!• t
(Vestnilv)
_ XLV. ......
šolske Družbe sv. Cirilu in Metoda
v Ljubljani
za navadno leto
1931.
 -----------
Izdalo infzaložilo vodstvo.
Cena 15 Din
Te, 4 5 5V/,
J , •3'
V Ljubljani.
Tisk: ,,Narodne tiskarne", (Odgovoren Fr. Jezeršek.)
1930.
\o a 1 '4 l il
\
Rodoslov
našega kraljevskega doma.
Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije.
Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I.t rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z
Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1900.
Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923.
Kraljeviča: Tomislav, rojen 19.1. 1928 in Andrej, rojen 28. VI. 1929.
Kraljeva roditelja: Nj. V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj in Ujedinitelj, | 16. Vlil. 1921 in
kneginja Zorka, f 4. III. 1890.
Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887.
Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo p rinceza Jelena, rojena na Reki dne 5. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911.
Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Kara gj orgjevič, brat Nj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859.
Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojeno dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924.
Kraljevina Jugoslavija
a) grb:
Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem je bel križ na rdečem ščitu, 25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna, in tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu.
b) državne barve:
Modra bela rdeča.
Leto 1931.
je navadno leto in ima 365 dni (med njimi 52 nedelj in 15 katoliških cerkvenih praznikov vštevši leta 1911. odpravljene); začne se in konča s četrtkom.
Začetek leta 1931.
Občno in drž. leto se začne na novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1. adventno nedeljo 29. listopada 1930, pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1931.
Godovinsko število.
■Zlato število ....	13	Rimsko število	...	14
Epakta ali lunino kazalo	XI	. Nedeljska črka	...	D
Solnčni krog ....	8 | Letni vladar: Jupiter.
Odpravljeni cerkveni prazniki.
1.	Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.),
6.	sv. Štefan (26. XII.).
Državni prazniki.
L Ciril In Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna.
2.	Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero in domovino.
■3. UJedinjenje Jugoslavije:	dne	1. grudna.
4.	Aleksandrov dan: dne	17.	grudna (rojst. dan	Nj. V.	kralja
Aleksandra I.)
Znamenja luninih premen.
Mlaj © Prvi krajec J) Ščip @ Zadnji krajec C
Mraki leta 1931.
Leta 1931. bodo trije delni solnčni mraki in dva popolna
lunina.
Solnce mrkne 17. in 18. IV. (zač. 23 in 57 min., konec 18. IV. ob 3. in 32. min. zj.); drugič 12. IX. (zač. 5 in 13 min, zj,, konec 6 in 9 min.); tretjič 11. X. (zač. 12 in l m;n.op., konec 15 in 49 min. pop.).
Luna mrkne 2. IV. (zač. 19 in 23 min., konec 22 in 52 min.); drugič 26. IX. (zač. 18 in 54 min., konec 22 in 42 min.).
Pri nas bosta vidna samo lunina mraka.
l*
PROSINEC » JANUAR	ž-
Srbsko: JriHy«p.	Luž.-srb.:	Wulki rdžk.
Hrvatsko: Siečanj. ■*&- 31 dni. JžFs Poljsko: Styczen. Češko : Leden.	Rusko:	Jlminpb.
Dnevi		Za rimske kalolitane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Čet.	Novo leto. Obr. Gsp.	19	Bonifacij	Dragovit
2	Pet.	Maka rij	20	Danilo	Zlatan
3	Sob.	Genovefa	21	Julijana	Slavimir
K.: Ko je bil Herod umrl. Mat. 2.					♦
4	Ned.	Ime Jezusovo @	22	Anastazij	Dobromir
6	Pon.	Telesfor	23	10 muč.	Grozdana
G	Tor.	Sv. trije Kralji.	24	Badnji dan	Darin
7	Sred.	Zdravko, Val.	25	Božič	Svctoslav
8	Čet.	Severin	26	Zbor Bogorodičin	Bogoljub
9	Pet.	Julijan	27	Štefan, 1. muč.	Nikosava
10	Sob.	Pavel, pušč.	28	20.000 muč.	Dobroslav
K.: 12Ietni Jezus v templju. Luk. 2.					
11	Ned.	1. po razgl. G. Sv. dr.	29	Betleli. deca	Božidar
12	Pon.	Arkadij	30	Anizij	Bodigoj
13	Tor.	Hilarij	31	Melanija	Bogomir
14	Sred.	Srečko Nol.	1/1	Novo leto 1931	Neda
15	Čet.	Maver	2	Silvester, p.	Radoslav
IG	Pet.	Marcel	3	Malahija	Tmislava
17	Sob.	Anton, pušč.	4	Evstahij	Zvonimir
K.: 0 ženitnini v Hani Gal. Iv. 2.					
18	Ned.	2 po razgl. G. ©	5	Krstov dan	Vera
19	Pon.	Kanut	6	Bogojavljenje	Hranimir
20	Tor.	Fab. in Seb.	7	Zbor Iv. Krst.	Živojin
21	Sred.	Agna	8	Jurij	Janja
22	Čet.	Vinko	9	Polijevkto	S vi loj
23	Pet.	Zaroka Marije D.	10	Gregor Niški	Voljica
24	Sob.	Timotej	11	Teodozij	Milislava
K.: Jezus ozdravi gobavega. Mat. 8.					
25	Ned.	3. po razgl. G. Sp. sv. P.	12	Tatijana	Kosava
2G	Pon.	Polikarp	13	Jermilo	Vsevlast
27	Tor.	Sava, Ivan Zlat. )	14	Sava I.	Dušana
28	Sred.	Rogcr in tov.	15	Pavel Tlvejski	Dragomil
29	Čet.	Fran Sal.	16	Verige sv. Petra	Gorislava
30	Pet.	Martina	17	Anton Veliki	Desislav
31	Sob.	Peter Nol.	18	Makso	Divna
Dan zraste za 1 uro 1 min.
- • ■ ,	••	■	>w...
_______
-Hljf SVEČAN ★ FEBRUAR
Srbsko: <I>e6p.vnp.	Luž.-srb.: Maly r62k.
Hrvatsko: Veljača.	28	dni.	Poljsko:	Luty.
Češko : Unor.	Rusko:	<I>enp»uib.
	Dnevi	Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
K.: 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20.					
1	Ned.	70nica. Ignacij	19	Makarij Egipt	Budmil
2	Pon.	Svečnica	20	Jevtimij	Ljubomira
3	Tor.	Blaž ®	21	Maksim	Bojmir
4	Sred.	Veronika	22	Timotej	Daroslav
5	Čet.	Dobroslava, Agata	23	Klemen	Jagoda
6	Pet.	Doroteja	24	Ksenija	Žalimir
7	Sob.	Romuald	25	Gregor	Malina
K.: 0 sejalcu in semenu. Luk. 0.					
8	Ned.	60nica. Ivan Mat.	26	Ksenofont	Zvezdodrag
9	Pon.	Apolonija ([	27	Ivan Zlat.	Blagoslava
10	Tor.	Školastika	28	Efiem Sirski	Vojmil
11	Sred.	Adolf	29	Ignacij	Dobrana
12	Čet.	Evlalija	30	Trije jerarhi	Zvonimir
13	Pet.	Katarina	31	Kir In Ivan	Vrativoj
14	Sob.	Valentin	1/2	Trifun	Cvetna
K.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18.					
15	Ned.	50nica. Favstin	2	Srečanje Gosp.	Ljuboslava
16	Pon.	Julijana	3	Sim. in Ana	Strahomir
17	Tor.	Pust. Donat ©	4	Izidor Pel.	Vesela
18	Sred.	+ Pepelnica, Simeon	5	Agata	Dobrana
19	Čet.	Julijan	6	Vukol	Bratomil
20	Pet.	Elevterij	7	Partenij	Drago
21	Sob.	Maksimilijan	8	Sava II.	Miloslav
K.: Hudit izkuša Jezusa. Mat. 4.					
22	Ned.	1. postna. Petra st.	9	Nikifor	Gojslav
23	Pon.	Peter D.	10	Haralamko	Čudomil
24	Tor.	Matija	11	Jurij Krat.	Divka
25	Sred.	Kv. Valburga )	12	Melentij	Bludomir
26	Čet.	Aleksander	13	Martinijan	Nikna
27	Pet.	Leander	14	Ciril, sl. ap.	Inoslav
28	Sob.	Roman	15	Onizim	Sodka
.
SUŠEČ ★ MAREC
31 dni.
	Dnevi	Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
K.: Jez. izprem. na gori. Mal. 17.					
1	Ned.	2. p. Belko (Albin)	16	Pantelij	Belin
2	Pon.	Simplicil	17	Tcod. in Tiron	Milana
3	Tor.	Kunigunda	18	Lev, p.	Mlglav
4	Sred.	Kazimir @	19	Arliip	Sladoje
5	Čet.	Evzebij	20	Lev, šk.	Danica
6	Pet.	Fridolin	21	Timotej	Zvezda
7	Sob.	Tomo Akv.	22	Evgen	Jelen
K.: Jezus izžene hudiča. Luk. 11.					
8	Ned.	3. post. Ivan b.	23	Polikarp	Bodin
9	Pon.	Frančiška	24	Najd. gl. Iv. K.	Danimir
10	Tor.	40 mučenikov	25	Tarazij	Stana
11	Sred.	Sredi posta. C	26	Porfirij	Radoja
12	Čet.	Gregor Vel.	27	Prekop	Božana
13	Pet.	Rozina	28	Vazilij	Svetovid
14	Sob.	Matilda	1/3	Evdoksija	Desimir
K.: Jezus nasiti 5000 mož. Iv. G.					
15	Ned.	4. postna. Klemen	2	Teodot	Velislav
IG	Pon.	Radovan	3	Evtropij	Ljubislava
17	Tor.	Jcdert	4	Gerazim	Budimir
18	Sred	Edo	5	Konon	Slavoljub
19	Čet.	Josip, ž. M. D. @	6	42 mučenikov	Zlata
20	Pet.	Niketa	7	Vazilij	Vlada
21	Sob.	Benedikt	8	Teofor	Tuga
K.: Judje hočejo Jez. kamenj.lv. 8.					
22	Ned.	5. p. (tiha)	9	40 mučenikov	Slavo
23	Pon.	Viktorin	10	Kodrat	Dražislav
24	Tor.	Gabrijel	11	Sofronij	Jaroslav
25	Sred.	Oznan. M. D.	12	Teofan	Predrag
26	Čet.	Emanuel	13	Nicefor	Srdan
27	Pet.	Žal. M. b. )	14	Benedikt	Stanimir
28	Sob.	Ivan Kap.	15	Agapij	Uma
K.: Jez. prihod v Jeruz. Mal. 21.					
29	Ned.	6. postna, (cvetna)	16	Savin	Branivoj
30	Pon.	Angela	17	Aleksi]	Pribislav
31	Tor.	Modest	18	Ciril Jeruz.	Mojmir
«
'
'
30 dni. ^
Dnevi		Za rimske katolitane		Za pravoslavne	Narodna imena
l	Sred.	Hugon	19	Hrizant	Mutimir
2	Čet.	Vel. četrt. Fran P.®	20	Jovan in Sergij	Gojmir
3	Pet.	f Vel. pet., Rlko	21	Jakob	Žarko
4	Sob.	Vel. sob., Izidor	22	Vazilij	Dušica
K.: Jez. vstane od mrtvih. Mark. 16.					
5	Ned.	Vel. noč.	23	Nikon	Dabiživ
6	Pon.	Vel. poned.	24	Calrarija	Čudna
7	Tor.	Herman	25	Blagovesti	Radivoj
8	Sred.	Dionizii	26	Gabrijel	Viljenica
9	Čet.	Marija KI. C	27	Vel. četrtek	Ljuban
10	Pet.	Ecehijel	28	Vel. petek	Srčanica
11	Sob.	Lev	29	Vel sobota	Rada
K.: Jez. se prik. pri zap. vratih. Iv. 20.					
12	Ned.	1. povel. (bela)	30	Uskrs. Vstaj. G.	Sava
13	Pon.	Hermenegild	31	Uskrsni pon.	Zdegoj
14	Tor.	Tlburcij	1/4	Uskrsni tor.	Jelača
15	Sred.	Helena	2	Tit	Gestirad
16	Čet.	Turibij	3	Niket	Božislava
17	Pet.	Anicet.	4	Jurij	Vitigoj
18	Sob.	Apolonij ©	5	Teodul	Gradislava
K.: 0 dobrem pastirju. Iv. 10.					
19	Ned.	2. pov. Krese.	6	Evtitlij	Tihorad
20	Pon.	Sulpicij	7	Jurij	Dragislav
21	Tor.	Anzelm	8	Herodi ian	Dragomira
22	Sred.	Varstvo sv. Jos.	9	Evpsihij	Ljutomer
23	Čet.	Vojteh	10	Terencij	Dobriča
24	Pet.	Jurij	11	Antipa	Jurislav
25	Sob.	Marko >	12	Vazilij	Tugomir
K.: Jez. napove odhod. Iv. 16.					
26	Ned.	3. povel. Klet In M.	13	Artemon	Sekana
27	Pon.	Peregrin	14	Martin	Raduna
28	Tor.	Vital	15	Aristarli	Slavica
29	Sred.	Peter, m.	16	Agapija	Tankoslava
30	Čet.	Katarina Sij.	17	Simeon	Samorad
Beležke.
Srbsko: Maj.	Luž.-srb.:	Rdžovnik.
Hrvatsko: Svibanj. -^F- 31 dni.	Poljsko:	Maj.
Češko: Kvčten.	Rusko:	Maii.
	Dnevi	Za rimske katolitane	Za pravoslavne		Narodna imena
1	Pet.	Filip in Jak.	18	Ivan prop.	Žiga
2	Sob.	Atanazij ©	19	Ivan staroz.	Zivana
K.: Jez. obljubi sv. Duha. Iv. IG.					
3	Ned.	4. povel. N. sv. križa	20	Evtihij	Solnčarica
4	Pon.	Cvetko. Florijan	21	Januarij	Valliun
6	Tor.	Pij V.	22	Teodor	Desirad
6	Sred.	Ivan Ev.	23	Jurij	Zdemir
7	Č-t.	Stanislav	24	Sava	Prisnoslav
8	Pet.	Prik. sv. Mih.	25	Marko	Budislav
9	Sob.	Gregor Na z. (£	26	Vazilij	Prvinica
	K.	0 molitvi. Iv. IG.			
10	Ned.	5. povel. Antoniu	27	Simeon	Dvorna
11	Pon.	Mamert 1 >	28	Jason	Ljerka
12	Tor.	Pankracij >	29	Vazilij Ostr.	Stoj mir
13	Sred.	Servacij J 2	30	Jakob	Jasna
14	Čet.	Vnebohod Krist.	1/5	Jeremija	Svctolik
15	Pet.	Zofija	2	Atanazij	Jaromira
16	Sob.	Ivan Nep.	3	Tim. in Mavro	Mladena
K.: 0 prifanju sv. Duha. Iv. 15.					
17	Ned.	6. povel. Paskal O	4	Pelagija	Dušoje
18	Pon.	Venancij	5	Irena	Mladica
19	Tor.	Celestin	6	Job	Vitoslava
20	Sred.	Bernardin	7	Agapij	Milodar
21	Čet.	Srečko	8	Spasov dan	Jelina
22	Pet.	Milan, Emil	9	Izaija	Boža
23	Sob.	Željko, Deziderij	10	Simon	Milorad
V. 0 sv.		Duhu in ljubezni. Iv. 14.			
24	Ned.	Binkošti. Marija )	11	Ciril in Metod	Cveta
25	Pon.	Bink. pon. Urban	12	Iipifanij	Zdestan
26	Tor.	Filip N.	13	Glikerija	Dragica
27	Sred.	Kv. Magdalena Pac	M	Izidor	Volkašin
28	Čet.	Lev II.	15	Pahomij	Jaromir
29	Pet.	Veljko, Maksim	16	Teodor Osv.	Dana
30	Sob.	Ferdo	17	Andronik	Milica
K.: Meni		e dana vsa oblast. M. 28.			
31	Ned.	1. pob. Sv. Trojica®	18| Duhovo		Bojslav
Dan zraste za 1 uro 16 min.
'S,	•	1	'	K	^(	*••*■	i"	-\	'>f^	'1 ; ..'V".
Beležke.
ROŽNIK * JUNIJ
30 dni.
Dnevi		Za rimske katolilane	Za pravoslavne		Narodna imena
1	Pon.	Juvencij	19	Duh. poned.	Radovan
2	Tor.	Marcelin	20	Duh. torek	Velimir
3	Sred.	Klotilda	21	Konst. in Hel.	Radoslava
4	Č t.	Telovo	22	Vazilij	Dika
5	Pet.	Bonifacij	23	Mihael	Dobromil
6	Sob.	Norbert	24	Simeon Stolp.	Miljutin
K.: 0 veliki večerji. Luk. 14.					
7	Nad.	2. pob. Lukrecija	25	Najd. gl. Iv. K.	Bogomil
8	Pon.	Medard (£	26	Karpo	Svetin
9	Tor.	Prim. in Fel.	27	Terapont	Dostana
10	Sred.	Marjeta	28	Nikita	Rusmir
11	Čet.	Barnaba	29	Teodozija	Hrvoje
12	Pet.	Srce Jez. Ivan F.	30	Izak	Zorica
13	Sob.	Anton P.	31	Hermas ,	Zlatana
K.: 0 izgubljeni ovci. Luk. 15.					
14	Ned.	3 pob. Bazilij	1/6	Justin	Bislav
15	Pon.	Vid	2	Nikifor	Dragimlr
16	Tor.	Fran Reg. ©	3	Lukijan	Tratomir
17	Sred.	Adolf	4	Mitrofan	Bodin
18	Čet.	Gervazij in Pr.	5	Peter Koriški	Bogdan
19	Pet.	Julijana	6	Visarijon	Milava
20	Sob.	Silverij	7	Teodot	Nenadej
H.: 0 vel. ribj. lovu. Luk. 5.					
21	Ned.	4. pob. Vekoslav	8	Teodor St.	Miloš
22	Pon.	Aliacij	9	Timotej	Gostimir
23	Tor.	Zdenka )	10	Aleksander	Višeslav
21	Sred.	Ivan Krst. Kres	11	Bartol	Janislav
25	čet.	Prosper	12	Onufrij	Grlica
26	Pet.	Ivan in Pavel	13	Akilina	Hrana
27	Sob.	Hema	14	Elizej	Ladislav
K: 0 farizejski pravilnosti. M. 5.					
28	Ned.	5. pob. Vidov dan.	15	Vidov dan	Zorana
29	Pon.	Peter in Pavel	16	Tihon	Peroslav
30	Tor.	Sp. sv. Pavla @	17	Emanuel	Predislav
Začetek poletja 22. t. m. — Dan zraste do 21. dne za 19 min. in se zopet skrči do konca meseca za 3 min. Dan je dolg 15 ur 46 min. do 16 ur 2 min.
^ 31 dni.
Dnevi		Za rimske katolitane		Za pravoslavne	Narodna imena
1 2 3 4	Sred. Čet. Pet. Sob.	Rešnja kri Obiskanje M. D. Heliodor Urh	18 19 20 21	Leontlj Juda Naum Julijan	Bogoslav Dragonama Nada Beligar
K.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 0.					
5 6 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	6. pob. Ciril in Metod Izaija Viligoj Jelisava ( Anatolija Ljuba, Amalija Pij I.	22 23 24 25 26 27 28	Evstaliij Agripina Rojstvo Ivana K. Fcbronii David Solunski Samson Cir in Jovan	Dobruška Domogoj Ncgoda Milolika Hvalimir Ljubica Medo
K.: 0 Iainjivih prerokih. Mat. 7.					
12 13 14 15 16 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	7. pob. Mohor, Fort. Marjeta Bonaventura Hinko © D. Marija Karm. Branko, Aleš Kamil	29 30 1/7 2 3 4 5	Peter in Pavel Zbor apostolov Kozma in Dam Obleka Marijina Hijacint Andrej Kr. Atanazij	Draguška Dragan Svobodin Vladimir Bogdan Držislav Miroslav
K.: 0 krivita hišniku. Luk. 16.					
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	8. pob. Vinko P. Elija Olga Marija Magd. 3) Apolinar Kristina Jakob	6 7 8 9 10 11 12	Sisoj Vel. Toma Prokop Pankracii 45 mučenikov Olga Proklo in Jul.	Radoš Česlav Zora Pribina Brana Ratimir Boljedrag
K.: Jez. plaka nad Jeruz. Luk. 19.					
26 27 28 29 30 31	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	9. pob. Ana Zlatko, Avrelij Zmagoslav, Viktor Marta ® Abdon in Senen Vatroslav, Ignacij	13 14 15 Ki 17 18	Zbor Gabr. arh. Akita Vladimir Vel. Antinogen Marina Emilijan	Jana Dušan Svetomir Dobrila Vitodrag Jeleniča
		Dan se skrči za 54 min.			
		Dan je dolg 16 ur 2 min. do 15 ur 8			min.
_ v.T- •- ■-	v	v	■
Beležke.
Srbsko: Abitct.	Luž.-srb.:	Žnjeric.
Hrvatsko: Kolovoz.	31	dni.	Poljsko:	Sierpien,
Češko: Srpen.	Rusko:	Aiiryc'n>.
	Dnevi	Za rimske katolitane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Sob.	[ Peter v okovih	19	j Lazar	Dedomir
K.: 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18.					
2	Ned.	10. pob. Porcijunk.	20	llijin dan	Bojan
3	Pon.	Najdba sv. Štefana	21	Simeon	Mirača
4	Tor.	Dinko, Dominik	22	Marija Magd.	Ljubačica
5	Sred.	M. D. snež.	23	Trofim	Predobra
G	Čet.	Preobražcnje G. ([	24	Kristina	Vlastica
7	Pet.	Kajetan	25	Ana	Vidojka
8	Sob.	Cirijak	26	Jermolaj	Godeslav
	K.: Jez. ozdravi gluhon. Mark. 7.				
9	Ned.	11. pob. Roman	27	Pantelejmon	Našemir
10	Pon.	Lovro	28	Prohor	Juriča
11	Tor.	Suzana	29	Kalinik	Bolcmir
12	Sred.	Klara	30	Sila	Dobrogost
13	Čet.	Hipolit in Kas. O	31	Jevdokim	Davola
14	Pet.	f Evzebij	1/8	Najd. Makab	Dobrina
15	Sob.	Veliki šmarin	2	Stefan	Budinja
K.: 0usmilj.Samarijanu. Luk. 10.					
IG	Ned.	12. pob. Rok	3	Izak in Dalm.	Nemira
17	Pon.	Liberat	4	7 dece v Efezu	Radigoj
18	Tor.	Helena	5	Evsignij	Branislava
19	Sred.	Ludovik	6	Preobraž. Gosp.	Ljudevit
20	Čet.	Bernard )	7	Dometij	Žarka
21	Pet.	Ivana Fran.	8	Emilijan	Mirjana
22	Sob.	Timotej	9	Matej, ap.	Ostrivoj
K.: Jez. ozdravi 10 gobavcev. Luk. 17.					
23	Ned.	13. pob. Zdenko	10	Lovrenc	Bogovoljka
24	Pon.	Jernej	11	Evplo	Borivoj
25	Tor.	Ludovik	12	Fotij in Anikit	Dragorad
2G	Sred.	Cefirin	13	Maksim	Perunika
27	Čet.	Josip Kal.	14	Mihajlo	Zlatko
28	Pet.	Avguštin @	15	Vnebovzetje M. D.	Milogaj
29	Sob.	Obgl. Ivana Krst.	16	Joahim	Želided
K.: 0 božji previdnosti. Mat. 6.					
30	Ned.	14. pob. Roža Lim.	17	Miron	Milka
31	Pon.	Rajko	18	Flor	Mildrag
		Dan se skrči	za	1 uro 34 min.	
	Dan je dolg 15 ur 5 min. do 13 ur 31				min.
Beležke.
Srbsko; CeirrcMoap.	Luž.-srb.:	Požnjeric.
Hrvatsko: Rujan. 'tšF- 30 dni. -iP- Poljsko: Wrzesien. Češko: Zdfi.	Rusko:	CeHTHftPi.
Dnevi		Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
1	Tor.	Egidij	19	Andrej	Mladin
2	Sred.	Štefan	20	Samuel	Miljeva
3	Čet.	Mansvet	21	Tadej, ap.	Lepa
4	Pet.	Rozalija	22	Agatonik	Nedamisel
5	Sob.	Lovrpnc, Just. (£,	23	Lupo in lr.	Nedeljka
K.: 0 najmlj. mladeniču. Luk. 7.					
6	Ned.	15. pob. Hermogen	24	Evtihij	Radonica
7	Pon.	Branislava	25	Bartol	Mrena
8	Tor.	Mali šntarin	26	Adrijan	Gostinja
9	Sred.	Korbinijan	27	Pimen	Vsemir
10	Čet.	Nikolaj Tol.	28	Mojzes Etijop.	Rakita
11	Pet.	Prat in Hijacint	29	Obgl. Iv. Krst	Slaven
12	Sob.	Ime Marijino ©	30	Aleksander	Večedrag
K.: Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14.					
13	Ned.	16. pob. Virgilij	31	Pas Bogorodlčin	Zremil
14	Pon.	Poviš. sv. križa	1/9	Simeon	Znanoslav
15	Tor.	Mar. Dev. 7 žal.	2	Mamnnt	Svegoj
16	Sred.	Kv. Ljudmila	3	Janič II.	Sodimir
17	Čet.	Rane sv. Franč.	4	Vavila	Prvan
18	Pet.	Josip Kup. >	5	Caharija	Sokolica
19	Sob.	Januarij	6	Evdoksu	Vitodrag
K.: 0največjizapov. M.22-					
20	Ned.	17. pob. Evst. in tov.	7	Sozont	Morana
21	Pon.	Matej	8	Rojstvo M. D.	Blagoslav
22	Tor.	Mavricij	9	Joahim in Ana	Celimir
23	Sred.	Tekla	10	Menod	Slavna
24	Čet.	M. D. rešiteljica uj.	11	Avtonom	Sadivoj
25	Pet.	Kleofa	12	Teodor Aleks.	Uroš
26	Sob.	Ciprijan @	13	Kornelij	Stojslava
K.: Jez. ozdravi mrlvoudnega. M. 9.					
27	Ned.	18. pob. Koz. in D.	14	Poviš. sv. križa	Radomira
28	Pon.	Večeslav	15	Nikita	Vidica
29	Tor.	Mihael	16	Evfemija	Stojan
30	Sred.	Jerko	17	Zofija	Jekica
Beležke.
■+ 'r^, VINOTOK ★ OKTOBER mn*
Srbsko: OKTOoap.	Luž.-srb.: Winowc.
Hrvatsko: Listopad.	31	dni.	Poljsko:	Paždziernik.
Češko: Rijen.	Rusko:	OKTiifiPt.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Čet.	Remigij	18	Evmcnij	Semislava
2	Pet.	Angeli varhi	19	Trofim in tov.	Miran
3	Sob.	Kandid	20	Fvstahij	Vitomir
K.: 0 kraljevi ienitnini. Mal. 22.					
4	Ned.	19. pob. Fr. S. Rož. ([	21	Kodrat	Tegodrag
5	Pon.	Placid	22	Toka	Dumnuka
C	Tor.	Brunon	23	Spoč. sv. Iv. K.	Brunoslav
7	Sred.	Justina	24	Tekla	Dragonika
8	Čet.	Brigita	25	Evfrozima	Dragosta
‘J	Pet.	Dionizij	26	Smrl Ivana ev.	Svetina
10	Sob.	Fran B.	27	Kalistrat	Streinil
K.: Jez. ozdravi kraljič. sina. Iv. 4.					
11	Ned.	20. pob. Nikazij ©	28	Večeslav	Negoslava
12	Pon.	Maksimiljan	29	Mihajlovo	Drugislav
13	Tor.	Slavoljub	30	Gregor Arm.	Rosica
14	Sred.	Kalist	i n	Pokrovit. M. D.	Sestrena
15	Čet.	Terezija	2	Ciprijan	Radislav
16	Pet.	Gal	3	Dionizij	Velena
17' Sob.		Jadviga	4	Jerotej	Mira
K.: 0 kraljevem računu- Mat. 18.					
18	Ned.	21. p. Posv. C. )	5	Haritina	Travica
19	Pon.	Peter Alk.	6	Toma	Stojgoj
20	Tor.	Ivan Kanc.	7	Sergij	Raša
21	Sred.	Uršula	8	Pelagija	Stojslav
22	Čet.	Kordula	9	Stefan	Zorislav
23	Pet.	Ivan Kap.	10	Evlampij.	Živka
24	Sob.	Rafael	U	Filip	Blagota
K.: 0 davčnem denarju. Mat. 22.					
25	Ned.	22. pob. Kr. kr.	12	Probo in tov.	Zlatija
26	Pon.	Amand @	13	Karpo	Vranica
27	Tor.	Frumencij	14	Petka	Srebra
28	Sred.	Simon in Juda	15	Lukijan	Mila
29	Čet.	Praznik svobode	16	Longin	Gradimir
30	Pet.	Klavdij	17	Ozija	Vladika
31	Sob.	f Volkoslav, Volb.	18	Luka, ev.	Gorazd
Beležke.
Srbsko: HoncMOap.	Luž.-srb.:	Nazymnik.
Hrvatsko: Studeni. ^ 30 dni.	Poljsko:	Listopad.
Češko: Listopad.	Rusko:	HoafiPb.
	Dnevi	Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
K.: 0 Jairovi hčeri. Mat. 18.					
1	Ned.	Vsi sveti	19	Prohor	Ljubomil
2	Pon.	Verne duše	20	Artemij	Zdanila
3	Tor.	Viktorin (£	21	Hilarij	Bogomil
4	Sred.	Dragotin	22	Averkij	Dragomir
5	Čet.	Mirko, Fitomela	23	Jakob, ap.	Savina
C	Pet.	Lenart	24	Areta	Ratislav
7	Sob.	Prosdocim	25	Markijan	Zdenko
K.: 0 dobrem semenu. M. 13.					
