IGEA, d.o.o. Nazarje, Savinjska testa 2, 3331 Nazarje, Tel.: 063/ 831 962, 831 938, Fax-modem : 063/ 832 674 izdelujemo: ■ vizitke - dopisni papir - kuverte - bloke - barvne prospekte - razglednite - plakate - tehnična navodila ■ brošure - revije izobražujemo na področju: - rednih šolskih programov - tečajev, seminarjev (varstvo pri tečaj za voznike viličarjev...) - izobraževanje po naročilu delu, iosntuwjÄ 1 knjižnica I reue c II 212 • I N®^löVn»f® Vile Terme Zreče ni ■S) Otvoritev stalne razstave o Potočki zijalki v Logarski dolini Župani in predsedniki občinskih svetov o prepotrebni sanaciji cest ZLSD meni, da v vladi ni razumevanja za drobno gospodarstvo I iz Gornjega Grada: 1 "Nikoli nisem osamljena..." IB Naš gost: risar in karikaturist Miki Muster Evropsko prvenstvo J Ji v tarčnem lokostrelstvu: /._A*y Bernarda Zemljak srebrna! Urednikova besed a Najprej opravičilo. Pravzaprav pojasnilo. Ker se je za tokratno številko nabralo res veliko število prispevkov, sem se odločil, da napovedano reportažo o izletu zvestih naročnikov Savinjskih novic prihranim za naslednjo številko. Nič katastrofalnega najbrž ni, če počaka še štirinajst dni. Izlet pa je bil in imeli smo se res lepo. Tudi po zaslugi našega vodiča Sandija Videčnika, ki nam je povedal veliko zanimivih podatkov o številnih objektih, ki smo si jih ogledali. Kdor ni bil z nami, si lahko samo želi, da bi bil prihodnjič. To pa bo kmalu, saj bomo že jeseni organizirali nov izlet. Z otvoritvijo razstave se bo pojutrišnjem na Rečici ob Savinji začela turistično-narodopisna prireditev Od lipe do prangerja. Leta vsako leto pomeni začetek tovrstnih prireditev v dolini, ki se končajo avgusta z Ovčarskim praznikom v Šmihelu in nato še s cvetlično razstavo v Savinjskem gaju. Medtem ko je gaj pred tednom dni gostil slovenske upokojence (tudi o tem več prihodnjič), so se Rečičani že mrzlično pripravljali na otvoritev domače prireditve, ki bo programsko izjemno bogata. Vanjo se letos prvič vključujejo tudi rejci konj, ki bodo nastopili v terminu siceršnje "vaške olimpiade". Organizatorji prireditve so se letos še posebej potrudili, saj je celoten izkupiček namenjen gradnji rečiške osnovne šole. Na Rečici in v Mozirju so minulo nedeljo volili nove predstavnike v sveta krajevnih skupnosti, vendar udeležba na volitvah ni bila ravno hvale vredna. Nekoliko bolje je bilo na proslavah ob slovenskem dnevu državnosti, ki sta ju organizirali občini Mozirje in Nazarje. V preostalih treh občinah uradnih proslav ni bilo. Zakaj, ni znano. Menda ja ne zato, ker bi bil praznik premalo pomemben. Praznovali pa so seveda tudi osnovnošolci, ki so zaključili šolsko leto 1995/96. Še posebej za tiste učence, ki so obiskovali osmi razred, je bilo to šolsko leto zelo pomembno. Zaključili so ga slovesno, z valeto, pri čemer gre pohvaliti ljubensko šolo, ki je dvignila to prireditev na višji nivo, kot smo ga bili vajeni doslej. Ze težko čakate letošnji dopust? Jaz ga kar ne morem dočakati. Pa bo že minil še julij in potem gremo na lepše. V naslednji številki pričenjamo s poletno, nekoliko bolj sproščeno shemo časopisa, ki bo veljala do začetka septembra. Nekoliko več razvedrila, humorja, lahkotnih tem. Saj se moramo malce sprostiti pred vročo jesenjo, kajne? Takrat nas čakajo državnozborske volitve pa še kaj. Tudi v občinah se bo gotovo veliko dogajalo, kakor se še sedaj. Včeraj so zasedali občinski sveti v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah. O čem so svetniki razpravljali, preberite v naslednji številki. Kar pa se tiče veselih novic, moramo brez dvoma izpostaviti športni dogodek leta - srebrno medaljo na evropskem prvenstvu v lokostrelstvu, ki jo je osvojila članica LK Mozirje Bernarda Zemljak. Česa podobnega ne pomnimo, pa tudi v državnem merilu je to prva medalja v članski konkurenci. Iskrene čestitke je odlični lokostrelki izreklo že mnogo ljudi, med njimi tudi mozirski župan Jakob Presečnik. Da bi ji bila športna sreča tudi v prihodnje tako naklonjena, ji želimo tudi v uredništvu Savinjskih novici eJ. IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazarje, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Trženje: Helena Kotnik. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Slapnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: /Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti *v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GLIN Holding Nazarje Ponudba za odkup poslovnega deleža Organ upravljanja družbe GLIN Holding je pred nedavnim objavil ponudbo vsem upravičencem za odkup poslovnega deleža družbe z uporabo načina interne razdelitve in notranjega odkupa. Ponudba se nanaša na odkup dela poslovnega deleža Sklada Republike Slovenije za razvoj, ta pa zajema 33,33 odstotka navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 18,7 odstotka osnovnega kapitala družbe z uporabo načina interne razdelitve, in 66,67 odstotka navadnega poslovnega deleža Sklada, ki je enak 37,4 odstotka osnovnega kapitala družbe z uporabo načina notranjega odkupa. Upravičenci za odkup so zaposleni, nekdaj zaposleni in upokojeni delavci družb GLIN Holding, GLIN Pohištvo, GLIN Žagar stvo, GLIN Gostinstvo, GLIN RIP, GLIN GRIF, GLIN IPP in GLIN Stavbeno po- hištvo. Organ upravljanja je pozval vse upravičence, da mu v 30 dneh po objavi ponudbe pisno sporočijo svojo pripravljenost za sodelovali je pri interni razdelitvi in notranjem odkupu. Upravičenci lahko pri interni razdelitvi sodelujejo z lastniškimi certifikati in potrdili za manj izplačane neto osnovne plače, pri notranjem odkupu pa poleg omenjenih dokumentov tudi z gotovino. Upravičenci lahko dobijo dodatne informacije v zvezi s sodelovanjem pri privatizaciji poslovnega deleža na sedežu družbe v Nazarjah. Franci Kotnik POSLOVNE INFORMACIJE 1. Gospodarska zbornica Slovenije, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti in Ministrstvo za znanost in tehnologijo objavljajo razpis za vključitev v projekt "UVAJANJE SISTEMA KAKOVOSTI PO ISO 9000 V MALA PODJETJA". Izvajalec projekta bo ponovno Center za tehnološko uspos- Iabljanje pri GZS, ki tako usposabljanje že izvaja v 60-ih podjetjih po vsej Sloveniji. Vse podrobnejše informacije so na razpolago na območni gospodarski zbornici Velenje. 2. V jeseni se ponovno prične VEČERNA ŠOLA PODJETNIŠTVA v Velenju. 3. Opozarjamo vas na razpis posojil za naložbe gospodarskih družb z zmanjšanjem obremenitve okolja, ki ga razpisuje EKOLOŠKO RAZVOJNI SKLAD (UL. RS št. 30/96). Posojila so namenjena za čistilne naprave za tehnološke odpadne pline in odpadne vode, za sisteme za ravnanje s posebnimi odpadki in kritje inkrementalnih stroškov za prenehanje uporabe ozonu škodljivih snovi. 4. Prav tako vas opozarjamo na posojila SLOVENSKE INVESTICIJSKE BANKE za nove projekte zdomcev, povratnike iz Nemčije. S 5. Zavod za lastništvo zaposlenih DEZAP razpisuje seminar S NOTRANJI DELNIŠKI TRG. Podrobnejše informacije so na j voljo na telefonski številki 061 1310 156, telefaks 061 322 157 ali na območni gospodarski zbornici Velenje. VSE INFORMACIJE, POJASNILA IN PRIJAVNE OBRAZCE DOBITE NA SAVINJSKO-ŠALEŠKI OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, VELENJE. TELEFON 063 856 920, TELEFAKS 063 855 645. Banka Celje izbrana za izplačila vlog KB Triglav Svet Banke Slovenije je 20. junija izbral Banko Celje d.d. za prevzem izplačil za področje poslovanja s prebivalstvom od Komercialne banke Triglav d.d., Ljubljana. Na osnovi sklepa Banke Slovenije je Banka Celje v ponedeljek, 24. junija, pričela z izplačevanjem vlog komitentom Komercialne banke Triglav iz hranilnih vlog, tekočih računov, deviznih računov, deviznih hranilnih vlog in zapadlih depozitov za komitente Komercialne banke Triglav. Banka Celje je pooblaščena, da organizira izplačevanje v enotah oz. na lokacijah, ki jih je Banka Celje predlagala Banki Slovenije. V enotah Banke Celje so izplačila možna v Ekspozituri Prešernova, Prešernova 18, Celje, v Ekspozituri Slovenske Konjice, Logarska dolina Oplotniška 1a, Slovenske Konjice, v Ekspozituri Laško, Valvazorjev trg 5, Laško ter v Ekspozituri Žalec, Savinjska c. 20, Žalec. V ostalih krajih Slovenije bo Banka Celje organizirala izplačila v Ljubljani, v prostorih banke Noricum, Trdinova 4, v Mariboru, v prostorih Nove KBM, v Ekspozituri Pobrežje, Cesta XIV. divizije 34, v Portorožu v prostorih Splošne banke Koper, v Agenciji Lucija, Obala - Ukmarjeva 2 in v Dravogradu v prostorih LB Koroške banke, v Ekspozituri Dravograd, Trg 4. julija 44. KF Otvoritev stalne razstave o Potočki zijalki "Spoštovani prijatelji tega prelepega koščka slovenske domovine, z današnjim dogodkom, ki ga zaznamuje ta slovesnost, popravljamo dolg, ki ga ima Slovenija do celovitega proučevanja in zapisovanja na tleh, ki jih že dobro tisočletje poseljujemo Slovenci." S temi besedami je pred dvema tednoma pred gostiščem Firšt v Logarski dolini pričel svoj govor predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. Šlo je za otvoritev stalne razstave o Potočki zijalki kot zaključek prve faze projekta oživljanja njenega raziskovanja in zanimanja zanjo. Avtor razstave je Ivan Turk, soavtorji pa prof. dr. Vida Pohar, dr. Katica Drobne, dr. Pero Mioč, prof. Jakov Radovčič in prof. dr. Marija Štefančič. Razstava je zelo zanimiva, saj prikazuje odkrivanje Potočke zijalke in njenih najdb, prvo Brodarjevo izkopavanje v zijalki, najdbe rastlinskih in živalskih ostankov, koščenih izdelkov in kamenih orodij, poselitev Slovenije v ledeni dobi, ledenodobno živalstvo Slovenije in geološko karto širšega območja Logarske doline. Na otvoritveni slovesnosti je v odsotnosti Iučkega župana Mirka Zamernika najprej spregovorila županja občine Ljubno Anka Rakun. Prisrčno se je zahvalila investitorju projekta Znanstvenoraziskovalnemu centru SAZU iz Ljubljane, arheološkemu in pa-leontološkemu inštitutu, avtorjem razstave in vsem sponzorjem. Rakunova je menila, da enotnost in pripravljenost za sodelovanje v tem primeru da- jeta misliti, da bi lahko Slovenci ob vseh možnostih, ki se jim ponujajo, s trdno voljo in združenimi močmi uresničevali še večje projekte. Direktor ZRC SAZU dr. Oto Luthar se je v imenu vseh strokovnih sodelavcev zahvalil domačinom za gostoljubje in sodelovanje. Slavnostni govor pa je imel predsednik republike Milan Kučan, ki je bil hkrati tudi častni pokrovitelj. Kučan je predvsem opozoril na odgovornost pri varovanju slovenske naravne in kulturne dediščine, s katero moramo raynati kot dobri upravitelji bogastva naših zanamcev. V kulturnem programu so sodelovali mladinski pevski zbor Osnovne šole Blaža Arniča Luče pod vodstvom Mitje Venišnika, osnovnošolci z dramatizacijo himne raziskovalcev Potočke zijalke v letih 1928-35, Solčavski oktet pod vodstvom Mirka Prelesnika in skupina Kurja koža, ki se je predstavila z igranjem na trstenke, violino, ustno harmoniko, žvegle, drumlico in lončeni bas. Iz govora predsednika republike, Milana Kučana: Skoraj natanko 70 let po znamenitem odkritju dr. Srečka Brodarja, ki je vznemirilo takratni znanstveni svet, odpiramo tu, pod Olševo, stalno razstavo o arheoloških najdbah v Potočki zijalki. a a a Slovenija v svetovnem merilu velja glede na število najdb iz časa paleolitika, strnjenih na majhnem ozemlju, za izjemno bogato območje. Pogosto se ob tem razveseljivem in raziskovalsko vznemirljivem dejstvu oglasi slovenski nacionalni ponos, da je bila Slovenija že v pradavnini za človeka najbolj primerno oz. prijazno bivališče. V paleolitiku ni bilo sedanjih državnih meja. Ko je v pradavnini vzniknila civilizacija, ni bilo ne narodov, ne nacionalne zavesti in tudi ne nacionalnega egoizma in nestrpnosti. To so vse sodobni nasledki civilizacije. a n a Arheološka in paleontološka najdišča v Sloveniji niso dokaz priljudnosti slovenske zemlje, pač pa so biseri v nahrbtniku slovenske odgovornosti za varovanje naravne in kulturne dediščine. Ce jih bomo seveda njihovemu lesku ustrezno znali predstaviti in ohraniti prihodnjim rodovom, zavedajoč se resnice, da na tej zemlji v času svojega življenja samo gostujemo, da smo jo z vsem naravnim in kulturnim bogastvom nasledili od prednam-cev in da moramo z njo ravnati kot dobri upravitelji dediščine naših zanamcev. a a a Raziskovanje ne more potekati brez domišljije drznih misli, vendar tudi ne brez preudarnosti in potrpljenja. Natanko tako je ravnal ob odkritju in kasneje pri raziskovanju akademik dr. Brodar. Prvi slovenski arheologi, paleontologi so na primer v Potočki zijalki navdušeno kopali za najdbami, za dolgotrajno in natančno proučevanje izkopanega materiala, ki je prav tako pomembno gradivo za raziskovanje, pa jim je žal zmanjkalo časa. Danes je pristop k raziskovanju nahajališč iz pradavnine drugačen, večinoma so zavarovana pred nepooblaščenimi radovedneži, predmet proučevanja pa je tako rekoč sleherni kamenček. Za Potočko zijalko bo to šele treba storiti. Sele ko bo jama zavarovana in ohranjena zgolj znanstvenemu proučevanju ter ogledu ljubiteljev, bo izpolnjen naš dolg do konca. Arheološka in paleontološka nahajališča v Sloveniji od Potočke zi-jalke do Divjih bab predstavljajo zlatokop za znanstveno proučevanje začetkov civilizacije. Tukaj zbrani podatki, najdbe in dognanja so ogromno večplastno znanje, ki ne more služiti le potrebam znotraj naše države. Enako kot je lahko temelj slovenske samozavesti, more biti tudi temelj zavesti vsega človeštva. Potočka zijalka je ena izmed zgodovinskih zakladnic, ki jih imamo Slovenci na skrbi, pripadajo pa vsemu človeštvu. Slovenija mora izraziti svojo državno samozavest tako, da se poveže v mednarodno raziskovalno skupnost. Pri raziskovanju izvorov civilizacije najdb ne gre ljubosumno varovati v depojih muzejev, v čemer je mogoče prepoznati ostanke še vedno prisotnega in utemeljenega strahu pred imperialističnimi zbiralci materialnih spomenikov pretekle dobe, za čase, ko bomo zmogli dognati njihov izvor, njihovo umeščenost v zgodovinsko dogajanje, njihov pomen za današnji dan in prihodnost, ker nam je zdaj še nemogoče vse izpeljati. V pomanjkanju lastnih tehnologij, metodologij in specializiranih raziskovalcev je toliko nujneje in razumneje sodelovati z le-temi od drugod, da bi lahko čimprej prišli do kvalitetnih novih spoznanj, koristnih za vse človeštvo. Če je za kaj takega potrebno imeti v domačih razmerah pogum, se bo to v očeh mednarodne javnosti in kasneje brez dvoma tudi doma pokazalo za zrelost in za odgovorno dejanje. Prepričan sem in želim, da vsi, ki bodo obiskali to zbirko, ki ji gostoljubnost nudi družina Firšt, našli tu košček svojega zadovoljstva. Zbirka je prišla v prave roke; Potočka zijalka je bila last družine Firštovih in zdaj se sem vrača. g Slovenski predsednik si je razstavo ogledal v spremstvu strokovnjakov in domačinov'ffoto: Ciril Sem) Ubrani glasovi mladih lučkih pevcev in pevk (foto: Ciril Sem) KS Solčava Glede MHE in Logarske je vse jasno V 12. številki smo na strani 8 poročali o trenutnih razmerah v krajevni skupnosti Solčava, ki so neposredno povezane s financiranjem njenega delovanja. O tem so pred nedavnim razpravljali tudi lučki občinski svetniki. Med drugim naj bi predstavnikom Solčave očitali, da prihodki na solčavskem področju niso prikazani, pri čemer so imeli v mislih malo hidroelektrarno pri Rogovilcu in podjetje Logarska dolina. Vodstvo KS Solčava zanika, da bi šlo na seji lučkega občinskega sveta za takšne očitke in hkrati pojasnjuje, da so prihodki MHE sestavni del finančnega plana krajevne skupnosti, katerega en izvod je bil posredovan tudi občini Luče. Prihodki podjetja Logarska dolina nimajo s finančnim načrtom in delom krajevne skupnosti nobene zveze. Njihovo porabo bo razložilo podjetje samo. Pri vsem tem pa vendarle manjkata odgovora na dve vprašanji: zakaj vodstvo krajevne