The Oldest and Most. Popular Slovene Newspaper^ in United States oJ\ America. (NO.) 234. PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do tmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja k chlcagj, zapadne slov. zveze k jenver, colo., in sloven ke ženske zveze & zedinjenih državah (Official Organ of four, Slovene Organizations)] CHICAGO, ILL., SREDA*, 4. DECEMBRA — WEDNES DAY, DECEMBER 4, 1935 NajstarejH in najbolj priljubljen slovenski list v ZdruieniK Državah Ameriških. LETNIK (VOL.) XLIV Med tem, ko je Francija zadrževala preoster nastop proti svoji zaveznici Italiji, je pa Italija spletkarila proti njej. — Potom zahrbtne propagande skušajo Italijani pridobiti prebivalstvo otoka Korzike, da se odtuji Franciji. Pariz, Francija. — Tukajšnji min. predsednik Laval je bil ''rez dvoma neprijetno presenečen, ko je izvedel, kake spletke snuje Italija proti njegovi državi. Dočim je ta mož, kakor zna-flo, skozi zadnje mesece vedno držal s svojim zaveznikom Mus-solinijem in je preprečeval, kolikor je bilo v njegovi moči, da odvrne preoster nastop proti Italiji, kakor ga je snovala Anglija, •je pa v zahvalo vodila Italija ta cas za njegovim hrbtom hujska-iočo propagando v delu francoske države, namreč -na otoku Korziki. Ta otok leži v Sredozemskem morju, zapadno od Ri-nia, in je francoska last od leta 1768, ko ji ga je prodala republika Genoa. Prebivalstvo je po Večini italijansko. Italijanski diktator Mussolini inia zasnovan svoj bodoči rimski imperij in vključil je v ta imperij tudi omenjeni otok Korziko, dalje francosko Rivijero ter Sa-^ifko. V tem smislu so pričeli Ijšisti tudi svojo propagando, nHskrivaj sicer, toda intenzivno J|! tudi uspešno, kakor kažejo ^dnji dogodki. Skozi več zad-''•lih mesecev je prejemalo pre-?>valstvo na tem otoku redno Jtevilke italijanskega lista II Te-egrafo. Izdaje tega lista, katere namenjene za Korziko, so tirane na tenkem papirju, da se ako lahko v zaprtih kuvertah Pošiljajo naslovljencem. Ugoto-J1® se je, da nosi stroške za to Pijanska vlada sama. V tem listu se opominjajo porzičani, da so "sinovi velike ktlije", in se pozivajo, naj ^Pnejo vse sile, da dosežejo po-fatek svojega otoka k "mate-nski zemlji", Italiji. Učinki te italijanske propa-Jfnde se že kažejo. Tako je mestni odbor v Ajaccio na Korziki, 1 je rojstno mesto Napoleona, vred kratkim sprejel resolucijo, kateri izraža vdanost mestne-* prebivalstva napram Italiji. . benem so se Italiji izrazile tudi (®stitke nad ijspehom nje arma- W Abesiniji> ki da "tvori tri-8h/ latinske civilizacije nad žaljenim barbarizmom". C?Val utegne zda-i spoznati, j 'ko se ima zanesti na itai;_ sko prijateljstvo. PRIPRAVLJENI UDAR 400,000 bojevnikov Abesinije bo udarilo na Italijane. Addis Ababa, Abesinija. — Kakor se je v ponedeljek poročalo, je abesinska armada končala s svojimi skrbnimi pripravami za naskok na italijanske linije in da ima do nameravanega udarca priti v najkrajšem času, morebiti že drugi dan, v torek, zjutraj. Računa se, da je Abesinija nagromadila na severni fronti za ta naskok velikansko armado, namreč okrog 400,000 mož. Tudi cesar Selassie sam se je približal fronti in je prišel v mesto Dessye ter se namerava, kakor se sliši, podati naravnost na fronto. COUGHUNOVO PRIZNANJE Pravi, da je Roosevelt preprečil izbruh revolucije. Detroit, Mich. — Dočim