8	Ned.	24. pob. Zahvalna	26	Dimitrij	Nežir
9	Pon.	Božidar ©	27	Nestor	Sebislav
10	Tor.	Andrej Av.	28	Arsenij	Golobica
11	Sred.	Martin, šk.	29	Avramij	Višnjica
12	Čet.	Martin, p. m.	30	Štefan Mil.	Davorin
13	Pet.	Stanislav K.	31	Stahij	Nevenka
14	Sob.	Bogdan	l/ll	Kozma in Dam.	Borislava
K.: 0 gorčičnem zrnu. M. 13					
15	Ned.	25. pob. Lavostav	2	Akindin	Volčiča
16	Pon.	Ivan Trog.	3	Akepsin	Večerin
17	Tor.	Gregor O	4	Joanikij	Ljubava
18	Sred.	Odon	5	Galaktlon	Oliva
19	Čet.	Jetisava, Elizabeta	6	Pavel	Imica
20	Pet.	Srečko V.	7	Jeronim	Vladiboj
21	Sob.	Dar. M. D.	8	Zbor Mih. arh.	Grmislav
K.: 0 grozoti razdejanja. Mat. 24.					
22	Ned.	26. pob. Cecilija	9	Onisifor	Jezdimir
23	Pon.	Milivoj	10	Erasto	Ravijola
24	Tor.	Ivan Kriški	11	Stefan Deč.	Jeca
25	Sred.	Katarina @	12	Ivan Mil.	Kolomir
26	Čet.	Silvester	13	Ivan Zlat.	Zdedrag
27	Pet.	Virgilij	14	Filip	Vedrana
28	Sob.	Sosten	15	Gurij	Lelija
K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 2t.					
29	Ned.	1. adv. Saturnin	16	Matej, ap.	Skoromir
30	Pon.	Andrej	17	Gregor	Hrabroslav
Dan se skrči za 1 uro 17 min.
Beležke.
Srbsko : Heuesioai’.	Luž.-srb.:	Hodownik.
Hrvatsko: Prosinac. ^ 31 dni. ^ Poljsko: Grudzien. Češko: Prosinec.	Rusko:	JjeKaOpb.
Dnevi		Za rimske kalolitane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Tor.	Ujedin). Jugoslavije	18	Državni praznik	Božena
2	Sred.	Bibijana (£	19	Abdija	Tihomir
3	Čet.	Fran	20	Gregor Dckap.	Sveljub
4	Pet.	Barbara	21	Darovanje M. D.	Velika
5	Sob.	Sava	22	Filemon	Stojana
K.: Ivan Krst. v jeti. Mal. 11.					
6	Ned.	2. adv. Nikolaj	23	Aleksander	Vladovita
7	Pon.	Ambrož	24	Katarina	Veselin
8	Tor.	Brezm. sp. M. D.	25	Klemen	Rodana
9	Sred.	Lcvkadija ®	26	Aiimpij	Savica
10	Čet.	Melhijad	27	Jakob Perz.	Dražič
11	Pet.	Damaz	28	Štefan	Gojica
12	Sob.	Maksencij	29	Pa ra m on	Široslav
K.: Ivan K. pričuje o Kristu. Iv. 1.					
13	Ned.	3. adv. Lucija	30	Andrej, ap.	Vitača
14	Pon.	Dušan	1/12	Naum	Vojmir
15	Tor.	Kristina	2	Uroš	Cvetana
16	Sred.	Kv. Evzebij 5	3	Sofronlj	Jaronega
17	Čet.	Aleksandrov dan	4	Državni praznik	Strojslav
18	Pet.	Gracijan	5	Sava	Ljubonega
19	Sob.	Nemezij	6	Nikolaj	Uglješa
K-: Ivan K. poklican v preroke. L. 3.					
20	Ned.	4. adv. Libcrat	7	Ambrož	Boživoj
21	Pon.	Tomo	8	Patapij	Tomislav
22	Tor.	Zenon	9	Spoč. M. D.	Zvezdana
23	Sred.	Viktorija	10	Ivan Desp.	Ozrislav
24	Čet.	f Adam in Eva	11	Danilo	Dunja
25	Pet.	Božič. Rojstvo G. @	12	Spiridijon	Žitigoj
26	Sob.	Stefan	13	Evstahii	Zlatka
K.: Simeon in Ana ozn. Gosp. L. 2.					
271 Ned.		Ned. po božiču. Ivan	14	Tirzo	Pelislav
28	Pon.	Nedolžni otročiči	15	Elevterij	Zorica
29	Tor.	Tomo	16	Agej	Vrhoslav
30	Sred	David	17	Danilo	Branimir
31	Čet.	Silvester	18	Sebastijan	Blažena
Beležke.
Pristojbine:
I.	Poštne.
A.	Tuzemski promet.
Izza 1. VI. 1925 so v veljavi tele pristojbine:
1. Pisma do 20 gr 1 Din; za vsakih 20 g 50 p več.
2. Dopisnica — navadna 50 p, z odgovorom 100 p.
3. Tiskovine do 50 g 25 p; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; pošiljajo se odprte. Tiskovine za slepce do 500 g 10 p; za vsakih 500 g 10 p več; največja teža 3 kg; ,odprto.
4. Vzorci brez vrednosti do 100 g 50 p; za vsakih 50 g 25 p več ; največja teža 500 g; zaviti pregledno.
5. Poslovni papirji do 200 g 1 Din; za vsakih 50 g 25 p več; največja teža 2 kg; odprto.
6. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje.
7. Priporočnina 3 Din.
8. Ekspresnina 3 Din.
9. Pristojbina za pokaz 50 p.
10. Povratnica, zahtevana pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din,
11. Poizvednica 3 Din.
12. Za preklic pošiljke, izpremembo naslova, znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko.
13. Poštne nakaznice (komad 25 p) — a) navadne: nakaznica do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p; izplačnina do 50 Din 50 p, do 1000 Din 100 p, do 5000 Din 200 p. b) brzojavne: nakaznina, kakor pri navadnih nakaznicah; izplačnine ni nobene; brzoiavna pristojbina, ekspresnina 3 Din. Pristojbine se plačajo pri predaji. Izplačilno potrdilo 3 Din.
14. Vrednostna (denarna) pisma — pristojbina: a) težna do 20 g 400 p, do 40 g 450 p, do 60 g 500 p, do 80 g 550 p, za vsakih 20 g 50 p več; b) vrednostna do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din; za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din več; dostavnina 3 Din; obvestnina 50 p; ekspresnina 3 Din.
15. Zavitki (paketi) — pristojbina : a) težna do 1 kg 6 Din, do 5 kg 10 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 30 Din, do 20 kg 40 Din; za obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina ; b) vrednostna: do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, potem za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti po 1 Din več; dostavnina 5 Din; obvestnina 50 p; nakaznina za odkupnino do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p, do 2000 Din 600 p, do 3000 Din 700 p, do 4000 Din 800 p, do 5000 Din 1000 p. Največja teža 20 kg; vrednost neomejena.
B.	Inozemski promet.
1. Pisma: do 20 g 3 Din; v Italijo 250 p; za vsakih 20 g 150 p več.
2.	Dopisnice: navadne 150	p;	za	Italijo	125	p;
3.	Tiskovine: do 50 g 50	p	;	za	vsakih	50 g	50	p	več; za
tiskovine v Čehoslovaško veljajo pristojbine za tuzemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več.
4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več.
5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več.
6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes. kakor za poslovne papirje.
7. Priporočnina: 3 Din.
8.	Ekspresnina: 6 Din.
9.	Povratnica: pri predaji	3	Din,	po predaji	6	Din.
10. Poizvednica: 6 Din.
11. Preklic pošiljke, izprememba naslova: 6 Din.
12. List za odgovor: 8 Din.
13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din.
14. Vrednostna pisma: promet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 3000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din.
15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti.
II.	Brzojavne.
Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 50 p, najmanj 5 Din; vsaka brzojavna golica velja 50 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za sporočilo potnine 4 Din, za kilometer po dnevu 10 Din, ponoči 20 Din, največ do 10 km.
Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; najmanjša pristojbina znaša 1 frank = 11 Din.
Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev.
I. Kolek za menice.
Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu:
do	300 Din......................................Din	0 60
preko	300 Din	do 600 Din.Din	1'20
600	„	„	1.200	„ „	2 —
1.200 „ „	2.000	  4'—
2.000	„	„	3.200........................„	6-20
3.200	„	„	5.000........................„	980
5.000 „ „	6.800	  13-20
preko 6.800	Din	do	10.400 Din		. Din 19 —
10.400	II	a	14.000 			• „ 25.-
14.000	II	a	20.000 		• „ 34 —
20.000	II	*i	26.000 			. 43'—
26.000	II	it	32.000 			. „ 52 —
32.000	it	a	38.000 „		• 61'—
38.000	II	a	44.000 		. „ 70'-
44.000	II	a	50.000 			. 79'—
50.000	II	a	60.000 „		• „ 94'—
60.000	II	a	70.000 			. „ 109 —
70 000	II	n	80.000 			■ „ 124'—
80.000		a	90000 		. 139 —
90.000	II	a	100.000 			• „ 154'—
„ 100 000	II	)i	125.000 „		. „ 192'—
„ 125.000	II	a	150.000 		. „ 230 —
„ 150000	II	n	175.000 			. „ 268'—
„ 175.000	)f	a	200.000 		. „ 306 —
„ 200.000	II	a	250.000 			. „ 382 —
„ 250.00)	II	a	300 000 			. „ 458 —
„ 300.000	II	a	350 000 			. „ 534'—
„ 350.000	II	a	400.000 			. „ 610 —
„ 400.000	II	a	500.000 			. „ 760 —
preko 500.000	Din	od	vsakih 1000 Din še po 1 Din	Znesek izpod
1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din.
II. Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska .... 1 /2°/o III. Kolek za pogodbe.
a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922)
Za premičnine..............................................................................................2°/o
Za nepremičnine............................................................................................6°/o
b) Pristojbina za druge pogodbe :
— Din do 5 Din..........................................Din	—-05
preko	5	„	„	10.......................................... —10
i>	10	„	„	15	„	,,	—'15
i>	15	„	„	25....................................„	—'25
n	25	j.	,j	50....................................... ......................................„	'50
„	50	„	„	75.............................................................................  —'75
„	75	„	„	100................................................,............................................. 1-
„	100	„	200     2 —
„	200	„	„	300..................................................................................... 3-
„	300	„	„	400	„ . . .  ...................................................................... 4—
„	400	„	„	500  .......................................... 5 —
„	500	„	„	600 ...................................................................................... 6 —
in za	nadaljnih	vsakih 400 Din po 2 Din več.
IV. Kolek za račune.
•Mariji svetegorslci . . .
Saj tudi Tebe, Mati, vojne je besneči val z Detetom v naročju v svet pregnal, begunka najsvetejša z južnih tal.
Otožni sprejmi naš pozdrav, kraljica soških vrhov in dobrav!
Za nami si bežala, sveta znanka, v tolažbo si nas dohitela, zavetje razbolena duša je imela, o blodna duša, žalostna izgnanka; glej, manjka nam domače strehe — in kdo beguncu naj deli utehe? —
In Ti, Marija, vendar si odšla nazaj na ona vedno solnčna brda, ki gledajo na morje adrijansko.
O, Sveta Gora, golobica na višini, belila si do morja se v jasnini, žarela ob zvonenju ave, pošiljala večerne v dol pozdrave.
O, kolikrat je romal naš ubogi rod, po tebi, svetogorska božja pot, iskal tolažbe naš zatiran je zemljan — li bile so njegove prošnje vse zaman? —
Poglej okrog, o Mati milosti, gomile naših bratov in sinov: nad dvajset tisoč samo v enem grobu — a skoro vsak ostavil je trpečo mater, ostavil težko je svoj rodni krov.
Ti Jezuščka še vedno na rokah držiš in zreš na ona cvetna brda in dobrave, a materam ostal je le bolesti križ in poti v tujo zemljo izpeljane...
Na glavi, Mati, krona Ti blesti — odsev je v nji nekdanjih naših dni, edini kras, ki si s seboj ga vzela.
Svetal je Tvoje gloriole žar — a v njem pogledov naših je odsev, ki so strmeli solzni k Tebi na oltar.
A če bi hrepenenja našega odsev Te v svoj mogočni svit odel, bi mavrica se biserna od tu povzpela in v svoj čaroben sij ves jug odela; v odsevu tem bi bolj kot zvezde zažarela — in bolj kot luna plamenela.
Kaj praviš, Mati, gremo kdaj nazaj, na ona solnčna brda, na obalo adrijansko? Kam nesli bomo še izgnanstva križ? —
Srce zaman vprašuje? i— Ti molčiš...
Kdor prispeva za Družbo sv. Cirila in Metoda
pomaga
našim trpečim bratom!
Ivan Pfekoršek:
Dražba sv. Cirila in Metoda in naša narodna obramba.
Poročilo na 41. skupščini DCM.
V dobi, ko je gospodaril v slovenskih deželah stari avstrijski režim, ki se je posluževal pri izvajanju svojih germanizatoričnih teženj deželnih uprav v Gradcu in v Ljubljani ter zastopstev večjih avtonomnih mest Maribora, Ptuja in Celja, je vzrastel, favoriziran od Dunaja in Gradca, iz vrst nemškonacionalne inteligence mogočen narodni pokret, ki si je stavil nalogo, da gospodarsko in kulturno zavojuje slovensko zemljo z naseljeva« njem nemških kolonistov in ustanavljanjem nem* škili šol za germanizacijo slovenske dece.
To vsenemško nacionalno gibanje je s pri* tegnitvijo nemških mas nekdanje Avstrije in de= loma tudi Nemčije, vršilo posle, ki jih dunajska vlada oficielno vselej le ni mogla, ako je hotela za vse slučaje vsaj še za prehodno dobo do končnega obračuna s Slovani obdržati nek rahel videz ob j ek« tivnosti in ednakopravnosti pred velikim svetom.
Schulverein, Sudmark in Deutscher Volksrat! V teh imenih je začrtan za naše kraje južno od Spielfelda ves program bojnega nemštva, ki se je organiziralo v mogočno armado bojevnikov^dobro« voljcev za zmagonosni bojni pohod preko Mari« bora, Ptuja, Celja in Ljubljane v Trst, ki je bil sicer avstrijski, vendar pa premalo nemški.
Drugi sporedni val nemške gospodarske in kulturne bojne poplave se je razlival preko Koro« ške in Gorenjske na Gorico kot važno državno in nemško oporišče na jugu monarhije.
Tc nemške bojnonapadalne organizacije so pod firmo nacionalne zaščite in lažjo kulturnega gibanja v par desetletjih prizadejale slovenskemu življu ob mejah in že v osrčjih toliko strahotnega zla na gospodarskem polju ter v moralnem, kultur* nem in nacionalnem pogledu, da sc tega le nepo* polno komaj mi iz onih časov prav zavedamo, današnja mladina pa tega sploh najmanj ne pojmi. S Koroško smo plačali račun krivice in nasilja na zapadu, z Radgono in njenim lepim slovenskim zaledjem, s Spielfeldom in dolgim slovenskim ob* mejnim pasom od Koroške preko Radgone v Prek* murje smo plačali nov račun nemškemu nasilnemu sistemu na severu. Tretji račun krivice in nemške nasilnosti pa plačujemo doma pod svojo streho clannadan vsa leta po osvobojenju. Tega odplačen vanja še ni konec, ker se nam je strup severa in tisočletnega avstrijanstva pregloboko zajedel v mozeg in kri. Ta račun plačujemo zlasti mi na severu domovine, in le redki so oni, ki prihajajo k nam z juga, ki to vidijo in razumejo. Domače slovensko rodoljubje pa si je v tem oziru zlasti zadnja leta v neki materialistični, cinizma in po* vršnosti polni dekadenci postavilo s p o m e n i k sramot e, ko je zopet poklicalo v življenje ono misel, ki mora biti pri nas obsojena na smrt, ako hočemo kot narod polno živeti, ne pa samo pohab* Ijeno životariti.
Poprej se je vse zanašalo na politiko in na oficielne političarje. Oni naj bi poznali vse in oni naj bi popravili vse, kar je v nacionalnem pogledu slabega in kvarnega. Danes, ko oficielne politike ni več, pa naj nosi vso odgovornost vlada sama! To je tista hudo pogrešna miselnost, koje smo se Slovenci iz sanjavih dni prevrata in osvobojenja navzeli in koje se ne moremo za nobeno ceno otresti. Slovenskih ljudi izginja na tisoče v nem* štvu še danes — nemški, k nam priseljeni človek pa se ohrani nemštvu in se uveljavlja v svoji
narodni manjšini proti nam na naših tleh, četudi uživa naš kruh. Izseljevanje na Nemško, Franco* sko, Belgijo ali v Ameriko je znak ne samo gospo* darske in državne naše slabosti, ampak tudi na* rodne. Za naš maloštevilni narod ustvarja narav* nost tragične posledice. Kjer so Slovenci v manj* šini, tam so za nas navadno že izgubljeni. Pri nas je treba že napora, da se tam, kjer tvorimo ogrom*
Svetek Anton.
no večino, ubranimo kopici priseljenih Nemcev in grupi odpadnikov, ki za čast položaja in za denar izdajajo in prodajajo vse, kar tvori bitne pogoje našega nacionalnega obstoja.
Proti velikemu nemškemu nacionalnemu pro* diranju so 1. 1885. ustanovili idealni slovenski rodo* ljubi po zgledu Čehov šolsko obrambno organi* zacijo Dražbo sv. Cirila in Metoda. Za tako usta*
3*
novitev je bilo v tedanjih časih treba ogromnih žrtev in neskončne vere. Kaj naj stori peščica idealistov v malem in nezavednem narodu proti volji celega državnega sistema in proti ogromni sili nemških napadalnih organizacij.
Zgodovina je pokazala, da se ti možje v svoji veri niso varali. CMD je rastla, pognala je kore* nine v širokih plasteh naroda, delati za njo je bila prva in naj večja dolžnost vsakega narodno probu* jenega Slovenca. Po vseh ogroženih točkah sloven* ske zemlje, na jugu, na zapadu in na severu je Družba ustanavljala slovenske šole in otroške vrtce ter je bila z besedo in tiskom mogočno žariš šče nacionalnega življenja. Ko je v letih pred svetovno vojno izvesten del slovenske inteligence v zaslepljenosti strankarske strasti napovedal CMD boj na življenje in smrt, ter je postala v gotovem delu slovenskega tiska beseda »Cirilme* todar« in »Cirilmetodarija« — žaljiva psovka — tedaj je bil razmah CMD najsilnejši in njeni uspehi največ ji. CMD postaja središče vsega na* cionalnega udejstvovanja. V tisoče gre število nacionalnih borcev in prireditev ne samo po me* stih in trgih, temveč povsod po deželi v najpozab* ljenejših selih in na najbolj ogroženih točkah.
Z osvobojenjem našega naroda iz tisočletnega robovanja in z njegovim ujedinjenjem v narodno državo pa se je začelo pri nas življenje površnega navduševanja, sentimentalnih spominov in one naivne brezskrbnosti, ki ji ni bilo mej in je tekmo* vala v tem, da na zunaj odeva vse v nacionalne barve, na znotraj pa nadaljuje staro duševno in miselno robsko preteklost iz avstrijanskih časov. Za izgubljeno Koroško in Primorje smo priredili nebroj protestov in žalnih manifestacij, ki so palile naše živce do obupa, končno pa postale utrudljive in dolgočasne. Vsa težka tragika se je izčrpala v morju lepih besed, grozečih gest ter priseg večne zvestobe bratom in sestram onstran meja naše
države. Iz te psihoze se je rodil oni kaos in tista brezglava miselnost, ki je zadušila vsak trezen korak. Prevpili so drug drugega z očitki na Ljub* Ijano in z obtožbami Beograda.
V dobi poprevratnega kaosa, ko je bil vsakdo nacionalna avtoriteta — je nastala Jugoslovanska Matica, po statutih vsedržavna ustanova, v resnici pa le čisto slovenska organizacija, ki je bila po blesku svojega imena ravno dovolj močna, da je mnogo škodovala CMD, koji je očitala omejen delokrog, ki da je pretesen za nove velike narodne obrambe onstran državnih mej.
S tem prihajam do vprašanja odnosov CMD do ostalih nacionalnih in obrambnih organizacij ter želim podčrtati sledeče:
1. Z vsemi obrambnimi in nacionalnimi orga* nizaciijami v državi in prav posebej še na sloven* skem terenu želimo zares pravega in iskrenega sodelovanja.
2. Nikdar pa ne moremo dopuščati, da bi se te organizacije razvijale v našo škodo. Tega nam ne dopušča naš »sveti egoizem«, ker smo si polno v svesti, da vršimo naše naloge vestno in vseskozi reelno, da gremo v našem delu tudi preko okvira mrtve črke, ako se prepričamo, da zahteva to nacionalni interes.
3. Družba CM si je tekom svojega nad šiirU desetletnega delovanja pridobila za slovensko nacionalno misel takih zaslug, da reprezentira v slovenski miselnosti tolik nacionalni kapital, da bi bil neodpusten greh, ta moralni narodni kapital zavreči ali zapraviti.
Obrambna društva, ki v javnosti in potom časopisja sistematično lansirajo predloge za zdru* žitev, bi storila nacionalni misli uslugo, da se pridružijo CMD in pokrenejo pod njeno priznano iirmo razširjenje delokroga potom gotovih odse* kov. Prostora za delo je dovolj, pravih nacionalnih delavcev pa itak povsod primanjkuje.
Noben narod še ni poskušal pokopati v po* zabljenje svojih starih nacionalnih obrambnih organizacij, le mi se na tem polju poskušamo, ker ne znamo ceniti moralne in nacionalne sile, ki leži v tem, kar se je v desetletjih najostrejših bojev in največje narodne požrtvovalnosti vstva* rilo iz najglobjih korenin naroda v boju za nje' gov obstoj.
Vsa ta površnost našega povojnega mišljenja v svobodni državi je težko oškodovala oni na* cionalni idealizem, ki je pred vojno v daleko skromnejših razmerah vstvarjal čudeže. Mi še danes ne verujemo, da smo Koroško vendarle zapravili in izgubili mi sami, ki smo pričakovali nacionalnih in gospodarskih žrtev onih, ki jih nacionalna misel in nacionalna svest še ni tako> daleč ogrela, da bi bili mogli in morali za vsako ceno k nam.
Smo maloštevilen narod. Zato je naša prva in največja naloga, da zu sedaj in, za vso večno prihodnost utrdimo naš narod doma gospodarsko in kulturno ter ga nacionalno v osrčju in ob mejah prerodimo, da bo za danes in za vselej tako pro: žet slovenske in jugoslovenske nacionalne kulture in misli, da bo zmožen prenesti tudi najhujše, kar bi utegnilo kedaj še priti.
Iz tega vidika gledam na delo CMD in na vse kulturno', gospodarsko in nacionalno življem nje. In baš radi tega moramo organizacijsko delo CMD tako razširiti in poglobiti, da bo objelo ves narod od Rakeka do Št. lija in da se bodo ob njem greli naši bratje in sestre na jugu in zapadu.
Pred vojno leta 1913. je delovalo na ozemlju Slovenije 242 CM podružnic, ki so zbrale letno K 80.000.—. Leta 1928. pa je delovalo v Sloveniji 82 podružnic CMD, ki so dale Din 176.680.—. Če vzamemo približno relacijo 1 predvojne krone, dobimo uničujočo sliko, da zmoremo v boljših prilikah, ko je po trgih, mestih in na deželi vse
polno slovenskih inteligentov — komaj petino tega, kar smo storili tedaj, ko je na vsak korak v vseh boljših pozicijah stal naš nacionalni na= sprotnik, bodisi tujec po krvi bodisi slovenski odpadnik.
Zadnja leta vse do 6. januarja 1929., ko so politično strankarske strasti prekipevale do vr* hunca, je opasno naraščala gospodarska in polis tično nacionalna moč nemštva in renegatstva, ki se je zlasti ostro in učinkovito pojavljala v celem severnem obmejnem pasu od Dravograda preko št. lija in Radgone pa tje v Prekmurje, ki je nas cionalno še vedno močno ohromelo. Sporcdno s porastom nemštva in odpadništva ob jezikovni meji je mučno naraščal nemški vpliv v mestih in industrijskih centrih cele bivše Štajerske. Odmev te široko zasnovane nemškopropagandne akcije se je občutil tudi po nekdanjem Kranjskem in zlasti vidno še na Kočevskem. Prišlo je do sra* motnih strankarskih zvez z nekdanjimi ekspos nenti Siidmarke. Posledica teh nacionalnih izdajs stev je bila, da so prišli ti siidmarkovski zavezniki in predstavniki bojnega Nemštva v severnem delu Slovenije in po mestih ter mnogih trgih in večjih občinah do močnega vpliva ter pri slos venski manjvrednosti do prevelike moči, ki je danes stabilizirana, ker so vsi ti na ta način izvos Ijeni občinski sveti bili po 6. januarju zopet na novo imenovani.
Poleg nalog, ki jih vršimo izven mej, leži baš v gori označenem bistven in za nacionalno' in drs žavno misel velevažen delokrog CMD. Vzdržes vanje gospodinjske šole v Velikovcu, prirejanje gospodinjskih tečajev po Koroškem, vzdrževanje tečajev slovenskega jezika za naše na Dunaju — slediti mora še Gradec — in skrb za izseljence v industrijskih središčih Štajerske in v Nemčiji — narodno buditeljsko in prosvetno delo v celem' obmejnem pasu in v Prekmurju, podpiranje šob
skih knjižnic, nabava učil za obmejne šole, pri* rejanje božičnic, nacionalno poučnih izletov šob ske mladine in podpiranje zaslužnih narodno obrambnih in prosvetnih delavcev na ogroženih postojankah — to je velik program, ki ga izvršuje CMD.
Da pa bomo tej nalogi kos, je treba, da ožive vse nekdanje podružnice CMD in da se ustano* vijo vsled spremenjenih nacionalnih razmer še nove žive in agilne družbene postojanke.
Pri tem reorganizacijskem delu se moramo polno zavedati, da je treba hiteti, če nočemo, da nas velik del naše javnosti tudi v bodoče ne bo smatral za malo potrebne ali celo za nek odvišen ostanek iz nekdanjih časov. Ne moremo si tajiti, da razvoju naše organizacije močno škoduje Ju* goslovenska Matica, ki razpolaga letno z mnogo višjimi prispevki kot CMD. Ko govorim o Jugo* slovenski Matici na našem shodu, ne mislim s tem kratiti njenega pomena in namena, ki bi ga imela, ako bi' bila to zares vsedržavna organizacija, za kojo bi delali in prispevali vsi deli Jugoslavije, kakor se je to ob njeni ustanovitvi od idealnih njenih ustanoviteljev pričakovalo. Ker pa to ni postala in ni, ne smemo v interesu enotne nacio* nalne obrambe še nadalje mirno gledati, da CM podružnice mirno spe ali le komaj životarijo povsod tam, kjer je JM neovirano na naš račun osnovala svoje podružnice.
Druga organizacija, ki je v zadnjem letu zlasti v severnem delu Slovenije začela snovati krajevne in sreske odbore je Narodna Odbrana, koje program je nacionalno in državno nad vse vzvišen, vendar v svojem praktičnem izvajanju prenešen na naše razmere tako doslovno enak našemu programu, da se more pri nas razvijati le na škodo CMD. Ne zavidamo Narodni Odbrani članarine in prispevkov, povsod pa čutimo, da
pada interes za CMD, kjer nastajajo podružnice Narodne Odbrane, ker se vsak izgovarja prav poceni, da je že elan NO t. j. vsedržavne nas rodnoobrambne organizacije in da ne more de* lati in prispevati še za CMD.
Živimo v dobi zdrave konsolidacije vseh nas cionalnih sil našega naroda, zato je naša zahteva
Dr. Firbas Fran.
po konsolidaciji narodno obrambnega dela tem bolj upravičena. Po svojih uspehih in po svojem preizkušenem delu je CMD upravičena, da rekla* mira zase nesporno vodstvo narodne obrambe za slovensko ozemlje tako daleč, da bi nobena druga narodnoobrambna organizacija ne snovala pri nas svojih podružnic, ker bi v nacionalnem po*
j<lcdu to delo vršila CMD po lastnih podružnicah in svojem vodstvu, ki bi v praktičnem pomenu besede in dela bila za nas to, kar je za srbsko ozemlje Narodna Odbrana. Ker pa odklanjamo vsak separatizem, smo radi' pripravljeni kot ce? lotna organizacija CMD postati elan velike vse* državne Narodne Odbrane. Tako bi pri dobri volji in pri stvarni: presoji položaja mogla prene? hati nezdrava konkurenca, ki ne rodi pozitivnih sadov, ki pa v svojih posledicah nehote povzroča škodo narodnoobrambnemu delu v naši obmejni pokrajini, ker daje povoda za sto izgovorov za nedelavnost in apatijo, ki se je tako zelo razpasla med našim narodom.
Ko prihajam h koncu svojega poročila mo? ram ponovno podčrtati, da pomeni vsako vezanje z Nemci in renegati umetno oživljanje nemške tuje misli na severni naši meji in evidentno ne? srečo za nacionalno mejo, ki je tudi državna meja. Ta meja in vsa obmejna zemlja mora po? stati v nacionalnem pogledu čista in za državo zdrava in zanesljiva. Anacionalni element na mejah in v obmejni pokrajini je prav posebno še I radi naše preteklosti trajna opasnost za državo. V delu za prerojen je in resnično duševno osvo? bojenje naroda pripada CMD velika naloga, ki danes ni manjša in manj pomembna kot je bila nekdaj. Uverjen sem, da se mi vsi zavedamo*, da je naš položaj dovolj težak in da pripada baš naši generaciji naloga, da izbriše vse sledove naše preteklosti in ustvari podlago za pravo jugoslo? vensko državno miselnost, ki mora biti velika ne toliko v sovraštvu do tujega kot v ljubezni in sa? mozavesti in ponosu na svoje!
V dnevih, ko zopet padajo žrtve za ono idejo, ki je nas spasila in združila v mogočno Jugoslavijo, ne pozabljajmo svojih dolžnosti do naše domovine, ki ne potrebuje polovičarjev in slabih značajev, pač pa narodno zaveden in požrtvovalen narod,
ki sc zaveda dolžnosti dela in veruje v osvobojen nje vseh, ki so naši po krvi in jeziku. Ko odha* jamo od današnjega posvetovanja, ne gremo brez sklepa in zaprisege, da bomo naše delo v CM po* družnicah podvojili in da pridemo prihodnje leto na skupščino s ponosnim poročilom, da smo vzbu* dili v življenje vse tiste danes še speče CM po* družnice, ki so bile nekdaj ponos naše Družbe.
Celje, dne 7. septembra 1930.
 O-—
Mara Lamutova:
Ne vprašaj...