skupnosti Solčava ni na enak način reagiralo na skoraj enak zapis v 21. številki Našega časa 6. junija in zakaj ni reagiral nihče izmed članov občinskega sveta občine Luče, če je dejansko šlo v omenjenem prispevku za navajanje neresničnih dejstev. Ali pa obstajata dve resnici? Občinski svet Gornji Grad Ustanovili odbor za zaščito Menine planine Svetniki Občine Gornji Grad so se sestali na drugi izredni seji predvsem zaradi pritiska Planinskega društva in nezadovoljnih občanov. Očitno nestrinjanje z občinsko politiko v borbi proti radarjem so jasno in odločno izrazili na razširjeni seji kriznega štaba za Menino pri Planinskem društvu Gornji Grad. Ob dnevu slovenske državnosti Ob peti obletnici slovenske državnosti so se širom po Sloveniji zgodile številne prireditve in slovesnosti. Najpomembnejše so bile seveda v glavnem mestu države, v Ljubljani, nekaj pa smo jih zabeležili tudi v Zgornji Savinjski dolini. Uradni občinski proslavi sta bili v Mozirju in Nazarjah. Osrednja prireditev, s katero je občina Mozirje obeležila peti dan državnosti, je bila v soboto, 22. junija v dvorani Kulturnega doma v Mozirju. Godba na pihala Zgornje Savinjske doline je uro pred pričetkom prireditve izvedla promenadni koncert. Člani ansambla so dokazali svoje visoko znanje in kvaliteto, ki so ju potrdili že na mnogih tekmovanjih. Samo prireditev pa so začeli pevci mozirskega mešanega pevskega zbora, ki so zapeli državno himno. Slavnostni govornik, župan Jakob Presečnik, je poudaril interes in odločenost slovenskega naroda, da se oddolži prednikom, ki so se borili za iste cilje. To nam je uspelo, ko smo pridobili svojo neodvisnost in trdno odločenost nadaljevati po svoji poti. Slovenski narod se ne sme sramovati svoje preteklosti ampak mora dvigniti svoje zastave na vidna mesta, kjer bodo zaplapolale v novem duhu. Župan je izrazil tudi trdno odločenost, da slovenske neodvisnosti ne sme okrniti nobena organizacija, ne gospodarska in ne politična, v katero vstopamo. Naše notranje težave ne povzroča neodvisnost ali osamosvojitev, temveč drugi akterji kot so neizkušenost, ta pa je prehodnega značaja. Drugi del prireditve v Mozirju so popestrili člani folklorne Občina Mozirje Obleka je sestavljena iz jakne in hlač. Ima fiksno podlogo, ki uporabnika dobro ščiti pri nižjih temperaturah. V površinski sloj obleke so všiti svetleči trakovi, ki zagotavljajo opaznost tudi v razmerah slabše vidljivosti. Društva so si obleke razdelila takole: GD Mozirje 20, GD skupine Oljka iz Šmartnega ob Paki, ki v svojih plesih in pesmih obujajo stare šege in običaje. V Nazarjah je bila svečana akademija na predvečer praznika v Delavskem domu. Župan občine Nazarje Ivan Purnat je obudil spomin na dogodke pred petimi leti, ko se je morala Slovenija za svojo samostojnost boriti tudi v vojni. Šele po petih letih pa nam je postalo jasno, kakšen podvig se nam je posrečil in da smo za osamosvojitev izkoristili edini mogoč trenutek v zgodovini naroda. Leta 1991 so se v svetu in v Evropi dogajale velike stvari in sredi njih se je odvila tudi zanje majhna za nas pa kot vesolje velika zgodba. Danes lahko vsekakor trdimo, da se je izplačalo, je menil Purnat, in dodal, da je bil s temi dejanji omogočen civiliziran razvoj slovenske družbe. V minulih letih sta prevladali zmernost in previdnost, kar cenijo tudi izven meja naše države. Nazarski župan je vsem občanom iskreno čestital ob največjem slovenskem prazniku. V kulturnem programu so nastopili učenci in pedagogi Glasbene šole Nazarje ter Kranjski vokalni kvintet. Beno Kanjir in Franci Kotnik Rečica 10, GD Pobrežje 10 in GD Grušovlje 4. Slovesno jim jih je predal v uporabo župan občine Mozirje Jakob Presečnik. Občina Mozirje je namreč plačala polovico stroškov nakupa novih oblek. Franci Kotnik Precej očitkov sta morala "knjižiti" na svoj konto župan Toni Rifelj in predsednik sveta Jakob Filač. Zamera je predvsem ta, da se občinska uprava, kljub drugačnim dogovorom in jasni opredelitvi proti gradnji na Menini, še vedno pogovarja s predstavniki države o tem, tako perečem vprašanju. Stvari so šle tako daleč, da je predsednik sveta celo ponudil svoj odstop, isto možnost pa je nakazal tudi župan. Do tega seveda ni prišlo, dogodki pa so pokazali, da se pri teh vprašanjih kljub navidezni enotnosti mnenja in stališča večine ljudi in občinske uprave temeljito razlikujejo. Kamen spotike je tudi odločitev ministra za okolje in prostor Pavla Gantarja, kateri je gornjegrajskega župana imenoval v delovno skupino za pripravo lokacijskega dovoljenja za gradnjo civilnega radarja na Vivodniku. Odločitev o tem, za ljudi tako Županja Anka Rakun je letos prvič sprejela v občini najobetavnejše osmošolce. Čestitala jim je za dosežen uspeh. Z lastnim delom in pomočjo staršev ter učiteljev so dosegli lepe rezultate in sedaj so bolj svobodni od ostalih, je povedala v pozdravu.Vsa vrata so jim odprta in brez omejitev lahko začrtajo svojo poklicno pot. Zastavila jim je par vprašanj o bodočem šolanju in ciljih. Odličnjak: Andreja Orešnik, Jana Kosmač, Tjaša Sovinšek, Erika Jamnik in Franci Lipovd so iz rok županje prejeli knjige Matevža Lenarčiča in Marte Orešnik Krajinski park Logarska dolina, Solčavsko, z lepimi posvetili. Razredničarki obeh razredov spornem imenovanju, je župan prepustil svetnikom, ti pa začasnemu odboru za zaščito Menine pred radarji. Razhajanja in netaktni nastopi so očigledno nakazali vso globino problema, zato se je občinski svet odločil za ustanovitev oziroma imenovanje posebnega odbora, ki ima nalogo, da spremlja in vodi vse aktivnosti proti postavitvi radarjev na Menini planini. O svojem delu mora odbor pravočasno infofmorati svetnike in župana ter pripravljati predloge za odločitve v zvezi s tem, o katerih pa dokončno sklepa občinski svet. Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili v omenjeni odbor izvoljeni svetnika Zdenko Purnat in Marko Ročnik, Franc Pustoslemšek, Franc Bezovšek, Franc Pahovnik, Ivan Presečnik ter Matjaž Drčar. Edi Mavrič Marica Žveglič in Marjana Šiljar sta gotovo veliko pripomogli k splošnemu dobremu uspehu obeh zaključnih razredov. Po mnenju ravnatelja šole Rajka Pintarja so letošnji osmošolci lepo vzgojena generacija učencev z zelo lepimi uspehi celotnega razreda. Najboljši osmošolci bodo odšli na naslednje srednje šole: ekonomsko, turistično, kmetijsko in gimnazijo. Kot županjo zanima tudi nas, ali bodo ostali cvet naše doline in s svojim poklicnim delom soustvarjali prihodnost našega razvoja. Kakorkoli že, naj jim gre v šoli še naprej tako dobro in naj jim bodo njihove poklicne poti v veselje in zadovoljstvo. Slavica Slapnik Obleke Bristol za gasilce Gasilska društva v občini Mozirje so od nedavnega bogatejša za skupno 44 oblek proizvajalca Bristol iz Velike Britanije. Obleke so izdelane iz materiala nomex, ki je težje gorljiv in navznoter ne prepušča vlage, uporabljajo pa jih številne profesionalne in prostovoljne gasilske enote širom po Evropi. Županja sprejela odličnjake Ob zaključku letošnjega šolskega leta se je na povabilo Ijuben-ske županje na občini zbralo pet osnovnošolcev s svojima razredničarkama in ravnateljem osnovne šole. Odbor za zaščito Menine pred radarji Borba proti gradnji in občinski miselnosti Očitno je, da so od sveta Občine Gornji Grad izvoljeni predstavniki društev vzeli svoje "poslanstvo" nadvse resno in zavzeto. V precej zamegljeni situaciji je resnost pristopa edina garancija, ki daje upanje, da se je nameri “žrtvovanja" Menine še mogoče izogniti. Pregled pisnega gradiva, odbor ga je prevzel od župana, ta je gledano na resnost problema precej skromen, je bila prva naloga odbora, katerega vodi Matjaž Drčar. Da je ironija še večja, večina dopisov na različne naslove sploh ni bila deležna odgovorov. Na splošno je prevladal vtis, da se s strani občinskih organov ni ukrepalo ustrezno oziroma zelo medlo. Člani odbora so bili soglasni, da bo potrebno v bodoče vleči precej bolj odločne poteze. Kronološki pregled dogodkov je skozi razpravo odstrl dejstvo, da v osnovi Občinarji niso nasprotovali radarski gradnji, šlo naj bi predvsem za vprašanje, kaj in koliko iz tega iztržiti. Kako sicer razumeti dejstvo, da sklep občinskega sveta, s katerim se je opredelil proti nameravani gradnji radarjev, ni bil poslan na ustrezna ministrstva. Iz gradiva je namreč razvidno, da sta omenjeni sklep dobila v roke samo občina Mozirje - oddelek za prostor in odbor za aktivnosti v zvezi z nameravano izgradnjo radarskih položajev. Po temu sodeč, državni organi sploh niso seznanjeni s sklepi sveta. Po programu dela, potrditi ga bo moral še občinski svet, bo odbor vodil aktivno politiko povezovanja s sosednjimi občinskimi sveti in ogroženimi krajevnimi skupnostmi, od ministrstev bodo zahtevali jasne in nedvoumne odgovore, vse dokler država ne bo odstopila od načrtovanega posega na Menini. Pridobiti želijo tudi mnenja političnih strank Zgornje Savinjske doline, v skrajnem primeru, v kolikor se bodo aktivnosti države nadaljevale, bodo organizirali tudi fizične blokade. Člani odbora pričakujejo, da jim bo svet občine dal polna pooblastila, vključno z uporabo štampiljke, kar bi zagotovilo nemoteno in učinkovito delo. Občutek in bojazen, da bo njihovo delo deležno "miniranja" s strani občinskih uslužbencev, sta bila prisotna skozi vso razpravo. Drugače povedano, med člani odbora obstaja bojazen, da bodo na prvo oviro naleteli že na naslednji seji sveta. Glede na dogodke obstaja občutek, da občinski upravi Občine Gornji Grad še zdaleč ni vseeno, kaj bo odbor za zaščito Menine pred radarji sporočal državi in občanom. Edi Mavrič Volitve v KS Mozirje in KS Rečica Niti polovična udeležba Minulo nedeljo so v krajevnih skupnostih Mozirje in Rečica ob Savinji potekale volitve članov svetov KS. Volivci se volitev niso najbolj množično udeležili, saj so v Mozirju zabeležili 46,09-odstotno, na Rečici pa 48,05-odstotno udeležbo. Izvoljeni so bili: KS MOZIRJE: Andrej Kranjc (predlagatelj skupina volivcev), Alojz Zavolovšek (SDSS), Jure Repenšek (SKD), Jože Acman (SLS), Roman Čretnik (SKD), Miha Kovač (SKD), Anton Gračner (SKD), Franc Polanšek (SLS), Avgust Strnišnik (SKD). KS REČICA OB SAVINJI: Peter Kolenc (SKD), Jelka Štorgelj (SDSS), Vincenc Jeraj (SDSS), Vinko Rakun (SLS), Jože Kramer (SDSS), Jože Grudnik (SKD), Jože Žlebnik (SLS), Janko Žunter (SLS), Vojko Krivec (SDSS). KF Modema pozabljivost Nič nov ni podatek, da je uspešen politik tisti, ki se zna uspešno leviti in preračunljivo sprenevedati. Ta pojav je bil rezerviran za visoke politike državnega kalibra. Ti seveda še naprej ostajajo, kar so, samo da je skrb vzbujajoče, da so ti isti postali svetli vzorniki tudi aparatčikom (če ta naziv sploh zaslužijo) v udobnih foteljih določenih občinskih stavb. Vsemu temu se je pridružila še pozabljivost na temelju laži, ki izvira v nepoznavanju osnov poslanstva, v imenu katerega posamezniki krojijo usodo svojih občinskih podanikov. Kakšen učen filozof bi rekel, da so se stvari nekoliko na glavo postavile. Na fakulteti vlada palica, po štalah pa vlada latinščina. Seveda pa stvari niti v osnovi niso tako preproste. Ropot helikopterjev postaja iz dneva v dan bolj izrazit. V pol leta več preletov, kot prej v dvajsetih letih sivega socialističnega sistema. Kljub obljubam države občanom, da se brez njihove volje na Menini ne bo dogajalo nič. Pa se vendar dogaja, vsak dan. Komu je mar? Nikomur. O pač, nekaterim posameznikom v PD Gornji Grad, ki so prenekatero znojno kapljo namesto v lastno korist prelili za narodov blagor na Menini planini. Le kako si ti nergači upajo zoperstavljati se od ljudi postavljeni občinski oblasti, ki je očitno pripravljena delati, predvsem pa misliti v imenu vseh in vsakogar. Tudi tistih, ki razmišljajo nekoliko po svoje. Če se je država odločila, kar se pač je, ji ne kaže kazati zob. Ali pač? Kdo bo iz te zgodbe, ki kaže na korenit razkorak, ki že diši po nezaupnici, kratek konec? Preveč naključij, ki to sploh niso, nakazuje paktiranje oblasti ob vznožju Menine, govori v prid domnevi, da je ta pripravljena prej, kot se za svoje ljudi po vseh močeh boriti, le-te izpostaviti neusmiljenim mehanizmom države. In če temu ni tako, je potemtakem strah in dvom gornjegrajskega občinskega odbora za zaščito Menine pred radarji prazen in plod domišlije komentatorja. Če je v tem količkaj resnice (potrebno jo je dopustiti, tako kot za sleherno besedo v tej zgodbi), čemu potem toliko gneva in zbiranje poguma (namerni presežnik), s katerim bo menda potrebno prepričati organ, kateri jih je postavil na to funkcijo. Pa saj vendar že otroci vedo, da strahu ni. So torej ti ljudje, ki se po lastnem prepričanju borijo ne samo proti radarjem, ampak predvsem in v prvi vrsti proti lastnim Občinarjem, neumni? Sveta preproščina, ki ni vredna pol počenega groša. Vse ima svoj namen, denar je potrebno samo pobrati. Menda leži za prvim vogalom. Potrebno ga je samo pobrati in se pri tem prijazno smejati. Kdo še razume te ljudi, ki so se odpovedali denarju. Ljudem ne moreš biti vladar, če nisi v prvi vrsti sposoben biti njihov hlapec. Tudi ta glas iz ljudstva je gornjegrajska oblast preslišala. Na obzorju so torej državne volitve. Karte se bodo ponovno premešale, nič več ne bo tako, kot je bilo. Slednje pričakujejo predvsem tisti, ki so trenutno v senci. Državna preglednost bo v mnogočem osvetlila tudi provincialne okvire. Celo radarska igra zna postati preglednejša, tudi za tiste, ki jih zakulisne igrice ne zanimajo. Pa bi jih morale, zaradi lastne vesti. Bodo zavezniki postali sovražniki v okviru lastnih taborov? Pod domnevo, da se Kacinu dnevi ministrovanja iztekajo. Alternativa zanj je slej kot prej samo ena. Eno je skoraj gotovo; povolilna vlada bo široko razgalila tudi politiko in namene občinske politike in političnih grupacij, katerim posamezniki pripadajo. Bolj kot vroče poletje se obeta vroča zima. Edi Mavrič IZ OBČIN, ŠOLSTVO Posvet županov in predsednikov občinskih svetov Kako do prepotrebne sanacije regionalnih cest Na povabilo predsednika občinskega sveta občine Mozirje dr. Antona Jezernika so se v ponedeljek, 17. junija, na sedežu občine Ljubno sestali župani in predsedniki svetov zgornjesavinjskih občin. Glavna tema posvetovalnega sestanka je bila problematika regionalnih cest v dolini. Dr. Jezernik je uvodoma izrazil prepričanje, da lahko glede posameznega vprašanja pet občin z enotnim in usklajenim pristopom naredi več kot ena sama, prav takšna potreba pa se kaže na področju cest, še posebej obeh re-gionalk, ki sta tudi najbolj obremenjeni. Po Jezernikovih ugotovitvah bi bilo potrebno preplastiti 33 od 44 kilometrov ceste Soteska - Logarska dolina, saj je cesta v takšnem stanju, še posebej odsek Ljubno - Solčava, da dobesedno odvrača turiste od obiska doline. Po njegovem mnenju bi bilo treba odločno nastopiti do pristojnih državnih institucij in zahtevati prepotrebno sanacijo. Lučki župan Mirko Zamernik je Jezernikov predlog podprl in navedel nekaj dejstev, ki kažejo na to, da sanacija cest tudi v prihodnje ne bo potekala nič hitreje kot letos (sedanji odsek ceste Ljubno - Luče bo "požrl" že nekaj sredstev iz proračuna za leto 1997, projekti za nadaljevanje rekonstrukcije še niso izdelani, odkupa zemljišč za mejni prehod Pavličevo sedlo še tudi ne bo). Zamernik je predlagal, da bi zbrali vso dokumentacijo glede (ne)sanacije region-alke za nazaj in jo posredovali na vse pomembne naslove. Župan občine Gornji Grad Toni Rifelj je povedal, da je bil most na regionalni cesti Radmirje - Črnivec v bližini podjetja Smreka uvrščen v letošnji republiški proračun, je pa omenjena cesta najslabša prav skozi Gornji Grad. Nekaj kritičnih odsekov je tudi na Črnivcu, problematičen pa je tudi most pri gostišču Trobej. Letos naj bi preplastili 300 metrov ceste skozi