j t" Father Coughlin, radio govornik, ropotal v svojih govorih i zadnje tedne proti Rooseveltu in njegovi vladi, je pa imel preteklo nedeljo zanj tudi eno priznanje, namreč to, da je Roosevelt preprečil krvavo revolucijo v Ameriki. Dalje se je izrazil, da ni nasproten filozofiji sedanje vlade, marveč samo njeni politiki. Kredit, ki ga je dal Rooseveltu, je pa tudi takoj zopet odtegnil, rekoč, da bi gori omenjeno revolucijo preprečil lahko tudi kak drugi predsednik. MRAZ POVZROČIL LADJI NEZGODO Ketchikan, Alaska. —'Na nekem potniškem parniku je vsled mraza zamrznila preteklo nedeljo parna piščalka in to je imelo za posledico, da je parnik s svojimi 65 potniki nasedel na plitvino. Parniki namreč oddajajo v meglenem vremenu, kakor je bilo v nedeljo, žvižge s piščalkami in na podlagi časa, ki ga potrebuje odmev, izračunajo, kako daleč so od obrežja. ---o-- 30 MEHIŠKIH UPORNIKOV yBITIH Mexico City, Mehika. — V državi Jalisoo so federalne čete razbile tolpo upornikov," katera je dalje časa ogrožala tamkajšnje pokrajine. Ubitih je bilo pri tem 30 rebelov, med ujetimi pa je bil voditelj, J. Gonzales, ki je bil znan po svoji krvoločnosti ; dal je porezati ušesa več šolskim učiteljem in farmarjem. Nad njim se je izvršila smrtna obsodba. &VE STAVKI V FILMSKI UNIJI ChiCag0) lil. _ Operatorji v fi,.;a-išnjih gledališčih, ki kažejo £ 6 filmske družbe Paramount- Wi'X' S° Sakali' ali ne bo v eUek ponovno prišlo povelje v jf kakor je v soboto in na obrazih, ki jih je pretepla, J, "fveuei Katera Je jih odvlekla v gozd, tamkaj jih ^edlCa ra"e'. ^^ mu Pred slekla, namazala s smolo in po- meSeC? f"1' k° Se Je izvršil valjala v perju. j™"'1 atentat -o- HIŠO SI KUPIL S — POŠTNO 'ZNAMKO Seattle, Wash. — Neki B. C. Berger se lahko postavi, da je za eno samo znamko dobil hišo in loto. Znamka pa, ki jo je tako zamenjal za hišo, je izredne kakovosti in je bila izdana v Kanadi leta 1868 ter se njena vrednost računa na okrog $500. Majhna pa je tudi hišica, ki jo je dobil za to blago. AMNESTIJA ZA GRŠKE UPORNIKE Atene, Grčija. — Grški kralj Jurij, ki je bil pred kratkim poklican nazaj na prestoj, je v nedeljo izdal proglas, s katerim se izreka pomilostitev za tiste upornike, ki so se udeležili revolucije meseca marca. Tudi njih zaplenjeno premoženje se jim bo vrnilo. SMRT ZNANSTVENIKA New York, N. Y. —- Preminul je tukaj v ponedeljek dr. James Breasted, odličen starinoslovec in zgodovinar, star 70 let, ki se je ravnokar povrnil iz Orienta, kjer je nadzoroval znanstvena raziskovanja. Bil je protesor na chicaški univerzi, kjer je poučeval že do 40 let. MUSSOLINI ŠČUVA ŽENSKE K SOVRASTVU Rim, Italija. — Za svoje am-bicijozne načrte je diktator Mussolini pridobil tudi tiste ženske, ki so v zadnji svetovni vojni največ trpele, namreč vdove in matere padlih vojakov. Okrog 900 žensk se je preteklo nedeljo zbralo v Rimu in te predstavljajo osrednji odbor organizacije omenjenih žensk, kateri ima svoje podružnice v vseh 94 provincah Italije. Teh žensk se je NAČRT ZA SPOJITEV Trdi se, da se snuje zveza med Avstrijo in Ogrsko za spojitev obeh držav pod eno vlado. Dunaj, Avstrija. — Med bi všima zaveznicama, Avstrijo in Ogrsko, ki ste bili do konca svetovne vojne združeni v eno državo, a je od tedaj vsaka od njih uživala svojo samostojnost, se snuje nova zveza. Javno se sicer