nacien Belén por “culpa” de un censo.. En Argentina se realizó este ańo un nuevo censo poblacional. Como novedad, el censo se realizó en dos etapas: entre el 16 de marzo y el 18 de mayo la población tuvo la posibi­lidad de responder el cuestionario censal en forma digital. La segunda etapa del relevami­ento se llevó a cabo el miércoles 18 de mayo con el tradicional operativo presencial de bar-rido en todo el territorio nacional. El cuesti­onario censal incluyó 56 preguntas. A partir de este censo se incorpora por primera vez la posibilidad de responder sobre el autorreco­ nocimiento étnico y de autopercepción de identidad de género. Y también algunas pre­guntas que indican la situación social del país, referidas al estado de las viviendas, al acceso al agua potable y cloacas. Cómo es el censo en Eslovenia? El primer censo poblacional en territorio esloveno fue ordenado por la emperatriz María Teresa y se llevó a cabo el 31 de octub-re de 1857. Luego, los censos dentro del en-tonces Imperio Austro-húngaro, se realiza­ron en 1869, 1880, 1890, 1900 y 1910. Entre las guerras mundiales sólo hubo dos censos en Eslovenia, en 1921 y 1931. Después de la Segunda Guerra Mundial, siendo Eslovenia parte de Yugoslavia, se realizaron seis cen- sos: en 1948, 1953, 1961, 1971, 1981 y 1991. El primer censo en el estado independiente se realizó en 2002. Según los datos finales de ese censo, había 1.964.036 habitantes, 2,6% más que en el censo de 1991. Desde 2011, Eslovenia lleva a cabo el cen- so poblacional en forma registral: sin trabajo de campo, mediante la combinaci de da­ tos de numerosas fuentes administrativas y estadísticas. Con esto, Eslovenia se convirtió en uno de los primeros países europeos que realizó el censo en forma registral. La pri­mera del mundo en utilizar ese sistema fue Dinamarca, seguida de Holanda y Finlandia. En el ańo 2011 adoptaron el sistema registral Eslovenia, Andorra, Austria, Bélgica, Islandia, Noruega y Suecia. En 2021 se sumaron a este método Lituania, Letonia, Espańa y Turquía. Una de las ventajas del método registral es que permite realizar censos de población con mayor frecuencia y no sólo cada diez ańos. En Eslovenia se realizaron censos pob­lacionales en 2015, 2018 y 2021. Según los últimos datos oficiales de la Ofi­cina de Estadística de la República de Es-lovenia, hoy viven en Eslovenia 2.107.180 habitantes, que perciben un salario bruto promedio de 1.927,08 euros, la tasa de de­sempleo es del 4,5% de la población econó­micamente activa, el crecimiento interanual del Producto bruto interno fue del 9,8% y la tasa anual de inflación fue del 6,9%. ESLOVENIA UNIDA ASOCIACION CIVIL | Personería Jurídica: Decreto N° 1933/62 CONVOCATORIA En cumplimiento de las disposiciones lega­ les y estatutarias se convoca a los seńores asociados a la Asamblea General Ordinaria y Extraordinaria, que se realizará el día 24 de junio de 2022, a las 19.30 hs. en la sede de la calle Ramón L. Falcón 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente: ORDEN DEL DIA 1- Designaci de dos asociados para re- frendar, conjuntamente con el Presidente y el Secretario, el Acta de la Asamblea. 2 - Lectura del Acta de la Asamblea anterior. 3- Consideración de la Memoria, el Balan­ce General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comisión Revisora de Cuentas, correspondientes a los Ejercicios comenzados el 1ş de enero de 2020 y fi­nalizado el 31 de diciembre de 2020 y el 1ş de enero de 2021 y finalizado el 31 de diciembre de 2021. 4- Aprobación de la cuota social, a partir del 1ro. de enero de 2022. 5-. Cesación de autoridades por vencimi­ento de mandatos y designación de nuevos integrantes del Consejo Directivo y Comi­sión Revisora de Cuentas. 6- Designación del Tribunal de Honor y Di-sciplinario. 7- Ratificación de la convocatoria a asamblea general ordinaria y extraordinaria de fecha 11/5/2018 y de lo resuelto en la misma. 