Gornji Grad, vsekakor pa kraj potrebuje cestno okrajšavo mimo trga. Rifelj je opozoril tudi na slabo stanje lokalne ceste Gornji Grad - Nazarje. Le-ta naj bi bila prihodnje leto prekategorizirana v regionalno, vendar to še ne pomeni, da bo sanirana. Občina Gornji Grad s sedanjim vzdrževanjem te ceste ni zadovoljna. Predsednik nazarskega občinskega sveta Pavel Bitenc je dejal, da se bo občina Nazarje aktivno vključila v predlagane aktivnosti, tajnik nazarske občine Jože Štiglic, ki je na posvetu nadomeščal župana Purnata, pa je menil, da se je potrebno dogovoriti predvsem glede načina pristopa do pristojnih, da bodo reagirali. Ljubenska županja Anka Rakun se je pridružila izrečenim predlogom, mozirski župan Jakob Presečnik pa je navedel nekaj podatkov glede letošnjih predvidenih in že opravljenih del na cestah v Rekonstrukcij*a ceste Ljubno - Luče napreduje počasi (foto: Ciril Sem) dolini. Dejal je, da v Ljubljani ob zahtevah za sanacijo razmer na naših cestah večkrat poudarjajo, da je v Sloveniji od nekaj preko 2000 kilometrov regionalnih cest 359 kilometrov le-teh še vedno v makadamski izvedbi. Po temeljiti razpravi, v kateri so udeleženci posveta govorili tudi o možnih Ostrejših pritiskih na pristojne organe (zapore cest ipd.), je bilo dogovorjeno, da delovna skupina v sestavi dr. Anton Jezernik, Mirko Zamernik in Toni Rifelj do 15. julija organizira obisk predstavnikov pristojnih ministrstev v dolini, na katerem bo predstavljeno stanje in zahteve s strani zgornjesavinjskih občin. Dogodek bo primerno medijsko predstavljen. V drugem delu posveta je dr. Anton Jezernik podal informacijo o visokem šolstvu v Celju, dogovorjeno pa je tudi bilo, da se predsedniki občinskih svetov poslej sestajajo redno in skušajo pospešiti realizacijo tistih skupnih zadev, pri katerih so občine enotne. Franci Kotnik Ponovno odkritje kisle vode Področje raziskovalnega in ustvarjalnega dela je dodatna obremenitev osnovnošolcev in dijakov, ki pa je, vse tako kaže, kljub temu zelo živa. Mladi raziskovalci so predstavili skupaj kar 30 zanimivih raziskovalnih nalog in ni dvoma, da je za nas najzanimivejša tista o "kisli vodi v Logarski". Avtorici naloge sta dijakinji CSŠ Velenje, Mojca Novak in Barbara Mavsar. Z opravljenim delom sta zastavljeni cilj celo presegli, kar pove, da sta bili več kot uspešni. Naloga je bila predstavljena v četrtek, 30. maja na gimnaziji CSŠ Velenje. Prvi je pozdravil prisotne direktor CSŠ, dipl. inž. Peter Robida, za njim pa je spregovoril še ravnatelj gimnazije. Drugi po vrsti sta bili dijakinji z nalogo o ponovnem odkritju izvira mineralne vode pod Matkom. Vir raziskovanja je bila knjiga Valenta Vidra iz Solčave, ki je v članku opisal nekoč že dostopen izvir kisle vode. Prav tako je že Friderick Rohe odkril zdravilnost vode. Kot prvo je bilo potrebno članek iz pisma na mikrofilmu v gotici prevesti. Potem se je začelo. Raziskovalki sta stopili v stik z okoliškimi kmeti. Iz pripovedovanja Franca Poličnika -Žibota sta našli kraj izvira. Dostop je bil zaraščen in do izvira je bilo težko priti. Naredili sta poizkus z bajalicama. Ravno nad veliko skalo sta se vrvici prekrižali. Sledilo je kopanje. Na pomoč so priskočili člani planinskega društva Velenje. Po 60 urah zemeljskega dela je bil izvir izkopan. Mesto, kjer izvira "kisla voda", neprenehoma zasipa drseča rdečkasta prst. Naredili so še lesen žlebiček za žejne obiskovalce in delo na terenu je Mojca in Barbara predstavljata svoja raziskovanja (foto: S. Slapnik) bilo zaenkrat končano. Sledila je kemijska analiza v grobem in dokaz, da je voda res mineralna. V raziskavo nista vključili bioloških analiz, kar bi bilo zanimivo za nadaljnje raziskovalno delo. Voda najbrž vsebuje zdravilne snovi, zato bi zanimanje krajanov zanjo lahko pomenilo turistično pridobitev. Mnenja dveh recenzentov so sicer vsebovala par drobnih pripomb, a splošna ocena je bila zelo dobra, da o izvirnosti teme ne govorimo. Bodo izrečena in skrita pričakovanja mladih raziskovalk ugledala uresničitev? Mogoče pa le. Združena lista socialnih demokratov V vladi nerazumevanje za drobno gospodarstvo Na javni tribuni v nazarskem Delavskem domu, organizirala jo je Območna organizacija ZLSD Mozirje, so svoje poglede na trenutno politično in gospodarsko situacijo v državi predstavili bivši ministri dr. Maks Tajnikar, dr. Rado Bohinc in Rina Klinar. Predvsem pa je bil namen tribune spregovoriti o politiki zaposlovanja, razvoju turizma in drobnega gospodarstva v Zgornji Savinjski dolini. Po prepričanju dr. Tajnikarja, bivšega ministra za gospodarske dejavnosti, je bilo in še je znotraj vlade precejšnje nerazumevanje za malo gospodarstvo. V okviru ministrstva za ekonomske odnose in razvoj je bil ustanovljen Sklad za regionalni razvoj, katerega se očitno nove občine še premalo poslužujejo, saj je okoli 3 milijarde tolarjev naloženih v banke brez pravega učinka. Po Tajnikarjevem mnenju naj bi predvsem ta denar kanalizirali v razvoj drobnega gospodarstva. Predvsem pa so v stranki mnenja, da je potrebno podpreti ukrepe, ki podpirajo varčevanje. Rina Klinar, bivša ministrica za delo, socialo in družino, je poudarila, da so predvsem občine dolžne ustvariti pogoje za gospodarski razvoj. Sploh se po njenem mnenju po občinah premalo stori, še posebej, ker je prav drobno gospodarstvo v letih 1993 - 95 ustvarilo največ novih delovnih mest. V Združeni listi so prepričani, da se je v teh letih prav na tem segmentu precej storilo, res pa je, da statistika ne spremlja podjetij do 30 zaposlenih, torej zadeve niso v zadostni meri evidentne in pregledne. Dr. Rado Bohinc, bivši minister za znanost in tehnologijo, je v nadaljevanju razprave predlagal, da se tudi v tem delu Slovenije ustanovi tehnološko razvojni sklad. Njegove besede so bile namenjene predvsem vsem tistim, ki svojih političnih ambicij ne želijo uresničevati znotraj katerekoli od političnih strank, želijo pa zaustaviti nastopajoči konzervativni liberalizem v državi. Vsaka povolilna vladna koalicija, ki ne bi vključevala ZLSD, bi bila "desna vlada", kar pa po Bohinčevem prepričanju večina Slovencev zavrača. Klerikalizem in populizem uspešno izkoriščata življenjske stiske ljudi in ravno zato mora slovenska levica ponuditi preizkušeno in v Evropi uveljavljeno socialdemokratsko formulo, je dejal Rado Bohinc. Gostje Območne organizacije ZLSD Mozirje so bili enotni, da je potrebno probleme reševati v družbenem dialogu, v okviru socialnega partnerstva med državo, sindikati in podjetji. Po njihovem je delavec danes "poceni roba", zato je potrebno stremeti za razvojnim ravnovesjem, ki bo omogočal vsem slojem dostojno življenje. Več kot 60 odstotkov ljudi živi slabše kot prej. To je po prepričanju bivših ministrov posle- zavzemajo za povolilno uravnoteženo dica desne vladavine, zaradi tega se vlado. Edi Mavrič Predstavljen delček utnpa Osnovne šole Mozirje V dnevih od tridesetega maja do osmega junija je bila v mozirski galeriji razstava, ki jo je s pomočjo Zavoda za kulturo Mozirje postavila Osnovna šola Mozirje. Z več sto razstavljenimi deli so želeli predstaviti delček tega, kar vsakodnevno ustvarjajo pri pouku in interesnih dejavnostih. Ob spremljavi klavirja, kitare in harmonike je otvoritev popestril mladinski pevski zbor Osnovne šole Mozirje, ki Okoli osemsto otrok, ki obiskujejo osnovno šolo v Mozirju in njene podružnice, na Rečici, v Nazarjah, Šmihelu ter Lepi Njivi, je predstavilo delček tega, kar vsakodnevno nastaja pri raznih šolskih predmetih in interesnih dejavnostih. Projekti, ki jih druži ljubezen do narave, so nastajali skozi vse šolsko leto. Mladi raziskovalci so proučevali ptice, zbirali dokaze o njihovi prisotnosti in jih tudi fotografirali. Izdelali so seminarske naloge o Zgornji Savinjski dolini, ukvarjali so se z elektriko in njenih vplivih na okolje, predstavili so tudi zdravo hrano in jedi. Na razstavo se je pripeljal tudi vlak iz dežele Slovničarije. Otroci iz nižjih razredov so s pomočjo pedagogov ustvarjali z različnimi likovnimi tehnikami. Tako so nastale trganke, lepljenke, izrezanke, akvareli... Lotili so se tudi obdelovanja gline in tekstila ter ustvarili ga vodi Lijana Blagovič. mnogo, izdelkov, ki na nek način prikazujejo njihovo videnje okolice in življenja. Odpor, ki ga imajo otroci do hitrosti, s katero poteka življenje njihovih staršev, je neizčrpen navdih pri ustvarjanju. Ravnatelj osnovne šole, Anton Venek, je v uvodnem govoru poudaril pomembnost razvijanja otrokovih ročnih spretnosti. Ob obilju vloženega truda, ki so ga otroci pod vodstvom svojih pedagogov, dan na dan vlagali v svoje delo, uspeh ne more izostati. Če bi hoteli pokazati vse izdelke, ki nastajajo med poukom in po njem, bi rabili veliko večji prostor. Gotovo pa to ni bil namen razstave. Osnovni namen je bil predstaviti delček delovanja otrok, saj se še vedno najdejo starši, ki ne vedo, kaj njihovi otroci počnejo v šoli. Benjamin Kanjir Osmošolci so se izkazali Na Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah smo se z učenci 8. razreda pri pregledu učnega načrta za zemljepis, dogovorili za ekskurzijo. Izvedli naj bi jo po obravnavani snovi o alpskem svetu. Pri pouku je bil velik poudarek na poznavanju domačega okolja. Ker je Strelovec odlična razgledna točka, smo se odločili zanj. Po temeljitih pripravah smo se koncem septembra odpravili na pot. Vreme nam je čudovito postreglo in brez nezgod in zapetljajev smo po planu premagali začrtano pot. S skupino učencev smo po ekskurziji zbrali zapiske in slikovni material ter vse zbrali v raziskovalni nalogi. Nastalo je obširno delo z zanimivimi podatki o Logarski dolini, Klemenci jami in Krofičkinem macesnu. Vse je nadvse navdušil Strelovec, Icmankov stan s staro smreko in kmetije ob spustu v Robanov kot. V nalogi je opisano planinstvo, rastje, podnebje in življenje ljudi na visokogorskih kmetijah. Drugo veliko delo pa so učenci opravili pri zgodovini. Vsak je napisal svoj rodovnik z naslovom Moje korenine. Dela je bilo zelo veliko, saj smo ugotovili, da zapiskov o svojih prednikih ni bilo še pri nobeni družini. Delo je potekalo v korelaciji z likovnim poukom, kjer so izdelali mapo za rodovnik in urami slovenskega jezika. Naloge so bile večkrat lektorirane. Z rezultati smo bili vsi zelo zadovoljni. Z zapisi o hišnih imenih, naselitvah in opisih ter dragocenih fotografijah naših prednikov smo preprečili pozabo, ki je tako značilna za našo osebno zgodovino. Zapisovanje v rodovnike naj ne bi bilo zaključeno. Nadaljevalo naj bi se doma, kjer naj bi to dragoceno delo dobilo častno mesto. Mira Erjavec 3. razred OŠ Nazarje Nenavadno darilo za učiteljico Konec vsakega šolskega leta pomeni, vsaj na nižji stopnji osnovne šole, tudi slovo učencev in učiteljev, ki so prej deset mesecev na nek način delili skupno usodo. Ob taki priložnosti učenci običajno podarijo učitelju darilo, s katerim se mu zahvalijo za njegov trud. Prav posebno darilo so ob zaključku šolskega leta 1995/96 pripravili učenci tretjega razreda nazarske podružnične osnovne šole. Ob pomoči in vodenju likovnega samorastnika Frenka Pustoslemška so narisali sliko, s katero so na edinstven način predstavili celotno šolsko leto in še posebej odnos med razredničarko Majdo Časi in njimi. Tri dolge tedne je v popoldanskih urah nastajala unikatna slika v Pus-toslemškovem stanovanju, kjer so se zbirali otroci in risali. Zadnji šolski dan, minuli petek, so sliko izročili učiteljici, ki ob takšni pozornosti učencev res ni mogla ostati ravnodušna. Solze, ki so privrele na dan, so bile solze sreče. Česa podobnega pač ne doživi vsak pedagog. Franci Kotnik Še zadnji skupni posnetek pred počitnicami (foto: F. Kotnik) Valeta v najnovejši preobleki Zaključek osnovnošolskega obdobja, korak čez mejnik otroštva v mladost, slovo od prvih sošolcev in prvih učiteljev, vse to se zaključi s slovesnostjo praznične valete. Kakšna naj bo, da bo ostala v najlepšem spominu? Mogoče pa so na OŠ Ljubno naredili velik korak in karseda slavnostno vsem prisotnim v zadovoljstvo in ponos naredili piko na I. V petek, kot po navadi, so se zbrali učenci, učitelji, starši in sorodniki v avli OŠ Ljubno. Po uvodni Ljubenski pesmi je spregovorila učiteljica Ana Kamplin, kije s spremno besedo povezovala cel večerni program. Sledila je pesem mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Lenke Kralj. Slavljenci so starše popeljali v telovadnico, bolje povedano plesno dvorano. V res lepo pripravljenem ambientu seje pričel ples osmošolcev. Prikupno so se zavrteli v ritmih mazurke, disco-foxa, ča-ča-čaja, angleškega valčka, jiva in slovenske ter kavbojske polke. Kot pri učenju plesa jih je tudi sedaj z vezno besedo vodil plesni učitelj. Ko so plesalci sedli za svojo dolgo mizo, jim je ravnatelj zaželel srečno pot v življenje. Čustven, globoko v srca segajoč govor razredničarke Marice Žveglič je popeljal prisotne, posebno še osmošolce, skozi spomine preteklosti v pričakovanje nove skrivnostne prihodnosti. Skupek prijateljskih besed in dejanj je zaokrožil prvi uradni del večera. V nadaljevanju je sledil zabavni ples ob zvokih ansambla Zmaji. Jedače in pijače ni zmanjkalo, prav tako tudi veselja in dobre volje ne. Bilo je tako prijetno, da so morali planirani konec precej premakniti. Rajko Pintar, ravnatelj osnovne šole, je z iztekom valete zelo zadovoljen. Valeta je vsekakor pomemben družabni dogodek na Ljubnem. Prisotnih je bilo kakih 160, 170 ljudi in organizacija takega večera je zahtevala kar veliko truda. Stroške so pokrili šola, sponzorji in seveda učenci s pridnim delom (pobiranjem članarine za planinsko društvo). Letos je bil prvič organiziran ples z ansamblom. Izvajalci glasbe so imeli pravo mero glasbenega okusa za učence in odrasle. Vsekakor lep zaključek šolanja, katerega koncept kaže posnemati. Slavica Slapnik Javni nastop učencev Glasbene šole Nazarje Ob zaključku šolskega leta so učenci Glasbene šole Nazarje pod vodstvom profesorjev priredili javni nastop.V prenapolnjeni dvorani Delavskega doma Nazarje so se 20. junija predstavili tudi učenci zadnjega - šestega letnika nižje glasbene šole.V uvodnem govoru jih je ravnateljica Olga Klemše povabila, da zasedejo prvo vrsto v dvorani in vsem nastopajočim zaželela uspešen nastop. Poslušalci so po toplih zvokih violine, baritona, klavirja in harmonike prisluhnili uigranemu sestavu tolkalcev. Za tem so se v razigrani dvorani ponovno izmenjavali prijetni zvoki klavirja, flavte, kitare, harmonike in tenorja. Pred zaključno skladbo Mladinskega pihalnega orkestra je ravnateljica glasbene šole podelila pohvale in nagrade zaslužnim učencem. Poslovila se je od šestošolcev in vsem učencem zaželela prijetne počitnice. Lepo je zaključiti določeno obdobje z nečem, kar razveseli in čustveno napolni tudi vse prisotne. Slavica Slapnik Vokalni koncert V petek, 31. maja so s petjem napolnili dvorano glasbene šole v Nazarjah trije dijaki šole petja. Večerni koncert treh obetavnih pevcev glasbene šole "Fran - Korun Koželjski" iz Velenja, je obiskalo kakih 40 poslušalcev. Ob spremstvu pianista Nikolaja Žličarja so odpeli program štirinajstih skladb velikih evropskih in naših mojstrov skladanjk. Mentorica obetavnih solistov je Dušanka Žličar, ki seje pred kratkim tudi sama kot solo pevka predstavila v Nazarjah. Kljub temu, da čas učenja solo petja ne presega treh let, so Tomaž Kovačič - bariton, Ksenja Urbanc - sopran in Gordana Hleb - sopran odlično izvedli prav vse točke. Uspešen koncert bo ostal v lepem spominu mladim izvajalcem in poslušalcem. ORGANIZACIJE Hotel Plesnik Logarska dolina Ustanovili Porsche klub 130 let Rdečega križa v Sloveniji Regijska proslava v Slovenija 27. maja je bila v Hotelu Plesnik v Logarski dolini tiskovna konferenca ob ustanovitvi Porsche kluba Slovenija, ki se tako pridružuje 