Če pride na življenja poti — obupano in strto ti srce nasproti, ne vprašaj, da li je kaj krivo, temveč približaj se spoštljivo.
Pomisli, koliko gorjii in neizplakanih solza srce ubogo, šibko nosi, ki nemo te tolažbe prosi.
Besedo, če primerno veš, tolaži, če pa dalje greš, pomisli, koliko je pretrpelo — ozri se nanj kot na razpelo.
  O-------
Ksaver Meško:
Naša Betka.
Vmežnariji pod cerkvijo stanuje tesar Tomaž z ženo Justo in dvema hčerkicama, Betko in Martko. Martka je šele vzhodila. Betka, z obraze kom kakor lepo okroglo zrelo jabolko, z bubigla* vico, z lasmi kakor kaka majhna Frizinja, skoraj belimi, je zdaj v četrtem letu.
Dokler Martka še ni hodila, je Betka ni imela nič posebno rada. Menda zato ne, ker je morala večkrat ostati pri nji in nanjo paziti, ko bi rajši šla »na špacir«, kakor pravi, kadar se gre malo potepat. A zdaj hodita vedno skupaj, za roki se držeč. In če Martka pade, jo Betka zelo sočutno obžaluje: »Sirotka Martka!« In ji previdno pomaga spet na noge. Le da je Martka včasih malo uma* zana — zelo nikoli — ji brž ne ugaja preveč; Betka ni nikoli umazana. Z roko ji kuštra že tako sku* štrane in sesvedrane lase in pravi: »Martka pa ima umazano glavco. Atek je danes ni umil.«
Čudim se, da ne reče: »Jaz je danes nisem umila.« Zakaj Betka kaj rada prilasti sebi, kar sta atek ali mama storila. V tem skromnosti ne pozna.
Vprašam jo včasih: »Betka, kaj pa si danes delala?« — »Repo (krompir) sem okopavala,« pra* vi čisto mirno in z vsem prepričanjem. Ali: »Tur* kinjo sem plela.« Da je samo na ozarah sedela, ko je mama okopavala ali plela, da je mater celo jezila, ker ni hotela lepo pri nji ostati, tega Betka ne mara pripoznati.
Pride in mi zelo važno pripoveduje — kadar se razvname, govori zelo glasno —: »Včeraj pa sem Martki krape kupila.« Kar ves začuden jo gledam, da je Martki krape kupila. Pa jo vpra*
šam: »Koliko pa si dala zanje?« — Previdno se ogne odgovoru in pravi: »Pri Španželovih. — Velik kmet je to, pol urice nad cerkvijo. — »Kako pa si k Španželovim prišla?« — »Mama gori ža? nje.« — Zdaj se mi jasni. »A tako? .Tedaj so seveda pekli krape in sta tudi vidvi dobili.« — Betka ne potrdi in ne zanika. Samo resno gleda.
Sicer pa za Martko v vsakem oziru prav po sestrsko skrbi. Pridem nekoč iz mesta po hribu gor in me Betka že pričakuje pred mežnarijo. Po? iščem v žepu, a najdem samo en sladkorček. Dam ji ga. Betka gleda, gleda. »Kdo pa bo to papal?« vpraša nekako začudena. — »Betka,« pravim. — »Betka?« ponavlja vsa zamišljena. Zdi se ji pač čudno, da za Martko ničesar ni.
Pride spet in mi pravi: »Včeraj pa sem bila v mestu.« — »Res? Kaj pa si si kupila?« — »Martki cukrčke.« — »Glej, glej, kako ti za Martko skr? biš! Koliko pa si dala?« — »Dinarček.« — Vsaka vsota denarja je zanjo »dinarček«. — »Pa si imela toliko denarja?« — »Atek'ga je imel.« — »A tako? Atek je tvoj finančni minister, kaj?« — Samo resno me gleda z lepimi sinjimi očmi, ne odgovori ničesar. »Kaj bi tudi naj odgovorila na tako ne? rodno vprašanje?« si morda misli. — Samo kadar iz gostilne štruco nese in jo vprašam: »Betka, ko? liko pa si dala za to štručko?« pravi: »Pet dinarč? kov.« In naglo zbeži, ker jo doma že čaka kava. Kavo pa naša Betka najrajši ima.
Samo cokel ne mara. Ker čeveljčke takoj str? ga, ji je naredil oče cokle. Prav čedne in lahke. Pa jih ne mara. »Kako lepe cokle imaš, Betka,« jo občudujem. »Niso lepe. Grde so.« In jih ogleduje silno neprijazno in mračno. Mati mi pravi včasih, kakšen jok je zjutraj, ako ji ne mara dati čeveljč? kov, in mora vzeti cokle. Pa bo naša Betka morda kdaj še prav ničemurna gospodična? Bog ve.
V cerkev rada pride. Ob nedeljah mi pride pravit kmalu po opravilu: »Danes sem bila pri sv
maši. Ste me videli?« — »Videl, seveda. S priž« nicc. In novo obleko si spet imela?« — »Novo. Šikano, ne?« (Ona reče sicer: »sikano«.) »Seveda šikano. Kdo pa ti jo je naredil?« — »Hovnikova Pavla.« — »Zato je tako šikana.« — Zadovoljno se smehlja. — »Pa zaspala danes nisi v cerkvi?« — »Nisem.« — Tomaž mi namreč včasih pove, da jo je spet zmagal spanec v cerkvi. Pa ji kodrasta gla« vica nehote kinkne dol na klop. Seveda sc hitro malo razjoče. A nikoli ne tako glasno, da bi jo slišal do oltarja. Seveda Betka sama mi tega nikoli ne pove; od očeta izvem.
Včasih pride, ko opravljam brevir v cerkvi. Poklekne tudi ona nanajnižjo stopnico pred oh tarjem in pobožno sklene roke. A polagoma ji postane vendar vse skupaj prcdolgočasno. Pa na« sloni glavo na preprogo na višji stopnici in sladko zadremlje. Zadnjič nekoč se je zelo zanimala za cvetice na oltarju. Pokaže gor, pravi šepetajo: »Rože — kako lepe!« — »Kaj ne, da so lepe?« — Čez trenutek tiho vstane in gre iz cerkve. Čez nekaj časa prinese kup cvetic. Natrgala jih je kar spodaj na travniku. — »Dcnitc tudi te gor.« — »Bom, kar sem na stopnico jih položi.« — Veli« konočni ponedeljek popoldne je klečala tako pred oltarjem. Kar sc oglasi v gozdu za cerkvijo kuka« vica. Veselo, dolgo kuka. Betka napeto posluša. Ko kukavica utihne, molči še nekaj časa in zamiš« Ijena gleda v oltar. Kar globoko vzdihne, vpraša: »Kaka ptička pa je to, ki tako poje?« — »Kuka« vica.« — »Kukavica?« — Menda se iz prejšnjih let ni spominjala, da jo je tudi slišala.
Grem zadnjič v cerkev in na kor iskat neke pesmi med kupom muzikali j, ki jih ima tam zlo« žene naša mlada organistka. Betka in Martka me vidita in kar za menoj v cerkev. A se ustavita pri velikem oltarju. Betka poklekne na tlak in sklene roke; Martka sede na prvo stopnico s hrb« tom proti oltarju. Kar opazi tik sebe zvonček, ga
vzame in začne cingljati. To zapelje še Betko. Vzame drugi zvonček, štirje skupaj so, in pomaga Martki. Zvončkali sta, da mi je skozi ušesa šlo. A zakričati nisem maral s kora na nju, ker vedno pravim Betki, da v cerkvi ne smemo glasno govo* riti. Žugal sem jima pač s prstom; pa ali nista videli, ali sc ne zmenili za to. Na moč sta vihteli zvončke. A je zaslišala to divje zvonjenje tudi
Dolničar Matija.
Justa doli v mežnarijo. Si je bila pač takoj na jasnem, kdo zvončklja. Pa je vsa razburjena pri* hitela v cerkev. Tedaj je seveda zvončkljalo pre» cej drugače!
Pride Betka neke poletne nedelje po sv. maši k meni z novim slamnikom, belim, z lepo pisanim trakom naokrog.
»Glejte, nov klobuk imam.«
»Saj res! Kdo ti ga je pa kupil?«
»Atek.«
Kar čudil sem se, da ni rekla: »Sama.«
»Pa je res lep,« ga pohvalim in od vseh strani ogledujem.
Ona pa ogleduje mojega. In nenadoma pravi: »Vaš je lepši.«
»Ni mogoče, Betka. Moj je že star. Glej, tu ima že luknjico.«
Gleda, gleda. Zdaj svojega, zdaj mojega. In ponovi trdovratno: »Vaš je lepši.«
Tako se zna ta Betka laskati.
A jaz hvalim njenega: »Strašno šikan je tvoj. In Betka bo v njem preveč šikana.«
A to se je nič posebno ne prime, če hvalim njo. Vedno opazim, da bolj razume in je bolj ve? sela, ako hvalim njeno obleko.
Pa se vprašam včasih. Bo li ostala naša Betka tako hladna tudi čez štirinajst, šestnajst let, čc ji kdo poreče, kako je šikana?
V temi je prihodnost. Da bi ji bila srečna! ...
^!JI I lilllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIlIITIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlirilllllllllllllllllllllllllllllllllll^lllllllllITlIllir ^^jllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!!!1’
Dolžn ost
vsakemu Slovencu bodi: da je član Družbe sv. Cirila In Metoda.
Člani so:
1. pokrovitelji, plačujoči 100 Din, Q. ustanovnikl, plačujoči 50 Din,
3. letniki, po 5 Din na leto,
4. podporniki vsaj 3 Din na leto.
V Družbo se vpisuje pri bližnji podružnici.
M. N.
Matere, Vzgajajte svoje otroke V narodnem duhu!
5koraj bi rekli, da je dandanes ta vzklik odveč. 2e 12 let imamo svojo svobodno državo, ki nudi svojim državljanom vse tiste ugodnosti, o katerih si v predvojnih letih nismo upali niti sa* njati. Naše obupne in brezupne borbe za šole, v katerih bi se naši otroci učili v svojem jeziku, naši brezuspešni poskusi uvesti v naše urade jezik pre* bivalstva, tlačenje vsakega našega poskusa za las stnim kulturnim razmahom, vse to nam je skrčilo pesti v voljo za samopomočjo. Tedaj so se naše matere jasno zavedale dolžnosti pri vzgajanju svojih otrok. V domove, v tiho intimnost svojega delovanja so prestavile silno in učinkovito borbe* nost zase in za bodočnost narodovo. Junaštva naših mladih fantov in mož v predvojnih letih, protiavstrijsko gibanje med šolsko mladino, ne* zlomljiv pogum in vztrajnost v dolgih procesih in preganjanju, ponašanje naše mladine med vojno, na fronti — vse nam glasno dokazuje, da so naše matere imele v vzgoji tistih otrok velike uspehe.
Tako so naše matere reševale svoj narod. Danes ni nevarnosti, da nam narod utone v tujem. Sami smo v mejah svoje države. Imamo svoje šole, v katerih se naš otrok ne more izgubiti, v naših uradih se lahko tudi naš najpreprostejši človek pogovori v svojem domačem jeziku, naša kulturna društva se svobodno gibljejo in rastejo po mili volji. Pojem narodne pripadnosti — Jugaslo* ven je tesno združen s pojmom države — Jugosla* vije. Kaj sedaj? Ali naj sedaj pade od nas vsaka narodna zavednost, ali naj ob dejstvu, da smo pripadniki svobodne neodvisne države, postane*
mo brezbrižni in se ne brigamo dalje, ali naša deca sploh pojmi, kaj je to narod in narodnost?
V mejah naše domovine smo lahko brezskrb* ni. Toda poglejmo na sever, na jug in na vzhod. Nočemo in ne moremo govoriti o propadanju mu ših bratov na Koroškem, v Italiji, tam onstran naših mejnikov. Dovolj smo trpeli ob strašnih udarcih iz Italije, mnogo smo pisali in govorili o tlačenju naših pravic na Koroškem, toda to je vse tam onkraj, tja nimamo pravice posegati. V naši zemlji, v okviru naše drža\c, ob štajerski, ob koroški, ob ogrski in da, tudi ob italijanski meji, tam doli pri morju, povsod, kjer se zliva tuje ples me v naše (posebno kadar je tujec po kulturi ali gospodarskem položaju močnejši), povsod tam je pojem narodnosti še zelo šibek in labilen.
Pravil je neki sodnik, nastavljen v Prekmurju, da vlada ob meji n\ed ljudstvom taka nezaveds nost, tako žalostna brezbrižnost glede narodne pripadnosti, kot je bila nekdaj pod Avstrijo. Isto je na naši severni meji. Ljudje še vedno smatrajo svoj narod kot manjvreden in v boljši družbi se bo kak tržan rajši poslužil manj plebejskega je* zika kot je slovenščina in bo navdušeno pritrjeval tujcu, kadar bo to ali ono pri nas grajal. V naših primorskih mestih slišimo po ulicah toliko itali* janščinc, da se čudoma vprašamo, v čem se vem dar kaže odpor našega ljudstva proti sosedu, ki stalno proklamira Primorje in Dalmacijo kot svo* jo lastnino?!
Nedavno me je vozil vlak onstran meje v večje avstrijsko mesto. V enem naših severnih mest sta vstopili dve mladi gospodični in gospod. Pogovarjali so se vso pot v najlepši slovenščini. Po videzu: cvet slovenske inteligence. Ko se je na meji naš voz izpraznil, je ostala trojica v vlaku in se z menoj vred peljala preko meje. Tam blizu Gradca pat ko je vstopila večja, po izgledu tudi boljša družba, je naša mila slovenščina zamrla.
Kakor da so pozabili svojo materinščino, so odslej govorili le nemško. Srce me je bolelo, ko sem iz= stopil v prestolnici bivše Štajerske.
Na eni izmed gorenjskih postaj sem čakal na vlak. Mojo pozornost je vzbudila četvorica glasnih deklet. Bile so turistično opravljene, Nemke in se vedle tako razigrano, da jih ni bilo mogoče pre* zreti . . . Kmalu se je zbralo krog njih nekaj železniškega uradništva in organov finančne kom trole. Iz glasnega pripovedovanja in vzklikanja
Kolšek Martin.
sem spoznal, da so od Vrbskega jezera in so prišle preko Golice, da si ogledajo »Siidslavicn« in mor s da nalete tudi »auf den siidslavischen Konig«. Na vprašanje naših Slovencev, ali ne razumejo slo* vensko, ko so vendar Korošice, so se zakrohotale: »Was denken šie denn, wozu solite uns die windische Sprache niitzen.«
»Pardon, bei uns sagen alle »\vindisch« statt slovenisch.«
»Wegcn der paar Windischcn, die bei uns ubergeblieben sind . . .«
In v tem tonu dalje. In gospoda uradniki so se smejali in niso čutili, da je njih prokleta dolž* nost, pozvati te koroške dirndle na red in k spo* štovanju prebivalstva, v katerega sredini so se nahajale. Čudno mnenje so si morale ustvariti ta dekleta o narodni samozavesti teh »Vindišev«.
Ali je torej naša narodna zavednost res tako močna, da nam pri vzgoji naraščaja ni treba mi* sliti tudi nanjo? Ne. Sto in sto primerov srečamo dan na dan, ki nas silijo pozivati naš dom, našo mater, naj ne pozabi ob vsaki priliki buditi otro* kovo zavest, da pripada močni, spoštovani državi, da je njegov jezik lep, njegov narod cnakopra* ven med drugimi narodi. Kako bo vsaka mati to izvedla, bo vedela najbolj sama. Vzklik: Matere, vzgajajte svoje otroke še dalje v narodnem duhu! ni prazen zvok.
 O------
— ski:
Kočevski jezikovni otok in naša Koroška.
Letos (1930) so slavili Kočevar ji z velikimi sve* čanostmi šeststoletnico priselitve svojih pra* dedov z nemškega severa na slovenski jug, kar je vzbudilo pozornost ne samo med Kočevarji sami* mi in med nami Slovenci, ampak tudi drugod zno* traj in zunaj mej naše države. Zakaj marsikdo se je ob tej priliki zopet spomnil eksistence tega jezi* kovnega otočiča, na katerega je bil že pozabil v povojnem vrvežu. Mnogi so to pot prvič culi o Kočevju in njegovih prebivalcih. O teh slavnostih je obširno poročalo vse tu* in inozemsko nemško časopisje. Saj imajo po vsem svetu raztreseni nem* ški naseljenci s svojo prvotno domovino mnogo tesnejše in močnejše vezi kakor jih imamo mi Ju*
gosloveni doma s svojimi brati in sestrami, ki jih je usoda izročila tujini. Ta jubilej je seveda zanimal tudi nas Slovence. Saj žive Kočevarji med nami in imamo gotovo nekaj zaslug na tem, da ni odnesla slovenska povodenj te nemške naselbin ne. Živahno zanimanje sedanje dobe za manjšinske probleme je doprineslo svoje, da so razpravljali o Kočevarjih celo tam zunaj v svetu, kjer bi se jim ob drugačnih prilikah kljub 600?letnici priselitve niti ne sanjalo o njih.
Jubilejne slavnosti so se vršile pod okriljem našega najmanjšega kraljeviča Andreja ter so se jih udeležili predstavniki državne civilne in voja? ške uprave. Poleg zastopnikov iz inozemstva — predvsem seveda nemškega in avstrijskega — so bili navzoči tudi zastopniki narodnih manjšin iz domače in iz tujih držav. Posebno moramo še tu omeniti zastopnika naših koroških Slovencev g. Starca.
Šeststoletnica priselitve in obstoja Kočevar? jev med nami je res zanimiva iz mnogih vidikov ter mora vzpodbuditi vsakega resnega manjšin? skega delavca, da o njej razmišlja in poizkuša rešiti vsaj nekatera izmed mnogih vprašanj, ki se porajajo kar sama od sebe.
Že zunanje lice vseh kočevskih jubilejnih pri? reditev je zanimivo za mislečega opazovalca. Vse priprave za te slavnosti so se vršile v skladu s prodstavitclji državne uprave in ob njihovi na? vzočnosti pod okriljem člana visoke vladarske rod? bine. Zamisel kakor tudi potek vseh teh slavnosti je bil zelo posrečen ter je napravil na domačine in tujce prav dober vtis.
Sovražniki našega naroda in države so nas razkričali zunaj v svetu kot brezobzirne nasilnike in zatiralce vsega, kar ni naše. Kočevska 600?let? nica pa je nas pokazala v docela drugi in sicer v resnični luči.
Samo nekaj vprašanj: Ali bi m o g 1 i Slo* venci podoben jubilej slaviti p o d b i v* š o Avstrijo? Ali bi ga mogli t a k O' s 1 a* viti sedaj recimo na Koroške m? A1 i b i mogli v sedanj i h r a z m erah obhajati kak podoben jubilej naši monošter« s k i Slovenci a lipa Hrvatje v B u r g e n* 1 a n d u vsaj približno tako? . . .
Za nas je važno tole dejstvo: Peščica Nemcev se je vzdržala in ohranila svojo lastno individual* nost neokrnjeno v sredini Slovencev nad pol tisoč* letja. V tem času pa se je naša severna narodna meja pomaknila zaradi nemškega pritiska daleč proti jugu. In v tej dobi je na sto tisoče našega, na slovensko zaledje naslonjenega obmejnega naroda utonilo v nemškem morju. — Nemški Kočevarji kot neznaten otoček brez vsakega zaledja so sc torej ohranili skozi stoletja, slovenska fronta na Koroškem z velikim zaledjem pa se je umikala ter prepuščala teren in ljudstvo nasprotniku.
To suho dejstvo pove samo več ko dovolj vsakemu mislečemu človeku. Torej tudi Nemcem, bodisi na tej ali na oni strani mejnih kolov. Ohra* nitev kočevskega jezikovnega otočiča skozi sto* letja in izguba velikega terena s sto tisoči našega naroda v isti dobi na naši severni meji je nopo* biten dokaz, kdojeizvajalnasiljcinkdo se je branil. To dejstvo moramo ponovno po* udarjati tudi danes, ali prav za prav danes še bolj kakor nekdaj. Zakaj pri naših narodnih nasprot* nikih še danes vlada često naziranje, da^ sta bila s prevratom dela Koroške in Spodnje Štajerske Nemcem — ugrabljena nasilno. Med njimi niso redki šovinistični utopisti, ki še vedno sanjarijo o tem, kako ju bodo čim prej rešil i.
Mi sami se še vse premalo zavedamo dejstva, da izid svetovne vojne ni nam prinesel niti pedi tuje zemlje, pač pa je nam odtrgal — tudi na severu — velike komplekse naše slovenske grude
z našim narodom. To istino, ki jo lahko dokaže* mo vsak dan nap ram vsakomur, kaj radi pozab* ljamo sami, ker imamo oči uprte drugam. Da je ne vidi naš nasprotnik, ker je noče videti, je pa samo ob sebi umevno.
Lah Evgen.
Res je, da se število kočevskih Nemcev v zadnjem polstolctju od leta do leta vedno bolj krči ter je padlo od 19.029 v letu 1880. na 12.568 v letu 1921. Toda tega padca pa nikakor ni pripisovati agresivnosti Slovencev, ampak trajnemu izseljcva* nju Kočevarjev ter raznim drugim notranjim poja«
vom med njimi samimi. Saj niti bivša Avstrija ni mogla zaustaviti rapidnega nižanja števila Koče* varjev kljub temu, da se je ozirala le na občevalni jezik in ne na materinskega ter je imela še vsa druga mogoča in tudi izdatna sredstva na razpo* lago. Da pa so bili njej nemški Kočevarji vse dru* gače pri srcu nego Slovenci, tega menda ni treba še posebej poudarjati. Kljub vsej njeni negi Ko* čevarjev pa je njih število padlo v vsakem deset* let ju približno za 2 % od 1. 1880. dalje. V iprvem dcsetlotju sedanjega stoletja pa sc je znižalo celo za 6 %, V tridesetih letih, t. j. od 1880 do 1910 torej ravno v dobi največjega razmaha nacionalne zavesti evropskih narodov in ostre narodnostne borbe med njimi, se je število nemških Kočevar* jev znižalo za 9.76 %.
Na to dobo se namenoma sklicujemo iz raz* nih razlogov. Saj so bila prav ta leta doba miru brez vsakih večjih protresljajev v sožitju evrop* skih narodov. Zato je bil vsem in vsakemu omogo* čen naraven razvoj in normalen odstotek prirast* ka. Prebujena nacionalna zavest celo v širokih plasteh narodov pa je storila svoje, da so se ljudje tudi v tem oziru zavedali pomena ljudskega štetja. In kljub tem in še drugim ugodnim razmeram, zlasti še za pripadnike nemške narodnosti, je šte* vilo nemških Kočevarjev vedno bolj in bolj pa* dalo in bi bilo sigurno zdrknilo približno na seda* njo stopnjo1, pa čeprav bi ne bilo svetovne vojne in njenih posledic. Sedanje njihovo število znaša po štetju iz 1. 1921. namreč le 12.568. kakor navaja iz avtentičnih virov v svoji razpravi dr. J. Rus. Padec v zadnjem desetletju je razumljiv zaradi ljudskega štetja po materinskem jeziku in zaradi novo nastalih razmer po vojni.
Tako nemški Kočevarji. Kaj pa naši Korošci! Oglejmo si še te na kratko, kako so kopneli v tej dobi kljub velikemu zaledju zaradi stalnega in vedno jačjega nemškega pritiska.
Pred 50. leti, t. j. leta 1880., so šteli koroški Slovenci še 85.000 duš vsega prebivalstva Koroške. Nemci pa so imeli takrat celo 1000 duš manj nego Slovenci. In to je po uradni avstrijski statistiki z občevalnim jezikom! Do leta 1910. pa je padlo njihovo število na 66.482. Torej so v 30 letih izgu* bili nad 17 % vseh duš, med tem, ko so kočevski Nemci pogrešili v tej dobi le 9.76 %. Ta neso* razmerna razlika je še očividnejša, ako primer* jamo kočevski nemški otok s strnjenim zaledjem Slovencev! Razen tega so Korošci v§e drugače na* vezani na lastno grudo nego Kočevarji! Pri njih sploh ne pride v poštev izseljevanje. Ostali so torej doma in se množili bolj nego Nemci, a ven* dar so izginili! Kam in kako, to ne more biti tudi za nepristranskega opazovalca nikaka uganka. Saj so prav v tej dobi koroški Nemci narastli od 84.000 na 133.880 kljub večji nestalnosti in kljub manjši možnosti naravnega 'prirastka!
Tako se je število koroških Slovencev pred vojno krčilo edinole vslcd nemške agre* s i v n o s t i. Kdor pa bi pričakoval, da se je v tem oziru v tudi za Nemce poučni povojni dobi kaj izpremenilo', bi se pa jako motil. Saj so n. pr. na* šteli 1. 1923. le še 36.700 Slovencev in 166.800 Nem* cev, torej 18.1 % napram 81.2 %! In ako bi jih danes šteli, bi jih gotovo našteli mnogo manj nego so jih našteli še pred sedmimi leti! In vendar se je po prevratu umaknilo vslcd neznosnih razmer le razmeroma majhno število inteligence, vse dru* go prebivalstvo pa je ostalo! Kje je danes? Nekaj jih je med »deutschfreundliche Slovenen«, največ pa seveda že med »čistokrvnimi« Nemci vsaj — na papirju! Ako se bo vršilo raznarodovanje ko* roških Slovencev v takem tempu in s takim pri* tiskom, kakor se je to godilo po prevratu in zlasti še ob plebiscitnem desetletnem jubileju, potem že danes lahko preračunamo leto, ko bo zadnji koro* ški Slovenec legel v grob. In mi se bomo menda
šele takrat zavedali, da smo mu tudi mi pomagali kopati grob, če že ne drugače, pa vsaj s svojo ravnodušno brezbrižnostjo in brezdelnostjo.
Zgodovina kočevskih Nemcev in koroških Slovencev je res v marsikaterem pogledu poučna tudi za nas.
*	 O----
Jože Rus:
Gospodarstvo v razmerju z narodnostmi na Kočevskem.
Qolega Krasa, ki smo ga vajeni z našega Pri« morja, na dolenjskem Krasu sieer ni, gospo* darska izdatnost pa je vendar tudi tod tako maj h* na in omejena, da samo kmetovanje tukajšnjega ljudstva ne bi moglo zadostno preživljati. Zaradi tega si mora večina kmečkih posestnikov iskati postranskega zaslužka in so morali prebivalci Rib* nicc in Kočevja že koncem 15. stoletja (1492), torej komaj 150 let po doselitvi Kočevarjev, dobiti od svojega vladarja, cesarja Friderika III., privilegij krošnjarenja po ostalih deželah tedanje Avstrije. Res da je tedaj Kranjska v kratki dobi 30 let (1461 do 1491) občutila na svojih tleh divjanje in pusto* šenje Turkov kar 23*krat (progr. realke v Ljub. 1891), vendar to trpljenje ne smemo šteti, kakor se navadno dela, za edini, pač pa za zadnji vzrok omenjenih privilegijev.
Kočevarji so izprva kupčevali samo z izdelki svojih domačih obrti, prav tako, kakor krošnjarijo še dandanes sosednji Ribničani s svojo suho robo. Do 18. stoletja pa so domačo obrtnost suhe robe in tkalstva že toliko opustili, da so se začeli baviti s prodajanjem južnega sadja in drugega nakuplje* nega drobiža. S tem novim blagom v krošnji je Kočevar po večini menjal tudi kraje svojega kroš*
njarenja. Z dežele je prišel v velika mesta. Mesta pa so Kočevar je v vsakem oziru pomehkužila. Ko* čevski inteligent piše o tem: »Kočevarji imajo zaradi svoje višje, po svoji napotovanosti pridob* ljene civilizacije vobčc do življenja višje zahteve kakor njihov slovenski sosed. Oni stanujejo udob* neje, se oblačijo bolje, jedo in pijejo obilneje, kakor dovoljuje kmečki stan tako revne pokraji* ne« (Gottscheer Kalender 1922, 26).
Sicer moramo priznati, da je kočevski kroš* njar krčil pot napredku trgovine, bil pijonir po* treb, ki so najmočnejša pobuda vsakemu prome* tovanju in napredovanju (Jugoslov. Lloyd 3. avg. 1930). Ali vse to so bile žrtve, ki jih je dajal Ko* čevar tujim deželam in zaradi katerih je prihajala njegova ožja domovina v čedalje šibkejši materi* jalni in moralni položaj. Kočevar je začel kmeto* vanje v rojstnem kraju vedno bolj zanemarjati in ga prepuščati starcem, ženskam in nedoletni mla* dini. Da, krošnjarsko življenje je imelo na sezon* ske izseljence celo tolik vpliv, da so se začeli v velika mesta stalno naseljevati in svoje kmetije na Kočevskem kratkomaio opuščati. Postali so prezrel narod, ki se je svojim skopim tlom bolj ali manj odtujil.
Spričo enostranske socijalne slojevitosti je jasno, da ljudski kolektiv Kočevarjev gospodarskih možnosti svoje deželice ne more popolnoma izčr* pati. Nedostatek zrelih delovnih sil zahteva nado* mestila. To nujno potrebno cnakovesje pa more vzpostaviti samo notranjekolonizačni curek slo* venskega ljudstva sosednjih pokrajin, curek, ki doteka počasi, a stalno na razseljena kočevska tla. Tako bo šel razvoj, ki prinaša odseljevanje Koče* varjev, a doseljevanje Slovencev, mirno svojo pot dalje, brez sodelovanja narodnostnih sovražnosti.
Številčno razmerje med Slovenci in Nemci. Zadnje ljudsko štetje dne 31. janu* arja 1921 je ugotovilo na tleh kočevskega jezikov*
nega otoka poleg 12.568 Nemcev tudi 5.690 prebi* valcev slovenskega, deloma hrvatskega materin* skega jezika, ali 13.14 odst. vsega prisotnega ljud* stva. (Slovensko prebivalstvo obmejnih bclokra* j inskih občin tu ni vračunano.) Razmerje med Slo* venci in Nemci po posameznih občinah nam kaže tale kartogram (gl. tudi članek J. Rus, Statistika kočevskega nemštva v »Naši dobi« 1930, 366*368). V spodnji tabeli pa je prikazano to razmerje po petih naseljenih kraških podoljih, ki se izmenja* vajo s štirimi nenaseljenimi visokimi gorskimi planotami (prim. članek J. Rus, Kočevje in Koče' varji v »Jutru« 3. avgusta 1930).