zatrjuje, da bo to samo enonom-ska zveza, toda iz drugih krogov se pa trdi, da se ima sklopiti prava politična pogodba v najožjem smislu, ki bi spravila zopet obe državi pod eno vlado. Vesti o tem so se pričele razširjati, ko so se sestali h konferenci vodilni državniki obeh držav. Zanimivo je, da se je pri teh vesteh ni posvetila prva pozornost temu, koliko bi se izboljšalo blagostanje prebivalstva z medsebojnim sodelovanjem, ali koliko bi napredovala trgovina, marveč najprej se je pričelo povdarjati, kako močna v vojaškem smislu bi bila nova država, in nekateri krogi so tudi že hitfo izračunali, da bi lahko postavila armado milijona mož. Vsega prebivalstva skupno pa bi bilo komaj petnajst milijonov. Razvidi se iz tega, kako "civilizirana" Evropa še globoko tiči v barbarizmu. Za to nameravano zvezo pa ne vlada splošno navdušenje. Dočim jo pozdravljajo vojaški krogi iz gori omenjenega razloga, so pa proti njej predvsem avstrijski monarhisti, in sicer zato, ker je ogrski min. predsednik Goemboes odločen nasprotnik povratka Habsburžanov. Nasprotni pa so tudi Pangermani, ker bi raje videli, da bi se Avstrija spojila z Nemčijo. Jugoslav!)* Mussolini poslužil, da mu bodo služile v pomoč pri odporu proti tujezemstvu, ki je naložilo sankcije proti Italiji, in vodile bodo kampanjo po celi Italiji od hiše do hiše pod geslom odpora proti svetu. PRIPRAVND VOZILO Strašna nesreča v rudniku Motnik, kjer se je utrgala plast zemlje in potegnila za seboj dva rudarja. — Pet delavcev srečno rešenih iz mrzlih valov Save. — Smrtna kosa. — Razne druge novice. Žrtev dela Ljubljana, 13. nov. — V torek 12. m. m. ob pol 4 zjutraj se je pripetila v rudniku v Motniku strašna nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev. Rudarja Anton Groznik in Janez Slapnik sta pri nočnem delu delala v nadkopu, ko se je naenkrat odtrgala velika plast zemlje, ki je nesrečna rudarja potegnila s seboj in pri tem zasula Antona Groznika, rojenega 2. jan. 1908 v Zagorju, dočim je Janez Slapnik srečno ušel gotovi smrti in o nesreči takoj obvestil vodstvo rudnika. Kaj je zakrivilo nesrečo, bo ugotovila uradna komisija. Pokojni Anton Groznik je bil prej zaposlen pri TPD v Zagorju. V Motnik je prišel šele pred dvema mesecema. Bil je miren .trezen in dober delavec, ki se je zavedal svojih dolžnosti in bil neizprosen borec za delavske pravice. Na j. mu bo Bog milosten sodnik. Nesreča pri granji železniške ga mosta Sevnica, 12. nov. — Ni še dolgo ,odkar so delavci začeli s prvimi deli za gradnjo železniškega mostu čez Savo pri Sevnici, po katerem bo vodila proga iz Št.' Janža. Te dni so napeljavah čez Savo železno vrv. V Spodnjem Bošta-nju so jo pritrdili na oreh pri bregu ob Savi. Z drugim koncem pa se je podalo pet delavcev s čolnom čez Savo. Sredi Save, kjer ima močan tok, se je čoln nenadoma prevrnil. Vseh pet delavcev se je znašlo v zmr-zlih valovih Save, boreč se na življenje in smrt. Obupno so klicali na pomoč. Mimoidoči, ki so videli delavce v obupni borbi, so organizirali pomoč. Toda kako jo nuditi sredi Save? Nikjer nobenega čolna. Med tem so prihiteli tudi ljudje iz Šmarja. Nekdo je dobil čoln, s katerim je pri-veslal do njih, ter jih rešil smrti. Vse izmučene so spravili na breg. Nad dve uri so vztrajali v deroči Savi. Hribar. Fantu je med delom spodrsnilo da je padel raz