350 tovrstnim klubom po vsem svetu. Te klube so začeli ustanavljati že leta 1952, danes pa imajo že preko 120 tisoč članov. V Porsche klubu Slovenija se bodo združevali predvsem vozniki avtomobilov te priznane znamke, ki jih je pri nas že preko 140. Klub bo imel tudi častne člane, katerim bodo podelili ta naziv zaradi zaslug in dosežkov, s katerimi bodo pripomogli k delovanju in razvoju kluba. Porsche klub Slovenija bo imel svoj sedež v hotelu Plesnik in bo deloval kot pravna oseba. V okviru njegovega programa se bodo odvijale dejavnosti, ki povezujejo interese članov, hkrati pa jim bo omogočeno navezovanje poznanstev s člani ostalih klubov po svetu. Program slovenskega Porsche kluba v prvem letu vsebuje otvoritveno slovesnost, le-ta bo 6. julija v Logarski dolini, v nadaljevanju pa različna športna, kulturna in zabavna srečanja, kot so "Porsche bali", klubski tenis in golf turnir, zimsko srečanje, ogled proizvodnje avtomobilov Porsche, udeležba na svetovni Porsche paradi in tekmovanjih, itd. Franci Kotnik Letošnji prvi gozdarski dan um aviiegn pomlajevanja (foto: Ciril Sem) V okviru strokovnega izobraževanja orga niziramo gozdarji Savinjskega gozdarskega društva med drugim dvakrat letno gozdarski dan. Ob tej priliki pripravimo in obdelamo določeno strokovno tematiko in izmenjamo izkušnje. Letošnji pivi gozdarski dan smo organizirali ob koncu meseca maja na Krašici. Tema posveta je bila "ekologija naravnega pomlajevanja". Gozdarski dan je strokovno vodil naš kolega dr. Jurij Diaci, ki je v decembru lanskega leta na švicarski visoki tehniški šoli (ETH) v Ziirichu uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo na temo naravnega pomlajevanja. Ob tej priliki nam je dr. Diaci predstavil pomembnejše izsledke svojih raziskav v okviru doktorske disertacije. Kot je že v navadi, nas je na terenu, v revirju, katerega gostje smo bili, pozdravil revirni gozdar. Tokrat je bil to Franc Matko, ki nam je v poljubni, a strokovno nazorni obliki predstavil svoj revir in problematiko, s katero se srečuje pri svojem delu. Dr. Jurij Diaci nam je nato še na terenu predstavil rezultate pomlajevanja v raziskovalnih ploskvah, ki jih je zasnoval na začetku raziskovanj v okviru svojega doktorata. Jože Svetličič in dipl. inž. Tomaž Gerl pa sta nam v gozdnem rezervatu St. Joški vrh predstavila skrivni svet malih glodalcev in Sov ter njihov pomen za gozd in gozdni ekosistem, Dan smo zaključili bogatejši za marsikatero izkušnjo v prijetnem razpoloženju na Golih vrtačah. Vsem, ki so omogočili gozdarski dan in na njem aktivno sodelovali, se v imenu izvršilnega odbora Savinjskega gozdarskega društva iskreno zahvaljujem. Toni Breznik Savinjskem gaju Začetki Rdečega križa Slovenije segajo v leto 1866, ko so v Ljubljani ustanovili Žensko društvo za pomoč. Vzniklo je iz ideje o ustanovitvi Rdečega križa, ki se je tedaj naglo širila po svetu. Žensko društvo za pomoč je bilo ustanovljeno že po treh letih od ustanovitve Mednarodnega Rdečega križa. Delovanje Rdečega križa Slovenije (RKS) vse od ustanovitve dalje temelji na ideji humanosti, solidarnosti in pomoči vsem, ki jo potrebujejo. Temeljna opora za delovanje RKS so načela gibanja Rdečega križa, to pa so: humanost, nepristranskost, nevtralnost, neodvisnost, prostovoljnost, enotnost in univerzalnost. V prvem obdobju je bilo delovanje Rdečega križa usmerjeno predvsem v pomoč ubogim, zdravstveno ogroženim in invalidom, v času vojn pa ranjencem, izgnancem ter vojnim ujetnikom in internirancem. Pozneje so se programi razvijali, krepili pa sta se tudi organizacija dela ter kadrovska baza prostovoljcev, sodelavcev in strokovnjakov z različnih področij. RKS je v svoji 130-letni zgodovini delil usodo slovenskega naroda in države. V vseh prelomnih zgodovinskih obdobjih, ob razpadanju držav in oblikovanju novih, je sledil temeljnim načelom Rdečega križa. Vendar pa mu kljub želji, vse do osamosvojitve Slovenije, ni uspelo, da bi postal samostojno nacionalno društvo. Avgusta 1993 ga je kot polnopravnega člana sprejel Mednarodni odbor Rdečega križa (MORK), oktobra istega leta pa še Mednarodna zveza društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca. Rdeči križ Slovenije deluje na celotnem področju države v 12 regijah, 56 območnih organizacijah in 1200 krajevnih organizaci jah. Izjemno pomembno vlogo ima RKS na področju prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva, kjer propagira, spodbuja in organizira krvodajalske akcije že od leta 1953 dalje. Vsako leto pripravi program krvodajalskih akcij, ki je usklajen z zdravstveno službo. Programi akcij so redno objavljeni v časopisih, revijah, radiu in na televiziji. Rezultati krvodajalstva uvrščajo Slovenijo v sam evropski vrh, saj pri nas letno daruje kri več kot 100 tisoč krvodajalcev, ki prispevajo 45 tisoč litrov krvi. Zanjo pa vsi vemo, da človek brez nje ne more živeti. 130-letnico delovanja Rdeči križ Slovenije obeležuje predvsem delovno. Veliko aktivnosti je usmerjenih v prikaz in promocijo delovanja organizacije, njeno krepitev in utrjevanje vloge v družbi ter razvojne programe, ki med drugim predvidevajo tudi vključevanje mladih. Območni organizaciji RK Mozirje in Žalec pripravljata regijsko proslavo ob 130-letnici v soboto, 29. junija, ob 11. uri v Savinjskem gaju. Proslava bo združena s srečanjem krvodajalcev in bo ob vsakem vremenu, saj bo prireditveni prostor pokrit. Medtem pa že poteka nacionalni program zbiranja sredstev, s katerim želi Rdeči križ Slovenije ob podpori vseh Slovencev in Slovenk in gospodarskih organizacij zagotoviti potrebna sredstva za pokrivanje nujnih potreb ljudi v stiski. Franci Kotnik Društvo upokojencev Gornji Grad Prapor tudi Novi Štifti V četrtek 6. junija, so se na rednem občnem zboru zbrali člani Društva upokojencev iz Gornjega Gradu. Tokrat so pregled opravljenega dela opravili v Novi Štifti. Predvsem jih pestijo prostor- ske težave, saj si že dolgo želijo prostor za svoje delo. Delna rešitev je sicer naka- zana, nikakor pa ne dokončno dorečena. Ob tej priliki so člani društva iz Nove Štifte razvili lasten prapor in sploh so upokojenci dokazali, da so kljub različnim tegobam, ki jih pestijo, še vedno koristen člen družbene lestvice. Edi Mavrič m Varstvo okolja Drugi vikend v maju je bil na Mozirski koči na Golteh, letos praznuje stoletnico svoje postavitve, organiziran in izveden tečaj za Gorsko stražo (GS) in varstvo narave. Organiziral ga je Savinjski meddruštveni odbor (SMDO) pod vodstvom Ivana Novaka. Ta je prvi dan predaval o namenu in delu naravovarstvenikov, ki naj bi skrbeli predvsem za varstvo okolja v gorskem svetu. GS nima več namena samo varovanje zaščitenih rož, temveč okolja kot celote. Pripomniti velja, da ravno maja letos mineva sto let odkar je na slovenskem ozemlju zaščitena planika, ta žametni simbol alpskega sveta. Pošta Slovenije je izdala v ta namen posebno dopisnico. V nedeljo je Božo Jordan predstavil koncept trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je težnja po izboljšanju kakovosti življenja tako, da živimo v okviru nosilnih zmogljivosti podpornih ekosistemov. Posebno je obdelal vpliv hoje - te človekove nujnosti - na okolje, predvsem v gorskem svetu. Hoja po stezah je le eden od pogojev k zmanjšanju erozije. Zato ne delajte nepotrebnih bližnjic! In drugo dovoz do gora. Tako dovoz obiskovalcev do planinskih postojank ni v skladu z željo varstva okolja. Od določenega parkirišča dalje naj bi šli res peš. To pomeni, da se bomo morali na račun ohranjanja okolja svobodno odpovedati delu udobja, ki smo se ga že kar preveč navadili. Hitrica ni nikoli dobra, zato hiti počasi v gorah - vzemi si čas za prosti čas. Na tečaju je bilo 16 tečajnikov iz PD Luče, Ljubno, Rečica, Mozirje in Šoštanj. Na zaključku je vodja vsem podelil izkaznice in značke GS ob prisotnosti predsednika SMDO Martina Aubrehta in predsednika PD Mozirje Jožeta Kumra. Pohvaliti velja, da so bili med udeleženci tudi mladi, ki so izrazili svoje kritično razmišljanje in pripombe (kolesarjenje, padalstvo). Na področju bivše občine Mozirje je sprejet odlok (UL SRS, št. 27/87), da so tu trije krajinski parki: Robanov kot, Logarska dolina in Golte, naravna rezervata Melišče pod Planjavo in greben Smrekovec - Komen. Kot naravni spomenik so Tir-ske peči (gnezdenje orla), okno v Mozirski požganiji, Zelena jama, Ledenica na Golteh, izvir Libije, Župnekovo žrelo; Bukova in Tirska tisa, Visočki javor, Turkova bodika in še mnogo drugih. Le malo ljudi ve za to. Za prijetno počutje v koči gre zahvala sedanjemu oskrbniškemu osebju. Pa nasvidenje vsaj ob stoletnici koče! B. Jordan Zadovoljni ob zaključku tečaja.(foto: Ciril Sem) Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne Branko Belaj ponovno izbran za Grajskega godca Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko je izzvenelo. Tako kot vedno, tudi minuli petek in soboto, v prijetnem vzdušju ter razigranosti. Organizatorja prireditve, Turistično društvo Nazarje in Zveza kulturnih organizacij za Zgornjo Savinjsko dolino, sta se tudi tokrat potrudila. Resnici na ljubo, o tem ni bilo niti dvoma. In tako kot lansko leto je tudi letos prireditev, tokrat kar dva dni, motilo slabo in deževno vreme. Prav zaradi vremenskih neprilik sta organizatorja celotno prireditev izpred grada Vrbovec preselila v sosednji Delavski dom. Trud je bil poplačan. Res da v petek nekoliko manj, prvi večer je bil namenjen nastopu godcev veteranov z diatonično harmoniko, zato pa so gledalci v soboto dodobra napolnili dvorano v Nazarjah. In imeli so kaj videti. Petindvajset godcev se je pomerilo v igranju in sicer v štirih kategorijah. Godci, vsak zase posebnost in dožive-tost, so na mah izničili turobnost dneva. To velja še posebej za najmlajšega udeleženca pisane druščine godcev iz cele doline, šestletnega Jaka Podlesnika iz Pod- Veterani se ne dajo - Jože Brglez (foto: Ciril Sem) volovljeka. Njegova izvirna sramežljivost (glede na lansko leto si je "možakar" nabral že kar precej poguma) ostaja gledalcem vedno znova prikupna. Seveda ne kaže prezreti edine predstavnice lepšega spola Bernarde Podlesnik z Ljubnega, lanske zmagovalke Zlate harmonike. Godci z diatonično harmoniko so se predstavili z dvema skladbama, lastno ali tujo, izbira je bila v njihovih rokah. Napredovanje v finalno oz. polfinalno tekmovanje so si priigrali sledeči mojstri diatonične harmonike: v kategoriji veteranov Jože Brglez, Franc Brglez in Karel Ajnik, iz četrte kategorije (od 41. do 60. leta) Stanko Vrčkovnik in Jože Brglez ml., iz tretje kategorije (od 26 do 40 let) Zdravko Detmar, kategorijo od 15. do 25. leta bodo zastopali Bernarda Podlesnik, Robert Goličnik in Boštjan Cmok. Iz prve skupnine pa sta se v nadaljne tekmovanje uvrstila Davorin Hartman in Primož Založnik. Po izbiri občinstva si je za leto 1996 laskavi naslov Grajskega godca ponovno priigral Brane Belaj iz Nove Štifte. Branko Belaj, virtuoz na "frajtonarici", je po lanski zmagi še enkrat dokazal, da mu po priljubljenosti v Zgornji Savinjski dolini nihče ne konkurira. Za svojo več kot odlično predstavo si je priigral tudi posebno priznanje Zlate harmonike. Celovito izvedbo prireditve so s svojim nastopom dodatno popestrile "Zdolčeve dečve", kvartet sester s Koroške. Prav tako bi bilo nepošteno prezreti priznanega Ivana Hudnika, ki je z ansamblom Generacija 69 dvignil razigrano ozračje še za dodatnih nekaj stopinj. Vsemu ob bok je seveda potrebno zapisati, da brez pomoči sponzorjev takšne prireditve skoraj nf več mogoče' speljati. To v nobenem primeru ne zmanjšuje organizacijskih sposobnosti organizatorjev, nasprotno, v gospodarsko tako nedorečenih časih je najti tako številne in, kar je pomembneje, odprtih rok sponzorje že kar mala umetnost. Sama prireditev in obisk sta potrdilo dosedanjemu delu in vzpodbuda za v bodoče. Skupno delo Nazarčanov ne dopušča dvoma o vzponu tovrstnega tekmovanja. Ljudje Zgornje Savinjske doline so ga vzeli za svojega. In to je edino merilo. Tako naj ostane tudi v bodoče, vreme takšno ali drugačno v vsakem primeru igra povsem obrobno skladbo. Edi Mavrič IZ OBČIN Koncert sakralnih in narodnih pesmi V soboto, 8. junija, je bil v nazarski farni cerkvi v izvedbi mešanega pevskega zbora “VIVA LA MUSIČA" iz Luč, koncert sakralnih in narodnih pesmi. Triindvajset pevk in pevcev je maloštevilnemu občinstvu pokazalo in dokazalo svojo visoko pevsko izobrazbo, ki jim jo z vsem srcem deli diplomirana muzikologinja Simona Moličnik Šivic. Poslušalce so dočakale bele ivanjščice, ki so s svojo naravno lepoto napovedale dogodek, na katerega so se pevke in pevci zbora pripravljali skozi vse leto. Svoj delež je dodal tudi prostor nazarske farne cerkve. Zbor deluje v tej sestavi eno leto. Prej je bil to dekliški zbor, ki je zavoljo pestrosti in novih možnosti povabil v svojo sredo tudi fante, zaljubljene v ubrano odpeto pesem. Nove možnosti, ki jih je ponudil nov sestav, so odprle široko paleto pesmi in uka željni pevke in pevci so si "postregli" z veliko žlico. To so v najlepšem primeru pokazali s samostojnim koncertom, s katerim zaključujejo letošnjo sezono. To pa seveda ne pomeni, da se ne odzovejo morebitnemu povabilu. Z veseljem bodo prepevali povsod tam, kamor jih bodo povabili, saj je, kakor pravi Simona, petje najlepše plačilo. Koncert je bil sestavljen iz dveh delov. Prvi del so sestavljale sakralne pesmi tujih avtorjev. Med sabo jih je vezalo kronološko zaporedje, ki se je začelo z barokom, renesanso, prek klasicizma pa vse do avtorjev, ki še živijo. Prepevali so dela Practoriusa, Han-dela, Reichardta, Orffa in Webra. Uglajenost in intonančna čistost ni bila naključna, saj pevci s širino svojih glasov dosegajo vse zahteve, ki jih od njih izvablja notni zapis. Kratko pavzo po prvem delu sta na svojevrsten način zapolnila Jože Rajk na violini in Ivan Zupanc na citrah. Izvajala sta salonsko glasbo 19. stoletja. Marsikdo izmed obiskovalcev je prvič slišal kombinacijo violine in citer. 0 popularnosti te kombinacije v 19. stoletju priča tudi dejstvo, da je skladbe zanjo pisal celo W. A. Mozart. Drugi del koncerta lučkega zbora je bil sestavljen iz narodnih pesmi. Zvok Se je prelival od basov, tenorjev, prek altov vse do sopranov, ki so dosegali zavidljive višine. Maloštevilnost poslušalcev ni zmedla pevcev. Kvečjemu jim je dala novih moči, saj bo treba na področju zborovske glasbe ozavestiti še mnogo stvari, da bo med ljudmi bolje sprejeta. Zborovodkinja ima potrebnih moči na pretek, zato se za prihodnost zborovskega petja v Lučah ni bati. Pa tudi pevci so še zelo mladi, polni elana in želja, ki jih bodo z vestnim delom pripeljale še na mnoge odre. Prav posebno zahvalo si zasluži tudi Prosvetno društvo Nazarje in njegov predsednik Marko Finkšt, ki je omogočilo in pripravilo ta pevski dogodek. Ne umiraj gozd zeleni Tako so delavci Vzgojno varstvenega zavoda Mozirje in otroci v vrtcih poimenovali razstavo, za katero so v maju že prejeli priznanje na sejmu Vse za otroka v Celju. 