Naseljena podolja	Občine 1	Nemci		Slovenci		Vseh preb.
		abs.	"1 /0	abs.	°/ /n	
Sredica	8	4975	39,58	3504	61,5	8479
Za koč. Malo goro	5	2745	21,84	308	5,3	3053
Vzhod, pobočje	3	2735	21,77	285	5,2	3020
Kočevsko ozadje	7	1952	15,53	516	9,0	2468
Bajte	2	161	1,28	1077	19,0	1258
	25	12568	100,00	5690	100,0	18258
Iz kartograma kakor tabele je razvidno, da stanujejo v sredici, to je v osmih občinah, ki ležijo, s kočevskim mestom na čelu, med Fridrihštanj* skim gozdom in kočevsko Malo goro pa Ribnico in Kolpo, dve petini vseh Kočevarjev, a tri petine vseh Slovencev kočevskega jezikovnega otoka.
Kljub doseljevanju Slovencev izkazuje pri* merjanje ljudskih štetij 1910, oziroma 1921 v abs o* (lutnem številu prisotnega prebivalstva znatno nazadovanje. Število prebivalstva raste na kočev* skih tleh samo v sredici (+ 7, 2 %), kamor sc dose* ljujejo v večjem številu Slovenci, drugod pa stalno nazaduje zaradi večjega izseljevanja.
Draga — Čabranka . . Dolenja vas — Koč. reka Kočevje — M o zel j . . Stari log — Koprivnik . Črmošnjice — Mavrlen .
Bajte
Ozadje
Sredica
Za Malo goro Vzhodno pobočje
Gos p odarskossocijalna struktura. Ako abstrahiramo od 1226 Nemcev kočevskega mesta, ki se preživljajo, četudi ne izključno, v svo? boidnih poklicih obrti in trgovine, smemo število nemških Kočevarjev smatrati za oni del kočev? skega prebivalstva, ki sc bavi skoro brez izjeme z gospodarstvom malih mešanih kmetijskih obratov.
V skladu z gospodarsko neproduktivnostjo, ki jo razvijajo kot krošnjarji v tujini, pa sc posve? čajo doma živeči Kočevarji najraje tudi še nepro? duktivni mali obrti in trgovini. Seveda za veliko število njih v tem oziru doma ni prostora. Vendar nam izkazuje statistika za kočevski sodni okraj tako visoka števila obratov, kakor nikjer v ostali Sloveniji. Prebivalstvo tega sodnega okraja pred* stavlja le 1,8 % prebivalstva vse Slovenije, število gostiln (214) pa tvori kar 3,9 % obratov vse S k v venije (Gradivo za statistiko trgovine, obrti in industrije v Sloveniji. Ljubljana 1929). V kočev? skem sodnem okraju pride
ena gostilna	na	87, v Sloveniji na 192 prebivalcev,
„	trgovina vobče	„	64,	„	„	„83	„
„	z mešanim blagom	„	275,	„	„	„	370	„
„	branjarija	„	047,	„	„	„ 1595
Zaradi tega obrati na Kočevskem kajpak tudi ne morejo biti veliki, ampak so branjevski, krošnjar? ski. K poklicu, ki ima svoj vir pridobivanja v pod? jetjih večjega kapitala, pa se Kočevar prav težko najde.
Slovenski del kočevskega prebivalstva je le v majhnem delu kmctovalski. Te vrste slovenska naselja so prometu manj odročne vasi občin Dra? ge, Trave, Brige, Novih lazov, južnega dela mo? zeljske občine in Spodnjega loga, šele v drugi vrsti pridejo tu v poštev naselja kočevske sredice, to je občin Stare cerkve, Sel, Livolda in Črnega po? toka. Sredica je namreč agrarnemu gospodarstvu najugodnejši del kočevskih tal. Zato je ta svet
privlačil v zadnjih desetletjih čedalje več Sloven« cev iz preobljudene Suhe krajine, Loškega potoka in Blok, da so zasedli po kupnih pogodbah marši« katero zemljiško posestvo, ki je bil na njem Koče« var gospodarsko propadel.
Pretežni del Slovencev in Hrvatov pa najdemo na tleh onih občin, kjer gospodarsko pridobivanje ni toliko odvisno od male in skope zemljiške pose« sti, kolikor od dela na ostalih produktivnih stro« kah človekovega gospodarstva.
2,c zgoraj smo poudarili dejstvo, da je bil Kočevarjem vedno ljubši lahek zaslužek v tujini, kakor pa trdo delo na rodnih tleh. Takšne delovne prilike, ki jih je Kočevar zanemarjal, nudi v prvi vrsti industrija. Obsežnejših obratov industrij« skega kalibra, ki zaposlujejo večje število ljudi, ima kočevski sodni okraj samo četvero, premogov« nik, suknarno, tkalnico in eno parno žago, vse na tleh kočevske mestne občine. Kočevski premogov« nik je od nekdaj dajal zaslužka prav redkemu Kočevarju. Vse ljudi rudarske stroke smemo torej šteti med Slovence ali Hrvate. Tudi delavci tek« stilnih tovarn so razen strokovnega osobja, ki je po večini češko, Slovenci. V prav posebno veliki meri pa velja to pravilo, ki ga redke izjeme le potrjujejo, za lesno industrijo, ki je najobilnejši vir gospodarskega pridobivanja na Kočevskem. V samo kočevsko mesto je z Jugoslavijo prišlo tudi znatno število slovenskega uradništva.
Vpliv lesnega gospodarstva na so« cijalno strukturo. Odkar je 1. 1893. stekla kočevska proga dolenjskih železnic, so se odprli v gozdarstvu in lesni industriji prav izdatni viri zaslužka. Ali velika redkost vodnih sil, ki so potrebne za pogon malih vodnih žag, je napredek Kočevske v tem oziru silno zadržavala. V vsem kočevskem sodnem okraju — tu je vštet tudi čisto slovenski desni breg Čabranke in Kolpe — pride ena žaga na 13 km1, v sosednjem ribniškem okraju
že na 3 km2, v vsej Sloveniji ipa na 5 km5 gozdne površine. Gozd kočevskega sodnega okraja je 3,5 % gozda vse Slovenije, izmed žag Slovenije pa stoji na tleh Okraja samo 1,5 % njihovega števila.
Pomanjkanje žag ima slab vpliv tudi na pr o* dajne možnosti lesa. Zaradi tega kočevski kmet z lesom svojega prostranega gozda ne more trgovati tako samostojno, ne s tolikim dobičkom, kakor drugod po Sloveniji. To se vidi tudi iz števila les?
Drofenik Josip.
nih trgovin. Ribniški sodni okraj ima pri svojem primeroma manjšem številu prebivalstva kar 64 lesnih trgovcev (brez suhe robe), kočevski le 45 (28,2 oziroma 15,3 % lesnih trgovin Slovenije). Razumljivo, da mora zaradi tega možna gospo? darska vrednost gozdne posesti za njeno resnično vrednostjo precej zaostati. 140 km2 gozda, ki jih ima kmet kočevskega jezikovnega otoka, ne more imeti tolike cene kakor n. pr. v Ribnici. Zato ko? čevski človek svojemu gozdu tudi ne posveča tolike
KOČEVSKI NEMCI PO OBČINAH IN AUERSPERGOVO GOZDOVJE
6/ ruoC
Šmihel - Slopi
Toplice
ibnica ^
©m=
ari
Polon
Kočevje
D. Ne
” i	1
Dobljičt
ilan
83—94% Nemcev 71—82%	»
	
60—65% Nemcev Kočevje 36,5% Nemcev
5—25% Nemcev
Auerspergove gozdne ploskve
skrbi, v žagarski industriji pa prihaja kmečki gozd prav malo v poštev. Zdaj nam bo tudi jasno, zakaj igrajo veliki Auerspergovi gozdovi v gospodar« skem življenju Kočevarjev tako neznatno vlogo.
202 km2 Auerspergovega gozda je torej del kočevske zemlje, ki pomeni glavno torišče gospo« darskega pridobivanja slovenskega človeka. To prostrano gozdovje so ostanki nekdanje kočevske gospoščine, »vojvodstva kočevskega«, in tvori tri velike arondirane komplekse, Goteniško in Borov« ško goro, Fridrihštanjski gozd in Rog. Ti gozdovi, ki ležijo po večini za robom visokih gorskih pla« not, so ostali Auerspergu za odkupa servitutnih pravic 1. 1888., dočim je v roke kmečkega ljudstva prišel bliže vasi ležeči svet napol gozdnih, napol pašnih površin v izmeri 240 km2. Areali Auersper« govega gozda so po kočevskih tleh tako porazde« ijeni, da je samo šest kočevskih katastrskih občin brez njih, te občine so pa tudi najbolj skrasovana sredina kočevskega jezikovnega otoka s kočevsko Malo goro vred, ki je od visokih gorskih vrst Ko« čevske edina po večini kmečka posest.
Kmečki gozd leži na pobočju visokih gorskih planot, zato je bil maloštevilnim vodnim žagam blizu in se je dokaj zničil. Drugače je bilo pri od« ročnem Auerspergovem gozdovju. Z veliko ener« gijo, ki je je zmožna samo močna roka posamez« nikova, so bili ti gozdi industrializirani, speljane po njih ceste in pota in gozdne železnice (v Rogu) in zgrajene sredi njih velike parne žage. Ta gozd je prihajal do svoje vrednosti postopoma, kakor se je razvijala žagarska industrija, posebno odkar je našla tehnika v vodni pari novo pogonsko silo, da žage niso več omejene samo na redke vodotoke in si jih človek lahko gradi kjerkoli, najraje sredi gozda ali blizu železniških postaj.
Prve parne žage na Kočevskem so zrastle v zahodnem delu deželice, ko je bil še Rakek naj« bližja postaja — od tedaj datira germanizacija
s
Bajt —, po ostalem Kočevskem so bile zgrajene šele po 1. 1893., oziroma 1894., ko sta stekli progi dolenjskih železnic. Maloštevilnim malim vodnim žagam se je zdaj pridružila vrsta velikih parnih žag, tako da je izmed 18 žag kočevskega sodnega okraja le sedem na vodo, a enajst na paro.
Polovica teh žag je v slovenskih, polovica v kočevskih rokah. Ali delavci, od sekačev pa do žagarjev in voznikov, so skoro sami Slovenci. Na delo v Auerspergove gozde se spušča namreč prav redki Kočevar. Edino gospodarsko«strokovna upr a« va, preko 70 mož, je z malimi izjemami nemške narodnosti. Tako je vsako industrijsko podjetje, ki eksploatira ogromno bogastvo lesa, torej vsaka parna žaga na Kočevskem, danes s svojo potrebo delovnih sil majhen otok slovenskega naselja sredi Kočevarjev.
Maksimum na Auerspegovem gozdnem gospo« darstvu udeleženih Slovencev pa danes nikakor še ni dosežen. Ker pride vsak gozdni del na vrsto komaj vsakih 120 let, je dana možnost, da se kapa« citeta žagarske industrije dvigne vsaj še za polo« vico današnje. Projektirana železniška proga Ko« čevje—Vrbovško, ki bo vezala kočevske gozde neposredno z našim morjem v Sušaku, bo ta tempo gozdarskega obratovanja brezdvomno pospešila, dala bo pobudo gradnji novih parnih žag in pri« vedla na Kočevsko novih Slovencev.
O veselih in žalostnih prilikah darujmo za Družbo sv. Cirila in Metoda!
Marica Bartolova:
Slovenska trma.
Večina otrok je trmasta. V rodbini je, recimo, pet otrok. O božiču dobi vsak svoj dar, tak dar, ki po mnenju staršev otroku najbolj prija. Mati se že veseli lepega miru, ki ga bo deležna, ko se bodo otroci lepo, mirno igrali vsak s svojo igračo, vsaj nekaj dni, vsaj en dan. Bridko raz* očaranje! Še hujši je krik, še glasnejši je vik. Noben otrok ni zadovoljen s tem, kar je dobil, starejši brat bi rajši, kar je dobil mlajši, ta zopet, kar je dobil srednji, mlajša sestra, kar je dobila starejša. Jemljejo drug drugemu, prerivajo se, a vik in krik je hujši, nego kdaj prej.
Če pogledamo in opazujemo odrasli krog sebe, vidimo, da smo vsak po svoje in vsak v svojem prav tako trmasti (to se večkrat imenuje »zna* čajnost«) kakor otroci, dasi morda sami govo* rimo in pišemo, kako bi se otroku izbila trma.
Trmasti pa nismo samo posamezniki, trmaste so mase, trmasti so kulturni ljudje, celi narodi.
Slovenci smo n. pr. v pokojni Avstriji kaj radi pisali »baš« namesto prav, »osobito« namesto posebno, »običajno« namesto navadno, »posetiti« namesto nemčizma obiskati, »svedok«, »osvedočiti se« namesto priča ali prepričati se; skoro izključ* no smo samo »čitali« in le redko kdaj še brali. Vsem je bilo to prav, nihče se ni ob tem spotikal, nihče ni štel tega v greh.
Odkar pa smo u j edin jeni s Hrvati in Srbi v svoji jugoslovenski državi, smo to začeli opuščati, češ: to je napačno, ker ni čisto slovensko. Odkod naenkrat tak jezikovni purizem? Morda iz strahu, da ne bi prešli v srbohrvaščino?
Pa saj smo take in enake izraze rabili deset? letja in desetletja brez kakšne škode za naš slo? venski jezik.
Hrvatje in Srbi so, kar se tega tiče, bolj do? sledni. Oni niso čutili niti prej, kakor ne čutijo niti sedaj potrebe, da bi se posluževali nekaterih naših lepih, pristnih slovanskih izrazov, da bi tako nadomestili svoje mnogobrojne nemške, turške in madžarske spakedranke. Oni imajo vse »prvo? klasno«, mi pa lepo prvovrstno, Srbi se grejejo pri
Colarič Martin.
»šporetu«, mi pri štedilniku, Hrvatje pri štednjaku. Pri nas se prodaja n. pr. z vsem inventarjem in z vsem blagom, pri njih z vso robo; pri nas hodijo gospodinje na trg, na našem jugu pa hodijo na »pijač«. Mi se oblačimo v sukno, oni pa v »štof«; mi spimo na vzmeteh, oni na »federima«. Mi imamo »točen naslov«,, oni »tačna adresa«. Mi imamo želodec, oni »stomak« itd. itd. Srbski književniki bi se vendar morali poprijeti naših slovenskih nazivov ter z njimi nadomeščati mno?
gobrojne tujke. Čitatelji bi se novim nazivom pri* lagodili in njihov jezik bi mnogo pridobil na či* s toči.
Mi Slovenci imamo že desetletja v rabi nji* hove besede, ki so se nam zdele bodisi bolj krepke ali bolj slovanske, in če jih bomo rabili še naprej, ne bomo s tem še izdajali svojega slovenskega jezika.
Pod staro Avstrijo so prinašali razni naši listi in koledarji pristna slovanska krstna imena. Že Stritar je napisal dolgo vrsto slovanskih imen in v veseli nadi je pričakoval dneva, »ko bo Milan za plugom stopal in bo seno grabila v belih, zavi* hanih rokavih lepa Grozdana«.
In glede na zbrana imena Stritar še pristavlja: »Nabrali jih nismo sami, nabral jih je ipred nekaj leti že na našo prošnjo mož,* čigar ime je porok, da so imena zares slovanska, nabrana, ne skovana.«
A na drugem mestu piše zopet Stritar: »Po* glejmo n. pr. Nemce: njihovi pisatelji imajo lepih, vsaj v nemškem duhu lepih, pomenljivih narodnih imen na izbiro. Tudi Slovenci smo imeli gotovo nekdaj svoja narodna mena, nekaj jih je še ostalo v narodnih ipesmih: Vida, Zora, Breda, Sonca. A s tem nc moremo izhajati. Kaj nam torej početi? Po naši misli izposojujmo si jih najprej od svojih južnih bratov in sploh od slovanskih plemen.«
Pred tridesetimi in še več leti smo starši tudi res iskali za novorojenčke lepih slovenskih in slo* vanskih imen, da so nas domačini in tujci spozna* vali po imenih naših otrok, da smo že v tem kazali svoje slovansko mišljenje.
Danes pa, ko živimo v svobodni, izključno slovanski državi, opuščajo se čedalje bolj narodna in slovanska imena in v tem prednjači vprav naša inteligenca, kakor je prej prednjačila vztrajno in ponosno s slovanskimi krstnimi imeni svojih otrok.
* Gotovo Fr. Levstik.
Ali ni to res samo iz trme, češ: prav zdaj nočemo slovanskih imen, prav zdaj nalašč ne. In po parkih, sprehajališčih, letoviščih in po mestnih ulicah slišimo fine mamice klicati razen običajne »bebice in bubi« — to je višek finese in kakor bi to bili imeni! — krepka kmečka imena samo še z nemško končnico: Mazi, Franci, Fanči, Kati, Joži poleg Janežev in Metk, pa Blažev in Špel.
Iz same trme opuščajo zdaj vzklik »živio«. Če se zamislim nazaj v predvojna leta in še dalje na* zaj v dobo taborov, ko so nam navdušeni »živio« klici šli skozi kosti in mozek in so bili tako glasni in mogočni, da se je zemlja tresla, se čudim se* danjemu rodu, ki hoče zavreči nekdaj nam sveto besedo, ki nas je desetletja spremljala v naših bojih in hkrati spajala z našimi južnimi brati. Na* mesto nje uvajajo »živel«. Kako se naj to izgo* varja: ali živelj, ali živu, ali živeu?
Da, da, trmasti niso samo mali, ampak prav tako in še bolj veliki otroci.
 O-------
Josip Armič:
Sorica in nemški Schulverein.
Na severozapadni meji nekdanje Kranjske so pred stoletji skušali z nemškimi naselbinami širiti germanstvo med Slovenci — n. pr. Škofja Loka — kjer le še priimki in hišna imena pričajo o nekdanjih naseljencih, njihova govorica je pa že davno pozabljena.
Tam ob izviru Sore se pa nahaja ostanek take naselbine, ki je segala še preko prejšnje kranjsko* goriške — sedaj jugoslovensko*italijanske meje — tam ob južnem pobočju Črne prsti in Rodice v Baški dolini.
V teh oddaljenih krajih so brižinski škofje naselili Tirolce iz Innichcna v Pustertalski dolini. Ta naselbina je obsegala vasi: Spodnja in Zgor? nja Sorica, Spodnje in Zgornje Danje, Zabrdo, Ravne in Torka — na prejšnjem Kranjskem, na bivšem Goriškem pa: Podbrdo, Bača, Huda ju? žina, Nemški Rovt, Kal in Grand.
Stoletja se je ohranilo tirolskomemško nareč? je v tej mali naselbini. Omenjeno narečje, katero so še pred 30 do 40 leti govorili v navedenih kra? jih prav stari ljudje, je bolj slično nemški govo? rici, kakor kočevski »hinderhonder«. V dokaz temu in pa v pojasnilo, kak trud je imel soriški učitelj pri pouku, naj navedem v sledečem nekaj primerov.
1.	Krajevna imena. Naštete vasi in tudi drugi kraji Selške doline, so imeli nemška imena: Spod? nja Sorica — Ka Cari, Zgornja Sorica — Drfle (Dorflein), Spodnje Danje — Unter Houben (Hube), Zgornje Danje — Ober Houben, Zabrdo — Ka Heken, Ravne — Ka Ejben (dasi ni tam ravnine!), Zalilog — Ka Štuben (Spinnstuben — pri predicah), Železniki — Ka?Bolgen (pri meho? vih — v malih kovačnicah, kjer so 'izdelovali žreblje) itd.
Ta nemška imena vasi so rabili v govoru med seboj, v avstrijskem katastru so pa le sedanja slovenska imena, dokaz, da so dali krajem imena že prej Slovenci.
V tej naselbini je tudi svet tako podrobno imenovan, da ima vsaka najmanjša izprememba v terenu svoje ime, kar se drugje pri nas nikjer ne opazi. Ta imena so tudi vsa nemška n. pr.: Aua (Au), Bintke (Windecke), Donerškofl (Don? nerskogel), Groba (Grube), Juserkejvele (Juch? rer?Kejvele — pečina, moleča iz zelo strmega po? bočja, na katero so stopali za košnje korajžni kosci in vriskali), Kužlohta (Kuhschlucht — kravji prepad), Poh — (Bach — potok), Widržna (Wider
die Sonne — proti solneu — senčna stran) itd. itd. Posamezna taka imena so pa tudi že poslovenili n. pr.: Najgrle — Poklon (kraj vrh klanca, kjer se pot pokloni) ali: Autmleharji — Sapnice (Athem? locher — razpoka v pečevju ob potu na Sorško planino pod goro Drauhom, iz katere se čuti včasih močan prepih — v zvezi s kako podzemelj? sko jamo. Ta razpoka je rabila koscem kot nara? ven vremenski prerok.) itd.
Tudi priimki in hišna imena pričajo, da so njihovi lastniki potomci priseljenih Tirolcev n. pr. Jenšterle, Kemperle, Majerle, Veber, Kejžar, Pintar, Gosar itd.
2.	Govorica otrok iz Sp. Darij in ostalih ne? všolanih vasi. Ko sem prišel 1. 1892. kot šolski upravitelj na tamošnjo tedanjo cnorazrcdnico, sem se kmalu prepričaj o stanju in ostankih tiral? ske naselbine. Všolane so bile tedaj tri vasi: Spod? nja in Zgornja Sorica ter Spodnje Danje. Ostale, preje imenovane vasi tam ob pobočju Ratitovca so pa bile radi oddaljenosti izven šolskega oko? liša. V Spodnji in Zgornji Sorici ni bilo tedaj opaziti med otroci nobenega ostanka tirolskega narečja. Otroci so govorili in znali le slovensko. V Spodnjih Danjah, mali in izolirani, dobre pol ure od Sorice oddaljeni vasici, ter v ostalih, ne? všolanih gorskih vaseh, se je pa med deco ohranila neka mešanica tirolskega narečja in slovenščine. Samostalnike in glagole so rabili večinoma nem? ške, sklanjali in spregali so jih pa slovensko. V primer navajam nekaj stavkov iz Žumer?Razin? gerjevega I. berila, ki je bilo' tedaj v rabi in sicer iz berilnega sestavka: »Košnja« (Moud — Mahd? zeit). Ob košnji kosci zarana vstajajo. (Me moude moudarji fri aufštenajo). Na ramo vzemo skic? pano koso in si opašejo vodir. (Na okšel nejmajo getonglato žejgnžo in frbindajo kumpf.) Veselo odrinejo na senožeti. (Fro genajo na moud.) Tam se razvrste in urno kose. (Drt se štelajo v vrste
in hajlajp mejat.) Rosna trava s cvetlicami vred pada pod ostro koso. (Betaubter groš mit d’n p’šlajn fola pod šrofo žejgnžo.) itd.
Otrok sc je opravičil radi šolske zamude n. pr.: »Mama me niso lošal v šolo genat, k’je b’lo t’ko kolt.« — ali: »Bauha me ve tuna« (Bauch — weh — tun.) itd.
Učitelju je bilo treba radi Danjarjev presta* viti v danjarsko govorico ves abecednik in I. be*
Kopič Rudo.
1 rilo, da je pri pouku pomagal tem revežem in do* segel tako prej svoj smoter. To delo je pa trajalo lc v nižji skupini. Ko so prestopali otroci v višjo skupino, znali so že slovensko in sledili pouku.
3. Govorica starih ljudi. Stari ljudje, ki so sedaj že vsi pomrli, so pa tedaj govorili med seboj še pristno tirolščino. V šoli se je na deci prav dobro poznalo, če je doma kak ded ali babica oziroma kaka druga stara oseba. Tak otrok je
bil veliko bolj »zakrknjen German«, ker je doma čul le tirolsko narečje. Naj navedem tudi nekaj takih primerov: n. pr. — dva stara moža se sre* čata na poti proti Zalemu logu: »Gut’n toug«! (Do* ber dan!) »Got gejb«! (Bog daj!) »Bi gets d’r š’n iht?« (Kako se ti že kaj godi?) »G’t«! — gežund bin i’ b’l hcjnšt!« (Dobro! — zdrav sem pač zdaj!) »ra vou bišt e kejma?« (Od kod si pa prišel?) »Aufr fon Štub’n«. (Gori iz Zaliloga.) »Baš bišt’ e gigen?« (Po kaj si šel?) »Lahtrabas ene gehet z’ f’rriht’n«. (Marsikaj sem imel opraviti.)
Izmed mnogih rekov naj navedem tudi enega: Ben auf d’ ca Mart’ntouge tout d’ žune šajnen, Nouh tout’ s ’u draj toug’n žnajb’n.
(Ako na sv. Martina solnce sije, potem v treh dneh sneži.)
Pri mrličih so peli tudi zelo dolgo pesem — 12 kitic, ki so se vedno ponavljale n. pr.:
»Mut’r frau frog i’ dih, mut’r frau žog du mir, boš išt ’n ajnš?« (Mati — gospa vprašam te, mati — gospa povej mi, kaj je pa eno?)
»Andr išter žebre got, her iber d’ belt und d’ himb’l. (Eden je sam Bog, gospod nad zemljo in nebom.)
Pri 2. kitici — so odgovarjali —: Cvaj, Južuš in Marija. Pri 3. kitici — so odgovarjali —: Draj go* tiše peršone. (3 božje osebe). Pri 4. kitici — so od* govarjali — : Fire bengclište (4 evangelisti) itd.
Danjski govorici je bila zelo podobna nekda* nja polslovenska in polnemška bitenjska med Škofjo Loko in Kranjem. Valvasor (XI, 127) je navel par zgledov bitenjskega jezika. Nim du die Netze, ich die Buchsen; wir werden (oder wollen) die Vogel fangen — po bitenjsko:	Nim	du
Mrefha, ich die Bufha, wermer titfha fangen. — Item, mit einem Scheid Holtz abschmieren — po bitenjsko: Is Schaitel zam opauchat.
Služba božja se je opravljala v minulem sto* letju v Sorici vedno v slovenskem jeziku. Pred
30 leti tudi stari ljudje niso več nemško molili — vsaj javno ne.
V Blciweisovem koledarčku je 1. 1856. tedanji soriški dušni pastir A. Likar opisal Sorico in Sori* čane ter navedel v tirolsko*nemškem narečju »Oče naš«, ki so ga menda tedaj še najstarejši ljudje tako molili. Omenja tudi, da so imenovali sv. ob* hajilo — »Brotbruch«. Drugih primerov v narečju pa ne navaja. Dve leti prej se je ustanovila šola v Sorici in je bil učni jezik vedno slovenski. Šola je kmalu iztrebila narečje pri otrocih iz Sorice, le v Spodnjih Danjah se je iz prej navedenih vzro* kov ohranilo do konca preteklega stoletja.
Ko se je 1. 1880. ustanovilo nemško nacionalno šolsko društvo »Deutscher Schulverein«, je iskalo povsod ostanke nekdanjih nemških naselbin. Pri tem poslu so prišli tudi na sled tirolsko*nemški govorici v Spodnjih Danjah ter tam najeli že tudi sobo, kjer naj bi se deca poučevala nemško. Po* slali so iz Ljubljane v Spodnje Danje tudi že uči* tel j a, ki naj bi prevzel ta posel. Takratni posest* niki, na katere je s širjenjem slovenskega čtiva posebno vplival tedanji preblagi in narodno za* vedni župnik Anton Jamnik, so bili pa že toliko slovensko zavedni, da so poslanega jim učitelja odklonili, češ, saj imamo šolo v Sorici, ter ga od* slovili, tako da je pri prihodu v Ljubljano schul* vereinski gospodi gotovo pojasnil, da se ne da tu ničesar doseči in napraviti. Poskušali so pač še pozneje podkupiti slovenskega učitelja v Sorici, da bi za »Judeževe groše« poučeval nemščino — a tudi to se jim ni obneslo.
Še v 90. letih minulega stoletja je tedanji okrajni glavar kranjski — hud gornještajerski Ne* mec — ponujal piscu teh spominov prav izdatno mesečno nagrado, da bi nekaj ur na teden pouče* val otroke nemški. Ta ga je pa zavrnil in mu pove* dal, da bo to storil le tedaj, ko ga bo šolska oblast v to prisilila. To je bil menda zadnji poizkus —
a mnogo prekasen — za rešitev tega germanskega otočiča.
Soričani so pa kljub narečju, ki se je ohranilo do konca minulega stoletja, postali zavedni Slo« venci, kar najbolj pričata imeni Grohar in Kejžar, ki sta oba tamošnja rojaka. Prvi je slovenskim slikarjem odprl pot v širšo javnost, ko je aranžiral prvo razstavo slovenske upodabljajoče umetnosti na Dunaju, katera je še v rajni Avstriji dokazala, da je tudi oni zatirani in zapostavljeni narodič tam doli na jugu — kulturen. Drugi imenovani pa je naš znani in še živeči velezaslužni kulturni de« lavec.
 O------
0 šolstva V Julijski Kajini.
Pričujoči spis je nadaljevanje poročil o stanju šolstva v Julijski Krajini. Izprememba hiti za izpremembo. Prvi udarci so bili namenjeni slo« venski šoli in kmalu za tem tudi učiteljstvu. Ka« kor smo že omenili, je leta 1923 meseca oktobra, torej leto po nastopu fašizma, izrekel bivši mi* nister Gentile s svojo šolsko reformo smrt slo« venski šoli. S tem datumom je bil vpeljan v I. razred ljudskih šol italijanski učni jezik in tako je bil postopoma asimiliran vsako leto po en razred, tako da po 5 in 6 letih je slovenščina popolnoma izginila iz šol v Julijski Krajini.
Z učiteljstvom je bilo tudi tako. Nekaj so jih odslovili prej ali pa so tudi sami odšli, drugi, ki so nameravali ostati, so se morali podvreči izpitu iz italijanščine. Izpit je bil lahek in tudi metali niso na splošno; kakšen pa vendar ni izdelal. Na« men so imeli pa, pustiti jih čim več skozi. Prvotno je bilo določeno, da bo veljal ta izpit samo za poučevanje laščine kot predmeta in da bo treba za učni jezik položiti drugi izpit. Ampak izpre* videli so, da bo šlo težko in preveč na dolgo in
določili, da kdor ima prvi izpit, mu velja to i za učni jezik, samo da mora biti dvakrat nadzoro* van z dobrim uspehom, kar je bila tudi le formah nost, kakor nam je znano iz primerov.
Dr. Vodopivec Fran.