8- Autorizaciones. Transcurrida una hora después de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se reali­zará conforme al artículo 16° de los Esta-tutos Sociales, con el nero de los socios presentes. Al respecto se pone a disposici de los sres. asociados con suficiente antelación en la secretaría de la entidad y en el ho-rario habitual la memoria, el inventario, el balance general, el estado de evoluci del patrimonio neto, la cuenta de gastos y recursos, estado de origen y aplicación de fondos, anexos e informe de la Comisión Revisora de Cuentas y del Auditor corre­spondientes a los ejercicios econicos cerrados con fecha 31 de diciembre de 2020 y 31 de diciembre de 2021. PRILOGA S SLIKAMI Slovensko romanje k Mariji v Luján Obletnica doma v Carapachay-u KOLEDAR 21. maja Validom - mladinska veselica v Slomškovem domu 22. maja Obletnica Slovenskega doma v San Martinu 28. maja ob 20:00 - Koncert Mendoškega okteta v Našem domu - II. Meditirani Koncert - Šmarnice za Marijo v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 5. junija ob 10:00 Spominska proslava v Slovenski hiši 12. junija Procesija sv. Rešnjega telesa 25. junija Proslava ob Dnevu državnosti in poslovilni vecer Rast 51 v Slovenski hiši ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” PREGOVORI IN CITATI MED Na pobudo Republike Slovenije se vsako leto 20. maja proslavlja Svetovni dan cebel. Kako je prišlo do pobude? Nekega sep­tembrskega jutra 2014 se je predsednik Cebelarske zveze Slovenije peljal na delo in poslušal radijski program, v katerem so govorili o svetovnih dnevih in njihovem po-menu. Dobil je idejo, da bi tudi cebele lahko imele svoj svetovni dan. Od cebel je namrec odvisna tretjina vse hrane na svetu, zato je treba na to stalno opozarjati in jih zašci­titi, saj so cebele že zelo ogrožene, z njimipa tudi clovek in narava. Še istega dne je zamisel povedal izvršnemu odboru zveze in predlagal, da se 20. maj proglasi za Svetovni dan cebel. Tega dne se je namrec rodil Anton Janša (1734-1773), pionir moderne apikul­ture in eden najvecjih poznavalcev cebel v tistem casu. Zato ga je cesarica Marija Tere­zija imenovala za stalnega ucitelja cebelar­stva v cebelarski šoli na Dunaju. Pobudo sta podprla takratni minister za kmetijstvo, gozdove in prehrano Republike Slovenije in Vlada Republike Slovenije. 20. decembra 2017 je Generalna skupšcina Združenih narodov sprejela resolucijo, ki jo je podprlo 115 držav, tudi Argentina, in tako je 20. maj postal Svetovni dan cebel. Cloveštvo med nabira že zelo dolgo. Najstarejša upodobitev cloveka, ki nabira med, se nahaja v jami v bližini Valencije vŠpaniji, je stara vec kot 8000 let in prikazuje dva nabiralca medu, ki iz gnezda divjih cebel odstranjujeta med in satje. Pri delu upora­bljata lestve, vrvi in košare. Najstarejše os­tanke medu so arheologi našli v Gruziji v gli­nenih posodah v grobovih, starih med 4700 in 5500 let. V starem Egiptu so med uporab­ljali kot sladilo za pecivo in za balzamiranje trupel. V Indiji je uporaba medu v duhovne in zdravilne namene opisana v spisih, ki so starejši od 4000 let. Slovenija ima avtohtono cebelo – Kranjska sivka, ki je druga najbolj razširjena na svetu. Ima pa tudi nešteto pregovorov o medu: • Na med se lovijo mušice, na sladke bese­de – norice. • Ne mogle imeti medu bi cebele, ce žela strupenega ne bi imele. • Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo. • Besede so kot cebele: imajo med in želo. • Prava ljubezen je slajša kot cebelji med. • Ce hoceš tociti med, ne mlati po panjih. • Brez potu, ni medu. • Zakonska zveza je kakor z medom nama­zan križ: med se poliže brž, a križ ostane. • Ko zaženeš pušcico resnice jo namoci v med. • Med dela cast cebelam, ljubezen pa cloveški duši. • Medena usta vrata odpirajo. Izbral: Jože Jan | Glasilo Slovencev v Argentini Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ustanovitelj Miloš Stare Uredniški odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar www.svobodnaslovenija.com.ar