12. junija so enako razstavo otvorili tudi v Mozirju. Po besedah ravnateljice VVZ Mozirje Ane Kladnik so se za projekt Ne umiraj gozd zeleni odločili zaradi poškodb v gozdu, ki so jih opazili tudi naši najmlajši. Onesnaženost zraka, žled, sneg in še kaj so vzroki škod v gozdu. Vsi se moramo truditi, da ohranimo "zelena pljuča" našega planeta. Zato so otroci zgomjesavinjskih vrtcev čistili okolico, odkrivali divja odlagališča in nanje opozarjali starejše, sadili drevesa in v gozdu zlagali veje na kupe, da bi preprečili množičen razvoj lubadarjev. Malčki so si ogledali tudi tovarno GLIN. Vse, kar so pri svojih dejavnostih videli in doživeli, so poskusili prikazati s svojimi izdelki. Za izdelavo le-teh so uporabili odpadni les, vejice, plodove iz gozda, lepenko in star papir. Projekt Ne umiraj gozd zeleni je vzbudil zanimanje tako mladih, kot tudi starejših. Najmlajšim pa je poleg znanja o gozdu ponudil tudi možnost razvijanja ustvarjalnosti in zadovoljstvo ob doseženih uspehih. Pri izvedbi projekta so pomagali: GLIN Nazarje, GG Nazarje, Zavod za gozdove, Savinjsko gozdarsko društvo idr.. Po kulturnem programu najmlajših na otvoritvi v Mozirju se je župan Jakob Presečnik vsem, ki so sodelovali pri izvedbi projekta, najlepše zahvalil. Posebej je izpostavil kvaliteto predstavljenega projekta. Ivan Glušič je ob tej priložnosti ponudil Lačja vas možnost prikaza razstave tudi v prostorih GLIN-a. V teh dneh so izdelki naših malčkov res na ogled v Glinovi jedilnici, kjer jih dnevno lahko vidi veliko ljudi. Glušič je povedal, da je ta projekt zelo pomemben tako za splošno javnost kot tudi za podjetje, saj so mali ustvarjalci prikazali tovarno, kakršno vidijo ljudje z druge strani ograje. Glin, ki je v naši dolini eden pomembnejših proizvajalcev tako glede dohodka kot tudi števila zaposlenih, je v zadnjih letih namenil velika finančna sredstva za razvoj okolju prijaznejših tehnologij. Že leta 92 so prenehali z uporabo formaldehida, odpadne vode čistijo v reciklažnem postopku, namestili so že nekaj filtrov za prah. V Glinu se zavedajo, da jih na tem področju čaka še veliko dela. Velik projekt malih ljudi, bi lahko poimenovali dejavnosti z naslovom Ne umiraj gozd zeleni. Napori vzgojiteljic in malčkov so sprožili veliko razmišljanja na dano temo tudi izven zidov naših vrtcev in bili deležni precejšnjega odobravanja. Zgledi vlečejo. Mar res? Slavica Slapnik Srečanje upokojenih obrtnikov Ko se srečajo upokojeni zgornjesavinjski obrtniki, je vedno veselo. Tudi pred tednom dni, ko so se zbrali v lovskem domu v Lačji vasi, ni bilo nič drugače. Zbrane je pozdravil predsednik Zgornjesav-injske obrtno podjetniške zbornice Franc Benda in jim na kratko orisal trenutne razmere v obrtništvu. Poudaril je, da si zbornica v okviru možnosti prizadeva za nadaljnji razvoj obrtnih dejavnosti v dolini, dejstvo pa je, da se dandanašnji obrtniki srečujejo z resnimi problemi. Pozornost do starejših je moralna obveza mlajših, na katero tudi v obrtni zbornici ne poz- abljajo. Letošnje srečanje upokojenih obrtnikov je kljub kislemu vremenu minilo v nadvse vedrem razpoloženju. Obujali so se spomini, misli so hitele nazaj v pretekla leta. Ob številnih vsakdanjih obveznostih čas resnično kar naenkrat, prehitro mine, so ugotavljali udeleženci srečanja. "Na zdravje in na svidenje spet prihodnje leto!" Franci Kotnik LJUDJE IN DOGODKI "Nikoli nisem osamljena, čeprav živim sama" Različne so življenjske zgodbe ljudi, usode, bolj ali manj naklonjene človeku, krojijo njegovo pot. Daljša ko je pot življenja, polnejša se zdi in zapolnjena z bogastvom izkušenj, veselja in bridkosti. Vse se nagomili, tako kot za dežjem sonce, dan za nočjo, smeh za jokom. Tako kot pride, tako tudi mine. Ostane življenje prepleteno s spomini, in ostanejo dejanja, ki tkejo nevidne vezi do sočloveka. Vezi, trdnejše kot jeklena vrv. Takšno življenjsko zgodbo ima za sabo Vida Pariš iz Gornjega Gradu. Devetdeset let je napolnila, življenje je zajemala takšno, kot je bilo. Dobra in skromna, odprta vsem, ki so našli pot do nje. V njenih spominih ni prostora za žalostne trenutke življenja, čeprav jo je življenje kalilo in gnetlo brez usmiljenja. Optimizem je njeno vodilo, človek in dobrota način bivanja med sokrajani. Vida Pariš, zobozdravnica po poklicu, je ponosna, da je pognala korenine v obrtniški družini. Oče je bil kolar, mati šivilja, prvi razred gimnazije je končala v Osijeku. Ni bilo lahko, še posebej ko je umrl oče. Trinajst let je štela takrat, brat jih je dopolnil sedem. Tako kot vse, mine tudi hudo. Prve korake svojega bodočega poklica je napravila pri sorodniku. Takrat še ni bilo fakultete, o zobozdravstvu se je učila iz razpoložljive literature. Veliko je delala, se spominja tistih let Vida Pariš. Njen spomin je kot granit, leta mu ne pridejo do živega. Po vseh preizkušnjah je leta 1927 diplomirala. Pariz, prestolnica umetnosti, je gotovo posebna postaja v njenem življenju. Svet je vendarle tako majhen. Tam se je poročila, z možem sta se spoznala v Beogradu. Študentska leta so bila to. Mož je bil doma iz Gornjega Gradu, tu je že 35 let tudi njen dom. Tistega, že kar davnega leta 1961, se je upokojila, vendar so potrebe narekovale, da je še tri leta delala v Gornjem Gradu. Ljudje so zbrali denar za opremo, droben inventar je prispevala sama in tako se je njena zgodba nadaljevala. Vida Pariš ima rada dobre ljudi. Kdor jo pozna, ostaja bogatejši za spoznanje o človeški dobroti. Prav zaradi tega je našla pot v vse organizacije, še posebej je videla svoje poslanstvo v dajanju brez vprašanja po plačilu. Redki so ljudje, ki to zmorejo. V tistem času je bilo krvodajalstvo šele v povojih. Vida Pariš se dobro spominja prve tovrstne akcije. Sedem ljudi se je takrat odločilo za to humano dejanje. Preko trideset let je minilo od takrat. Z ljudmi je treba živeti, človek mora čutiti, da ni sam. Ni večje sreče in ponosa, če veš, da si nekoga osrečil. Tako razmišlja Vida Pariš. V življenju so jo spremljali vzponi in padci, solze in žalosti, vendar ni bila nikoli nesrečna. Predvsem pa ni nikoli vrgla puške v koruzo. Še vedno je predsednica Rdečega križa v Gornjem Gradu. Že res, da se raznih sestankov udeležuje tajnica Jelka Zidarn, res pa je tudi, da si brez Pariševe težko zamislimo delo v tej tako človeški organizaciji. Da je temu tako, zgovorno dokazuje slovesnost, ki so jo pripravili ob njenem jubileju. "Direkten in preprost, je Čestitke ob lepem življenjskem jubileju (foto: JP) Vaš odnos do vsega, kar je bilo povezano z našo organizacijo in našim delom. Že od poklicnega dela ste poznali življenje in ljudi, imeli ste ga radi in zato je Vaše delo v naši organizaciji prežeto s pravo mero humanosti, poštenosti in učinkovitosti". Preproste a tako vsebinsko bogate so besede, ki jih je jubilantki namenil dr. Franc Širko. Besede, ki so ena sama zahvala in priporočilo. Kar človek seje to žanje, pregovor, ki še kako pade v rodovitno zemljo. Vsa priznanja in medalje, v dolgih letih se jih je nabralo za zvrhan koš, so samo zunanji dodatek, ki pa Vidi Pariševi ne pomeni prav veliko. Človek, ta je bil in ostaja pri njej na prvem mestu. Številne čestitke ji to samo potrjujejo. To so občutki, ki jih je težko izraziti. Njen dom izžareva spomine in njena pripoved je kakor zatočišče na deževni poti popotnika. Zase pove, da je srečna mati in da ima dobre vnuke. Nikoli ni osamljena, čeprav živi sama. Starejši sin živi v Slovenj Gradcu, mlajši si je ustvaril dom v Ljubljani. Pomembno je dobiti mir duše, potem imaš vse. Tako razmišlja Vida Pariš, devetdeset let življenja je za njo in vendar je njen duh kot bistra studenčnica. Tako naj tudi še dolgo ostane. Vem, da sama ne bo zadovoljna zaradi obsežnosti tega zapisa. Človek, kot je Vida Pariš ne rabi publicitete, zanjo je celo bolj ali manj odvečna. Sama ni nikoli silila na vrh. Tam je, pravi, malo prostora. Zato je njen prostor med ljudmi, preprostimi in vsakdanjimi. Ljudmi z veseljem in žalostjo, predvsem pa ljudmi, ki se zavedajo, da je svet ustvarjen za vse v enaki meri. Prav zato si dovoljujem domačnost in Vam želim še mnogo let v Vašem humanem poslanstvu v službi človeka. Ne zaradi Vas, Vida Pariš, mi vas potrebujemo! Edi Mavrič Ljubija Požar pri Buteju V "serij'i" požarov, ki so se prejšnji teden zgodili v Mozirju in okolici, je bil tudi požar v Mizarstvu Kovač v Ljubiji, po domače pri Buteju. Tudi tokrat se je znova potrdil rek, da je dober sosed zlata vreden. "Če pa je brat, še pa toliko več," k temu dodaja Katka Kovač, ki ne skriva veselja, da se je vse skupaj pravzaprav zelo srečno končalo. Če bi bila tega dne navadna nedelja, bi jo Butejevi po stari navadi mahnili v hribe. Tokrat pa so pri sosedih, tarri domuje brat Miha Kovača z družino, skupaj z njimi praznovali krst. Proti večeru, ob pol šestih, sta se Miha in Katka od vesele družbe poslovila in se odpeljala na obisk v Mozirje. Skoraj istočasno je njuna svakinja Jožica opazila, da se iz Kovačeve sušilnice sumljivo kadi. Takoj je poslala mlajšega sina Davida, naj pogleda, kaj se dogaja. David je še pred prihodom na kraj dogodka ugotovil, da gre za požar in je o tem nemudoma obvestil svoje domače. Kot so kasneje ugotovili strokovnjaki, je do požara prišlo zaradi okvare na enem od elektromotorjev za odpiranje loput. Vsi Kovačevi in Pirčevi sorodniki so takoj pristopili h gašenju. Ravnali so zbrano in premišljeno in niso odpirali sušilnice, saj bi se s tem ogenj samo okrepil. Za gašenje so porabili petnajst gasilnih aparatov na prah. Medtem sta se jim pridružila še Karel Natek iz Mozirja in Franc Žunter iz Ljubija, ki sta se peljala po cesti čez klanec in opazila dim. V zelo kratkem času so prispeli policisti in gasilci PGD Mozirje, Nazarje, Paška vas, Šmartno ob Paki in Letuš, ki so požar efektno pogasili. Izkazalo se je, da bi bila brez hitrega in pravilnega posredovanja sorodnikov škoda neprimerno večja, lahko bi se zgodila prava katastrofa, pripovedujeta Miha in Katka Kovač. Prav zato se vsem, ki so pomagali ukrotiti ognjene zublje, toplo zahvaljujeta, še posebej pa Davidu Kovaču, Zvonetu Mazeju in Tomažu Pircu. Dober sosed je res zlata vreden. LJUDJE IN DOGODKI, PROMETNI KOTIČEK Upokojenci, predavanja, izleti... Socialne delavke Centra za socialno delo v Mozirju že drugo leto uspešno vodijo skupino upokojencev za samopomoč. Poleg aktivnosti, o katerih smo v SN že pisali, so v poslednjem času člane te skupine zelo navdušila izredno zanimiva predavanja Aleksandra Videčnika. V prvem predavanju nas je "popeljal" v zgodovino naših krajev, slišali smo mnoge zanimivosti, ki so nam bile doslej neznane. Seznanil nas je tudi z vplivom reformacije na življenje v naši dolini. Ob drugem obisku skupine pa je zelo poglobljeno in z njemu lastno širino osvetlil kulturno prosvetno življenje v Mozirju nekoč in danes, posebno pa je podaril pomen kulture za obstoj slovenskega naroda tako v preteklosti kot v bodočnosti. Z obema predavanjima nas je g. Videčnik navdušil in že se veselimo njegovega naslednjega obiska v naši skupini; za vse pa se mu tudi javno zahvaljujemo. Prav bi bilo, da bi prišli k bodočim predavanjem še drugi upokojenci. Predzadnji dan maja pa se nas je 30 upokojencev pod skrbnim vodstvom prizadevnih socialnih delavk Jane Zajamšek in Bojane Vrbič ob prelepem vremenu popeljalo na izlet na Kozjansko. V Olimju smo si ob zanimivi in duhovito veseli razlagi patra - frančiškana ogledali najprej zelo lepo baročno cerkev, ki je postavljena na pilotih, zato je vsi dosedanji potresi niso poškodovali. V prostoru prve lekarne na Slovenskem smo ob gledanju Skupina upokojencev na Jelenovem grebenu (foto: Ludvik ts) slik na stenah slišali tudi mnogo zanimivega o uporabi zdravilnih rastlin nekoč in danes. Seveda nas je pater nato popeljal tudi v njihovo sedanjo lekarno, kjer smo lahko kupili njihove sedanje rastlinske proizvode. Sledil je obisk v čokoladnem butiku, kjer še z nemehaniziranim postopkom izdelujejo dobro mlečno čokolado. V priznanem gostišču na jelenovem grebenu smo bili postreženi z obilnim in okusnim kosilom, ogledali pa smo si lahko tudi gojišče jelenov. V bližnjem gozdičku smo nato v pravljični vasi občudovali ustvarjalno domiselnost in človeško širino nekdanjega ravnatelja osnovne šole v Podčetrtku Jožeta Brileja, ki je že pred desetletji priboril tej šoli mednarodni sloves. Kaj vse so on in njegovi učenci ustvarili s preprostimi sredstvi v tem gozdičku, prenekatero globoko misel in koristen življenjski nasvet, smo prebrali v tam "naselju"! Seveda smo si ob povratku ogledali še prelepo naselje ob Atomskih toplicah, nato pa smo se veselo razpoloženi in obogateni s prenekaterim spoznanjem odpeljali proti domu. Seveda petja in šal med izletom ni manjkalo. Spet smo lahko ugotavljali, kako lepa in pestra je naša Slovenija in koliko kotičkov še ima, ki jih še ne poznamo. Spoznali smo tudi, da v lepih kozjanskih krajih živijo marljivi in prijazni ljudje. Socialnima delavkama Jani in Bojani pa smo se iskreno zahvalili za res prijeten in dobro organiziran izlet v ta del naše domovine. Za skupino Minka Kvas, Ludvik ES NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE, NOVIČKE FORD KA Na trg prihaja najmanjši Ford ta hip. Začetek prodaje v mesecu oktobru Osnovna plošča je prevzeta od fieste, kakor tudi podvozje. Dolžina 3,57 metre, širina 1,57 metra. Notranjost naj bi bila zelo prostorna Motorji od 50 KS dalje. Cena pod 16 000 DEM. MONDEO Hkrati s modelom KA prihaja na tržišče prenovljeni mondeo. Nova prednja maska, preoblikovan zadek in na novo nastavljeno podvozje Vse skupaj naj bi prispevalo k večjemu zadovoljstvu kupcev. HONDA (Nemčija) Za vse modela vam proti plačilu (cca. 500 DEM) nudijo 4 leta garancije brez omejitve prevoženih kilometrov. TEST-GUME Testiranje gum dimenzije 205/65-15 na Mercedesu razreda E nam ponuja na izbiro dva zmagovalca, in sicer CONTINENTAL CONTI ECOCONTACT CP, in pa DUNLOP SP sport 2000E. Ti dve gumi sta se obnesli najbolje na zahtevnem testiranju ekipe Auto Bilda Testirali so še sledeče znamke; Firestone Firehavvk 680, Goodyear Eagle Touring NCT3, Kumho Powermax II, Michelin Pilot HX MXV3A, Pireli P6000 in Riken Symcx MR II. VARČEVANJE 1550 kilometrov je pokazalo, kateri avtomobil je najmanj “požrešen” izmed 48 testiranih vozil. Rezultat je sledeč; Bencinarj i: Swift 1.0- 4,34 litra, AX Top 4,36 litra, Corsa Eco 1,2- 4,49 litra, Peugeot 106-4,58 litra, Clio 1.2- 4,76 litra, Daihatsu Charade 4,88 litra. Fiesta Flair 4,97 litra, Micra 1.0- 5,07 litra itd. Diesel: AX 3,48 litra, Peugeot 106D 3,75 litra, Corsa TDI.5- 3,86 litra, Polo D 4,04 litra, Clio 1.9 D 4,07 litra, Ibiza 1.9D 4,28 litra, Fiesta D 4,35 litra in Punto D 4,47 litra, kar pa je že več kot najbolj varčen bencinar. Poraba je v litrih na 100 km, vozniki pa so se med vožnjo menjavali, da bi tako izničili vpliv stila vožnje. Predlogi nove zakonodaje Že nekaj čas nam grozijo s kazenskimi točkami in drugimi ukrepi, ki bi naj pripomogli k večji varnosti v prometu. Gotovo je, da nam bo nova zakonodaja povzročila nakaj sivih las, predvsem pa bomo začeli ceniti denar, tako da bomo ob naslednjem prekršku že pomislili, ali sc splača kršiti prometne predpise. Le na kratko bom podal nekaj najbolj zanimivih predlogov, za katere ni rečeno, da bodo ostali v enaki obliki: •večji de! prekrškov bodo sedaj obravnavah policisti in ne sodišča, tako se bodo kazni izrekle in izterjale precej hitreje •slišijo se predlogi, da naj bi vse neplačane prekrške plačali ob registraciji - prepisu vozila, drugače ga ne bomo mogli registrirati ali prepisati ■ob zakonsko določenem plačilu 8 dni, bi naj uvedli 50% popust •vsak voznik bo imel na razpolago 18 kazenskih točk, katerih življenjska doba je 2 leti ■največje število dobljenih točk za prekršek je 7 •če izgubimo vozniško dovoljene, bomo morali ponovno opravljati izpit •za nove voznike naj bi bilo na razpolago le 9 točk ■varstveni ukrepi predvidevajo odvzem vozniškega dovoljenja, čeprav ne presegamo dovoljenega števila točk, posledica je zopet ponovno opravljanje vozniškega izpita ■če je varstveni ukrep 12 mesecev, v tem času ne moremo ponovno opravljati izpita, vozniškega dovoljenja ne dobimo nazaj, ampak ga moramo ponovno opravljati po izteku varstvenega ukrepa •varnostni ukrep je sedaj tudi odvzem motornega kolesa, kolesa z motorjem na mestu prekrška (hud prekršek - predelano motorno kolo ipd.) . Vozilo se dobi nazaj po plačilu kazni, če pa je bilo predelano za doseganje višje hitrosti, kot jo določa tovarna, se v pooblaščeni servisni delavnici predela nazaj na osnovno stanje, lastnik pa plača vse stroške in dobi