Prvotno, kakor smo že omenili na drugem mestu, so hoteli nekateri prenapetneži odsloviti vse slovensko učiteljstvo. Temu so se uprli trez* nejši elementi in tudi v tem prodrli. Ohranili so tako nekako nad 400 slovenskega učiteljstva, toda odločili so, da bodo premestili one, ki so jim ka*
korkoli v napotje, v notranje pokrajine. V na* potje so jim oni, ki so ostali narodno zavedni, oni ki niso hoteli sodelovati pri njih raznarodo* valnih organizacijah: Balilla in Dopolavoro; ali pa so se jim zdeli preveč mlačni in končno kak tak primer, ki se zadeva osebnosti, ali iz mašče* vanja, ali da je dotični zasedal lepo mesto, ki je bolj ugajalo drugemu. Ampak skoro gotovo bodo prišli vsi na vrsto ali prej ali poslej. Sicer je prav tako, naj bodo Italijani dosledni pri premeščanju in naj rečejo gotovim v gotovem času: Der Moor hat seine Schuldigkeit getan, der Moor kann gehen..., kakor so že komu naredili.
Prvo premeščenje se je vršilo s šolskim leltom 1927/28. Prvi »Abschub« je bil najbolj številen — 90 in nekaj čez jih je bilo premeščenih v notra* njost. Šli so v tele pokrajine: Piemont, Lombar* dijo, Emilijo, Toskano, Marke, kaj malega v Umbrijo in eden menda v Abruce. Kot mrzla kopel je učinkovalo to premeščenje na mnoge in več se jih ni odzvalo, ampak pobegnili so čez mejo ali pa odstopili. Niso bila vsa slaba mesta, kamor so bili premeščeni. Nekateri so dobili tudi večje kraje in celo mesta. Ne more se reči, da so imele oblasti pri tem kako merilo, kakor se je zadelo. Šolska oskrbništva so dala ministrstvu na razpo* lago prosta mesta v njih pokrajini in pri ministr* stvu so odločili toliko in toliko za vsako pokra* jino in mesto; potem je odločil šolski skrbnik, kadar je dobil število učnih moči, ki mu jih je ministrstvo namenilo. V Italiji ima vsaka pokra* jina (Regione) kakor n. pr. Piemont, Umbrija, Marke, Lombardija, Laeij itd., svoje šolsko skrb* ništvo (po naše višji deželni šolski svet), ki mu načeluje šolski skrbnik (Provveditore). Šolsko skrbništvo (Provveditorato) se deli na nadzorniške okraje in ti na didaktična okrožja z didaktičnimi ravnatelji, ki imajo pod seboj 10—15 šol ali okrog
60, 70, ali več ali manj učnih moči; posamezne šole nimajo voditeljev.
Drugi učitelji — menda po večini — so dobili slabša mesta, ker boljša zasedejo domači učitelji sami. Čez leto tisti, ki niso bili zadovoljni in so se prepričali, da ne bo šlo tudi iz ekonomičnih ozirov in zlasti mladi, so si pomagali drugam. Moramo pomisliti, da so mladi učitelji v Italiji zelo slabo plačani in zato se tudi mnogi, seveda moške moči odtegujejo temu poklicu in volijo drugi boljši po* klic. Pravijo, da od 90.000 učiteljstva v Italiji je le 10.000 moških učnih moči. Glede plač priobčuj jemo to razpredelnico, ki je v veljavi od 1. ju* lija 1929:
Prov	učitelj: plače	Lir	5750	akt. doki. Lir 1250
Def. učitelj: »		»	6050	» » » 1450
»	po 4 1. »	»	6350	» » » 1450
»	» 8 » »	»	6750	» » » 1450
»	» 12 » »	»	7150	» » » 1750
»	» 16 » »	»	7800	» » » 1750
»	» 20 » »	»	8450	» » » 1750
»	» 24 » »	»	9050	» » » 1750
»	» 28 » »	»	9750	» » » 1750
Na videz številke niso nizke, ampak se mora odšteti pri vsakem 15.5%, ki se odtegnejo za davek »Ricchezza mobile« (premično bogastvo) in tako pridejo te številke precej reducirane. S 1. jul. 1930 je prirastel majhen povišek razmeroma na vsaki plači, menda od 15—25 Lir mesečno.
S šolskim letom 1928 s 1. okt. oziroma prej je bila premeščena druga partija, v začetku 36 učnih moči in naknadno v naslednjih mesecih še kakih 10 oseb. To pot pa niso izbirali pokrajin, kamor so jih poslali, ampak natrosili so jih po celi Italiji izimši Sicilije in Sardinije. Na en otok je bila vendar imenovana ena učiteljica in sicer na otok skupine Ponfinskega otočja daleč od neapolskega obrežja, kamor pošiljajo konfinirance. Sicer je
pa menda dotična učiteljica kmalu prepričala šol* skega skrbnika, da ni tako nevarna, da bi jo morali internirati na otok in tako je dobila mesto na celini. Na splošno so to pot dobili slaba mesta, posebno oni, ki so šli v Marke, gorati del Emilije, v Abruce, Molise, Kampanjo i. s. v okraje A vel* lino, Benevento in Salerno. Kaj pa oni, ki so šli v Bazilikato, najrevnejšo italijansko pokrajino in celo v proslulo Kalabrijo. V takih krajih slovenski učitelji ne bodo pridobili na izobrazbi in jeziku in tudi ne bodo nesli dobrega vtiska o kulturni stopnji tamošnjega ljudstva, ki je sicer zelo do* bro in pohlevno, ampak silno ubogo v vsakem oziru. Šole pa so povsod v takih krajih za silo.,
3 letne največ po deželi v večjih krajih in v me* stih pa 5 letne. Ampak obisk ni tako obvezen, da bi moral vsakdo redno hoditi tako, da se ugotovi mnogo analfabetizma, ki napravlja to ljudstvo še bolj ubogo. Vasi so zelo oddaljene druga od druge, vmes če so kvečjemu kolonske hiše in graj* ščine. Pouk, izobrazba zaostala, nevednost doma, saj tako so hoteli mogotci na deželi poprej in kdo še morda sedaj. Kakor rečeno tudi v Basilikato in v Kalabrijo so bili to pot nekateri premeščeni, tu je še huje. Res, da si sedanja vlada veliko priza* deva za povzdigo teh zanemarjenih in ubogih po* krajin, ampak gre počasi in stane veliko. Tod po vaseh še najbolj nujnih komoditet ni. Stranišča se šele sedaj ponekod vpeljujejo kot nekaj no* vega, pa drugo! Žal da je še mnogo nazadnjaškega v južnih pokrajinah od Abrucev doli. Seveda mesta ob obrežju so izjema, pa ne popolnoma. Sami Lahi se norčujejo iz teh nedostatkov in po* sebno oni iz gorenje Italije, ki je bolj napredna.
Veliko bi se dalo pisati o tem poglavju, am*' pak ni namena tu grajati, le toliko v pouk in zabavo.
NadaJjno premeščenjc ni bilo šele ob novem šolskem letu 1929'30, ampak za veliko noč 1. 1929
dADR>^5
je dobilo 25 učnih oseb premeščenje s 1. aprilom. Neprijetni pirhi! Razume se, da mnogi niso šli, bodisi da so se odpovedali, ali prosili za dopust ali pa šli čez mejo. To pot niso šli vsi v slabe pokra* jine. V Apulijo jih je šlo tudi precej. Ta pokra*
\Vutt Simon.
jina je ob južnem koncu Italije deloma že ob Jonskem morju in ima že južno vegetacijo': limo* ne, pomaranče, 'kakte, indijske smokve itd. Naj bi bilo, če so lepi kraji, ampak ubogi ljudje tako daleč od svoje domovine! Kako se razdirajo dru* žinske enotnosti, pa tudi v gmotnem’ oziru trpe
mnogi občutno škodo. Trud je za njih tudi ubija* nje s trdimi dijalekti, posebno z onimi iz južnih pokrajini: zmes španščine, latinščine, saracenščine, grščine itd.
Ako so že odločili premestitve slovenskega učiteljstva, bi jih morali izvršiti le v bolj kultivi* rane kraje, da tako rečemo, gornje in srednje Italije, nikakor pa ne kazati ono zaostalost v vsa* kem oziru v južni Italiji. Kazati bi morali, kar imajo dobrega.
S premestitvijo v sept. 1929 je šlo doli zopet kakih 30 učiteljev (ic). To pot pa ni šel noben v Abruce, Molise, Neapolsko, Basilikato in v Kalab* rij o. Edino v Apulijo so šli nekateri in v Tar ant* ski okraj, ki je najjužnejši. Med letom je bilo tudi nekaj malega premeščenih, do 10. V začetku avgusta 1. 1930 je dobilo zopet premestitvene dekrete 25 učiteljev. Premeščeni so bili v te po* krajine: Piemont, Lombardijo, Marke itd., torej v vse pokrajine razen Abrucov, Molise in Kalab* rije. Zato pa sta dve učiteljski moči premeščeni na Sardinijo, kamor doslej ni bil še noben pre* meščen. Če bi bilo na Sicilijo, bi še šlo, morda je lepša in bolj civilizirana, ampak Sardinija...
Kakor se vidi, premeščen j e nadaljujejo, am* pak ubogi oni, ki pridejo na grde kraje. Ubijejo jih duševno popolnoma.
To premeščenje povzročuje in vodi baje pose* ben odbor v območju fašistovskega učiteljskega udruženja — Anif. Seveda je pri tem mnogo tudi osebnosti in maščevanja.
Videli bomo, če bodo s temi premestitvami pripomogli bolj k naglemu potujčevanju sloven* skega ljudstva. Slovenski otroci so se menda lažje naučili laščine od slovenskega učitelja, ki so ga bolj umeli kot laškega, ki jim ne zna tolmačiti pomena besed, ki jih otroci ne razumejo. Sledili bomo temu z radovednostjo, kako se stvar obne* se. Sedaj so jo udarili na razširjanje otroških
vrtcev; v vsaki vasi, kjer je šola, hočejo napraviti otroški vrtec. Uvideli so pač veliki pomen otro« škega vrtca za raznarodovanje. Koliko let bi morali’ slovenski učitelji ostati v notranjih pokrajinah, nam ni znano in tudi ni določeno. Morda je odvisno od tega, kako se [pokori slovensko učitelj« stvo tam doli in ko ipride spokorjeno, ima pravi« co vložiti prošnjo za premestitev v domače kraje. Do tega bo gotovo dolgo in morda tudi priimek bo moral premeniti, da se mu posreči zaželjena vrnitev. Slovensko učiteljstvo, ki je tam doli in gre doli, naj pokaže: kakšno izobrazbo ima, kakšen duh in smoter ipo napredku, znanje jezi« kov, gojenje umetnosti, tako da nadkriljuje sta« novske tovariše od tam doli, kar mu lahko prinese veliko spoštovanje in uvažanje, ki naj bo dobra zavest tudi za drugo slovensko ljudstvo.
Smrtna kosa v vrstah G]WD.
Preteklo poslovno leto je zadalo naši šolski družbi zopet mnogo nenadomestljivih izgub, ker je neizprosna smrt pobrala veliko število naj« boljših dobrotnikov in dobrotnic.
Medved Josip, veletrgovec v Ljubljani, je dne
3.	septembra 1929 v Splitu naglo preminil. Pokoj« nik je bil pred vojno v Gorici marljiv podpred« sednik moške CM podružnice.
Svetek Anton, finančni računski ravnatelj v pokoju, je umrl v Ljubljani dne 18. septembra 1929 v visoki starosti 82 let. Pokojnik se je do smrti živo zanimal za vse kulturne, politične in gospodarske zadeve svojega rojstnega mesta. Ce« lih 30 let je predsedoval konzorciju uradniškega društva, 16 let je bil mestni občinski svetnik, 8 let je vodil Glasbeno Matico. V glavnem odboru
6*
CMD je bil nekaj let kot revizor. Zadnja leta do smrti je še vedno agilno vodil organizacijo uipoko? jenih javnih nameščencev.
Schwab Drago, trgovec v Ljubljani, se je po? nesrečil na lovu v svojem rojstnem kraju Št. Pavlu v Savinjski dolini dne 24. oktobra 1. 1. Pokojnik
Drukar Avgust.
je bil vedno velikodušen podpornik naših kultur? nih organizacij. Naši CMD sta bila z gospo soipro? go Jelko pokrovitelja.
Dolničar Matija, bivši kolodvorski restavrater v Št. Petru in v Ljubljani, pozneje tovarnar in posestnik na Viču, je podlegel dolgotrajni bolezni dne 18. novembra 1. 1. v Kranju. Pokojnik je bil
s pokojno soprogo Katinko velik dobrotnik naši CMD.
Dr. Firbas Fran, notar v Mariboru, je umrl 27. novembra 1. 1. v visoki starosti 85 let. Pač zelo redki so še med živimi pokojnikovi sobo* jcvniki za pravice našega naroda. Med zavednimi Slovenci je imel zgolj hvaležne in vdane privr* žence, med nemškutarji in Nemci pa strupene na* sprotnike, ki so mu skušali greniti življenje na službenih mestih v Brežicah in Mariboru, toda pokojnik ni nikdar klonil. V Brežicah je ustanovil Čitalnico in CM podružnico, kateri je bil pod* predsednik. V Mariboru je takoj po prihodu postal vodja mestnih in okoliških Slovencev.
Dr. Breskvar Viktor, zdravnik v Ljubljani, ki smo ga izgubili dne 17. decembra 1. 1., je bil z gospo Faniko pokrovitelj naši CMD.
Virbnik Alojzij, gimnazijski profesor v Ljub* ljani, je vsled hudega živčnega napada obupal nad življenjem ter so ga dne 29. decembra 1. 1. našli v njegovem samskem stanovanju mrtvega. Pokoj* nik, rodom iz Nove cerkve pri Celju, je bil na glasu izbornega profesorja in odločnega rodoljuba. Celo vrsto let do smrti je bil v nadzorstvu CMD.
Vrečko Jakob, trgovec in gostilničar pri Sv. Miklavžu pri Slovenjgradcu, je umrl dne 21. janu* arja t. 1., star 55 let. Pokojnik je bil vedno odločen narodnjak in marljiv član pri vseh narodnih dru* štvih v nemčurskem mestecu. Pri ondotni CM po* družnici je bil nekaj časa tajnik, nato pa odbornik.
Kolšek Martin. Dne 26. januarja t. 1. so izgu* bili celjski in okoliški Slovenci v osebi čevljar* skega mojstra M. Kolška neustrašenega narod* nega borca in priljubljenega obrtnika. Pokojnik je preživel v Celju 35 let ter je stal v dobi najhuj* šega nemčurskega pritiska vedno neupogljivo v prvih bojnih vrstah za zgled marsikateremu omah* ljivcu in strahopetcu med slovensko inteligenco. Sodeloval je pri vseh narodnih društvih. Pri CM
L
podružnici na Bregu, kjer je imel svoj lastni dom, je bil podpredsednik od ustanovitve do izbruha svetovne vojne. Tudi svoje 4 otroke je vzgojil v svojem duhu ter vse lepo preskrbel za življenje: Davorin je zdravnik , v Celju, Josip obratovodja papirnice v Radečah, Alojzij strojnik v Novem Sadu, hčerka Ivanka pa je srečno poročena v Kragujevcu.
Lah Evgen, višji magistratni svetnik v Ljub* ljani, ki nas je za večno zapustil dne 2. februarja t. 1. v 72. letu starosti, :.je bil odličen kulturni dela* vec. Mnogo let je bil tajnik pri »Slovenski Ma* tiči« in je kot tak spisal celo zbirko znanstvenih in gospodarskih razprav; bil je naš prvi statistik. Posebno se je vedno zanimal za našo CMD, ki ji je plačal štirikrat pokroviteljnino; bil ji je sploh do smrti stalen podpornik in se toplo zanimal za njen razvoj.
Ga. Snojeva Marija, vdova Faukal, ki je umrla dne 18. februarja t. 1. v Šiški, stara skoraj 87 let, je volila naši šolski CMD 250 Din. Volilo je videti neznatno, toda kdor je poznal premoženjske raz* mere plemenite pokojnice, vidi v tem znesku knež* ji dar. Pokojnica je pri svoji dobrosrčnosti in zaupljivosti prišla ob vse lepo premoženje ter se je na stara leta morala odreči najpotrebnejšim priboljškom; volilo si je naravnost pristradala.
Drofenik Josip. Dne 26. februarja t. 1. je pre* minil po dolgotrajni bolezni v mariborski bolnici upokojeni šolski upravitelj Josip Drofenik, star šele 50 let. Pokojnik je bil narodni mučenik, ki je moral žrtvovati zdravje in imetje, a končno še življenje za svoje vseslovansko prepričanje. Ro* dom iz Rogaške Slatine, kjer je imel tudi lepo hišo, je maturiral na učiteljišču v Kopru ter nato služ* boval na Goriškem (Gaberje, Bilje, Renče), po vojni do nesrečnega plebiscita pa na Koroškem. Povsod se je marljivo udejstvoval pri narodnih društvih, posebno kot izvrsten pevec. V Biljah je
ustanovil CMD podružnico. Leta 1915. so ga obto* žili srbofilstva ter ga držali celi 18 mesecev v razvpitih graških zaporih, kjer si je nakopal je* tiko, a njegovo hišo v Rogaški Slatini so prodali za kritje stroškov. Vsled bolezni je bil predčasno
Gdč. Zabovnikova Pavla.
upokojen z neznatno pokojnino ter je živel veči* noma pri svoji dobri sestri Mariji Šumerjevi, tr* govki v Poljčanah.
Gdč. Kotnikova Avgusta. Dne 30. aprila t. 1. so dobili to plemenito narodno delavko, upokojeno učiteljico mrtvo v njeni samski sobi v Ljubljani.
Zadela jo je srčna kap. Pokojnica je bila žarka rodoljubkinja in idealna stanovska tovarišica. Vse svoje prihranke je določila za dom upokojenih učiteljic, ker je pač sama izkusila neprijetnosti bivanja na starost pod tujo streho, pri ljudeh, ki ne poznajo duše otroških vzgojiteljev. Na svoji zadnji službi v Radečah pri Zidanem mostu je bila pokojnica duša vsemu narodnemu in društven nemu živijenju, osobito pa se je žrtvovala za našo CMD. Celih 18 let je opravljala pri ondotni po« družnici težavne posle blagajničarke.
Colarič Martin, major v p., je umrl v Ljubljani dne 11. aprila t. 1. Pokojnik je bil med aktivnimi častniki avstrijske armade eden tistih redkih, ki je vsekdar in povsod neustrašeno nastopal kot zvest sin svojega naroda. Seveda je bil zato često* krat krivično zapostavljen, dasi je imel izredne zmožnosti (pred aktiviranjem je študiral pravo na dunajski univerzi). Podpiral je razna narodna dru= štva, posebno požrtvovalno našo CMD. Po vsej Sloveniji je bil pokojnik znan kot predsednik dru* štva »Zveze slovenskih vojakov«.
Kopič Rado, nadučitelj v p., je nagloma umrl v svoji hišici v Mariboru v noči na 30. aprila t. 1., star 72 let. Pokojnik, rodom iz Makol, je bil mož neumorne in nesebične delavnosti. Na vseh svojih službah (Lehen nad Mariborom, Nova cerkev pri Ptuju, Ptuj in sv. Lenart v Slovenskih goricah) je neustrašeno deloval za narod. Pri CM podružnici v Lehnu je bil marljiv blagajnik nepretrgoma celih 17 let. Ob izbruhu vojne je med drugimi štajer« skimi rodoljubi kruto občutil nemčursko mašče« valnost v graških zaporih. V delno zadoščenje za prestane krivice mu je prva slovenska vlada po* verila gerentstvo nad nemčurskim trgom Sv. Les narta. Deloval pa je tudi pri okrajnem zastopu, pri Sokolu, pri Glavni posojilnici, nadalje je bil predsednik okrajnega učiteljskega društva itd. Tudi z upokojitvijo ni prenehala njegova delavs
nost. V Mariboru se je udejstvoval v Društvu upo? kojencev, v Društvu hišnih posestnikov, pri Ris barskem društvu itd.
Dr. Vodopivec Fran. Dne 10. maja t. 1. je v Ljubljani podlegel dolgotrajni bolezni bivši veliki župan ljubljanske in mariborske oblasti, vseučilis ški docent dr. Fr. Vodopivec, star šele 49 let. Ros dom iz Ajdovščine na Goriškem se je po odlično dovršenih pravniških študijah posvetil politični službi. Služboval je pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu, Tolminu, Pulju, pri namestništvu v Trstu, med vojno pa v poljedelskem ministrstvu na Dunaju. Po prevratu je ta izborni jurist dobro došcl naši narodni vladi. Bil je nekaj časa povers jenik raznim važnim komisijam v inozemstvu. Pokojnik pa ni bil le vesten in objektiven urads nik, temveč tudi dober rodoljub. Pri »Jugosloven= ski Matici« je bil odbornik od njene ustanovitve, »Jadranski Straži« je bil predsednik do smrti, a tudi pri naši CMD je bil v glavnem odboru od leta 1919. do smrti.
Tomšič Ivan, tovarnar na Vrhniki, je umrl dne 17. maja t. 1. pri svojem sinusedincu inž. Du« šanu v Mariboru. Pokojnik je imel vedno za nas rodne namene odprto srce. S težavami prebujeni CM podružnici na Vrhniki je predsedoval 5 let.
Wutt Simon. Pri svoji hčerki Anki, omoženi Čepin v Ljubljani, je dne 14. junija t. 1. za večno zaspal veteran narodnih borcev, davčni nadupras vitelj v pokoju Simon Wutt, do bolezni vodja Južs noštajerske hranilnice v Celju. Pokojni je dosegel sicer lepo starost 78 let, a bil je do obolelosti še pravcat orjak in duševno prožen liki mladenič. Rojen je bil v Kostrevnici pri Rogaški Slatini leta 1852. Ker je šel pozno študirat, je bil potrjen iz celjske gimnazije k vojakom. Služil je 12 let, nato pa je šel v davčno službo. Služboval je v nemškem Eibis\valdu (Ivniku) in v Šmarju pri Jelšah, ki je
slovel za najzavednejši slovenski trg. Ker se je tudi novi davčni asistent povsod kazal neustra? šenega borca za pravice svojega teptanega naroda, so ga kmalu poslali pokoro delat med Nemce na Gorenje Štajersko. Celih 12 let je moral ostati v tujini (Aflenz, Judenburg). Šele leta 1905. se mu je posrečilo, da je prišel v Brežice, kjer pa je slu? žil samo še 3 leta. Leta 1908. je namreč stopil v pokoj ter se je preselil v Celje. Tu se je jz mlade? niškim navdušenjem lotil dela pri narodnih dru? štvih in gospodarskih organizacijah. Devet let je bil blagajnik pri okoliški občini, nadaljnih 8 let pa vodja Južnoštajerske hranilnice. S posebno vnemo se je posvetil Dijaškemu domu in naši CMD. Celih 16 let, t. j. od leta 1912. do preselitve Ljubljano je vestno in požrtvovalno vršil posle blagajnika pri celjski m. CM podružnici. Najlepše je označil zaslužnega pokojnika vodja celjskih Slo? vencev dr. Juro Hrašovec, ki je poklonil ob Wut? tovi smrti Dijaški kuhinji dar z geslom »namesto venca na grob vrlega moža in značajnega rodo? ljuba«.
Drukar Avgust. Dne 29. julija t. 1. je izdihnil v Zagrebu po operaciji celjski notar Avgust Dru? kar, star 66 let. Pokojnik je bil rodom iz Kranja, kjer so ga tudi pokopali. Na vseh svojih službah je bil pokojnik duša narodnega, kulturnega in soci? alnega gibanja. Povsod si je dal naprtiti najtežje funkcije, ki jih je izvrševal z veliko vnemo in po? žrtvovalnostjo, toda odločno je odklanjal vsako priznanje in pohvalo. Kot notarski kandidat v Kranju je bil vsa leta blagajnik pri ondotni CM podružnici. Ko $e je leta 1905. preselil kot notar v Gornji grad, so mu tudi tam takoj poverili bla? gajniške posle, ki jih je z isto vztrajnostjo oprav? ljal vsa leta do preselitve v Laško. V Gornjem gradu je ustanovil tudi žensko CM podružnico, ki ji je načelovala njegova blaga gospa soproga Ma? rija. Tudi v Laškem in nazadnje v Celju je bil
delaven pri vseh društvih, tako pri CM podruž* nici, pri Jugoslovenski Matici, pri Sokolu itd.
Kocbek Fran, vpokojeni nadučitelj, znani pla* ninar in planinski pisatelj, je umrl v Gornjem gradu dne 7. avgusta t. 1. Vkljub zaposlenosti v šoli in pri turistiki se je pokojnik nesebično udej* stvoval tudi pri raznih narodnih organizacijah. Pri
Cotič Makso.
ondotni CM podružnici je bil štiri leta podpreti* sednik.
Gospa Hribarjeva Marija, vdova po znanem narodnjaku, kovaškem mojstru in pos., je umrla dne 15. avgusta t. 1. v Spodnji Hudinji pri Celju, stara 69 let. Pokojnica je bila v celjski okolici naj* zavednejša in za svoj narod najdelavnejša Slo* venka. Aktivno je sodelovala pri raznih narodnih, kulturnih in humanitarnih organizacijah. Pri CM
podružnici v Gaberju je bila v odboru od ustano« vitve, par let tudi vzorna blagajničarka.
Gdč. Zabovnikova Pavla, vzorna učiteljica v Št. Pavlu v Savinjski dolini, je prve dni meseca septembra t. 1. v cvetu mladosti — stara šele 24 let — pri svoji mamici na Polzeli za večno zatisnila oči. Pred par leti smo se na tem mestu spominjali njenega pokojnega očeta Petra, okrajnega go* zdarja v Mariboru. Kakor pokojni oče, je bila tudi hčerka Pavla neustrašena in požrtvovalna pri vsaki narodni organizaciji. V Št. Pavlu je bila vestna blagajničarka pri CM podružnici, pri Sokolu pa načelnica in vaditeljica obenem.
Cotič Makso. Grozna justifikacija štirih slo« venskih mladeničev v Bazovici pri Trstu je imela za posledico, da je v Mariboru živečega glavnega urednika bivše tržaške »Edinosti« Maksa Cotiča zadela srčna kap. Pokojnik ie bil najstarejši slo« venski novinar. Cotičevo ime je tesno spojeno z vso politično, narodno in kulturno organizacijo, a končno tudi s prebridko usodo naših primorskih rojakov. Od leta 1890, ko je prevzel glavno ured« ništvo »Edinosti«, do prisiljene umaknitve v Ma« ribor je bil neumorno na delu med ljudstvom s peresom in živo besedo kot govornik, agitator in organizator. Več let je bil starosta Sokola, pred« sednik pevskega društva »Kola«, tajnik »Delav« skega podpornega društva« itd. Ker je bila v tistih deseletjih naša CMD središče vsega stremljenja primorskih rojakov, je tudi pokojnik posvečal njej posebno pozornost. Še med vojno je ustanovil za Šentvidski okraj novo podružnico, kateri je tudi predsedoval. Mlada podružnica je v par letih zbrala 30.000 K za novo šolo.
O
•— 9LA ||
Vestnik
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
XLV
I>ružbe sv. Cirila in Heioda redna XLI. velika skupščina
v Ribnici na Dolenjskem, dne 8. septembra 1930.
Minulo je 32 let, odkar je imela Ribnica izvenredni praz* nik, ko je zborovala prvič naša obrambna DOM v tem idilič* nem kraju. Od vseh strani naše slovenske zemlje, iz njenega središča, od njenih severnih in južni h meja so na. malega šmarna dan prihiteli prijatelji naše najstarejše narodno* obrambne organizacije na 41. skupščino, da zvedo račun o delu preteklega leta in začrtajo smernice za bodoče delo* vanje.
Ob 10. urii zjutraj je pripeljal ljubljanski vlak na ribniško postajo lepo število zborovalcev. Pozdravil jih je podpred* sednik moške CM podružnice mag. pharm. g. Josip Ančik s 'kratkim, jedrnatim govorom. Za pozdrav se je zahvalil z iskrenimi besedami družbeni predsednik g. notar Aleksander Hudovernik, nakar se je podala vsa družba proti trgu, ki je bil okrašen z državnimi trobojnicami. Pred vhodom v trg je doletelo zborovalce ljubko presenečenje. Ribničani so posta* vili originalen slavolok iz samih produktov svojih pridnih in iznajdljivih rok, iz znamenite »suhe robe« in pod tem slavo* lokom natanične kopije onega slavoloka, pod katerim so sprejeli udeležence 13. skupščine DCM pred 32 leti. Tu je čakalo zborovalce ogromno število domačega prebivalstva, špalir Sokolov, ognjegascev in narodnega ženstva v slikovitih narodnih nošah. Došle goste so domačini prav prisrčno, domače in navdušeno sprejeli. Mala Branka Peterlinova, učenka meščanske šole, in Božo Erjavec, učenec osnovne šole, sta spregovorila v pozdrav globoko v srce segajoče besede. Brankin pozdrav se je glasil: Spoštovani g. prvomestnik in cenjeno vodstvo našega prvega obrambnega društva! Bodite pozdravljeni na naših ribniških tleh v prvi vrsti v imenu naše mladine. Prišli ste k nam, da tu zborujete in napravite nove načrte obrambnega dela za naš rod, za zaščito naše mladine, našega jezika pred grabežljivimi tujci. Iskreno pozdravljeni vsi idealni brambovci našega rodu! Sprejmite, prosim, gospod prvomestnik, znak naše počastitve šopek izdelkov naše doma* če ribniške obrti! Vidno ginjenemu predsedniku g. notarju Aleksandru Hudoverniku je izročila nato Branka Peterlinova z narodnim trakom povezan lesen šopek iz miniaturne suhe robe. Lepo je pozdravil došle zborovalce tudi Božo Erjavec: Predragi gostje! Ko prihajate danes k nam v našo lepo Ribni* ško dolino in zlasti še v naš trg, kjer se je pred približno
120 leti šolal naš največji pesnik doktor France Prešeren, Vas v imenu šolsike mladine kar na jpirisrčncije pozdravljam! Mi mali, sicer še ne moremo prav poj miti, kako važno nalogo je vršila Ciril Metodova družba ravno v časih, ko so hoteli naši sovražniki potujčiti naš mladi slovenski rod ter ga odtrgati iz rok slovenske matere. Iz ust našega vrlega učitelj« sfava pa vemo, da je Ciril Metodova družba vsekdar hralbro stala na braniku naše mile domovine in da je z nadčloveško močjo prinašala ogromne žrtve za našo državo Jugoslavijo. Naša mlada srca Vas prisrčno prosijo, da še vnaprej poma« gate reševati deico naše krvi tam onstran ijugoizapadnc meje in v tužnem Korotanu! V pozdrav skupščinarjem so sprego« vorili nadalje: župan ribniški g. Ivan Novak, v imenu ženske CM podružnice gospa Malika Klunova, v imenu ribniškega Sokola g. Jurjevič, v imenu gasilcev g. Lesar. Občinstvo je prirejalo skupščinarjem burne ovacije.