streho in obležal s hudimi poškodbami. Prebito ima glavo in dobil je tudi resne notranje poškodbe. Smrtna kosa V Celju je umrl Ivan Fric, bandažist in rokavičar, star 46 let--V Črnomlju je umrla Fa- ni Šprajcer, stara 81 let. — V mariborski bolnici je umrl Jožef Rapner, šolski upravitelj z Zgornje Polskave. — V Štorah je umrl Anton Krajšek, kovač, star 85 let. — V Fohovi je umrl Martin Čretnik, natakar, star 62 let. -o- Bršljan je nabiral V Podlehniku je splezal na visok hrast 52 letni Anton Ši-rovnik, da nabere bršljan. Po nesreči je nerodno 'stopil na vejo in padel skoro 30 čevljev globoko. Pri padcu je dobil težke notranje poškodbe in bil pripeljan v ptujsko bolnico. -o- Krogla v prsa V ljubljansko bolnico, je bil pripeljan 24 letni V. S. iz kamniške okolice, ki si je na obisku pri svojih sorodnikih v samomorilnem namenu pognal kroglo v prsa. Zdravniki dvomijo nad njegovim okrevanjem. -o- Pod tramvajem 70 letna Terezija Dacer, za-sebnica iz Gradišča pri Tuhinju, je po nesrečnem naključju prišla blizu tramvaja, ki jo je za del tako močno, da je reva padla po tleh in se močno poškodovala po glavi in vsem životu. Reševalni avto jo je pripeljal v bolnico, kjer se zdravi. ' -o- Oglašajte v dnevniku "Amer- kanski Slovenec"! S Vozilo, ki ga kaže gornja slika, je imenovalo "loco-traulier", in je zelo pripravno. Kjer je lepa cesta, se z njim vozi kakor z avtomobilom, slabih cest pa se lahko izogne s tem, da jo udari kar po železsiški, pjogi, »a kis ima postna kolfiggu „., _ ____ Za drugega je šel v zapor Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 21 letni kolarski pomočnik Izidor Stu-bičar iz Maribora, ki je pomagal Alojziju Krabonji na ta način, da je lani zanj presedel štiri dni v zaporih. Obsojen je bil na denarno kazen in štiri dni zapora, pogojno'za dobo dveh let. -o- Nesreča pri delu Težko se je ponesrečil v tovarni Doktor in drug v Mariboru 32 letni železostrugar Vladko Seifert .Pri delu se mu je kos železa zaril v obraz pod levim očesom in so ga morali nemudoma odpeljati v bolnico. -o- Nevaren padec Na • Masarykovi ulici, blizu šmartinske ceste v Ljubljani je bil na strehi neke hiše zaposlen 17 letni kleparski .vajenec I^an Družinska PRATIKA ZA LETO 1936. JE RAVNOKAR DOŠLA Zelo je zanimiva. Številne lepe slike jo krasijo o ljubljanskem kongresu in o raznih drugih dogodkih. Pa tudi vsa ostala vsebina je zelo zanimiva. Naročite jo takoj, dokler je v zalogi. Stane s poštnino vred 25 centov Naroča se od: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. fcnu ft "AMERIKANSKJ SLOVENEC« Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891< Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina: The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: Za eelo leto ...................................$5.00 [For one year ___________________________________$5.00 Za pol leta ___________________________________ 2.50 j For half a year ____________________________ 2.50 2a četrt leta __________________________-.....- 1.50 For three months .......................... 1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: I Chicago, Canada and Europe: Za celo leto _____________________________$6.00 j For one year ___________________________________$6.00 Za pol leta _________________________________ 3.00 For half a year ______________________________ 3.00 Za četrt leta ____________ Posamezna številka 1.75 3c For three months ________ Single copy ..................... ..... 