vozilo nazaj, ko plača, drugače gre po 3 mesecih na dražbo. •omejitve na avto cestah se zvišajo na 130 km/h, ostale ceste 90 km/h, če ni drugače urejeno •zasenčene luči obvezne tudi podnevi ■meglenke se uporabljajo le ob vidljivosti manjši od 50 m, zadnje kakor sprednje pripenjenje z varnostnim pasom je obvezno na vseh sedežih, ki imajo naslonjalo ■alkohol ostaja na 0.50 promile, če pa kažemo znake vinjenosti, pa čeprav nam pokaže manj kot 0.50 promile, sledi kazen, kot bi napihali, najmanj 25.000,00 SIT. Poklicni vozniki 0.00 promile. To je le nekaj predlogov, ki bodo v prihodnje vplivali na večjo varnost v prometu, hkrati pa nam bodo sušili denarnice. Vendar glede na to, da živimo v državi, ki zavzema vodilna mesta po smrtnih žrtvah v prometnih nesrečah, upamo, da bo ta zakon vplival na razvrstitev, predvsem pa na manjše število umrlih na cestah. Seveda pa bo potrebno precej narediti tudi na kulturi voznikov in na obvladovanju vozila nasploh. Kaj pomaga kazen, če je v nesreči smrtna žrtev otrok ...??? _____________________________________NAŠ GOST______________________________________ Pogovor z risarjem in karikaturistom, očetom Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika ter številnih drugih risanih junakov, Mikijem Mustrom, o njegovem dosedanjem delu ter o načrtih za prihodnost "V glavnem cele dneve rišem, rišem, rišem..." Miki Muster se je rodil pred 71 leti v Murski Soboti. Leta 1947 je vpisal študij arhitekture, se nato prepisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1952 na kiparskem oddelku. Od leta 1952 do 1973 je bil zaposlen kot novinar Slovenskega poročevalca in TT-ja, nato pa je postal svobodni umetnik. SN: G. Muster, kakšni spomini vas vežejo na omenjeno obdobje? MUSTER: Moram povedati, da pri Slovenskem poročevalcu oziroma TT-ju nisem bil pišoči novinar, ampak sem bil ilustrator. Ker sem se ukvarjal s stripom, je bila to najbolj primerna oblika stalne zaposlitve, saj sem se zavedal, da bom nekoč potreboval pokojnino. Delal sem kot novinar, ker se nisem mogel ukvarjati s tistim, kar sem si želel. Od nekdaj pa sem se želel ukvarjati z risanim filmom, vendar je bilo to takrat pri nas nemogoče, saj ni bilo ne materialov, ne možnosti, ne interesa. Zaradi tega sem se posvetil stripu kot najbolj sorodni zvrsti. Želja, da bi delal risanke, se mi je izpolnila mnogo kasneje, ko sem bil star že skoraj 40 let. SN: Je vaše ime Miki nastalo preprosto iz Nikolaja ali ste ga dobili zaradi svojega vzdevka "slovenski Disney"? MUSTER: V Prekmurju, kjer sem doma, je vsak Miklavž ali Nikolaj Miki, tako kot je Franc Feri in podobno. Že od malega sem bil Miki in to mi je tudi kasneje zelo ustrezalo, saj se nekako ujema s stripom in risanim filmom. Nima pa neposredne zveze z Miki miško. SN: V času, ko ste se začeli ukvarjati s stripom, je le-ta veljal v večji meri za "šund literaturo". Javno mnenje mu ni bilo naklonjeno, zato verjetno vaše delo ni bilo zelo prijetno? MUSTER: Sploh ni bilo prijetno. Slovenci pred drugo svetovno vojno nismo imeli svojega stripa, po vojni pa je bila uradna linija taka, da je vse, kar je prišlo iz Amerike oziroma kapitalističnega sveta, škodljivo za otroke in zato nezaželeno. Ravno tako kot nismo smeli igrati moderne glasbe, je bil prepovedan tudi strip in še marsikaj drugega. SN: Strip naše mladosti je bil nedvomno Zvitorepec s svojima prijateljema Trdonjo in Lakotnikom. Odkod ideja zanj? MUSTER: Ko je bil prvi časopis pri nas pripravljen tiskati stripe, to je bil PPP (Poletove prigode in povesti, kasneje Tedenska tribuna, op. KF), so se njegovi izdajatelji odločili, da bo v njem tudi otroški strip v stilu Disneya. Dejansko Miki Muster: "Vsak moj strip bi lahko bil tudi risani film." (foto: F. Kotnik) so v Ameriki tudi naročili takšno zgodbo, vendar ni prišla. Zadnji trenutek so prišli k meni, ker so vedeli, da se s tem ukvarjam. Narisal naj bi zgodbo za otroke za zadnjo stran časopisa. Ugotovili smo, da je tipična slovenska pravljična figura lisica zvitorepka, pa sem narisal lisjaka. In sem ga potem risal še 23 let; Strip o Zvitorepcu je postal zelo popularen, brali so ga stari in mladi. Še danes je popularen, to pa zato, ker ima zgodbo. Vedno sem se trudil, da bi bila zgodba napeta, brez krvi, brez grobega nasilja, in vsaka zgodba je bila zaključena kot filmski scenarij. Vsak moj strip bi lahko bil tudi risani film. Žgodbe pa so takšne, da jih lahko otroci danes sprejemajo ravno tako kot so jih pred 30 leti. V tem je vsa skrivnost, zakaj je moj strip uspel. Strip je lahko narisan še tako kvalitetno, toda če nima dobre zgodbe, ne bo uspel. SN: Torej se strinjate z oceno, da ste na nek način tudi pisatelj? MUSTER: Seveda sem. Najtežje je namreč narediti zgodbo. Risanje je rutina. Ko sem risal te tri prej omenjene figure in ko sem jih narisal že nevemkolikok-rat, nisem imel več težav. Prav tako je pri risanem filmu, kjer je treba eno figuro narisati pettisočkrat. Prvih pet gre počasi, nato gre rutinsko. Težko je vedeti kaj in kako, ne pa sama izvedba. SN: Ste se pa v določenem obdobju svojega ustvarjanja ukvarjali tudi z realističnim stripom? MUSTER: Narisal sem eno partizansko zgodbo, vendar sem v realističnem stilu risal bolj slikanice. To so bili tisti romani, ki so izhajali v Slovenskem poročevalcu in so imeli tekst napisan pod slikami. Bilo je nekaj dobrih zgodb, ki so bile zelo popularne: Zadnji Mohikanec, Baree, Kazan, pa Medvedek Neewa. No, ta zadnji je bil stiliziran, ostale so bile pa precej realistične. Ampak to ni bil moj stil. To sem risal bolj zato, da ni bilo vedno eno in isto. SN: Nekje je bilo moč zaslediti, da ste se že pred mnogimi leti lotili upodobitve Levstikovega Martina Krpana, a ga nikoli niste dokončali... MUSTER: Martin Krpan je sedaj delno končan. Pred tednom dni sem ga do konca narisal, zdaj ga moram še pobarvati. Upam, da bo letos končan, začel pa sem ga delati že v času, ko sem bil še študent, tega je sedaj že 40 let. Sanjal sem o tem, da bi naredil risani film o Martinu Krpanu, vendar je to padlo v vodo, ker pri nas ni bilo niti sredstev niti interesa za to. Zdaj sem pa že v takih letih, da se tega ne bi več lotil. Tudi zainteresiran nisem, saj želim imeti tudi nekaj zasebnega življenja. Stripa o Martinu Krpanu sem se lotil po istem scenariju, kot sem ga naredil že za risani film, in je sedaj torej tik pred koncem. SN: Področje stripa, še posebej pa risanega filma, je pravzaprav eno izmed tistih, kjer smo Slovenci bolj malo "na svitlo dali", z izjemo vaših številnih del, seveda. Kaj, menite, je temu vzrok? MUSTER: Mentaliteta Slovencev je pač taka. Nekateri narodi imajo smisel za ene stvari drugi za druge. Opazil sem, da tudi Nemci nimajo niti stripa niti risanega filma. Ko sem začel delati risane filme v Nemčiji, je bil v studiu samo šef Nemec, ostali pa so bili s celega sveta: Američani, Cehi, Madžari, Hrvati, Poljaki... Ti so delali risane filme, Nemci pa ne. Oni preprosto nimajo vizuelne fantazije. Mislim, da je tudi pri Slovencih isto. Z nekaterimi izjemami, ki so se pojavile do sedaj. Imamo nekaj dobrih risarjev, katerim pa manjka zgodba. In če ni zgodbe, strip NAŠ GOST Koliko risanih junakov se je že rodilo za to delovno mizo... (foto: F. Kotnik) ne more uspeti. SN: Kljub tej mentaliteti pa vsi bolj ali manj radi gledamo Toma in Jer-rya... MUSTER: Saj Nemci tudi, tovrstne zadeve vse pokupijo. Samo narediti jih ne morejo. Nemcu ne moreš servirati vica brez besed, ker ga ne bo razumel. On si pomaga s tekstom. Podobno je pri Slovencih. Poglejte pa po drugi strani, kakšne filme so naredili Hrvati in Srbi, da smo jih vsi gledali! Mislim, da je vzrok res v mentaliteti naroda. Bolj ko greš proti severu, manj je tega. Mogoče smo že preveč na severu... SN: Ali pa to pomeni, da ne želimo prehudo razmišljati... MUSTER: Tega ne bi mogel reči. Med vizuelno in pišočo literaturo je vendarle velika razlika. Meni ni nihče nikoli napisal zgodbe, da bi po njej lahko risal. Sam sem moral to narediti. Napisali so mi na primer tekst za risani* film, ki naj bi trajal 20 sekund, pa je samo branje teksta trajalo dve minuti. In podobno. SN: G. Muster, doslej smo obravnavali predvsem vaš včeraj. Kaj pa vaš danes? Kaj počnete sedaj? In kaj načrtujete za jutri? * MUSTER: Moj danes je takšen, da sem zelo zaposlen. Zdaj so me spet odkrili in ugotovili, da sem še živ, in hočejo vsi od mene nekaj imeti. Odločil sem se, da ne bom delal več risanega filma. To je zame preteklost. Spet sem se lotil stripa. Kot rečeno, sedaj delam Martina Krpana, pripravljam ponatise svojih knjig, treba pa je še ogromno retuširati, popraviti, dorisati, spremeniti. Pri reviji Mag redno sodelujem s politično karikaturo, to pa' je področje, ki mi je bilo celo življenje prepovedano, zato predstavlja zame izziv in mi je v veselje. Tako v glavnem cele dneve rišem, rišem, rišem... SN: Po Sloveniji gostujejo tudi razstave vaših del. Za kakšne razstave pravzaprav gre? MUSTER: Ena razstava prikazuje moje delo od Zvitorepca, karikature, risbe do risanega filma. Razstava potuje po celi Sloveniji, Portorož bo že dvanajsti kraj, ki jo bo gostil, seli pa se vsak mesec. Povsod je zelo dobro obiskana, saj jo pridejo gledat tako stare mame, ki so brale Zvitorepca, kakor malčki, ki ga še bodo. Druga razstava je pa razstava karikatur, ki je bila doslej v Murski Soboti in v Ljubljani, in je vsebinsko povsem ločena od prve. Tudi zanjo vlada velik interes. V prihodnosti, dokler bom lahko migal, bom risal, kakšnih velikih projektov pa nimam. Če bom ponatisnil vse svoje knjige, bo to trajalo tri do štiri leta in bo zahtevalo kar veliko dela. SN: V Magu se vsak teden pojavljate s politično karikaturo. Kje je po vašem mnenju meja, ki si jo karikaturist še lahko privošči, ko upodablja politika? MUSTER: Pri politični karikaturi ločimo dve zvrsti: portret in aktivno karikaturo. V prvem primeru se nič ne dogaja, gre zgolj za karikaturo politika. V drugem primeru pa karikaturist opozarja na napako, ki jo je storil politik. Vsi boljši časopisi v inozemstvu imajo tretjo ali četrto stran, tako kot sedaj Mag, namenjeno politični karikaturi. Smisel je v tem, da se opozarja na napake politikov in to na drastičen, vendar ne žaljiv način. V prejšnjem režimu* bog-nedaj, da bi karikiral kakšnega politika, ker bi šel tisti moment sedet ali pa bi preprosto izginil. Danes je seveda drugače. Če je nekdo politik, mora računati s tem, da se bo pisalo o njem in da se ga bo karikiralo. Če ima politik velik nos, mu narišem še večjega, če ima majhnega, narišem še manjšega. Karikiram ga tako, da ga bodo ljudje spoznali, seveda pa ga ne smem risati tako, da bi se ljudje smejali njegovim telesnim napakam. V glavnem kritiziram dejanja, ki jih politiki delajo. Včasih se da z eno samo sliko povedati več kot z dolgim člankom. Teh tako ljudje ne preberejo več vseh. SN: Kako pa se, če sploh se, odzivajo politiki na vaše karikature? MUSTER: Vem, da me marsikateri politik ne ljubi. Nekatere rišem zelo rad in pogosto, to pa zato, ker so na oblasti, ker imajo niti v svojih rokah. Tisti, ki nimajo oblasti, ne morejo narediti Sloveniji toliko škode kot oblastniki, sploh če želijo ti določene stvari "pomesti pod tepih". SN: Glede na to, da ste se znova posvetili stripu, najbrž lahko sklepamo, da strip v Sloveniji ima prihodnost tako pri bralcih kot pri avtorjih, ki se bodo zgledovali po vas? MUSTER: Pri nas je veliko risarjev, ki se želijo dokazati z umetniškim pristopom. Nihče pa ne riše zgodb, nihče ne riše pravljic, nihče ne dela stvari, ki imajo trajno vrednost. Avtorji nočejo delati komercialno, tako kot vsi umetniki. Pravijo, da se od stripa ne da živeti. Jaz pa pravim, da se da. Če zdaj ne bi imel dela, katerega imam, bi lahko za večino časopisov v Sloveniji, v to sem prepričan, risal stripe, kot sem to počel včasih. Ker bi stripi imeli zgodbo, bi marsikdo kupil časopis prav zaradi stripa. Ljudje imajo umorov in krvi dovolj vsak dan na televiziji, lepih zgodb, ki bi zabavale staro in mlado, takih pa ni. Če bi jih avtorji delali, bi lahko živeli od stripa. SN: Vidite v Sloveniji v tem trenutku svojega naslednika? MUSTER: Žal še ne. Morda bo šel po tej poti kdo od mladih... SN: Želimo vam še veliko narisanih okenc in oblačkov in seveda veliko zdravja, da boste lahko v veselje vseh nas in seveda v lastno veselje ustvarjali še dolga leta! Pogovarjala sta se Franci Kotnik in Edi Mavrič OGLASI c 1° “ uiilek nedotaknjene narave DRUŽINSKE POČITNICE ZA , MALE IN VELIKE ŠKRATE a 7 X polpenzion * piknik * pohodniški izleti * (Lovrenška jezera) * izlet s kopanjem v Terme Zreče (Rogla) * neomejeno kopanje v Termah Zreče, za otroke brezplačni tobogan (Terme Zreče) * obisk kmečkega turizma * turistična taksa in zavarovanje . a Tedenski paketi že od 29.600 tolarjev naprej CNAJEM BUNGALOVOV NA ROGLI IN^ VIL TERME V ZREČAH BIVATE 7 - PLAČATE 5 velja v B sezoni do 12.07. in od 17.08 do 13.10.1996 UNIOlf TURIZEM Tei: 063/768 20, 7681107 Fax.: 063/762 446 Predstavništvo Ljubljana 061/329 264 061/315 389 Kot so Po dežju posije sonce in za zaščito pred njim so Vam pri nas na voljo kreme NIVEA za odrasle in otroke JUVENA za kožo alergično na sonce Em AKCIJSKA PONUDBA v juniju in juliju NiUTRO ROBERTS ŠAMPONI 250 ml in DEODORANTI ROBERTS za samo 399.- sit AVTOAUlTOir d d MIKLOŠIČEVA 5, CELJE HYunani Gföent NA ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL 1,3 LSI 3,4 in 5 VRATNA IZVEDBA CEHI Ži OD J&.500 DEM -*------oe( „gfcgj dogaj^ pri dobri v Petra Matko dolgčas, saj se Aktivnost in delo vsem. Tokrat bom pi letno poročil skupaj pripra P.S. naj vas ne poj popisal s tvojimi je pokazala sadove naučilo. Človek li pa šolskega lo - opravljanje tvojega lahko trdim, da ti ni bilo avno. A ične šole Nazarje in v ste vsi }ias;io po ;ka Gornj li vaših prispevkov tudi med počitnicami Nikar BjBMdka lenoba, se bo bobenčeki dogodivšd^iiNife^;pfiibl^^tfcZažbl|lh|i‘; 'so pus- tolovske teme, sicer si pa izmisli nekaj, neklj kar nam bo vsem všeč. Šolsko glasilo SUPER SPON Šest oddelkov sestavlja 130 učencev in šest učiteljev. Poleg vseh simpatičnih pesmic in spisov najdeš še pismo županu g. Ivanu Purnatu in g. Milanu Kučanu. In predesedniku republike še enkrat. V daljšem intervjuju spoznamo nadebudnega lokostrelca Jureta Urlepa. Uredniški odbor nazarske šole je celo leto zbiral prispevke mladih ustvarjalcev. Oddelčne skupnosti se predstavljajo s pesmijo in spisi. Za popestritev pisane besede je poskrbelo še par risarskih mojstrov. V nadaljevanju najdemo še nekaj šal, ugank in glasbeni kotiček. In nenazadnje rezultate pogovora s šolskima kuharicama. Čisto np koncu je zapisano še nagradno vprašanje. Za živi utrinek glasila pa tole: KAJ POMENI BESEDA "MIR" NAŠIM UČENCEM. KAJ POMENI BESEDA "MIR" NAŠIM UČENCEM? (Razmišljanja petošolcev) judje irSl radi in so rosil * Mirjesp Mirje na Mirje nekaj naj lepšega v : Mirje najboljše na svetu. Mirje takrat, koje vse na svetu mirno. Mirje največja svoboda na svetu. Mirje zame, da si srečen celo življenje. Beseda mir mi pomeni mirno pot v šolo, toplo stanovanje, dovolj hrane. Mirje ko prenehajo vojne in sovraštva, ko v tovarni ugasnejo stroji, ko greš iz mesta v gozd, ko otroci zaspijo... Suzana Andrej Rok Urban Jure Simon Tanja Iz OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad smo prejeli letno poročilo. V njem je predstavljeno delo v preteklem šolskem letu in sklepam, da je bilo kar pestro. Dogodki med poukom in izven pouka so nepretrgoma polnili življenje učencem in učiteljem. Razna tekmovanja, naravoslovni dnevi, proslave, izleti, turistični festival, likovna delavnica in šolski kviz so poleg interesnih dejavnosti ter seveda klasičnega pouka v šolskih klopeh, naredili vsakega učenca (pa tudi učitelje) pametnejše in bolj razgledane. Ni dvoma, da je lepo vzeti v roke