Po tem lepem sprejemu so odkorakali člani vodstva in zastopniki podružnic v občinski dom, kjer se je vršil zaupni sestanek. Ob pol 12. uri je otovoril predsednik g. Aleksander Hudovernik v dvorani gostilne pri Cenetu veliko skupščino.
Predsednikov pozdrav in poročilo.
Častita skupščina! Velecenjene dame! Velecenjeni go« spodjej Otvanjam XLI. redino veliko skupščino Družbe Sv. Cii* rila in Metoda. Pozdravljam Vas vse, ki ste se odzvali našemu vabilu ter ste prišli, da vzamete na znanje poročilo o našem delovanju v preteklem letu, osobito mi je pa čast pozdraviti gospode: prosvetnega šefa dr. Dragotina Lončarja, ki zastopa dravsko bansko upravo, okrajnega glavarja dr. Čuša iz Ko« čevja, višjega ravnatelja v pokoju Matijo Zamido, mag. Josipa Ančika, zastopnika Sokola in sokolske župe, Ivana Novaka, ribniškega župana, in gospo Sentjurčevo iz Zagorja, ki ne manjka na nobeni glavni skupščini. Konstatujem sklepčnost velike skupščine v smislu § 15 glavnih družbenih pravil.
Častita skupščina! Po preteku 32 let — zadnja skupščina se je vršila tu dne 11. avgusta 1898 — smo se zbrali danes v prijaznem ribniškem trgu. Ob tisti naši skupščini — bila je to XIII. — je bila naša Družba še šibka, a je v teku let raz« prostrla svoje veje po vseh slovenskih pokrajinah s pomočjo idealnih slovenskih rodoljubov. Od takrat se je v našem narodnem življenju mnogo spremenilo Ječali smo pod tujim jarmom, ki ni hotel poznati, še manj pa uvaževati naših na* rodnih teženj. Skušali so nas potujčiti in odtujiti našemu narodu. Ta nakana se jim, hvala Bogu, ni posrečila. Naša Družba je s svojimi skromnimi sredstvi skušala zaprečiti potujčevanje ter je postavljala v narodno ogroženih krajih slovenske šole in slovenska zavetišča: bila je velika odporna sila proti delovanju nemškega Schulvereina in drugih nam
sovražnih obrambnih društev. Danes smo svoboden narod v svobodni Jugoslaviji, a mirovna pogodba nam je odkrhnila mnogo naših najboljših bratov in sestra. Mi se svobodno' gibljemo, a naše meje so še vedno v neprestani nevarnosti in so ogrožene, ker še vedno škili k nam oholi tujec, ki nam hoče odtrgati naš najdragocenejši zaklad — našo slovensko deco. Naša Družba je torej obrnila svojo pozornost na naše meje in na one ogrožene kraje, kjer žive naši kolikor toliko v teku stoletij potujčeni bratje, ki so izgubili narodno samo* zavest.
Naša Družba se zaveda svoje naloge ter je storila tudi v preteklem letu vse, da ojači narodno posest in zdrami brate, ki so postali v teku časa v narodnem obziru popol* noma mlačni, storila bi pa gotovo še več, da je imela dovolj denarnih sredstev na razpolago. Pri svojih pičlih dohodkih je mogla storiti le to, kar je bilo neodložljivo in neizogibno potrebno; da ohranimo svoje posestno stanje.
V preteklem letu je Družba štela 83 podružnic, torej za eno več nego leta 1928. Od teh je bila najbolj marljiva šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani, ki je izročila vodstveni blagajni 24.007 dinarjev. Iskrena zahvala tej po* družnici in vsem drugim, ki so delovale po svojih močeh za vzvišeni namen naše Družbe! Število podružnic je premajhno in bi morala biti v vsakem večjem kraju na Slovenskem naj* manj po ena podružnica. Nemški Schulverein»Siiidmark je štel v preteklem letu 1423 podružnic.
Dne 21. decembra 1. 1. praznoval je naš prvi in za družbo velezasluženi monsignor Tomo Zupan devetdesetletnico svo* jega plodonosnega življenja. Ob priliki lanske velike skup* ščine se mu je poklonilo vodstvo in mu osebno čestitalo'. Naše podružnice so zbirale v trajen spomin na to redko slavlje za Toma Zupana sklad; zanj so nabrale do konca lanskega leta 17.643 Din. Ta sklad znaša danes okroglo
26.000	Din.
Častita gospoda! Kruta smrt nam je v preteklem letu pograbila mnogo naših odličnih prijateljev in podpornikov, tako Josipa Medveda, trgovca v Ljubljani, ki je bil pred leti v stari Avstriji marljiv podpredsednik moške podružnice v Gorici, Antona Svetka, računskega ravnatelja v p. v Ljub* ljani, ki je bil pred leti družbeni revizor, Draga Schwaba, trgovca v Ljubljani, pokrovitelja naše Družbe, Matijo Dol* ničarja, tovarnarja na Viču, velikega dobrotnika naše družbe, dr. Frana Firbasa, notarja v Mariboru, ki je bil mnogo let podpredsednik podružnice v Brežicah, dr. Viktorja Breskvar* ja, zdravnika v Ljubljani, pokrovitelja in podpornika Dtužbe, profesorja Alojzija Virbnika, večletnega družbenega revi* zorja, Jakoba Vrečka, trgovca pri Sv. Miklavžu pri Silovenj* gradeu, odbornika tamošnje podružnice; letos so pa umrli: Martin Kolšek, črevljarski mojster v Celju, odbornik bivše
podružnice na Bregu, Evgen Lah, magistratni višji svetnik v p. -v Ljubljana, pokrovitelj in podpornik Družbe, Jalkob Drofenik, šolski upravitelj v pokoju v Mariboru, velik pri« jatelj naše Družbe, Avgusta KoLnikova, učiteljica v p. v Ljubljani, ki je bila več let prav marljiva predsednica po® družnice v Radečah pri Zidanem mostu, Marija Snojeva, zasebnica v Spodnji Šiški, ki je Družbi volila 250 Din, Ma> rija Šribarjeva, zasebnica v Sp. Hudinjah pri Celju, ki je bila svojčas odbornica in blagajničarka podružnice v Ga® berju pri Celju, Martin Colarič, major v p. v Ljubljani, velik prijatelj in podpornik Družbe, Rado Kopič, nadučitelj v p. v Miariboru, marljiv blagajnik bivše podružnice v Lehnu, dr. Fran Vodopivec, veliki župan v p. v Ljubljani, ki je bil vesten družbeni odbornik od leta 1919 do smrti; Družbo je pri vsaki priliki podpiral in se zanjo zavzel, kadar je bilo treba, Simon Wutt, davčni upravitelj v p. v Celju, večkratni pokrovitelj CMD ter pred leti zelo marljiv in požrtvovalen blagajnik moške podružnice v Celju, Avgust Drukar, notar v Celju, ki je bil vedno radodaren za Družbo in Fran Kocbek, nadučitelj v p. v Gornjem Gradu, ki je bil 4 leta podpred® sednik podružnice v Gornjem Gradu. Vsem tem in drugim zamrlim dobrotnikom naše Družbe ohranimo hvaležen spo® min. Vas pa častita gospoda naprošam, da jim zakličete »Slava«.
Častita gospoda! Letos stopa naša Družba v 45. leto svojega plodonasmega delovanja. Ves čas svojega obstanka deluje strogo po svojih pravilih, daje podpore, kjer in kolikor je treba v okviru svojih pravil in je danes edino vseslovensko obrambno društvo. Zaslužila bi torej, da jo slovensko občim stvo v večji meri in obilneje podpira kakor doslej.
Z veliko bojaznijo in z veliko skrbjo zrem v bodočnost naše Družbe. V teku let in to je od 1. 1911. naprej _,o se pri® hranki naše Družbe precej skrčili. Če pregledate naše kole® darje iz prejšnjih let, razviditc, koliko skladov je bilo v teku časa porabljenih za naše delovanje. Vidi se mi, da slovensko občinstvo nima več pravega in tistega zanimanja za našo Družbo, kakor ga po pravici zasluži. O potrebi naše Družbe ne bom govoril, saj sem na raznih skupščinah poudarjal in dokazoval, da je naša Družba dandanes bolj potrebna, kakor je bila kodaj. Poudarjam pa danes, da bo morala Družba v bodoče precej skrčiti svoje delovanje, ako jej ne priskočite mia pomoč iz izdatnejšimi prispevki, kakor doslej. In kaj poreko potem naši bratje im sestre v naših obmejnih im ogroženih krajih, ako jim bomo morali skrčiti ali celo odreči našo podporo? Prosim Vas, uvažujte ta moj poziv.
»Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje.«
Torej vsi na uspešno delo za mašo Družbo!
7
Po živahno odolbravauem predsednikovem govoru so sledili pozdravni nagovori predstojnikov in zastopnikov. Prvi je pozdravil skupščino načelnik prosvete g. dr. Dragotin Lons čar v imenu banske uprave; bodril je skupsoinarje s krasnimi besedami k neumornemu delu, saj je družbeni obstoj v se« danjlh časih prav talko, če ne bolj potreben, kakor prejšnje čase. Po slovanskih blagovestnikih sv. Cirilu in Metodu je prejelo slovanstvo ključ do višjega duhovnega življenja, ma« torinska beseda je dobila svoje posvečenje in za ohranitev te narodne svetinje deluje Družba že 45 let. Vsi zavedni Slovenci so dolžni okleniti se te naše edine obrambne družbe, da ji pripomorejo k najjačjemu razmahu. Nato se je oglasil k besedi g. Anton Mervič, ravnatelj meščanske šole, ki je pozdravil Družbo v imenu učiteljstva in naglašal, da moramo pomesti vse ostanke našqga nekdanjega suženjstva. Družba se mora nasloniti na šolo in učiteljstvo, ki jo bo moralo podpirati pri vzgajanju novega pofcolenja.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik g. ing. Janko Mačkovšek je poročal;
Slavna skupščina! Tudi v preteklem letu je naša Družba budno zasledovala razmere na naših narodnih in državnih mejah. Na našem severu imamo na raznih krajih preostanke predvojnih naziranj glede na nacionalno pripadnost, čeprav ni nilkakega dvoma o tem, da se ti pasovi etnografsko ne morejo drugače označiti, kot povsem slovenski. Vzgoja ml a« dine bo sčasoma to nezdravo naziranje spremenila in baš zato ni naša Družba nikdar odklanjala zadevnih vlog, ki so sc nanašale na naše obmejne kraje nad Dravo in v Prekmurju im Je talke šole vedno radevolje podprla. Njeno stremljenje ibo tudi v bodoče moralo biti in ostati izraženo v devizi: ohraniti, kar je našega po jeziku in krvi.
Dosledno in v smislu zgoraj označenega gesla pa seveda priznavamo tudi našim državljanom drugih narodnosti njih pravico do manjšinskega šolstva in moramo obenem tudi ugo« loviti, da ga imajo kljub 'čudnemu zatrjevanju, ki ga od časa do časa črtamo n. pr. v nemških časnikih. Ti članki so pisani v Jugoslaviji in se torej no more govoriti o nepoznan ju razmer, če so v njih izkrivljene trditve, marveč o zlohotnosti. Ali je to pametno, je seveda drugo vprašanje in človek ne bi skoraj mogel verjeti lastnim očem, če n. pr. prod kratkim v »Tagespošti« čita, da nemškega šolstva v Jugoslaviji sploh ni.
Slavna skupščina! Dovolj je znano, da je v Vojvodini šele Jugoslavija organizirala lin napravila osnovno šolstvo za tamošnije Nemce v oni izmeri, kot ga imajo sedaj. Pa pustimo to ozemlje, ki je oddaljeno, in poglejmo rajši v našo današ« ni j o neposredno soseščino, na Kočevsko tor sc vprašajmo, ali Tes ni nikakoga nemškega šolstva na tem jezikovnem
otoku, čeprav močno mešanem v mnogih predelih. Kočevarjev (Nemiaev) je na otoku po materinskem jeziku 12.568; ti Nemci lahko obiskujejo 23 osnovnih šol, kjer se poučuje v nemškem jeziku; od gorenjega števila šol je 14 takih, v katerih so slovenski oddelki za slovenske začetnike poleg nemških za nemške začetnike; razen tega imamo še ostalih 9 šol, kjer je do končanega četrtega šoliskega leta ves pouk samo nemški, čeprav obiskuje te šole 19 odstotkov slovenskih učencev. Dognali smo itorej čudne reči; ne le, da pride na vsakih 546 kočevskih Nemcev po ena šola, kjer se nemško poučuje — dočim pride v dravski banovini povprečno na 1000 prebivalcev šele ena šola — marveč mora na Obmejnih devetih nemških šolah ena petina učencev, ki so Slovenci, posočati prva štiri šolska leta povsem nemški pouk. Ko čuje* mo taka dejstva, ki bi morala biti znana tudi nemškim do* pisnikom, se njihovim zatrjevanjem tem bolj čudimo.
Nemški tisk pa je obmolknil v nekem drugem vprašanju, ki je bilo pred nekaj leti stalno v njihovih stolpcih: nič več ne slišimo o kulturni avtonomiji, ki naj bi jo dobili koroški Slovenci. Ta kulturna avtonomija je bila le lapotičje brez vrednost), kajti posredovalne predloge, ki so jih naši Korošci v tem pogledu napravili, je koroška deželna vlada kratko* malo odklonila, čeprav jih je nemški manjšinar dr. Junghahn v Ženevi na manjšinskem kongresu označil kot prav ponižne. Da vidimo, kako so si koroški Nemci kulturno avtonomijo predstavljali, naj zadostuje, da je med odklonjenimi posre* dovalnimi predlogi slovenskih Korošcev tudi zahteva, naj šol* sfci nadzornik vsaj sovražen ne bo do Slovencev, če že Slo* venec biti ne more. Slovenskih učiteljev razen enega ali dveh sploh ni, ker so jih po vojni izgnali. Naraščaja slovenskega v učiteljišče ne sprejemajo. In tako vidimo, kar nam razodeva knjižica »Kiirntner Schulwcsen 1930 — 1931«, izdana od ko* roške učiteljske zveze, da figuri,ra med drugim 30 šol kot utrakvističmih, ki pa nimajo niti enega učitelja z usposoblje« nostnim izpitom za slovenski pouk. Ako je nemškemu tisku v resnici do ubranega sožitja in mejaštva, naj posveti neko* liiko svoje pozornosti tem prilikam, naše razmere pa naj mo* žato obravnava tako, kot v resnici stoje. — Po poročilu je sledilo burno odobravanje.
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik g. dr. Janko Kersnik je podal naslednje po* ročilo:
Slavna skupščina! Preteklo poslovno leto 1929. izkazuje boljši donami uspeh, kot predlansko; vendar nas nikakor ne more zadovoljiti. Dohodki Družbe so dosegli Din 958.567.07 V primeri z dohodki lota 1928. po Din 894.091.23. nam nudijo napredek Din 64.475.84. Delavnih podružnic je bilo v minu*
lem letu 83. Prirastla je samo ena. Vse podružnice so nalklo* nilc družbeni blagajni: s članarino, s prebitki veselic i. dr. Din 193.505.55, z darovi za obrambni sklad Din 3640, za Ivana Vrhovnika sklad Din 1500.—, za monsiginorja Toma Zupana sklad Din 17.026.—, po nabiralnikih Din 1936.60, skupaj torej Din 217.608.15. Leta 1928. je znašal prispevek podružnic Din 176.680.76, podružnice so napredovale torej za Din 40.927.39.
Podčrtavamo uspehe najbolj agilnih 10 podružnic v na* slednjem vrstnem redu: 1. Šen tpetersk a ženska v Ljubljani Din 24.007.14. 2. Mestna	ženska	v	Ljubljani	Din	15.424.—.
3.	S e n t j ak ob sk o *t rnovsk a	moška	v	Ljubljani	Din	12.020.55.
4.	Sen t j ak ob sk o*t m ovsk a	ženska	v	Ljubljani	Din	11.375.65.
5.	Scntpctenska moška v Ljubljani	Din 11.283.66.	6. Sava,
Javornik in Koroška Bela Din 11.100.—, 7. Kranj, moška in ženska Din 10.766.50. 8. Ptuj, moška Din 8000.—. 9. Ptuj, ženska Din 8000.—.	10. Trbovlje in okolica ženska Din
6721.95. Navedenim in vsem ostalim delavnim podružnicam izrekamo toplo zahvalo in priznanje. Speče pa ponovno rotimo in pozivamo na delo. Družbeno blago se je razpeča* valo z napredujočim uspehom. Koledar je pridobil blagajni Din 47.884.55, predlansko leto Din 45.532.—. Napredovali smo za Din 2352.55. Za razglednice smo prejeli lota 1929. Din 40.377.15, leta 1928. pa 38.339.21, torej Din 2037.94 več. Narod* ni kolek je naklonil Din 2453.20, t. j. Din 1365.80 več kot prejšnje leto. Pri nabiralnikih pa smo nazadovali: Lota 1928. smo še nabrali Din 5125.65, v preteklem letu 1929. pa le 2290.65, prejemki so se znižali tu za Din 2855.—.
Družbeni izdatki izkazujejo 1. 1929. skupaj Din 968.055.2L leta 1928. Dior 930.358.54, zvišali so se za Din 37.696.67. Pod* pore obmejnim šolam za učila, zlasti knjige, so dosegle leta 1929. Din 104.259.75. V primeri z letom 1928. po Din 72.091.91 smo žrtvovali za te namene Din 32.167.84 več, toda celo za najnujnejše potrebe še mnogo premalo. Da ohranimo družbe* no premoženje kolikor možno neokrnjeno, smo morali tem* bolj štediti pri 'izdatkih za osnovne šole in otroške vrtce, ki znašajo olb sklepu leta 1929. Din 592.200.—. Leta 1928. smo potrošili v to svrho Din 609.180.82 in s tom žal zmanjšali predmetne izdatke za Din 16.980.82. Čista imovina je znašala dne 31. grudna 1929 Din 1,270.296.65 ter sc je proti letu 1928. z Din 1,266.211.14 pomnožila za Din 4085.51. Pokojninski za* klad se je pomnožil v minulem letu za Din 16.177.— in je znašal 31. grudna 1929 Din 265.952.51. Celokupna imovina, t. j. čista imovina in .pokojninski sklad skupaj, se je zvišala za Din 20.262.51 in je dne 31. grudna 1929 dosegla dinarjev 1,536.249.16.
V poročilu predsednika in tajnika je podčrtan pomen in nujina potreba naše Družbe. Tem žalostneje izzvenc po* datki blagajniškega poročila, ki dokazujejo neopravičljivo mlačnost. Saj ne deluje na sedanjem našem državnem ozemlju
niti polovica predvojnega števila podružnic, katerih prispevki so tudi1 nižji od polovice valorizirane predvojne vsote. Po« navijamo nujne pozive in prošnje za uspešnejše delo v prid naše edine šolske družbe, dokler ni in da ne bo prepozno. — Navzoči so vzeli poročilo z dolgotrajnim odbravanjem na znanje.
K besedi se oglasi šolski upravitelj v p. ig. Ivan Šega, ki želi pojasnila glede pisarniških stroškov. G. predsednik po* jasni, da so v pisarniške stroške všteti tudi stroški selitve, Obnova pohištva in drugih naprav. Polog tega vsebuje ta postavka tudi potniške stroške tajnika in družbenih funk* oiijonarjov, ker je jasno, da ne more nihče na svoje stroške potovati. V teh istroških je zapopadena tudi postrežba in smaženje. Ker se nihče več ne oglasi k besedi, poda g. dr. Via* dimir Ravnihar, član nadzorstva
nadzorstveno poročilo,
ki slove: Preglodal sem vse knjige in našel vse v vzornem rodu .Zato predlagam vodstvu im knjigovodstvu absolutorij, posebno zahvalo pa družbeni pisarni, ki vrši svoje delo vzor* no in požrtvovalno. — G. predsednik da predlog na gl as o* vanje in skupščinarji ga soglasno odobre.
Nato podeli g. predsednik besedo članu družbenega vodstva g. Ivanu Prekoršku, ki prečita svoj globoko zamišlje* ni referat, natisnjen v letošnjem koledarju spredaj na dru* gem mestu. Navzoči so referatu pazmo sledili in dolgotrajno ploskanje je jasno pričalo o globokem vtisu poročila.
Volitve.
Nato so sledile dopolnilne volitve odbornikov, ki jim je potekla poslovna doba. Izvoljeni so zopet vsi dosedanji z vzklikom; nova sta v vodstvenem odboru gospa Nilka Po* točnikova namesto gospe Ane Podkrajškove, ki je izjavila, da ponovne volitve zaradi bolezni ne more sprejeti, in dr. Miro Senekovič, banski svetnik, sin bivšaga blagapokoj* noga predsednika Družbe, namesto umrlega g. velikega župa* na v p. dr. Frana Vodopivca. — V nadzorstveni odbor je bil voljen prof. dr. Martin Majcen namesto umrlega profesor* ja g. Alojzija Virbnika, vsi drugi člani pa so ostali isti v nadzorniištvu, kakor tudi v ra zvodništvu.
Proračun za leto 1931.
obsega naslednje točke v približnih vsotah: 1. za osnovne šole
800.000	Din; za družbena posestva 40.000 Din; podpore šolam
za knjige, učila, božičnice i. dr. 140.000 Din; pokojninski sklad
60.000	Din; razni stroški 160.000 Din. Skupaj 1,200.000 Din. Proračun je bil soglasno odobren.
Slučajnosti.
G. predsednik ipredlaga, da naj pošlje velika skupščina naslednje brzojavne pozdrave: 1. Udanoatoo izjavo CMD Nj. Vel. kralju kabinetni pisarni, Beograd: Ob redni skup j ščini naše šolske družbe, vršeče se v Ribnici, se klanjamo Vašemu Veličanstvu kot čuvarju Jugoslovanstva. — Družba sv. Cirila in Metoda. Notar ‘Hudovernik, pradisednik. — 2. Go« spodu prelatu Tomu Zupanu, Okroglo pri Naklem: Z dana« šnje velike skupščine prejmite najprisrčnejše pozdrave in čestitke z iskreno željo na mnogaja leta. — Predsedstvo. — 3. Št. Ilj v Slov. goricah. Prireditvenemu odboru:	O priliki
današnje slovesnosti izrekamo vročo željo, da bi naša stvar na severni meji proovitala v dobrobit domovine. — Predsed« stvo. — 4. Gospe Ani Podkrajškovi, Rogaška Slatina: Z da« našnje glavne skupščine Vas kar najlepše pozdravljamo in se Vam zahvaljujemo za Vaše dosedanje požrtvovalno de« lovanje. — Predsedstvo. — S soglasnim odobravanjem skup« ščinarjev so se brzojavke poslale.
Sprememba pravil za podružnice.
Vodstveni elan g. Ivan Prekoršek predlaga, da se spo« polni § 4. podružničnih pravil z besedilom: Podružnični odbor sprejme ali odkloni novo priglašene člane, — Predlog se soglasno odobri.
Brzojavni in pismeni pozdravi.
Nato prečita g. predsednik došle brzojavke im dopise: CM podružnice Laško, pozdrav podbama g. dr. O. Pirkmajer« ja, podružnice Rogaška Slatina, g. Ivana Vrhovnika, gospe Ane Podikrajškove, gospe Ljudmile Glimšfcove in g Lud. Mlakarja, podružnice na Brdu in Sokola v Slovenjgradcu.
Slučajnosti.
Pri slučajnostih se oglasi g. Fran Cvetko, šol. upravitelj v Krčevini pri Mariboru, ter predlaga, da se zavzame Družba za proslavo spomina nesrečnega koroškega plebiscita. G. Jan« ko Mačkovšck mu obrazloži, da je to stvar že vzela Družba v roke im je v polnem teku.
Nato povzame besedo g. šolski upravitelj Fran Jamšek in predlaga, da maj se spremene vodstvena pravila tako, da postane Družba jugoslovanska Obrambna organizacija. V program naj se vzame tudi šolstvo za emigracijo. G. pred* sedinik mu naroči, naj stavi vodstvu tozadevni pismeni predlog.
Nato se oglasi k besedi zopet g. Fran Cvetko, ki pred* laga maj se bolj forsira prodajanje razglednic. Driužlba naj nabavi znalke. Odgovori mu pisarniški tajnik g. Fran Škulj, da je zaradi znakov storil vse potrebne korake, toda založ* nika ni mogoče dobiti, ker bi znašali ti stroški okoli 100.000 Din. CM družbi ne kaže tako visoke vsote zalagati.
G. dr. Josip Rus imterpeltra radi nedovoljene polovične vožnje. Pojasnilo se mu je, da je družbeno vodstvo dvakrat zaprosilo železniško upravo, a prošnja je bila obakrat od* klonjena.
G. Fran Cvetko priporoča vodstvu, da se ‘šolstvu na se* verni meji čim izdatneje priskoči na pomoč, zlasti naj se ugodi prošnjam za šolske potrebščine. G. predsednik mu pojasni, da se je dosedaj po možnosti vsaki taki prošnji ugodilo in se bo to tudi poslej godilo, če bodo le sredstva dopuščala.
Okoli pol 2. ure je zaključil predsednik nadvse lepo uspelo skupščino s pozdravom vsem navzočim, zlasti narod* nermu ženstvu, na koje je naslovil krasen poziv, naj bi še v bodoče ostalo zvesto in tako marljivo v delu za narodne vzore.
Nato je sledil iskupni obed, pri katerem je nazdravil g. predsednik gospodu Ivanu Novaku, ribniškemu županu, in ribniškemu trgu, katerega prebivalstvo je tako prisrčno in gostoljubno sprejelo igoste iz vseh krajev Slovenije. Zahvalil se je Obema podružnicama za izkazano gostoljubnost. Potem so se vrstile še druge lepe spodbudne napitnice.
Darovi.
Veliki skupščini so došli naslednji darovi: Mestna občina ljubljanska 1000 Dim; Iv. Vrhovnik, župnik v p., Ljubljana, 100 Din; Marija Mehle, str. učiteljica, Ljubljana, 50 Din; dr. A. Andrejčič, odvetnik, Ljubljana, pokroviteljmina 100 Din; H. Požun, notar, Gor. Radgona, 20 Din; ga. KI. Vončina, vdova sodn. ofioijala, Ljubljana, 50 Din; Zenska podružnica v Ribnici je izročila: zbirko in izkupiček prodane suhe robe 551.50 Din; dar posojilnice v Ribnici 500 Din; zbirka gospe Nilke Potočnikove za »prleški guč« 167 Din, skupaj 1218.50 Din. Skupni znesek vseh darov 2538.50 Din,
Zahvala.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se ob priliki zavnšitve nad vse pričakovanje lopo uspele 41. velike Skupščine v Ribnici, kar najiskreneje zahvaljuje ondotnima CM podružnicama za ves trud in brozprimerno poižrtvovab molst, ki sta jo skazali z.a to slavje. Prav posebno, pa se zahvaljuje g. strokovnemu učitelju Janku Troštu, ki je bil duiša vsej prireditvi. Prisrčno se zahvaljuje za lope spre* jennne govore g. Josipu Ančiku, Branki Peterlinovi in Božu Erjavcu, g. Ivanu Novaku, ge. Mali Klunovi, g.. Jurjevčiču, g. Lesarju, ribniškemu Sokolu in gasilskemu društvu. Iskrena hvala vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da sc je 41. velika skupščina tako veličastno izvršila. Iskrena hvala zavednemu prebivalstvu ribniškega trga za nepričakovano pozornost.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
£!imiiiiimiiiiiiiiiiiiiimmmiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimmmiiimiiiii!miiimimmniiiiimiiii£
TiiimiimmmmmmmmimiimmmmiiiiiiNiimmmimimmmmiiiiimimiimiiimmiim.-
Družbeno blago:
Kolinska tovarna, kavine primesi. Fr. Kollmann, cilindri za svetiljke. Tvrdka Perdan, čaj.
V družbeni pisarni
Beethovnova ulica 2 v Ljubljani se dobivajo:
razglednice (1 Din) — kolki (po 10 p), računski listki (po 25 p), knjižici »Slava Podlimbarskemu!« (po 3 Din) in »Kraljevič Marko« 1.1931 (po 6 Din).
Priporočajte in kupujte!
Bilanca
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
za leto 1929.
Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1S28. 1.
Dohodki leta 1929. 1. Podružnice i. s. članarine, pokroviteljnine, darovi,
veselice i. t. d		193.505	Din	55
2. Podpore občin, denarnih			
zavodov 		7.910	»	—
3 Darovi Amerikancev . .	200		—
4. Razni darovi		270.051	»	78
5. Družbeni nabiralniki . .	2.290	»	65
6. Zbirke časnikov ....	1.237	M	—
7. Družbena kava		500			
8. Družbeni cilindri za sve-			
tiljke		2.000		—
9. Družbeni čaj		1.000	»		
10. Narodni kolek		2.453	9	20
11. Družbene razglednice .	40.377	9	15
12. Družbeni rač. listki. . .	542	■	50
13. Družbene knjige. . . .	103	9	50
14. Družbeni koledar. . . .	47.884	■	55
15. Obresti od nalož. denarja	34.943	»	69
16. Družbena posestva . . .	24.019	n	—
17. Družb, koledarček .Kra-			
ljevič Marko"		3.158	ji	05
18. Obrambni sklad ....	3.640	*	—
19. Ivana Vrhovnika sklad	1600	■		
20. Msgr. T. Zupana sklad .	17.551	9	—
21. Volila		245	9	—
22. Razni prejemki		303.354	9	45
Dohodki znašajo torej leta 1929 skupaj
Odnos . .
52.728 Din 54
958.567
07
Prenos . . . 1,011.295 Din 61 p
Prehodni prejemki................................ 164.082	„	36	,,
Dvignjeni zneski i. s.
a)	iz družbene	glavnice	23.845	Din	—	p
b)	iz dr. Josip	Georgovega sklada	....	155.000	.	—	.
c)	iz pokojn. sklada . .	17.820	»	—	.