1.75 3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois* tinder the Act ox March 3, 1879. J. M. Trunk: Prostor pod soncem O tem se je dosti govorilo in pisalo že pred izbruhom svetovne vojske. Baje je nemški cesar Viljem II. skoval in poudarjal to robo. Prenapeti Nemci so pač menili, da bodo oni sami kdaj zavzemali na vsem svetu tak prostor pod soncem. Viljem ni bil na glavo padel, on je menda mislil bolj, da bi si Anglija, Nemčija, nekako tudi Rusija in Japonska razdelile ta prostor. Polom je razpršil vse take sanje na veliko žalost vsem prenapetim Nemcem. Nekega prostora pa nihče ne more Nemcem odrekati, ker jim gre po številu in omiki. Kolebali so sem in tja. Stressemann je pričel z nekim sporazumom, da bi Nemčija na svetu zopet prišla do veljave, ki ji gre. Zopet pa Nemci niso bili zadovoljni s takim pametnim prizadevanjem, oprijeli so se — Hitlerja, ki je napetnež vseh nemških na-petnežev. Prej ali slej bodo s svojim "Fuehrerjem" po-iskusili, da si priborijo edinole za — se tak prostor. Tu je nevarnost za nov svetoven konflikt. Kako bo? Kdo ve? Človek bi sodil, da je kaj takega naravnost nemogoče, Hitler ima vsaj upanje, in tudi poizkus bo prinesel potoke krvi, dasi Nemci lahko vse zaigrajo. Prenapetneži so pa tudi v politiki za — hazard. majo razsodni ljudje za glave, da ni prišlo todaj do takega Rev. Bernard Ambrožič, OFM. sporazumnega miru, ker Alzacija je le šla, in na vzhod se iz Lemonta in še več drugih čč. Nemčija ni povečala, celo okrnila se je, ko je nastala samo-,ggp^^anifcta 'e bil slede stojna Poljska. Dalje je nastala Čehoslovakija in tudi Ju-. / ^J®R(JV ®ad- goslavija, naj je zadnja taka ali taka. V Jugoslaviji po gkof dr G Ro2man opravil mo-17 letih še ni prišlo do prvega sporazuma, borba se je mor- jjtev pred jedjo. Program se je da celo poostrila, ampak vsaj možnost je, ker*mladi zarod začel razvijati s tem, da je naš utegne drugače misliti, do kakega mladega zaroda bi pa ne g- župnik Rev. M. J. Butala v bilo prišlo, saj bi bila Avstrija mešala še naprej in hujska- zbranlh besedah pozdravil vse la drugega zoper drugega, kakor je skozi stoletja. Poučljivo je, in na to hočem opozoriti, da je-bila tedaj Avstrija pripravljena vreči v nemško žrelo več ko 30 miljo-nov Slovanov proti vzhodu. Kdo je naš — prijatelj ? Učimo se. Ko je šlo za 'vstop Italije na strani antante, so kupile velesile ta vstop s ceno —slovanskega ozemlja na Primorskem, in ceno sporazumnega miru bi bila Avstrija 1. 1917 plačala zopet s — slovanskim ozemljem. Kaj pa zdaj ? Vse kaže, da bo Italija dobila v Etijo-piji vsaj precej, ko bo tudi Anglija dobila svoj delež. Ali bo Italija zadovoljna? Nikakor ne, saj ji gre le za — imperij, vse drugo je bunk. Zopet se mi zdi, da utegne Anglija dati za ceno svojega deleža v Etijopiji Italiji — Balkan. Ko je v Jugoslaviji le ravs in kavs, in bo Italija imela proste roke, bo pohod na Balkan — prijeten izpre-hod. Vsaka vas na Balkanu hoče — slobodo, prav vsi jo utegnejo izgubiti, ako se nočejo — naučiti iz zgodovine. Učimo se Iz zgodovine se lahko marsikaj naučimo za prihod-njost, saj pravijo, da je zgodovina najboljša učiteljica, in naša bodočnost je na tehtnici. Bilo je 1. 