tako bogato ‘poročilo in ga prebrati. Vem pa, da so to z največjim navdušenjem storili tisti, ki so k njegovi bogati in pestri vsebini največ doprinesli. V jesenskem času pa vam želi bobenček veliko veselja s pripravo šolskega glasila. Ga že z veseljem pričakujemo! V tv Včerajšnji dan mi bo ostal še dolgo v spominu. S učiteljico Magdo Marolt smo odšli na obisk k urarju gospođu Aubre-htu. Med potjo iz šole v trg Mozirje smo bili vsi nestrpni od pričakovanja, kaj vse bomo videli in doživeli. Urar nas je prijazno sprejel in povabil v svojo majhno, toda lepo opremljeno delavnico. V njej smo videli razne vrste ur: stenske, budilke, žepne ročne, pa tudi stoječe ure. Najbolj mi je bila všeč stara stenska ura, stara preko 100 let, ki je mogočno visela na steni. Urar nam je povedal, da ima žepno uro, ki je še starejša. Od gospoda urarja smo izvedeli, da je popravilo ure zelo zahtevno delo, posebno še zelo natančno. Po svojem delu morajo biti urarji skoraj v vlogi zdravnika. Spretnost prstov in ostrina vida je pri njihovem delu zelo pomembna. Urarstvu Aubreht iz Mozirja, ki se že tretja generacija ukvarja s tem delom, želim še veliko uspehov. Tjaša Plesec, '\^0^ 2.a razred OS Mozirje V šoli smo se učili o urah, o koledarju in nasploh o času. Zato smo odšli na obisk k znanemu mozirskemu urarju, gospodu Aubrehtu. Pokazal nam je različne vrste' čudovitih ur in povedal, da vse te ure tudi popravlja. Eno od teh ur je tudi odprl, vsi smo yideli notranjost. Pokazal nam je 160 let staro žepno uro in povedal, da so takšne ure v starih časih nosili na verižicah in v žepih suknjičev. Nato nam je pokazal zelo stare in nove stenske ure, ki visijo na steni. Ima tudi štoparice in veliko novih ročnih ur, te ima spravljene v vrtljivi vitrini. Nazadnje smo ga lahko še kaj vprašali in nam je vse lepo razložil. Saj se je urar naučil pri svojem očetu, znanem in odličnem mojstru, sedaj pa to delo nadaljuje njegov sin. Gospodu urarju smo se lepo zahvalili za ljubeznivost, on pa je vsakemu dal dober žvečilni gumi in vizitke delavnice. Pri urarju mi je bilo tako všeč, da bi bil tudi jaz rad urar, ko bom velik. Janže Arlič, 2.b razred OS Mozirje Anketa v času raziskovalnega tabora V Solčavi smo anketirali naključno izbrane ljudi. Vse, kar smo jih spraševali, smo si zapisali. Spraševali so jih, kaj jim v rojstnem kraju je všeč in kaj jim ni. Povedali so nam, da jih obišče nekaj turistov, poleg lepe narave jim pokažejo razne kulturne znamenitosti. Pravijo, daje ponudba v Solčavi ustrezna. Povedali so, da bi v njihovem kraju najprej uredili ceste in nekaj gostišč. Vprašali smo jih, če radi hodijo v hribe in če so že bili pri Potočki zijalki. Radi hodijo v hribe, saj jih imajo v bližini. V družini so po trije ali štirje člani. Imajo dve trgovini z katerimi so zadovoljni. Imeli so tudi odklonilni odnos do radarja na Menini. Ti ljudje so bili zelo prijazni in so nam z veseljem odgovorili na vsa vprašanja. Učenci 4.b razreda Osnovne šole Mozirje 9. julija se Sloveniji obeta zanimiv glasbeni dogodek. V veliki dvorani hale Tivoli bo v okviru svetovne turneje, imenovane Filthy Lucre, nastopila legendarna punkovska skupina Sex Pistols. Kot predskupini se bosta predstavili domači skupini Racija in Pankrti. Vsem potencialnim obiskovalcem koncerta pa še naslednja informacija: cena vstopnice v predprodaji znaša 2.700 SIT, na dan koncerta pa bo zanjo potrebno odšteti še dodatnih 300 SIT. pajo v tujini kot zabavljaški ansambel. V Sloveniji so se odločili predstaviti z dance glasbo, ki je trenutno najuspešnejša. Na albumu, ki je izšel pri založbi Helidon, lahko slišite zanimive skladbe, izmed katerih vsekakor izstopata že uspeli Kriv za Pure Instinct je naslov hole plošče nemške skupine Scorpions. Plošča, kyjk izšla pred dvema mesecema, na nek način sklene"dosedanja razmišljanja. Skupina-želi doseči ravnovesje med hi trejšimi in počasnejšimi skladbami, osnovne teme so izpovedi in doživljanja osebnih izkušenj. Skratka, srce parajoče skladbe, s katerimi so zadovoljili tako sebe kot svoje oboževalce. Sexesfool je naslov novega projekta skupine Babilon, glasbenikov, ki večinoma nasto- ..^«4. Zadruga mozlrje vse laži in Ona. Skupina Metulj prihaja iz prekmurskega kraja Črešnovci. Pred kratkim so pri založbi Helidon izdali kaseto in kompaktno ploščo Prišle so štorklje nazaj. Skupina Metulj je na slovenski glasbeni sceni že dobrih pet let. Fantje nastopajo na različnih koncertih, veselicah, maturantskih plesih. Ge želite, jim lahko pišete: METULJ FAN KLUB, ZADRUŽNA 18, 9232 ČREŠNOVCI. Alenka SPORT EP v tarčnem lokostrelstvu Bernarda Zemljak srebrna!!! Pred tednom dni je na Brdu pri Kranju potekalo Evropsko prvenstvo v tarčnem lokostrelstvu. Organizatorji si ne bi mogli zamisliti lepše nagrade za svoj trud, Slovenci pa ne večjega nacionalnega ponosa, kot je medalja. Tak podvig je prvič v zgodovini slovenskega lokostrelstva v članski kategoriji uspel Bernardi Zemljak iz Lokostrelskega kluba Mozirje, ki je v compoundu osvojila drugo mesto. Podprvakinja Evrope -Bernarda Zemljak Bernarda je bila po kvalifikacijah 30., nato pa je že v šestnajstini finala pripravila veliko presenečenje, ko je premagala tretjeuvrščeno iz kvalifikacij, Italijanko Fabiolo Plazzini (159:156). V osmini finala je dosegla fantastičnih 165 krogov in premagala še eno Italijanko Ceriotti (159). V četrtfinalu je bila za dva kroga boljša od Francozinje Cordier (102:100), v polfinalu pa je odločno opravila z Italijanko Ano Campagnoli (109:105). V finalu se je Bernarda spoprijela s trenutno najboljšo evropsko lokostrelko Petro Ericsson. Začela je nekoliko slabše in s prvim strelom, ki je prinesel samo šestico, takoj zaostala za odlično Šved-injo. Zaostanka do konca ni mogla več nadoknaditi, a je bila tudi drugega mesto zelo vesela. "Z drugim mestom sem zelo zadovoljna. Treba je vedeti, da se s tem lepim športom ukvarjam šele dve leti in po! in da mi v bistvu pomeni hobi, medtem ko je Svedinja Petra Ericsson čista profesionalka," je takoj po tekmi povedala Bernarda Zemljak. Ob tem je treba dodati, da je naša tekmovalka v olimpijskem krogu s 165 krogi postavila nov državni rekord, le za krog pa je zaostala za svetovnim rekordom. Čestitke za izjemen uspeh Bernarde Zemljak gredo gotovo tudi njenemu trenerju Dušanu Perhaču, ki zaradi nesoglasij v Lokostrelski zvezi Slovenije ni nastopil na prvenstvu, temveč ga je zamenjal mladi Grega Emeršič. Osvojil je 23. mesto. Pri ženskah je nastopila tudi članica LK Mozirje Jožica Emeršič, ki je v prvem kolu premagala Francozinjo Turnois, v osmini finala pa je morala priznati premoč kasnejše prvakinje Ericsson. Naravnost neverjetna novica pa je nekoliko kasneje razburkala javnost: Bernarda Zemljak ne bo nastopila na svetovnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu! O vzrokih za to in seveda o njenem velikem uspehu, na katerega smo lahko ponosni vsi Zgornjesavinjčani, se bomo z Bernardo pogovorili v intervjuju, ki ga pripravljamo za prihodnjo številko. Nosilko srebrne medalje je predvčerajšnim sprejel tudi mozirski župan Jakob Presečnik. Franci Kotnik Trening lokostrelske reprezentance Na kmetiji Bezovšek v Lenartu pri Gornjem Gradu se je 9. junija zbralo dvajset lokostrelcev, državnih reprezentantov v arrovvheadu. Skupni trening za svetovno prvenstvo.v arrowheadu je trajal skoraj cel dan. Kraj treninga so določili glede na podobnost konfiguracije terena s tekmovališčem na Srednjem vrhu pri gozdu Martuljku. Zaradi zelo izenačenih predhodnih rezultatov tekmovalcev so bila imena udeležencev znana dokaj pozno in je bil to edini skupni trening. Na svetovnem prvenstvu, ki poteka od 23. do 30. junija, so v krožnem sistemu postavljene tri proge s 24 tarčami. Udeleženih je 280 lokostrelcev iz 44 držav. Podatke o pripravah in poteku prvenstva smo izvedeli v pogovoru z vodjo prog na svetovnem prvenstvu v arrowheadu, Marjanom Podržajem, ki je že 17 let lokostrelski trener. Lokostrelstvo zahteva veliko splošne kondicije in dobro streljanje na razgibanem terenu v različnih situacijah. Treningi potekajo večinoma individualno. Aktivne priprave pred pomembnim tekmovanjem so zelo različne in odvisne od stila in potreb vsakega posameznika. Vlado Rosa s štirinajstletnimi lokostrelskimi izkušnjami iz Lokostrelskega kluba Ankaran je povedal, da tik pred tekmovanjem zmanjša kondicijski trening na eno uro in poveča efektivni čas streljanja na tri ure dnevno. To skupaj z urejanjem opreme, s psihološkimi in finančnimi pripravami znese približno pet ur na dan. Verjetno je njegov recept kar pravšnji, saj je nastopil že na štirih svetovnih prvenstvih. Slavica Slapnik Krajevna liga Nazarje Rezultati 21. kola - 15. junija: 1. Pekel : Odpisani 7:2 2. Metka-Tragal : Mladost 1:8 3. Pizzerija Turky : Mesarija Bogner 0:3 bb 4. Polda’s club : Miš Maš 7:1 5. Kokarje ml. : Markelj 7:2 6. Zg. Nazarje ERBO : Kokarje 1:6 Rezultati zadnjega 22. kola - 22. junija: 1. Kokarje : Kokarje ml. 5:4 2. Markelj : Pizzerija Turky 0:12 3. Mesarija Bogner : Metka Tragal 10:1 4. Mladost : Pekel 4:3 5. Miš Maš : Zg. Nazarje ERBO 5:4 6. Odpisani : Polda’s club 1:7 Končni vrstni red: 1. Polda’s club 38 2. Kokarje 38 3. Mladost 31 4. Kokarje ml. 30 5. Pizzerija Turky 28 6. Mesarija Bogner 24 7. Zg. Nazarje ERBO 20 8. Metka Tragal 17 9. Pekel 10 10. Miš Maš 6 11. Markelj 5 12. Odpisani 4 HO-RUK liga Ljubno Rezultati zadnjega kola, 16. junija: Zalugnca : Rastke 8:2, Foršt-Gamit : CVR 15:0, Lumpi : LD Ljubno 9:3, Trbiž : Struge 3:4, Savina : Solčava 0:1. Končni vrstni red: 1. Foršt-Gamit 49 2. Solčava 37 3. Zalugnca 36 4. Lumpi 34 5. Savina 21 6. Struge 21 7. C.VR. 18 8. Rastke 18 9. LD Ljubno 14 10. Trbiž 7. Občinska liga Gongi Grad Rezultati zadnjega kola, 9. junija: Smreka : Gostišče Trobej 0:6, Davidov hram : Pri Jošku 2:2, Najgl : Novo naselje 5:2, Bife Mali : Phenomena 2:6, Geronimo : ŠD Nova Štifta 5:2. Končni vrstni red: 1. Najgl 45 2. Novo naselje 37 3. Davidov hram 36 4. Geronimo 33 5. Trobej 25 6. ŠD Nova Štifta 22 7. Bife Mali 20 8. Pri Jošku 18 9. Phenomena 10 10. Smreka 10. PF Nazarje Zaključek veteranske lige So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. Q| banka celje V varnem zavetju tradicije V torek, 11. junija, so svojo ligo v malem nogometu zaključili tudi neumorni veterani, ki so z njo dosegli še en napredek več v športno-rekre-ativnem druženju in sodelovanju, predvsem starejših igralcev naše doline. Liga, ki je bila organizirana prvič, je bila predvsem poskusnega značaja, fair play in prijateljski odnos med igralci, ki se ne ukvarjajo več aktivno s športom, ampak za svojo kondicijo še naprej skrbijo na tak ali drugačen način rekreacije. Po štirikrožnem sistemu igranja je med štirimi sodelujočimi ekipami prvo mesto osvojila ekipa Trnave pred ekipo Odpisanih z Nazarij, tretje mesto je pripadlo BAG-ovcem iz Šmartnega ob Dreti, na repu razpredelnice pa so se znašli igralci mozirskega Trga. Povedati velja, da smo takšen vrstni red na vrhu lahko pričakovali, saj so zmagovalci nastopali z najmlajšo ekipo, kar je zanje pomenilo precejšnjo prednost. Kljub temu so bili na koncu vsi zadovoljni, kar potrjuje družaben zaključek ob okusnem odojku. Da ideje o ustanovitvi veteranske lige ni bila napačna, lahko sklepamo tudi po tem, da je zanimanje zanjo naraščalo iz kola v kolo in jo bomo morali v naslednji sezoni še razširiti z dodatnimi ekipami. O nadaljnji organizaciji veteranske lige so že potekali razgovori s ŠD Vrbovec Nazarje, končni odgovor pa bomo dobili pred pričetkom sezone 1996/97. Franjo Pukart Košarkarski maraton v Gornjem Gradu V soboto, 15. junija, sta na igrišču v Gornjem Gradu merili moči košarkarski ekipi iz Bočne in domačini. Ideje niso dovolj. Za njihovo uresničitev potrebujete predvsem ustvarjalnega in zanesljivega partnerja. V Banki Celje omogočamo podjetnikom popolno servisiranje potreb s področja bančništva. Na področju tolarskega poslovanja Vam lahko vodimo sredstva na žiro računu, sprejemamo depozite, dajemo posojila, izdajamo garancije in pripravimo strokovno mnenje o ekonomski upravičenosti naložb. Pri mednarodnih poslih za Vas opravljamo, plačilni promet, akreditivne in inkaso posle, najemamo posojila v tujini, izdajamo garancije, opravljamo terminsko trgovanje z devizami in vodimo račune nerezidentov. Banka Celje ima 33 lastnih računov v tujih bankah in je povezana z 850 bankami po vsem svetu. Pokličite nas in se prepričajte o kakovosti in raznovrstnosti naše ponudbe. Naša telefonska številka je 063/431 000. Prijateljsko nadigravanje je terjalo od igralcev, poleg košarkarskega znanja, zvrhano mero srčnosti in vzdržljivosti. Dvanajsturni maraton so vzorno organizirali člani gornjegrajskega Športnega društva, finančno pa je prireditev podprlo podjetje Vias iz Gornjega košarkarske igre. Nekoliko grenkobe na sicer zadovoljnih obrazih organizatorjev je zapustilo spoznanje, da so takšne manifestacije za občinske ljudi nezanimive. Samo senca, ki zadovoljstva ne zmanšuje. Edi Mavrič Gradu. Rezultatsko so bili srečnejše roke domači košarkarji, zmagali so z rezultatom 678:618. Pomembnejše kot rezultat pa je vendarle druženje in dobra volja, ki je ves dan zavzete igralce in Eksplozija v tovarni ivemih plošč 10. junija je ob 8.45 uri prišlo do eksplozije prahu v tovarni ivernih plošč podjetja Ciin Pohištvo v Nazarjah. Pri brušenju iverne plošče se je manjši del odlomil in ostal v stroju ter se pri brušenju naslednje plošče zagozdil med njo in brusnim papirjem. Zaradi tega je prišlo do močnega trenja in iskrenja, odsesovalna naprava pa je skupaj s prašnimi delci v filter potegnila tudi iskre. Le-te so v filtru povzročile eksplozijo prahu, vnel pa se je tudi prah v odsesovalnih ceveh in brusilnem stroju. Požar so pogasili gasilci tovarniške gasilske enote in delavci. Telesnih poškodb na srečo ni bilo, materialna škoda pa znaša okoli 20 milijonov tolarjev. Divjaka prijavili sodniku 12. junija so bili mozirski policisti ob 20.25 uri obveščeni, da iz Nazarij proti Mozirju z osebnima avtomobiloma Citroen GS in Z-101 divjata dva voznika. Oba so policisti v Mozirju izsledili in ju zaradi prehitevanja v škarje ter drugih prekrškov prijavili sodniku za prekrške. Smrt planinca 14. junija je v bližini slapa Rinka v Logarski dolini nenadne smrti umrl avstrijski državljan Johan E. (79). Ugotovljeno je bilo, da je bila smrt posledica srčne kapi. Vinjen po napačni strani ceste 14. junija se je ob 20.18 uri zgodila prometna nezgoda v Lepi njivi. Julijan M. (59) iz Florjana je vozil osebni avto iz Lepe njive proti Florjanu, nasproti pa mu je z osebnim avtom z neprimerno hitrostjo, po napačni strani ceste in pod vplivom alkohola pripeljal Franc Č. (25) iz Žalca. Prišlo je trčenja, katerega posledica je bila materialna škoda. Otrok neprevidno prečkal cesto 15. junija je ob 12.07 uri prišlo do prometne nezgode v Soteski, kjer je otrok brez spremstva staršev nepravilno prečkal cesto v trenutku, ko je iz Letuša z osebnim avtomobilom pripeljala 29-letna voznica Branka Š. iz Ljubljane. Kljub močnemu zaviranju je otroka zadela, ki pa je pri tem na srečo dobil le sled poškodb. Prijeli storilca kaznivih dejanj 15. junija so bili policisti ob 18.40 uri obveščeni o kršitvi javnega reda in miru v gostišču Bohač v Nazarjah. Razgrajal naj bi 29-letni Dušan M.. Patrulja je na kraju dogodka ugotovila, da za kršitev javnega reda in miru sicer ni šlo, vendar pa domnevnega kršitelja zaradi drugih kaznivih dejanj išče UNZ Slovenj Gradec. Zato so ga prijeli in ga izročili koroškim policistom. Poskus kraje avtomobila 16. junija zjutraj je občanka iz Potoka prijavila policiji, da so ji neznanci ponoči skušali ukrasti avto. Pri tem jih je slišala in jih pregnala. Policisti so storilcem že na sledi. Požar v Mizarstvu Kovač 16. junija so bili ob 18.05 uri policisti