Skupaj .	. . 196.665 „ — .,
Skupaj .	. . 1,372.042 Din 97 p
Izdatlci.	
1. Za ljudske šole in otroške vrtce . . .	592.200 Din		— P
2. Družbena posestva		21.673	tt	14 „
3. Podpore revnim šolam za šolske in			
mladinske knjige, učila, božičnice itd. .	104.259	it	75 „
4. Vrnjena posojila		1.520	»»	97 „
5. Obresti od posojil		9.961	it	03 „
6. Družbeni koledar 		33.521	ti	60 „
7. Narodni kolek		1.020	ti	it
8 Družbene razglednice 		27.194	ti	25 „
9. Pokojninski sklad i. s.			
d) Prispevek družbe . . 17.820 Din — p			
b) Izplačana pokojnina . 17.820 „ — „	35'640	>t	»
10.	Družbena pisarna 1. s.
d) Plače uradnikom . . 49.200 Din — p
b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava 	 14.772	„	—	„
c) Stroški povodom selitve pisarne	1.511	,	—	„
i) Inventar	 2.274	.	90	.
d) Potni stroški raznim funkcijonarjem . . . 7.625	„	—	„
e) Tiskovine, poštnina
in drugo	 5.585	„	—	„
Skupaj . . .	80.967	Din	90	p
L;
Prenos	.	. . 907.958	Din	64	p
11. Koledarček »Kraljevič	Marko"	 20.376	„	—	,r
12. Razni stroški............................ 39.720	„	57	„
Izdatki znašajo torej	leta	1929	skupaj	....	968.055	Din	21	p
Prehodni stroški............................ 164.082	„	36	,,
Plodonosno naloženi zneski i. s.
a) na	glavnico	....	4.845 Din	— p
b) na	obrambni	sklad .	3 640 „	— „
c) na Ivana Vrhovnika
sklad	 1.600	„	—	,,
() na monsignor Tomo
Zupana	sklad ....	17.551	„	—	,,
d) na dr. Josip Georga
sklad	  125.000	.	—	.
Skupaj .	. .	152.636	,	—	w
Blagajniški ostanek	dne 31. grudna 1929	leta	87.269	„	40	,,
Skupaj .	. . 1,372.042 Din	97	p
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna	1928..................1................ 111.343	Din	15	p
Prirastek leta 1929....................................... .	5.185	„	90	„
Skupaj . . .	116.529	Din	05	p
Odpadek leta 1929............................................................... 23.845	—	„
Stanje dne 31. grudna	1929..................1................ 92.684	Din	05	p
Račun pokojninskega sklada.
Stanje dne 31. grudna	1928. 1	 249.775	Din	51	p
Prirastek leta 1929................................................................  33.997	„	—	„
Skupaj . . . 283.772	Din	51	p
Odpadek leta 1929....................................................... 17.820	„	—	„
Račun obrambnega sklada.
Stanje dne 31. grudna 1928. 1.............. 176	661	Din	59	p
Prirastek leta 1929 .......................  12.753	„	84	„
Stanje dne 31. grudna 1929. i		. 189 415 Din	43 p
Zapuščinski sklad Viljema Polaka.		
Stanje dne 31. grudna 1928. 1		. 50.616 Din 26 p	
Prirastek leta 1929 			26
Stanje dne 31. grudna 1929. 1		50.616 Din 52 p	
Račun dr. Ivana Tavčarja sklada.		
Stanje dne 31. grudna 1928. 1		. 73.573 Din 47 p	
Prirastek leta 1929 		. 5.150 „	11
Stanje dne 31. grudna 1929. 1		. 78.723 Din 58 p	
Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga.
Stanje dne 31. grudna 1928. 1		
Prirastek leta 1929 		. . 125 234 „ „
Skupaj .	. . 339.928 Din 24 p
Odpadek leta 1929 		. . 155.000 „ — „
Stanje dne 31. grudna 1929.1		
Račun Ivana Vrhovnika sklada.	
Stanje dne 31. grudna 1928 1		
Prirastek leta 1929 		. . 5.140 - „
Stanje dne 31. grudna 1929. 1		. . 58.490 Din — p
Račun Andreja Senekoviča sklada.
Stanje dne 31. grudna 1928 1		. . . . 11.998 Din 31 p
Prirastek leta 1929 		
Račun monsignor Tomo Zupana sklada.
Nabrano in naloženo	17.551	Din	—	p
Kap. obresti	 92	„	66	p
Stanje dne 31. grudna	1929. 1	 17.643	Din	66	p
Račun brezobrestnega posojila.
Stanje dne 31. giudna	1928. 1....................... 14.650	Din	—	p
Odpadek leta 1929	........................... 2.500	„	—
Stanje dne 31. grudna	1929.1........................ 12.150	Din	—	p
3IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIII iiiiiiiimmiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiMiiiimimiimi£
Opozarjamo
lli!ilillllfii.<.i.ii.ii.i.iii
na
1	v	•	v
božične
in
velikonočne razglednice
Družbe sv. Cirila in Metoda!
Pismene poslatve opremite
z družbenimi kolki!
niiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiin
Družbena imovina
dne 31. grudna. 1929. 1.
A. Aktivna imovina.
I. Posestva.
a) Posestvo v Trstu . . .	300.000 Din — p
b) Posestvo v Velikovcu .	25.000 „ - „
c) Posestvo v Velikovcu .	5.000 „ — „
i) Posestvo na Savi . . .	50.000 „ - „
d) Posestvo v Studencih .	30.000 „
e) Posestvo pri Sv. Mariji	
Magdaleni v Trstu . . .	10.000 „ — „
/) Posestvo v Škednju, Trst	10.000 „ — „
g) Posestvo v Rožnem dolu	
pri Črnomlju		2.500 „ — „
h) Posestvo v Ljubljani . .	200.000 „ — „
i) Posestvo v Ljubljani . .	200 - ..
J) Posestvo v Ljubljani . .	30.000 „ — „
. . . 662.700 Din 1.685 „ 3.024 „ 500 „ 17.492 „ 12.150 „
Odnos . . . 697.551 Din
II. Šolski inventar in učila........
III. Inventar družbene pisarne . . . .
IV. Zaloga družbenih knjig............
V. Terjatve (gotove).................
VI. Brezobrestna posojila.............
VII. Družbena glavnica.	
a) Vložna knjiž. posojilnice	
v Mariboru, št. 2386 pr.	50 Din — p
b) Vložna knjiž. posojilnice	
v Mariboru, št. 10.492 pr.	25 „ - „
c) Delnica ljubljanske kred.	
banke, št. 1422 pr. . .	150 „ - „
i) Intab. terjatev pri mestni	
občini ljubljanski . . .	5.232 „ 50 „
Odnos . . .	5.457 Din 50 p
Prenos . . . 697.551 Din — p Prenos . . .	5.457	Din	50	p
d) Intab. terjatev pri mestni
občini ljubljanski .	.	.	6.250	„	—	„
e) Zadružna knjižica posojilnice in hranilnice v
Trstu, št. 6022 pr..	.	.	15	„	—	„
j) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
št. 30.890 pr.............. 461	„	55	„
g) Vlož. knjižica posojilnice
v Mariboru, št. 18.817	pr.	61.250	„	—	„
[h) 5% obveznica avstrijske republike, ddto. Wien 15 7. 1926 serija 1216 št 0.003 pr 100 funtov angleških po kurzu . .	19	250	„	—	„
i) 3 kom. ogrskih Josziv
srečk 5 4 K................. —	„	—	„
j) VI. avstr, vojno posojilo	—	„	—	„
k) 2 kom. 4 % °/0 zastavnih listin občinske hranilnice v Gradcu a 10.000 K — skupaj 20.000 Ka . .	.	—	„	—	„
Skupaj . . .	92.684	Din	05	p
Vlil. Pokojninski sklad.
a) Vink. 4% avstr, kronska
renta pr	 5.425	Din	—	p
b) Vink. 4-2% avstr, srebrna
renta pr................ 11.250	„	—	„
c) Vink. 4'2°/o avstr, papirna
renta pr................ 2.000	„	—	„
d) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
štev. 19.842	pr. .	.	.	.	247.277	„	51	„
Odnos	.	.	.	265.952	Din	51	p_________________
Prenos . . .	790.235	Din	05	p
Prenos . . . 265.952 Din 51 p
d) Vink. III. avstr, vojno posojilo za 20.000 K. .
e) Vink. IV. avstr, vojno posojilo za 5.000 K . .
f) Vink. V. avstr, vojno posojilo za 4.000 K . .
Skupaj . . .	265.952	Din	51	p
IX. Ciril-Metodov obrambni sklad.
a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani
št. 120 	 140593	Din	—	p
b) Vložna knjižica Ljudske
posoj. v Gorici št. 4105 pr.	500	„	—	„
c) V lož. knjižica posojilnice
v Celju št. 16.098 pr. .	350	,,	—	„
č) Vlož. knjižica Jadransko-Podunavske banke, po-druž. v Kranju, št. 1710	150	„	—	„
d) Vlož. knjižica posojilnice
v Mariboru št. 10579 pr.	250	,,	—	„
e) Vložna knjižica zadruge Lastni dom, Celje, št.
859 pr	 250	„	—	„
f) 7°/o državno inv. posojilo	5.600	„	—	„
g) Intab. terjatev pri Mestni
občini ljubljanski . . .	41.722	„	43	„
Skupaj , . . 189.415 Din 43 p
X. Zapuščinski sklad Viljema Polaka.
a) Vložna knjiž. ljubljanske
mestne hran. št. 958 pr.	26.500	Din	—	p
b) Vložna knjižica posojilnice
v Radovljici, št. 6221 pr.	2.126	„	02	„
c) Vložna knjižica Kmetske
pos. v Ljubljani št. 9146 pr.	2.273	„	50	„
Odnos , . .	30.899	Din	52	p
Odnos . . . 1,245.602 Din 99 p
Prenos	. .	. 1,245.602 Din 99 p
Prenos . . . 30.899 Din 26 p č) Vlož. knjižica Kmet. pos.
v Ljubljani št. 35.217 pr.	11.854	„	—	„
d) 1 kom. 41/2% obveznice bosensko - herceg. železn. posojila (izžrebana) v nominalni vrednosti....	500'	„	—	„
e) 1 turška srečka št. 385.276 pr. 100 frankov po prvotni
kronski vrednosti 382 K	95	„	50	„
f) Intab. terjatev pri mestni
občini ljubljanski . . .	7.267	„	50	„
g) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit š 200 K nom. vrednosti,
skupaj 400 K.............. —	„	—	„
h) 2 zadolžnici posojila za
regulovanje Tise š 200 K
nom. vrednosti, skupaj
400 K..................... —	_
»> >>
i) '/3 vrednosti od 2 kreditnih srečk v nom. vrednosti 400 K — 133 33	.	-	„	—
Skupaj . . .	50.616	Din	52	p
XI.	Dr. Ivana Tavčarja sklad.
Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
št. 539 pr	  78.723	Din	58	p
• XII. Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga.
a)	144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke po 150 Din v nom. vrednosti skupaj 	 21.600	Din	—	p
Odnos . . . 21.600 Din — p
\
Prenos . . . 1,374.943 Din 09 p Prenos . . .	21.600	Din	—	p
b) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani
št. 28.625 	 55.553	„	24	„
c) Vlož. knjižica posojilnice
v Celju, št. 20.621	pr.	.	5.000	„	—	„
i)	Intab. terjatev pri	S.	D.	100.000	„	—	,,
d) Dragocenosti v vrednosti	2.775	„	—
Skupaj . . .	184.928	Din	24	p
XIII. Ivana Vrhovnika sklad.
Vlož. knjižica Ljubljanske
kreditne banke,	št.	714 ............... 58.490	Din	—	p
XIV. Andreja Senekoviča sklad.
Vlož. knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
št. 35.251 pr................................ 12.838	Din	17	p
XV. Monsignor Tomo Zupana sklad.
Vložna knjižica Kmetske
posojiln ce v Ljubljani,
št. 37.743 pr................................ 17.643	Din	66	p
XVI. Blagajniški	ostanek.................... 89 269	„	40	,.
Skupaj . . . 1,738.112 Din 56 p
Rodoljubi,
ne pozabite
obrambnih skladov
Družbe sv. Cirila in Metoda!
B. Pasivna imovina.		
1. Posojila in dolgovi pri denarnih zavodih .	. 170.599 Din 85 p	
2. Razni neporavnani računi		31.263	» 55 ,,
3. Pokojninski sklad		. 265.952	„ 51 ,
Skupaj . .	. 467.815 Din 91 p	
C.		
Ako od aktivne imovine		1,738.112 Din 56 p	
odštejemo pasivno imovino 		467.815	„ 91 „
dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1929. 1. 1,270.296 Din 65 p		
Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna		
1928. I		1,266.211	„ H „
s čisto imovino z dne 31. grudna 1929. 1. . .	1,270.296	» 65 ,
vidimo, da se je čista imovina v letu 1929		
pomnožila za		4.085 Din 51 p	
Družba je imela dne 31. grudna 1928.		
a) lastne imovine .... 1,266.211 Din 14	P	
b) imovine za pokojninski		
sklad	 249.775 „ 51	M	
Skupaj . .	1,515.986 Din 65 p	
Dne 31. grudna 1929.		
a) lastne imovine. . . . 1,270.296 Din 65 p		
b) imovine za pokojninski		
sklad	 265.952 „ 51	it	
Skupaj . . .	1,536.249	„ 16 „
Skupna imovina (t. j. lastna imovina		
in imovina za pokojninski sklad)		
se je pomnožila v letu 1929 za . .	20.262	Din 51 p
Vodstvo:
Aleksander Hudovernik 1. r., Dr. Janko Kersnik 1. r., predsednik.	blagajnik.
Za nadzorstvo:
Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
pokrovitelji:
A.
ki so izza dne 30. sept. 1929 do 30. sept. 1930 po 5 4. družb, pravil plačali po 100 Din:
2012. Fran Pretnar, vi«, knjigovodja, Ljubljana; 2013. dr. Fran Windischer, gen., tajnik TOI, Ljubljana; 2014. dr. Beno Pehani, not. kand., Kamnik; 2015. Nilka Potočnikova, sopr. viš. ižel. urad1., Ljubljana; 2016—2017. dr. Konrad Janežič, odv., Kamnik; 2018. Jurij Picek, trg. in pos., Novo mesto; 2019. Emund Kastelic, trg. in pos., Novo mesto; 2020. Aloijizij Polajnar, restavr., Novo mesto; 2021. Martin Hočevar, stav« beniik, Novo mesto; 2022. Josip Avsec, pos., Gotna vas; 2023. dr. Milan Ropaš, zdrav.. Novo mesto; 2024. Josip Kobe, trg. in pos. Novo mesto; 2025. dr. A. Andrejčič, odvetnik, Ljubljana.
B.
ki so plačali laza dne 30. sqpt. 1929 do 30. sept. 1930 za CM obrambni sklad po 100 Din:
2444. Podružnica Borovnica (nabrano pri odhodnici g. Janka Žirovnika); 2445—2447. Ž. šenpeterska CM podružnica v Ljubljani (namesto cvetja na krsto g. I. Bizjaku iz Ljub« ljane); 2448—2462. M. šentpeterska CM podružnica v Ljub« Ijani v proslavo godu postajenačelnika g. Avgusta Ludvika; 2463. Ivan Prekoršek, upr. bolnice, Celje; 2464—2493. M. in ž. CM podružnica v Kranju.
Dični vrsti A in B
naj slede
mnogi novi darovalci!
Doneski podružnic leta 1929.
cd
o.
to
03
O to
CO
MSI
N^OiOCOOCDOO-HCDOifOOOCS-OO OCSWN00O(DOOMCDrt<05QO(Nrr(0 O 't O ro CN '—'NOONCJlCOCOOCNONCN
'OOOOOCDIOlOtOlO^TfCOCO
2 c •a
^ S r
I I I I I
OcOOlCO
OlOOCNO
0U30-0
°° I
»o
I I
c "S
> J3 2 &
I I M I
I I
o o o o o o
CNCOO
I I I II I II M I I
c
c
E jv 2
_Q VI
I I I I I
I I
o
o
CN
I i
I 1
Z «3
I I I M I I I II I I
03
03 Tf CO —
I I
I I
C 4» o a>
•r;£5 J3 •■»'O * > ^ IS
2 o’°v~ 5 2. -	.
v1 4) 4)
*Jo 5>
03
O
tO tO CO lOlON
MSI
CO
o
'tOOr-COOOCO-OOicOOOCN-OO
»OtDlNiOcOONOOfNO^OiOOlNrfCO
aicoootoo^ooooNcDooccNONCN
OC0003S — ^0000(0^10^10^-^0000 CN -	*—<
a>
u
c
>N
5
Um
T3
o
CU
O)
S
co
C
o
>N
c __ ^ n
>Cfl C
cd
C
cd « ?^CQ
; k/)
J O «3
; c >c/3
J ec 2 o
S 2*
> .2 a» .£ o-
c^>, <u c
>C/3 Uh j 0 "
2 «0 I
C—) 1
.a s
o cd
4 s
-J C/D
. . E >N 2 3 3	—
: ž. m	E
	S
	
j* xr	o
o^.	o
c ..	s
GD C >NJ •JO cd .	ta>
■ E
I
•	o j*.
•	o
o
CJ
E V.
o x X 3
•2.3‘C > -^ g >n v<^ *£ ,2 © "S o & Uh^c/dUZcq
1§ *>PX j ^c^*corriococ^o6o>o--JcNcorttocdi^od
ca
Cl
G OlOOO
^ cm co cs
O5rmOiOCOiCNS0iOOOOQrH(£)COCOCDCOOO COONfOCO^^-OCSOOCSOCO^OOOCD^r-IN O) O CO OO OO OO N CD	O O O 05 O) N S CO CO C') ^ p
ig cb (N cn cs oi oi cn (N cn cn cn ~ ~ ^ ^ ^ *-<" *-•" *-« *-«
EL	o	p	*p
ilf	c	«	«
«7	r	rv.	t-.
c
'S 73
«C 2
.a w
o
co o
h- O
oo ^ rji
I I
o
o
lO
o
iO
cb
co O
CO Q
I I I
I I
3 :g
w C
oo o>
IO »—
lO
05
r-< CN
CQ S1 ^ > p 4» O O ,
•cg «--’a
w J* 4J <u —
>U o| >
to I
OJSiOOlOiOCSNINOOOOai-tDfOOOCOOO CD O N (D O ^ ’—'OcO — MOtO^OOCJ) CO CO ■—■ CN Tf N OO O O co N O 05 00 O O O) O) W N co w >"1 r-^ O
lOCNCNC^CNr-JcNCN-^^CSC^rH' rH^.'rHfHrHr-.r-HrH
co
o
c
■*3
o
<u
o
c
>N
s
w
•a
o
a
Co .
o
C •
>u
0, E
0	3-	. • 3
u *t>N ;	>m'o
3 '5 n« .	• c "o
'g.Z O •=« ..3 »N	■=•£
g,« C «-5 S a
£ .■gu5r2SŽ|.S3SQ:.^^ • • • ,53 >S|r°'«°Eoi-iS«iS • • .
•• . « ..c/j °-.E ” E o 2 "o 2 °K n ->N
I •«!.S3sS.!iŠ£“5S#|-=-SiS^ is ^ '5 -g alt s 5 S^S(2go>I-lJi
‘IS 'M9 T I	0)d^(Nmr}-iO(£)S00 05Or-O)C0mOOS00
♦* 1X1	.—• CN CN CN CN CN CNCNCNCNCNCOCOCOCOCOCOCOCOOO
Skupaj	Din \ p	SMIISliSiSlIMIIilMS	iO
		rfOOOaiOOlCOSCOOiOiOON^lOOOOCN coMocoooforoiorofoio^o^cofoooioro 'tOOOlOO^vOCONN.NCOCOCOiOiOiOiOiO^rJ' a> ^ ^	CO kO OJ
Monsignor Tomo Zupana skl d		1 1 1 1 II 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1	1
	Din	11 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1	90891
Ivana Vrhovnika sklad	o.	1 1 1 1 1 1 1 1 1 II II II 1 1 1 1 1 1	1
	| Din	| ! 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1	1.500
Obrambni sklad	Ci. s; Q	1 II II 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II	1
		11 1 II 1 1 1 II 1 1 II II II 1 1 1 oo	j 3.640
Nabi- ralniki	c	SlillllllSIMIIMIIIS	O co
		1.416 32 320 167	1.9361
Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice, i. t. d.	1 Din | p \	15 50 20	LO OO
		MOOOQOO)OOS(OOiOiOOS(OiOOOOiO Ofocooococoioococo^o^cocoooioio -jOOGCn^OOMNNNCO^nOiOiOiOiOiO^CN Tt« —1 —’ t"-	187.684 |
Ime podružnice		Prenos . . . Sl. Radenci — Kapela	 Petrovče		 Cerknica	 Gornja Radgona	 Vransko	 Krško in okolica, ž	 Novo mesto: m	 Hrastnik in okolica: ž	 Tolsti vrh in okol. pri Guštajn Tržič in okolica	 Sv. Lenart v Slov. goricah . . . Črnomelj: m. in ž	 Fram in okolica	 Radeče in okolica	 Škofja Loka	 Železniki	 Bled	 Konjice	 Unec — Rakek	 St. Rupert (Dol'		Odnos . . . |
15 'VU |		O* O —CN co rf lO CO t'*’ 00 05 O —’ OJ 00 Tf’ lO CO h-’ 00 rrrt,'fLOiOlč)LOiČ)iOiOlOičl	
	e*.	45 50 70 50	iO
ca a. 3	.c	SOO^OiOOlOOCOlOOOCOrfOOiOCNO^ (£KN(NOOO)NOOCOSujiC(N(N(M(NOOa)lO lOrt-^TfTfCOCOOOCOCNCNCNCNCNC^CNCNCN^-iT—.r—.	OO t"- CN
C/5	O	CN	CN
h O P o 2 «	Si	1 1 1 l ! II 1 1 1 1 1 1 I 1 1 1 1 M 1	1
Monsig Tonu Zupar sklac	.c 5	16 806 120 100	|17.026
<4 Hi		1 1 1 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 II 1 1	1
Ivan; Vrhovn sklad	c Q	| 1 1 M 1 1 1 1 1 1 1 1! II 1 1 1 II	| 1.500
c _Q —		1 1 1 II II 1 i 1 1 1 M II 1 1 1 1 1	1
Obram sklac	,ts Q	3.640	8 CD OO
		8 1 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 i II 1 l i	O CD
Nabi ralnil	c: Q	| II 1 1 1 II 1 M II 1 1 II 1 1 i 1	| 1.936
		85 50 70 50	8
Članarin pokrovitc nine, darc veselice i. t d.	Din	TfOOCSOiOOlOOOOiOOOCOrl-OOiOMO- COOlOOOCnNOOOONVOiOlMMCMMOOl^iO CO^CO^COCOOOCOOOCNCNCNCSCSCSCNCNCN-— OO F—<	193.175
Ime podružnice		Prenos . . . Kočevje	 Laško in okolica	 Krško: m	 Hrastnik m	 Hoče, Slivnica in okolica . . . Ribnica (Dol.): ž	 Ormoški okraj: m	 Sevnica	 Kamnik in okolica: m	 Metlika	 Oaberje pri Celju	 Sv. Duh na Ostrem vrhu . . . Mokronog	 Brdo	 Domžale	 Kostanjevica	 Poljane pri Prevaljah	 Ribnica (Dol.) m	 Limbuš in okolica	 Št. Jernej na Dolenjskem . . .	1 Odnos . . .
		aio^cscort-iocot^ooaio^c^cd^iocdi^ob iO<DCOCOCOCOCOCOcOcOCOt--t^t^-t'^t^-t'~l'-r'-t^	
oo o o o o o
CN CN ^ ro CN
(N-HrH
00
o
CD
CN
CD
U> >0
g ? 'S
i—
CD
CO
CD
CO
CT)
C CJ O
iO O O O O O t"- CN CN *'f CO CN
co
O)
u
>N
O.
CT> O ' CN 00 t"- 00 00 00 jC
Izkaz
zapuščinskih skladov, katere je družba popolnoma porabila za šolske namene.
Zap št.	Ime sklada	Znesek		Opomba
	a) Predvojna kronska valuta			
		K	V	
1	Karel Kotnika zap. sklad	389.372	33	porabljeno leta 1911-1915
2	Marije Vilharjeve,	112.400	—	„1917 in 1918
3	Ivana Florjančiča »	36.922	54	„1915
	skupaj . . .	538 694	87	
	b) Povojna dinarsk	i valuta		
		Din	n	
4	Ivana Poljšaka zap. sklad	585.980	40	porabljeno lela 1922 in 1923
Posnemajmo naše mecene!
Ako ne moreš mnogo, pa vsaj
MAL POLOŽI DAR »OMU NA OLTAR!
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A. Vodstvo.
po volitvi na 41. veliki skupščini v Ribnici dne 8. septembra 1930.
1. Predsednik: Aleksander Hudovernik, predsednik notarski zbornici, častni član Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljub s Ijami, izvoljen 1929.
2. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Ljubljani, 1928.
3. Blagajnik: dr. Janko Kersnik, ravn. Kmetski posojilnici za ljubljansko okolico v Ljubljani, 1930.
4. Dr. Rado Kušej, vseučiliški profesor v Ljubljani, 1930.
5. Avgust Ludvik, višji nadzornik in postajenačelnrik glav« noga kolodvora v Ljubljani, 1929.
6. Tajnik: iinig. Janko Mačkovšek, mestni gradbeni nadsvets nik v Ljubljani, predsednik udružcnja jug oslov, inžonjer* jev in arhitektov, 1928.
7. Nilka Potočnikova, soproga želez, nadinspoktorja, 1930.
8. Ivan Prekoršek, upravitelj drž. bolnice v Celju, 1928.
9. Viktor Rohrmann, veletrgovec v Ljubljani, 1929.
10. Namestnica predsednikova: Franja dr. Tavčarjeva, dvor« na dama v Ljubljani, 1930.
11. Miro Senekovič, banski svetnik v Ljubljani, (za 1. 1931.). 13. Ivan Tomažič, sres. šol. nadzornik v Mariboru, 1929. Ožji odbor: Načelnik Hudovernik, Janko Mačkovšek,
Viktor Rohrimann, dr. Janko Kersnik, Fra« mja dr. Tavčarjeva in dr. Rado Kušej.
B. Nadzorništvo.
1. Fran Jamšek, šol. upravitelj na Bregu pri Ptuju.
2. Martin Majcen, gian. prof. v Ljubljani.
3. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.
4. Matija Rode, kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani.
5. Albert Sič, prof. v p. v Ljubljani.
C. Razsodništvo.
1. Mat. Marinček, notar v Novem mestu.
2. Dr. Karel Koderman, odvetnik v Mariboru.
3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
4. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani.
5. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani,
Č. Pisarna,
Vodja: Aleksander Hudovernik.
Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin.
'Pisarniški tajnik: Fran Škulj. iPisairica: Franja Benedikova.
Ljubljana, Beethovnova ulica 2: uradne ure ob delavnikih
3.—6. popoldne.
—o—
Poslanica podružnicam Družbe sv. Cirila in JVIetoda.
Družba sv. Cirila in Metoda more uspešno delovati le, ako podružnice glavno družbo denarno in s svetom podpirajo.
Da bo družbeno delo po njih napredovalo, priporočamo vsem podružnicam naslednje točke v uvaževanje:
1. Podružnični blagajnik naj prične pobirati članarino in druge darove takoj v začetku, ne na koncu leta. Prispevki naj se pošiljajo sproti, ali vsaj vsako četrtletje glavni družbi po položnicah.
2. Redni občni zbor podružnice naj se sklič v začetku leta, ali vsaj do konca marca ter naj se prijavi nekaj dni poprej politični oblasti (sre* skemu poglavarstvu) z dnevnim redom na nekob kovani vlogi. V odbor naj se volijo le take osebe ki imajo res veselje do stvari. V odboru naj bodo zastopani vsi stanovi. Na občnem zboru naj se volijo delegati za glavno skupščino.
3. Novi odbor je treba takoj naznaniti polis tični oblasti (sreskemu poglavarstvu) z nekolkos vanim dopisom in glavni družbi; poslednji na tis skovini, poslani iz družbene pisarne. Delegati za veliko skupščino naj se volijo taki, ki izjavijo, da se bodo udeležili skupščine na svoje stroške. Vsaka podružnica ima pravico do enega zastops
nika na skupščini. Podružnice, ki imajo nad 50 članov, volijo dva delegata; podružnice z več nego 100 člani volijo 3 delegate itd. Delegati naj se na? znanijo Družbi še pred skupščino.
4. Novi odbor naj od časa do časa skliče seje. Delo naj se razdeli. En odbornik naj ima v evi* denci jezikovne meje, drugi podružnične člane, tretji naj vpliva na trgovce zaradi prodaje druž* benega blaga, četrti naj zbira naročnike za druž* beni koledar itd.
5. Glavni ponos vsake podružnice bodi čim večje število članov. Zato naj poleg blagajnika zbira člane vsak odbornik po svojih močeh. Člani so: a) pokrovitelji, ki plačajo 100 Din, b) usta* novniki, ki plačajo 50 Din, c) letniki, ki plačajo letno 5 Din, č) podporniki, ki žrtvujejo vsaj 3 Din na leto.
6. Odborniki naj opozarjajo člane na druž* bene narodne kolke, razglednice in računske listke. Vpliva naj se, da vsak član na vsako po* šiljko prilepi narodni kolek. Kolek stane 1 komad samo 10 par; to malenkost zmaga vsakdo, v celoti pa lahko dobi glavna družba tisočake.
Priporoča se izdatnejše razpečavanje družbe* nih razglednic, zlasti o božičnih in velikonočnih praznikih. Čim večja bo prodaja, tem več bo imela Družba dobička.
Računskih listkov, ki so pred leti dali glavni družbi lepe tisočake, se zadnja leta vedno manj razpečava, kar je obžalovanja vredno. Razpe* čavanje listkov naj se zopet uvede, saj bo gost malenkostni znesek 25 par že utrpel; gostilničar, kavarnar, oziroma uslužbenec pa pri razpečavanju dobi 30 odstotkov popusta.
7. Vsaka podružnica naj priredi vsaj enkrat v letu veselico ali kako igro v korist Družbe. Čas in način prireditve se prepusti podružnici. Sve* tuje se, da bodi prireditev zvezana z majhnimi stroški.