1917, ko vojske ni hotelo biti konca, in so mnogi videli, da utegne biti konec vojske konec konca, kakor je tudi bilo. Posebno v Avstriji so videle bolj razsodne glave, da bi bila neka rešitev v miru po sporazumu. Težko je reči, ali bi bilo res prišlo do miru, ko bi se bil uresničil načrt. Načrt pa je bil zadušen že v početku, in sicer po nemških generalih, ki so tedaj imeli prvo besedo celo pred nemškim cesarjem. Načrt je bil nekako: Franciji bi Nemčija odstopila Alzacijo Loreno, za nekako odškodnino bi pa Avstrija odstopila Nemčiji vso Galicijo in •ji pustila proste roke proti vzhodu, da bi bila Nemčija dobila pod svojo oblast vse Poljake in še veliko več in prav noben zlomek bi ne bil Nemcev spravil iz vzhoda, ko bi se ga bili enkrat polastili. Dobro, da ni prišlo do tega, dobro namreč iz slovanskega stališča. Za Poljake in najmanj Rusine bi bilo dejano, kake Jugoslavije bi niti na papirju ne bilo, niti ne kake Čehoslovakije, toraj vsaj na splošno ne nobene slovanske osvoboditve. Ne gre za to, kakšno je to osvobo-jenje. Menda se je knez Auersperg napram rajnemu Šuklje-ju izrazil v dneh po polomu: "Wir Deutsche waren dumme Kerle — zarukanci smo bili mi Nemci." Iz nemškega stališča morda res. Mislim, da se danes celo v Nemčiji prije- SLGVESNOSTI O PRILIKI OBISKA LJUBLJANSKEGA NADŠKOFA DR. ROŽ-MANA , Waukegan-North Chicago, III. Tudi naša slovenska naselbina v Waukeganu in North Cihcago je imela čast pozdraviti visokega gosta iz domovine nadškofa dr. Gregorija Rozmana in to v soboto 16. novembra. Visoki gost je prispel k nam iz Sheboygana. Naproti so mu šli v Sheboygan nekateri farani in č. g. župnik z avtomobili. Okolu četrte ure popoldn'e so se pripeljali do meje Lake County, kjer jih je čakalo lepo število faranov z avtomobili in s policijsko častno ko je 40.000 mož in fantov ko-stražo na čelu. Ko so s prevzvi- rakalo v skupni procesiji' z go-šenim gostom dospeli do cerkve, rečimi bakljami k polnočni sv. so bila tam zbrana že vsa naša maši v Stadion in tam prejelo sv. podoba Marije Pomagaj romala iz Brezij v Ljubljano. Ta prizor je bil ganljiv do solz. Drugi prizor je bil, ko je 20 tisoč otrok skupno prepevalo svete pesmi in skupno prejelo sv. obhajilo v ljubljanskem Stadionu. Tukaj smo videli, kako so ti otroci razumeli veliko požrtvovalnost do presvete Evharistije, kajti pre-vzvišeni je omenil, da je veliko teh otrok prišlo po dve in tri ure daleč in še več, pa ,so bili kljub temu v najveselejšem razpoloženju. Da so mogli res toliko prestati, jih je vnemala pač samo ljubezen do presv. Evharistije. '— Tretji ganljiv prizor je bil, katoliška društva z zastavami in vsa šolska mladina pod vodstvom čč. šolskih sester. Ko prevzvišeni stopi iz avtomobila ga najprej pozdravi domači župnik Rev. M. J. Butala v imenu župnije, nato poda ena izmed šolskih deklic prevzvišenemu šopek cvetlic, nakar se visoki gost poda v cerkev in od tam v župnišče, da se opravi za cerkveno pobožnost. Ljudstvo pa v tem času napolni cerkev do zadnjega kotička. Kmalu se vrne čč. duhovščina s prevzvišenim, in prične se pobožnost. Najprej je bil kratek nagovor, ki ga je imel sam g. nadškof. — morda se je pa le nam zdel kratek, — v katerem nam je povedal veliko lepega o evharističnem kongresu v Ljubljani, ki se je vršil letos meseca junija. Posebno zanimivi so bili trije prizori med