obveščeni o požaru v Mizarstvu Kovač v Ljubiji, kjer je zagorelo v sušilnici lesa. Požar so po začetnem gašenju sosedov pogasili gasilci, ugotovljeno pa je bilo, da je do požara prišlo zaradi okvare na elektromotorju. Škodo so ocenili na okoli 100 tisoč tolarjev. Pogrešana planinca 16. junija ob 21.50 uri je na policijsko postajo prišlo obvestilo, da v planinskem domu na Korošici pogrešajo dva planinca, ki sta se odpravila v gore, v domu pa pustila nahrbtnika. Plezalne poti nista vpisala v knjigo. Ob zori naslednjega dne so pripadniki GRS pričeli z iskalno akcijo, ki se je kmalu srečno končala. Planinca je med plezanjem zajelo neurje, zato sta ostala v steni, zjutraj pa sta na poti proti planinskemu domu srečala reševalce. Ob tem velja opozorilo vsem planincem, naj upoštevajo navodila o vpisu v knjigo, saj je v nasprotnem primeru reševalno akcijo zelo težko organizirati. Ukradli motorno kolo 18. junija je Toni M. (29) iz Ljubije prijavil, da so mu v soboto, 15. junija zvečer v Žek-ovcu odtujili motorno kolo tomos CTX. Policisti motornega kolesa še niso našli. Kraja na delovišču V noči s 17. na 18. junij so neznani storilci z delovnih strojev na delovišču ceste l.jubno-Luče odtujili različne luči in stroje poškodovali. Kdo so to bili, policisti še raziskujejo. Še ena smrt planinca 18. junija je okrog 14. ure 56-letni Dino S. iz Nemčije pešačil v bližini planinskega doma na Okrešlju. Pri tem ga je zadela srčna kap, zaradi katere je umrl. Požig na Praprotnikovi 18. junija je ob 23. uri Franjo B. iz Mozirja na Praprotnikovi ulici, kjer stanuje, zažgal drvarnico in osebni avto. Zoper njega so podali kazensko ovadbo. Zgorelo gospodarsko poslopje 19. junija je ob 22.15 uri zagorelo v Lepi njivi. Strela je udarila v drevo ob gospodarskem poslopju, ki se je zaradi tega vnelo. Domačim je uspelo rešiti šest glav živine, traktor in nakladalko, medtem ko so osebni avto, seno in les zgoreli. Požar so pogasili gasilci, pri intervenciji pa se je eden od njih lahko telesno poškodoval. Škodo so ocenili na okoli dva milijona tolarjev. OPOZORILO pred začetkom glavne turistične sezone Policisti so se pred začetkom glavne turistične sezone sestali s turističnimi delavci in jih opozorili na pomembnejša zakonska določila. Istočasno opozarjajo tudi vse občane, naj ob odhodu na letni oddih izvedejo vse varnostne ukrepe in zavarujejo objekte, da ne bodo ob povratku domov morda neprijetno presenečeni. Padli med kladivo in nakovalo Prosimo vas, da objavite naš prispevek, kot odziv na članek 'Padli med kladivo in nakovalo’ g. Edija Mavriča v zadnji številki Savinjskih novic. V članku "Padli med kladivo in nakovalo" avtor g. Edi Mavrič obravnava odnose med občino Luče in krajevno skupnostjo Solčava. V delu članka, ki opisuje financiranje krajevne skupnosti je zapisano, da je padel očitek, da prihodki Logarske doline d.o.o. niso prikazani. Avtor članka pri tem verjetno misli na finančna sredstva, ki jih plačajo lastniki motornih vozil kot "prispevek za ohranitev krajinskega parka Logarska dolina in parkirnino". Ker so to javna sredstva, katerih zbiranje in poraba je določena s koncesijsko pogodbo med pristojno občino in našim podjetjem smo dolžni zapisani očitek zanikati. Podjetju Logarska dolina d.o.o. je leta 1992 občina Mozirje s koncesijsko pogodbo zaupala upravljanje s prostorom v krajinskem parku Logarska dolina (ohranitev krajinskega parka, urejanje komunalne in turistične infrastrukture, izvajanje nadzora, razvoj turizma, ki je primeren za naravne parke, sodelovanje pri upravnih postopkih itd.) S to pogodbo je občina Mozirje želela preprečiti nadaljnje uničevanje naravnega okolja s strani obiskovalcev in vsesplošnega turističnega nazadovanja v tem prostoru. Ker odlok o krajinskih parkih ne predvideva sredstev za njihovo ohranitev in urejanje, je bil sprejet naš predlog, da se sredstva pridobijo s pobiranjem prispevka od motornih vozil, ki objektivno škodujejo dolini. Za to so bili dopolnjeni občinski odloki in pridobljena vsa potrebna dovoljenja. Ta sredstva so javna in so pristojni občini prikazana z vsakoletnim planom in poročilom o porabi. Pisno poročilo za leto 1995 in plan dela za leto 1996 sta bila tudi letos dostavljena občini Luče in nanju ni bilo nobenih pripomb ali dodatnih vprašanj s strani občinskih svetnikov. Podjetje Logarska dolina d.o.o. v katerem so združeni lastniki zemljišč (parkirišč), odgovorno izpolnjuje določila koncesijske pogodbe in si od ustanovitve prizadeva dati svoj prispevek k ponovnemu razvoju turizma na Solčavskem in v Zgornji Savinjski dolini. Logarska dolina d.o.o. Avgust Lenar OGLASI, PREJELI SMO, PISMA BRALCEV OBVESTILO BRALCEM Z začetkom veljave novega zakona o javnih glasilih (23. aprila 1994) uredništva ne zavezujejo več določila starega zakona o javnem obveščanju iz leta 1986. To pomeni, da si uredništvo poslej pridržuje vso pravico do njihove objave ali neobjave, do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa novi zakon v tretjem poglavju. Zaradi želje uredništva, da čim večjemu številu bralcev omogoči povedati svoje mnenje, in zaradi prostorske omejenosti, opozarjamo, da bomo praviloma spoštovali omejitev največ 60 tipkanih vrstic, daljše prispevke pa bomo bodisi zavrnili bodisi skrajšali po lastni presoji. Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, strank, društev, organizacij ipd.), po možnosti tudi telefonsko številko, s katero je. mogoče preveriti avtentičnost avtorja, in originalno podpisani. "Sodelovanje med občinami in upravno enoto je dobro" V skladu z 10. členom Zakona o javnih glasilih (ur. list RS št. 18/94), vas prosim, da objavite popravek k članku, objavljenem v 12. št. Savinjskih novic z dne 14.6.1996 na strani 9 z naslovom: "Sodelovanje med občinami in upravno enoto je dobro." V drugem odstavku omenjenega članka je navedeno: "Mirko Zamernik je opozoril na neenakopraven položaj v katerem so občani oddaljenih krajev, Solčavani na primer, ki morajo za podpis v podporo določeni pobudi toliko in toliko kilometrov dlje kot tisti, ki so sedežu upravne enote bližje. Predlog občine Luče, da so zakonodaja na tem področju ustrezno spremeni, bo upravna enota posredo vala pristojnemu ministrstvu." Trditev, da je to predlog občine Luče je seveda popolnoma napačna, kajti tak predlog sploh ni potreben, saj je v 14. členu Ustave Republike Slovenije (Ur. list RS št. 33/91) napisano, da smo pred zakonom vsi enaki. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (Ur. list RS št. 15/94) pa v svojem 13. členu predpisuje, da podpise za pobude občanov zbira organ, ki vodi volilno evidenco. Tako je bila poanta moje pripombe v tem, da se mi ne zdi korektno, da so se podpisi za podporo kandidatov za volitve v svet krajevne skupnosti lahko overili pri matični službi v Lučah oz. Solčavi, podpore volivca za razpis referenduma, pa se ni dalo podpisati na istem mestu pri tej službi, čeprav je to organ, ki je pristojen za vodenje volilne evidence. Zato je moje mnenje (ne občine Luče), da je s tem kršena določba obstoječega zakona in obstoječe ustave. Prepričan sem, da so predstavniki upravne enote pravilno razumeli moje izvajanje in bodo to posredovali pristojnemu ministrstvu. Občina Luče župan Mirko Zamernik ü§ CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE, p.0. Vas prisrčno vabi v svojo industrijsko prodajalno v Ljubiji. - Osnovna antikorozijska barva - Antikorozijski premazi (Korocink, Terapox...) - Nivedur (lepila za ploščice, zunanje+notranje) - Nivedur FM (fugirna masa) - Nivelan B (bavarski omel) - Nivelan V (valjikani omet) - Aquastop (silikonska impregnacija) - Hidrozan (za vse vrste hidroizolacij) Zakaj bi kupovali drago, če lahko poceni! Vsak delovni dan od 7.00 - 15.00, vse informacije na tel. 831-621 Ugodne cene: - Belin (notranja zidna barva).od 80,30 sit/kg - Silko (fasadna barva).....od 253,00 sit/kg - Epoktit (barva za bazene in silose), od 768,00 sit/kg Stalno v zalogi pa: - Purpen (za vgradnjo oken in vrat) - Diva (notranja zidna barva, ki ne kaplja) Ali bo gozdarstvo v dolini še naprej strokovni paradni konj (Kako so slovenski naravoslovni razumniki videli in ocenili gozdarstvo na posebnem obisku - ekskurziji) Prirodoslovno društvo Slovenije ni stranka ali gibanje. Gre za preprosto združbo učenjakov, ki jih dvomljiva slava politike in politikov ne zanima. Zato pa jim gre do srca vse, kar je v zvezi z naravo našega prostora in z blaginjo naših ljudi. Če člane društva imenujemo učenjake, želimo povedati, da gre za ljudi, ki se ukvarjajo predvsem s temelji naravoslovja v Sloveniji, ki pa se dobro zavedajo, da reševanje naravoslovnih vprašanj ni samo sebi namen, ampak da dobi svoj smisel šele v podaljšanih naravoslovnih vedah, kot so npr. zdravništvo, zdravilstvo, kmetijstvo, gozdarstvo, rudarstvo, izobraževanje, strojništvo, atomis-tika itd. Ker je splošno znano, da je gozdarstvo v Sloveniji ena tistih gospodarskih panog, ki je v obdobju poosamosvo-jitvene preobrazbe najbolj spremenila svoj filozofski ustroj, predvsem pa organizacijsko zgradbo, je člane društva zanimalo, kako ta preobrazba teče v tipičnem gozdnogospodarskem območju kakršno je nazarsko. Člani Savinjskega gozdarskega društva so pripravili izjemno kakovosten celodnevni strokovni program, s katerim so na osnovi historične razvojne analize prikazali in dokazali nujnost sedanjih razmer in predvsem nujnost svojega strokovnega ravnanja v politično zmedenem in strokovno zelo slabo definiranem gozdarskem polju- S temeljito pripravo jim je to vsestransko uspelo. Se več! Pri poslušalstvu so dosegli celo redke stranske učinke kot je npr. prepričanje, da je naravoslovna aplikacija (poenostavljeno: naravoslovna praksa) za nacionalni razvoj najmanj tako pomembna kot je naravoslovni fundament. Celo posebna gosta iz Regensburga (Bavarska) sta ocenila strokovne gozdarske razmere v nazarskem območju kot evropsko progresivne. Gre namreč za, lahko bi rekli, usodno prelomno obdobje. Ali bo gozdarstvo v dolini uspelo mimo politike, obdržati izjemno uspešno gozdarsko-prostorsko in goz-darsko-tehnološko kontinuiteto zadnjih desetletij, ali ne. Gozdarstvo je dolini namreč zagotavljalo blagovno znamko (pod tem izrazom je treba razumeti integralno ruralno razvojno definicijo), zato upravičeno imenujemo sedanje obdobje v slovenskem (tudi nazarskem) gozdarstvu za usodno. Člani Prirodoslovnega društva Slovenije so optimistično ocenili prizadevanja gozdarjev, da s harmoničnim sodelovanjem Zavoda za gozdove (kot upravljalca) in Gozdnega gospodarstva (kot izvajalca del v gozdovih) dograjujejo doseženo. Menili so, da je usklajeno delo obeh delov gozdarstva v dolini, največ kar lahko stroka v obstoječih družbeno zelo neugodnih razmerah doseže. Savinjsko gozdarsko društvo, kot skupna gozdarska organizacija, presega morebitne politične ali profitne zahvale, ki so jih člani Savinjskega gozdarskega društva tega dne dobivali od eminentnih predstavnikov slovenskega razumništva, zagotovo spodbuda z največjo težo. Marko Kmecl ulica bratov Učakar 112, Ljubljana OPRAVIČILO! V 12. št. SN je bil v zahvali ob izgubi Frančiške Verdel omenjen namesto gospoda župnika Gračnerja gospod župnik Suhoveršnik. Za neljubo pomoto se g. župniku Gračnerju iskreno opravičujem! Ivan VERDEL, Luče 119 OGLASI ijGCWNA ■ EN fei ob Savinji tel: 841-512 ARIEL 3,6 949,00 FANTA 2,5 L 299,00 COCA COLA 2,5 L 299,00 HLADILNA TORBA 25 L 2.300,00 HLADILNA TORBA 32 L 2.400,00 SENČNIK 1.990,00 SAMOKOLNICA 3.990,00 MLEKOVIT 5.350,00 KRM. ZA PURANE 1.722,50 B.P.Đ. Z.P.D, PŠENIČNA KRM. 28,48 29,90 KORUZNA KRM. 32,86 34,50 K II (ZA MOLZNICE) 44,48 46,70 SIOTSpN SALCN I I I mv\ Selška 1C, /Hezirle Tel. §32-946 zlatarstvo Zlatarstvo ROŽIC Na trgu 7 . • fr* v Grabnerjevi hiši v Mozirju tel.: 063/832-200 V mesecu juniju verižice in zapestnice I 0% popu/ta Velika izbira za različne priložnosti/ Odprto. N0N-SI0P: 8.00 -19.00,sobota: 8.00-12.00 v turist biro SćTtfA Čira d Vrbovec Bazarje tel.: 831-316 9.00- 15.00, 17.00- 19.00 AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA * MCDULIN h tl. BCLVCDCRC V TCRMINU OD 6. -13.7. 7 dni POUTT 256 DCM * BLATNO JCZCRO 7 dni polni penzion + TT 245 D6M * UMAG h tl. A kot. 360 DCM * KORČULA htl. ß kot. 196 DCM * AVI O PR0/OZ 130 DCM V APARTMAJIH DOVOU PROSTORA MOŽNO DESETDNEVNO LETOVANJE PLAČILO NA OBROKE * ORGANIZIRAMO OGL6DC FORMUL6 1 -. 30. junij MAGNV COURS 28. julij HOCKCNHCIM 11. avgust BUDIMPCŠTR 25. avgust SPR-PRANCOCHRMPS 8. september MONZA 22. september CSTORIL MOTOCIKLI 4. avgusta Z6LTUUCG 18. avgust BRNO MOTOR SHOUU 7„ 14. december. Vsi, ki bodo obiskali vsaj 1 dirko po našem programu, imajo 6% popust pri vplačilu počitnic in kataloga "SONČCK J€..." KCR SC VSRKODNeVNO SPR6MINJAJO C€N6 POS6BeJ ZA TUJINO IN OTROK6. NAS POKUČITe NA T6L. 831-316 oz. GLIN centrala 831-321. OPTIKA Üfs,’ Prodaja ortopedskih pripomočkov in sončnih očal ■Ä i MATEJA LBKEB s.p. Ob Trnavi 1, Mozirje tei. 832-240 j Z nami bo dan lepši NUDIMO VAM: - KOREKCIJSKE OKVIRJE - KVALITETNA ZAŠČITNA SONČNA OČALA - POPRAVILA OČAL - VSE OPTIČNE STORITVE PO EVROPSKIH MERILIH - TEKOČINE ZA KONTAKTNE LEČE - ORTOPEDSKE PRIPOMOČKE (kot so: akustimulator, kosmodisk) - STROKOVNA OKULISTIČNA SVETOVANJA DELOVNI ČAS: vsak dan 8.00 - 12.00, 13.00 - 18.00 sobota 9.00 -12.00 OGLASI /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje SPOŠTOVANI OBČANI -KOMITENTI BANKE! ČAS DOPUSTOV JE PRED VAMI IN SAMO OD VAS JE ODVISNO, KAKO GA BOSTE PREŽIVELI! Z GOTOVINSKIMI POTROŠNIŠKIMI KREDITI LB SPLOŠNE BANKE VELENJE D.D. - BREZ POLOGA IN BREZ DEPOZITA - Z ODPLAČILOM OD ŠTIRIH MESECEV PA DO TREH LET - PO OBRESTNI MERI ŽE OD T+10% LETNO LAHKO UVELJAVITE GOTOVINSKE POPUSTE. ČE PA IMATE V MISLIH VEČJE NAKUPE, ŠE LAHKO ODLOČITE ZA DOLGOROČNE NAMENSKE KREDITE Z ODPLAČILOM DO PET LET. PRESENEČENJE ZA UPOKOJENCE IN USLUŽBENCE V DRŽAVNIH SLUŽBAH ki niso komitenti banke -GOTOVINSKI KREDITI Z DOBO ODPLAČILA 36 MESECEV Telefonske informacije: 063 854-251, interno 249 in 303. Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R5 CAMPUS 5V 90/10 40.000 727.398,00 R5 CAMPUS 3V 91/02 64.000 791.755,00 R5 CAMPUS 5V 91/06 80.000 821.642,00 R5 CAMPUS D 91/10 65.000 854.894,00 R5 CAMPUS P 5V 93/01 26.000 927.526,00 R5 CAMPUS 3V 91/05 68.000 762.609,00 CLIO 1,4 RT 5V 91/03 68.000 1.047.294,00 CLIO 1,2 RM 5V 93/11 41.000 1.186.708,00 R19 TS 5V 89/04 62.000 960.507,00 JUGO 45 KORAL 90/11 86.000 241.794,00 JUGO 55 KORAL 91/04 54.000 356.895,00 ŠKODA 136 L 90/03 40.000 589.418,00 VW GOLF JXD 90/11 70.000 981.225,00 MOŽEN NAKUP VOZILA TUDI NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI. GOiSCLi d. o. o. Obrat Mozirje, tel. 831-020 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT w jr mvvy osagsrasäas kopanje za dve osebi v Termah V petih številkah Savinjskih novic bomo objavili pet delov fotografije hotela na Rogli. Vaša naloga, spoštovani naročniki, pa je, da vseh pet delov na koncu sestavite v celoto, nalepite na dopisnico in najkasneje do 31. avgusta 1996 pošljete na naslov našega uredništva. Med pravočasno prispelimi dopisnicami bomo izžrebali pet zgoraj naštetih nagrad. Celje - skladišče D-Per * 7/1996 žagarstvo naza 5000003431,13 COBISS © Glejte skozi naša okna, svet bo videti lepši! NAŠ PROIZVODNI PROGRAM: - termoizolacijska okna in balkonska vrata različnih oblik in velikosti, z možnostjo izbire termo stekla - fiksna in gibljiva polkna - program vrtnih hišic - zložljive vrtne mize in klopi - lepljene plošče - vse vrste masivnih oblog - žagan les KONKURENČNE CENE IN UGODNI PLAČILNI POGOJI. POKLIČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE. žagarstvo nazarje Podjetje žagarskih in stavbno mizarskih izdelkov d.o.o., 3331 Nazarje, Lesarska 10, SLO telefon 063/832-422, 831-331, faks 063/831-920, 832-243 OSREDNJA KNJ. CELJE