8. Podružnicam se priporoča, da prižgo na predvečer naših blagovestnikov dne 4. julija vsa* ko leto kresove. Pri tej priliki je umestno, da podružnice nabirajo darove v prid Družbe.
9. Podružnice naj priredijo, kjer je to mo; goče, v letu kako zbirko kakor »dan bonbončkov« ali »cvetlični dan«.
10. Podružnice se opozar jajo, da je Družba ob priliki 904etnice prvega prvomestnika in častnega člana ustanovila »msgr. Toma Zupana sklad«. Do danes znaša zbirka tega sklada nad 21.000.— Din. Podružnice se prosijo, da se spomnijo velezasluž* nega jubilanta; po možnosti naj še zaostale po; družnice zbero kako vsoto za ta sklad.
11. Podružnični odbori so zaupniki glavnega vodstva, zato naj ostanejo ž njim v neprestanem stiku, naj mu sporočajo nasvete, želje in potrebe ter sploh vse, kar se tiče naše narodne obrambe.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda
v Ljubljani, dne 20. oktobra 1930.
3iiimiiiiiiiimiimmiiiiiiiiimmmmimmiimmiiimiimiiMiiiMiimimmiiiiiiiimiiiiiiitiiii£
V novem letu naj se pomnoži število in delavnost CM podružnic!
;Tfiiiiiiiiiitmmmiiimmiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimmimmimiiiimiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiir
VSEBINA.
Rodoslov našega kraljevskega doma.
Kraljevine Jugoslavije barve in grb.
Koledar.
Pristojbine, poštne in brzojavne.
Lestvice za kolke.
Mariji svetogorski......................................... 31
Družba sv. Cirila in Metoda in naša narodna	obramba	.	33
Ne vprašaj....................................................43
Naša Betka....................................................44
Matere, vzgajajte svoje otroke v narodnem duhu	...	49
Kočevski jezikovni otok in naša Koroška.......................52
Gospodarstvo v razmerju z narodnostmi na Kočevskem	.	58
Slovenska trma................................................67
Sorica in nemški Schulverein..................................70
O šolstvu v Julijski Krajini............................... 76
Smrtna kosa v vrstah CMD......................................83
Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani. Inserati.
da so »Jutrovi« »Mali oglasi« v Sloveniji najuspešnejša, najcenejša in najhitrejša posredovalnica za službe vseh vrst, za prodajo In nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drugo.
V teku enega leta je bilo po »Ju-trovih« »Malih oglasih« uspešno posredovano v nad 40.000 primerih. Ugodnosti posredovanja po »Malih oglasih se more z lahkoto posluži-ti vsakdo. Treba je le svojo željo sporočiti na naslov:	Oglasni	od-
delek »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica 4. Pri naročilu je pristojbino poslati v znamkah ali v denarju v naprej, za vsako besedo 50 par. Za oglase trgovskega značaja, dopisovanje in ženitve se računa od vsake besede 1 Din.
po$aGite!
v.saki pritiki se spomnite.
H
* č' IS,	I
^ <	i
o
c/)
rt
d>
N<
■r _ >	“c
3; *1 <1
. m fk ®s* £ §
gf	£3	^	C	s
_	?*J=Hž	PJ	s o	^	o<	“
■ !.siss Vi	<"+ P5 s
iiin.;WS2. ,________, <
la.sJH	K’	<■	'~>	3
iThllf	3	<*	i_L,	k;
ilMill	S*	f *	g	g
>2- ST S 3 or "■	rr,	< ?	“
s-lil^	Ji	E^	c+	&	H
1J3&SI	S	°*3	<5	E
V»S«n	fD	go	h	o	&
tiPff?C	03	g-.	^	O	§
p is o< »
n	^	-	\	■ i _
m	i \	r“* *	to
3	.	C/i
s	^	0<	a
N
3
n>
3
n>
Mariborska tiskarna
= MARIBOR = LITOGRAFI3A
Knjigoveznica * Založništvo Plakaterski in reklamni zavod.
izdeluje zlasti plakate, delnice, etikete itd. Glej plakat Ljubljanskega velesejma!
©AS ©AS©ASQAS:©AS:©AS:©?
y£iara Ustanovljena leta 1881
g a si
C
(0 ■ ■■■«
5
D
IT
o
N
(D
>
(C
N
0
C
d)
•■n
d)
E
o
d)
c
N
(0
D)
e
TJ
(0
N
(0
C
(d
>
o
i_
-t->
in
‘6)
d)
Sprejema hranilne vloge v tekočem
računu
priporočamo
VSEM NAŠO PRAVO
TVORNICA CIKORIJE
T
KOLINSKO CIKORIJO?
v UUBUAttt
je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarniška dela od najpreprostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske,mladinske,leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah, časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornlca šolskilr zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Zvezki za okroglo piravo št. 1,2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri.
ZAHTEVA3TE CENIKE I
Medič-Zanki,
tvornice olja, firneža» lakov in barv
družba z o. z.
CENTRALA V L3UBL3ANI
TOVARNE: LJUBLJANA — MEDVODE Podružnice in skladišča: Maribor, Novi Sad
Lastni domači proizvodi;
lanenega in kokosovega olja, fimeža, vseh vrst lakov, emajlno lakastih, oljnatih kakor tudi prstenih in kemičnih barv, steklarskega kita itd. marke „MERAKL"
Prvovrstne kakovosti. Točna in solidna postrelila.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Tovarna vinskega kisa d. z o. z.
M
VINOCET
LJUBLJANA
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. — Zahtevajte ponudbo I Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D
ANTON BAJEC
TRGOVINA S CVETLICAMI, ŠOPKI, VENCI IN TRAKOVI Z NAPISI
TELEFON 3222
LJUBLJANA
POD TRANČO
čSh. _______
VELETRGOVINA RAZGLEDNIC IN PAPIRJA
NA DROBNO IN DEBELO. VSE PO-i TREBŠČINE ZA ŠOLE IN URADE.
1 NAJVEČJA IZBIRA FINEGA GALANTERIJSKEGA BLAGA, PRIMERNEGA ZA GOD, POROČNA IN DRUGA S	r=	DARILA. =—
i M. TIČAR
| = LJUBLJANA = [
i SV. PETRA CESTA ŠT. 26.	:
' ŠELENBUROOVA ULICA 1 j
(PODRUŽNICA)
Yr
■¥
(JUGOSLAVIJA)
Pupilarno varen zavod. — Ust. 1.1894. Pod trajnim državnim nadzorstvom.
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun.
Za hranilne vloge jamči mestna občina Novo mesto z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodišča denar mladoletnih, župni uradi cerkveni, občine občinski denar.
L. MIKUS
izdelovatelj dežnikov, solnčnikov, zaloga sprehajalnih palic.
"Ti"8 LJUBLJANA MesVnJ5tro
Na drobnol Na debelo!
Popravila točno in solidno Zmerne cene.
GLAVNA ZALOGA RUDNINSKIH VODA
A. ŠARABON
VELEPRAŽARNA ZA KAVO
UVOZ KOLONIJALNE ROBE
VELETRGOVINA Z DEŽELNIMI PRIDELKI
MLINI ZA DIŠAVE
LJUBLJANA
SOLIDNE CENE in DOBRO BLAGO
Vam nudi
modna trgovina P. ŠTERK naslednik
Miloš Karničnik
LJUBLJANA, STARI TRG 18.
Velika izbira voln. pletenin, modernih damskih oblek, bluz, damskega in moškega perila, rokavic, nogavic, do-kolenic, čepic, kravat, damskih torbic, listnic, dežnikov, palic i. t. d.
Najboljši v materijalu in konstrukciji so kolesa in šivalni stroji znamke
„GRITZNER“ „ADLER“
za dom, obrt in industrijo.
Švicarski pletilni stroji
»DUBIED«, pisaim »U RANI A«
v treh velikostih le pri
JOSIP PETELINC, LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi).
Pouk v vezenju brezplačen!
Na obroke!	Večletna	garancija!
Zaloga stekla, porcelana in ■■	:	svetiljk -
Fran Kolliann!
Ljubljana, Mestni trg
I
priporoča
bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valjčke za svetiljke
v korist Družbi sv. Cirila in Metoda.
Cenovniki na razpolago.
©
ZA DAME IN GOSPODE PRISTNO ANGLEŠKO IN ČEŠKO BLAGO kupite samo v manufakturni in modni trgovini
MILOŠ	PŠENIČNI
Kralja Petra cesta štev. 5.
I ■
QS?S9Seg33(3g-žaiJ
Knjigarna
L.Schcaentner
Ljubljana
Prešernova ulica 3.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnn
Engelbert Franchetti
Ljubljana, Dunajska cesta št 20
nasproti kavarne »Evrope« priporoča svojo največjo in povsem higijenično urejeno brivnico. Najmoderncje urejen salon za dame.
Za dobro in točno postrežbo je vsestransko preskrbljeno
□□□□mmmmnmnmciiDaDmmmmaDaoiina
v lastni hiši, v Narodnem domu.
Telef. št. 2108. Žirokonto pri Narodni banki Jugoslavije. Račun pošt. hran. v Ljubljani št. 10502, v Zagrebu 39087.
Obrestuje vloge na knjižite in v tekočem lačnnn po
Oj
5
O
z dnevno razpolago, po 7 proti odpovedi na 3 mesece.
Bale posojila na zemljišča in osebno poroštvo. Eskontuje menice in otvarja tekoče račune za trgovce, obrtnike in podjetja.
Stanje vlog nad 90 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad
nad pet milijonov Din.
Ustanovljena 1. 1882.
Posojilnica je najstarejii slovenski denarni zavod v Matiboru.
FR. SEVCIK
LJUBLJANA
giiniNiiiiiiiiiiuiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii! *
ŽIDOVSKA UL. 8
^Illll[|||||||llllllllllllllllllli!lllllllllllllllllllii!lllllllill!llllllllllllllllil!lll;i!lllillllll|||ll!l!|||ii7 Orožje, municija, smodili k, rudarske kapice lu vži-galnn vrvica za industrijo.
IVaj večja zaloga pušk, pištol	Straši ne pištole
in vseh lovskih potrebščin.	na O in lO strelov.
»RUDE IN KOVINE«
DRUŽBA Z O. Z.
Naslov za brzojavke: Rude Telefon Interurban št. 2727 Čekovni račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 14.167
En gros:
svinec, cink, cin, aluminij, baker, cinkova pločevina, svinčena pločevina, pocinkana železna pločevina, cinkovo belilo
(izdelek Cinkarne d. d., Celje) barve, žveplenokisla glina, aluminijev hidrat, bakrena galica, cinkov prah, katran, stare kovine, kovinasti ostanki, rude vseh vrst
Ščitite svojo eksistenco s pomočjo zavarovalnic. Varno zaslombo v tem oziru Vam daje zavarovalna banka
„SLAVDA“
ki zavaruje proti požarni škodi, vlomu, avtomobilskim in vsem drusim nesrečam, jamstvenim škodam itd. in zagotovi kapital, ki se izplača ob gotovi starosti ali ob smrti. Jugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ je v zvezi s češko banko »Slavijo" v Pragi. Generalno ravnateljstvo je v Ljubljani. Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Novi Sad, Split, Osijek, ekspoziture v Skopiju, Vel. Bečkereku, Cetinju, Mariboru.
Josip Peteline
veletrgovina, Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika (ob vodi)
I Razni galanterijski predmeti, nogavice, rokavice v raznih barvah in kvalitetah, srajce, kravate, ovratniki, triko perilo, sveatri, žemperji, dežniki, toaletna mila L t. d.
A Kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike.
Postrežba točna!	Cene	solidne!
F
Zbirališče rodoljubovi
Peter Stepič
restavracija in veletrgovina z vinom Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubov!
TCr. cfoomi
V. Idilah drug
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiilllllllllllllll^
lllllll II lllllllllllllltlllllllllllllllllll II llllllll 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 llllllil III
°c)aqT<zb
dobavitelj
"Keksi Prepečenci “DafeCjni
Oblati
'©iskuifi
ZALOGA STEKLA
porcelana, zrcal, sve-tiljk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA, DUNAJSKA C.10
l!>llllllll[|[lilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliilllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllilll!IIIIIIHIj^
Motet „<2$ellevue"
v Hfuhlfatti
Priznano izborna vina in prvovrstna kuhinja, krasni prostori za večerje, bankete itd., klubske sobe, lepo urejene tujske sobe, kopel v hisi, avto-garaže.
Postrežba točna, cene zelo zmerne.
Priporoča se
V
Telef. inler.	(Pero	Steric,
3042.	lastnik	hotela	in	restavrater.
iiiriiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiililillilliiiiiliiiiitililiiilililililiiiiiiiliiiiiiiiiliiiiililililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiililniniililiiiiHilUNlliiiiiiilliitlliilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiitiiiriiiiiiiiiiriiv
X x v
"OD >34
ca >u
ft <a
Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
o
J*
<u
xT 88 S
a OD n
£ g £
2 I >
* a N
"O
* 3 = -g
O 10 #
E S
h. jq « •S. co
tj o
<0 TJ hi 34
> C to
L.
a >
53
on
<u
h
x>
o
h,
to
c
OJ
TJ
OJ
■OB
O
34
t»
>
to
N
o
£
to
s
to
s -a •§
d) ^
■S	c	5*
O	'+n
J2 o
34	4->
?	«	s
>	"o	E
Qh
O)
a> 0) •—J >Cfl
<0	c
c p
da In
E
to
to
•OD
04	34
>34 JsO
C
04
>N
O
r 5
^ <u
Ih Oh
•2. to >U >U
O >ca
E 5
o ® c
'JT?
z
-3 c
u u V a
a ■§•
.si •£ c to
>N g O c
E co
£ •OD a. w
a 4-i
		04 & C	-od
		ca	
34	\	u,	s
C	\	A	4-1
>34		‘C	
JO o	\	ta	ca
C	*	04 'o	c 04 TJ
			
'c		X	04
34			
S u
o* co
u
34
34
C
34
TJ
"O 3 2 » S -S
>34
‘3 -0 js o
to
*n-»
‘E
a
s
>N
J3
•PJJ
S
34
"S* tl <u
<0 ji h
'SP .3 *
J? >
2 — m c o g
- c £ 33 o
'C c c
S 2 o £ Jo ««
► *3 5 c ^ •>
•o >
hn >CJ
— w
« ca Z c
Najceneje kupite v manufa/cturni in moclni trgovini
pri „ Sol ra c«^.
Celje, Glavni trg št. 8.
Za obilen obisk se priporoča Alojz Drofenik.
I i!!llllllllll!llll!!lllllll!ll!!lll!l!lll!!lllllllllllllilllll[|]IIINIIIIIII!ll!illllll!l!ll!ll!llllllllllll[|[!ll[i!il|[!l|[|[lllllllllilll>l!!>l!l!l>lllll!lllll!!!!lll!!lllllllllll!llllllllllilllll!lll!lllll!lllllll!llllllll
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno.
•Manufaictuma trgovina
Stranjo •Majer •Maribor
na Stavnem trgu
se priporoča
ZDRUŽENE OLJARNE
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
LANENO OLJE LANENI FIRNEŽI
v prvovrstni kakovosti po naj nižji dnevni ceni Domači proizvodi
Tvrdka
v Ljubljani
Glavni založnik
Ciril - Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba.
V zalogi vedno:
najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor t tudi vse drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah.
Manufakturno blago
vseh kakovosti kakor tudi perilo ter odeje za postelje lastnega izdelka se dobi vedno v trgovini
Karol Jančič
Maribor — Aleksandrova cesta štev. 11
JOSIP SULIČ
čevljarski mojster — MARIBOR = Aleksandrova cesta štev. 30
ŽIMA
za žimnice in sedlarske potrebščine se dobi najboljša in najceneje samo pri
J. KNIFIC
tovarna za žimo
Ustanovljeno 1829	Telefon	inter.	št.	2.
Stražišče pri Kranju
Modna
in
konfekcijska
trgovina
Jakob Lah
Mar ib or
Glavni trg 2
Velika izbira:
oblek,»moške notroke
klobukov, perila, kravat, čevljev, nogavic, dežnikov, rokavic i. t. d
Cene solidno nizke!
Postrežba točna!
LESKOVIC & MEDEN
TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO
iiiiiimimiminiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
I
I
8SSS
L3UBL3ANA-3URCICEV TRG 1
žži^!^i^;g5ie5;ga;gsi^;ga;gaigai<a!ss;ics!žaijO!ifeatSi
V eležganj ar na
M. ROSNER & Co. nasl.
«
Viktor Meden
v Ljubljani
kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho
Izdeluje po ugodnih cenah najboljše likerje:
pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec.
®mmm>
o
0 _
1 o
1 oo o
■d Q
”1E
S
>
>
SL
u
(O
w.i
>U)
*¥ *■ ~
01 TJ O
O 3
"f
3
TJ (D O c a
0) 01
E — .E -o
3 V TJ t:
0) -Sl!
a <u c
«U tn
£ > l/l O
> ■*
0	‘O
1	>
<D
l/l UJ
2 2
tu N n
< j= Ot iu , O I ID
.si "S 1 & OO
O 2
C 4->
TJ l/l OJ _ ■- O
m C
ID >v
*- e
V ID
,t5 a S! >
m
<
o
O
Q£
d
CA CD m
. d ro «-
o >
- m	J
,5 n S >i/i
/a
£X
3
10
C
ID
cQ
>
O
M
10
C
■a
'o
CM ■-
g S
w ja cn .S
cm >
!■ 01 IO «
oo c
CM =
> 2 £ £
>1/1
El iJ
ai
v
>N
3
Um
■o
o
a
£ ,g
aJ a
3
IU
ID
0£
£ o
ko
10 Jf! Zg
'E o
fD 2
£ Z
M
5 ‘S
C 110
!~
o
m Z O) . S ‘V
<u > «-» o af
sj Q)
;h z
<u
'r -Q
g 0J
> w O (0 in N
m m
81
.Si 5
(0 -O
ro^
m §mm “Ž ,9
S/ l/l
fO -ry «-» “ <0 .-5 TJ 3 (0
£ 5>
Mil
<2KMs>s@
    ............................
Ustanovljena leta 1881.
Celjska posojilnica d. d. v Celju
CELJE
v lastni hiši, Narodni dom
Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. — Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja uverenja za izvoz blaga. — Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 1 00,000.000'— še lastna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000‘—
PODRUŽNICI MARIBOR, Aleksandrova c. 11.
ŠOŠTANJ (v lastni hiši)
a— —	  m	I	——I
 nrmnnr i "nnnnnn nnnnnn-
Modna in športna trgovina
P. MAGDIČ
V LJUBLJANI
ALEKSANDROVA CESTA ŠTEV. 1.
^ Telefon št. 2438
iiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiimiiiiimiiiiiimiii
Ček. urad št. 10.790 ^
Priporoča za gospode: klobuke,
PERILO, KRAVATE, NARAMNICE, NOGAVICE, PLETENE TELOVNIKE
(pulover)
DEŽNE PLAŠČE, DEŽNIKE I. T. D. KAKOR TUDI VSE POTREBŠČINE ZA TURISTIKO
IN TELOVADBO
Priporoča za dame:
PLAŠČE,
KOSTUME,
OBLEKE,
BLUZE,
ČEPICE, ŠPORTNE KLOBUKE, NOGAVICE, ROKAVICE IN VSE MODERNE NAKITNE PREDMETE.
I
IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMIIimilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi
I
S NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, ZNAKE ITD. ^
^ II111K M: IIIM111111:111' ■ 111 ■ I <. 11 < NI 11111. i I' I ■ 1: 1111111111111 n 11 f 11111 n II11II11 li M n ■ 111 ■ 11111M i. 111111 ■ > II11II11IIII m 111111,1111 < 11111T111111111.11 i 11111111-1111 ■ 11111111111II111 u 11 !l I n 11II111111 n I ^1
p	P
d NAJVEČJA IZBIRA ANGLEŠKEGA VOLNENEGA IN "
PERILNEGA BLAGA, SVILE, BARŽUNA ITD.
ZA DAMSKE OBLEKE IN PLAŠČE.
»VEDNO ZADNJE NOVOSTI.« icnnnnDzzanmnDZzmnnnD:
*'spadajoča, DELA k
CENIKE URADNE TISKOVINE KUVERTE RAČUNE NAZNANILA in vsa v TISKARSKO STROKO
LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5.
Postaja Grobelno ob Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tempel. Styria, Donat).
VRELEC „TEMPEL“.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na raznih zdravilnih sestavinah. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
VRELEC „STYRIA“.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
VRELEC „DONAT“.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, ‘hemeroidom, putiki i. t. d.
Pnmčln (litina ie najmodernejše in največje zdravilišče v [\Uyddl\Q uldlllld celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektrotera-pija in inhalatorij, gimnastika za zdravljenje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni, brzojavni in telefon, urad. Velika zdraviliška dvorana, čitalnica, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, vojaška godba. Radio. Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi'parki i.t. d. Živahen poštni in vozni promet. Automobili in vozovi stoje gostom na razpolago. Sezona od 1. maja do 1. oktobra.
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
m
Rosušk o flntina
Vrelec: Tempel.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na • ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
Vrelec: Styrio.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni,
Vrelec: Donnt.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemeroidom itd.
nosniku slatino
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-saliničnihrudninsko-kislih slatin najbogatejša na zdravilnih sestavinah. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača, obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvarujete v mrzličnih krajih mrzlice.
Rogniho slatina
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, ki nima nikdar slabegu okusa ali duha.
i ,	HnK.Mi^TN-	'f^	i	-^ra—	-^VW_	-iw^-	,i	,	i	r^T^-	i
Z dnem 31. avgusta 1930 je bilo stanje hra-	^
** nilnih vlog na knjižicah in tekoči račun nad »
&
1 talita v raj
5%
41 milijonov Din.
J
5
obrestuje hranilne vloge po |
\
Bi	jj|
S	HI
S vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, *
j ---ra- -----	.	=	-j-,	,
a	brez odbitka rentnega davka,	katera plačuje	S
^	hranilnica iz lastnega. Narasle	in nedvignjene	^
vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra —	ne da bi bilo
treba vlagateljem se zglašati	raditega pri	j
hranilnici.	a
ra
$
nj	^
1 Posojil na zemljišča ter posojil občinam $
«	j
nad 17 milijonov Din.
Mr-. -w-..-w-	 ^Vk-.^<VW—
Aleksandrova cesta 45/11. (nasproti glavnega kolodvora)
največje podporno društvo v Dravski banovini, sprejme vsako zdravo osebo od 1. do 90. leta in izplača upravičencu po umrlem članu do največ Din 1000'-, 2000'-, 4000'-, 10.000--, 20.000-- in tudi več podpore. — Smrtni prispevki znašajo po 50 par oziroma Din 1*—, 2'-, 5'—, 10*- za vsak smrtni slučaj. — Društvo šteje danes nad 18.000 članov in je izplačalo do sedaj že nad 1,700.000 din. na podporah. — Ako še niste član tega društva, zahtevajte takoj brezpl. pristopno izjavo.
Trgovina z železnino
PINTER & LENAffO
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 23-34
Telefon 28211 Brzojavni naslov: Pinlen, Maribor
Bogata zaloga železnih nosilcev, paliinega železa, obrotja za sode, žitnikov, • - žice, - poljedelskega -orodja, orodja za
kovaie, - mizarje, i. t. d., kovanja za stavbe in mobilje, štedilnikov, peti, kuhinjske posode in vseh v to stroko spadajoiih stvari
Velika Izbira planinskih potrebštin
Na debelo
Na drobna
y
y
**
y
y
•v *
y
•v >•
y
*
y
v
•> ■*
v
•Nf
v
•v *
v
•> r
y
y
^ *
y
y
s?
y
*> f*
y
*, *
y
y
* ,*
\*
razna di
»>
«
Ljubljana
Pivovarna in sladarna. Tovarna za Špirit in Kvas
v Ljubljani I.
pošt. pred. 45.
PoMna pivovarna (pr. T. HZ)
v Mariboru.
Priporoča svoje izborne izdelke in sicer:
Svetlo in črno pivo
v sodih in steklenicah.
Pekovski kvas.
(Drože.)
Čisto rafin. špirit.
<§>
tpi ppniui« Ljubljana 3210» 3211 TLLLFONI. Maribor 2023
BRZOJAVI: Pivovarna Union (/",'ihor*
FRANC M AS TEK
MARIBOR
Glavni trg 16	Glavni	trg	16
Velika izbira sukna, gotovih oblek, oblek po meri i. t. d.
IVAM KIČA VOS
MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 13
Telcl. int. 207
Razni kovčegi in torbice za potovanje v vseh velikostih, opreme za konje, ovratniki in nagobčniki za pse, nahrbtniki, gamaše i. t. d.
(Gonilni jermeni.
Kovčegi za potnike in vzorce se po naročilu izvrše v lastni torbarski delavnici na Aleksandrovi cesti št. 16, MARIBOR.
0000000000000000000H
| KLIŠEJE |
~"1	vseh vrst, črtne in avto-	[jT
"Sl	tipije,	izdeluje	po	pred-	[~
~	loženih	risbah,	peroplsih
"I	in	slikah za navaden tisk	[o_
Tl	ali	za finejšo izvedbo v
=j	eni	ali	več	barvah	točno	js=
Jj	po	naročilu	in	v	najkraj-	[*,
TJ	šem	času po nizkih cenah
|	JUGOGRAFIKA	|
~»|	tiskovna	in založna družba z o.	z.
Zl	Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 23	E
a	0
Železje in prvovrstne češke ploščice za štedilnike in kopalnice, kuhinjsko posodo, emajlirano in aluminijasto, porcelan, steklenino, vse gospodinjske in gospodarske potrebščine, orodje za vse gospodarske in industrijske panoge, okovje za stavbe in pohištvo, pločevino, vso železnino, nosilke, cement, kompletna stranišča in kopalnice
dobite najceneje v trgovini
B.Žilič- Liubliana
Dunajska cesta št. 11 (poleg FIGOVCA)
Na drobno?	Na	debelo!
Zalifcvajte ponudhc t
:)05IP OLUP
U gostilni „Pod Trančo" se točijo pristna dolenjska In štajerska uina.
Priporoča tudi suajo trgouino z ma-nufakturnim blagom in moškimi oblekami domačega izdelka, po najnižjih cenah.
Ljubljana, Stari trg 1 in Z.
nniinniiniiniimnniiiiniiiitiiiMiiniininuniummmiiniimntnniiimmniiininniniiiiininnniuniininnninnninniiiitHninnnimiiininiiinnninmunii
	MESTNA
	1 HRANILNICA
	V MARIBORU
	Ustanovljena leta 1861.
	Stanje hranili vlog nad Din 130,000.000
	Obrestuie vloge na hranilne kniižice
	in v tekočem računu po 5%, večje
	in na 3 mesece vezane pa po 7°/0*
	Daje posojila po najugodnejših pogojih
	Hranilnica je pupilarno varen zavod, za katerega jamči mestna občina mariborska z v , vsem svojim premoženjem in n oRh f vso svojo davčno močjo. Radi tega nalagajo pri njej sodiSča Maribor, Gornja Radgona, Murska Sobota in * Dolnja Lendava denar mladoletnih otrok in varovancev vobče.oblastva svoje depozite
ter cerkve cerkveni denar.
Tovarna zamaškov
Naj-solidnejša in najcenejša postrežba! Električni obrat. Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte vzorce!
Jelačin & Ko. - Ljubljana
/	\	Bogato	zalogo	ščipalnikov,
očal, daljnogledov, toplomerov in barometrov itd. priporoča
Fr. P. Zajec, optik in urar
Ljubljana, Stari trg št. 9.
Velika zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Vsa popravila se izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah! Postreiba točna in solidna!	Ceniki	brezplačno!
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke
Ljubljana |3[. Ok oasi. e. Pilarii «„1^9
priporoča svojo veliko izbiro izgotovljenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej. NajstarejSa domača tvrdka. Najnižje cenel
^NaaaaaMaaaaaamaaaaaaaaaaaaa.
(Jmetna knjigoveznica IVRN MOLK,*^
prej JAKOPIČ,
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje St. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje
vsakovrstnih knjigovezih del. Zaloga zaklopnih map znamke „IMKAL“.
is) Izvirne platnice za sloienske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in dru- <£' ^^ttvenih znakov s krasnimi modernimi Črkami. — Postrežba loCna, delo solidno.^^
KAVARNA in RESTAVRACIJA
ZVEZDA
LJUBLJANA
Prevzel sem kavarno in restavacijo »Zvezdo«, jo popolnoma prezidal in obnovil ter najmoderneje opremil, da se lahko meri z naj lepSimi velikomestnimi kavarnami Poskrbel sem za prvovrstno kavo, za okrepčila vseh vrst, za okusna jedila, prigrizke in izborno pijačo.
Na razpolago so vrši domači listi, časopisi in revije, kakor tudi vsi večji politični, leposlovni In ilu-strovani slovanski, francoski, italijanski in nemški listi.
Postrežba najboljša in najtočnejša
»ZVEZDA«, kavarna in restavracija	je	zbirališče
vseh	narodno	zavednih	|
krogov I
Za obilen poset se priporoča
FRANKRAPEŠ I
KAVARNAH	in	f'
RESTAVRATER	!
Izboljšati svoje pridelke je najvažnejša naloga našega kmetovalca! Zato je potrebno dobro obdelovanje zemlje, gnojenje in selekcionirano seme. Dobro obdelovanje zemlje izboljša pridelke za 20%, dobro seme izboljša in poveča pridelke za 30%. uporaba hlevskega gnoja in umetnih gnojil pa za 50%.
Umen gospodar dela sporedno in se poslužuje dobrega semena, ki ga seje v dobro obdelano in pognojeno zemljo.
..Apneni dušik*4
ki vsebuje 16°/o dušika in 60 — 70% apna, je za izboljšanje poljskih pridelkov, posebno za žita in za travnike.
i trof oskal ■ Rase6
nadomestuje vsa ostala gnojiva, ker vsebuje: dušik, fosforno kislino, kalij in apno v razmerju 4:8:8:33.
Nitrofoskal-Ruše se z velikim uspehom uporablja za gnojenje vseh posevkov, kakor tudi vinogradov in sadonosni-kov. Izdeluje ga
Tvornica za dušik d. d.
RUŠE pri MARIBORU.
Naroči se lahko neposredno pri Tvor-nici ali pri Kmetijski družbi, njenih podružnicah, zadrugah in drugih gospodarskih organizacijah.