govorom o evharističnem kongresu, pri katerih je vladala popolna tišina in mir med ljudstvom. Ti trije prizori so bili prvi ko je čudodelna obhajilo. Tudi to je bil znak velike vere in ljubezni do presv. Evharistije. — Po končanem govoru so bile pete litanije Matere božje in nato blagoslov z Najsvetejšim. Tako je bila zaključena cerkvena pobožnost za tisti večer. Drugi dan v nedeljo je imel prevzvišeni ob 10:30 veliko pontifikalno sv. mašo in govor, ki je bil j ako podučljiv. Popoldne istega dne se je visoki gost odpeljal f. velikim spremstvom župljanov v Mundelein, da si je tam ogledal tanjošnje veliko semenišče St. Mary of The Lake Seminary. Zvečer istega dne ob 6:30 je bil prirejen v dvorani slovesen banket v počast visokemu gostu. Banketa se je udeležilo nad 400 oseb, med njimi tudi tukajšnja župana mesta Waukegan in North Chicago ter še več drugih odličnih osebnosti. Prihitel je tudi ustanovitelj naše župnije Matere božje Rev. J. Plevnik, župnik fare sv. Jožefa v Jolietu; med njimi je bil tudi navzoče in se obenem zahvalil faranom za veliko udeležbo banketa. — Omenjeno bodi, da je bil g. župnik obenem tudi stolo-ravnatelj današnjega večera. — Sledil je pozdrav v imenu cerkvenega odbora po Mr. Ignacu Grom .— Nastopili so šolski otroci. — Prevzvišenega je pozdravila dekliška Marijina družba in Miss. Agnes Ivanetič je izročila visokemu gostu šopek cvetlic. — Za tem je bil pozdrav društva Najsv. Imena, ki ga je izrekel Mr. John Cankar. — Tudi predsednica društva Krščanskih žena in mater je pozdravila prevzvišenega v imenu omenjenega društva. — Cerkveni mešani zbor je zapel lepo pesem, nakar je nastopil s svojim govorom župan mesta Waukegan Hon. Mancel Talcott in za njim je govoril župan North Chicage Hon. John Dromey. Potem so nastopile Ukalele dekleta. — Za njimi je spregovoril Rev. John Plevnik in nato ostali duhovniki kot Rev. Bernard Ambrožič in Rev. Julius Grzezinski. — Albert Cepon je lepo zaigral accordion solo in za njim je govoril Mr. Frank Opeka, gl. predsednik KSKJ. — Govorili so predsedniki raznih društev kot Mr. Frank Jerina, Mr. John Cankar, Miss Mary Cepon, Mr. Matt Slana. — Nastopil je zbor. Za tem so spet govorili razni predsedniki društev kot Mr. Anton Marincic, Mr. Andrew Ogrin.in Mrs. Margaret Repp. — Zopet je zapel cerkveni mešani zbor. Kot za zaključek govorov je spregovoril prevzvišeni nadškof dr. Gregorij Rožn-ian sam. Njega smo vsi nestrpno pričakovali. Veliko lepega nam je povedal od domovine, od nove države Jugoslavije. Pripovedoval je tako ljubko in domače, da smo vsi z največjim užitkom poslušali. Po končanem govoru je prevzvišeni zopet odmolil in tako je bil banket zaključen. Visoki gost je potem še dalje časa ostal v dvorani med zbranimi rojaki, katere je hotel osebno pozdraviti in jim seči v roke, česar so se rojaki tudi poslužili in z veseljem prišli k prevzvišenemu da so poljubili prstan in ga osebno pozdravili. Zakaj tudi ne, saj je, lahko rečem, 95 odstotkov tukajšnjih rojakov v slovenski naselbini, ki so prišli iz stare domovine in sicer iz ljubljanske škofije, katero upravlja sedanji nadškof dr. Rožman, ki pozna župnije in vasi, tako, da smo se z njim prav po domače pomenili in izročili pozdrave v staro domovino, da jih prevzvišeni ponese s seboj, ko se vrne. Hitro nam je potekal čas in prehitro je prišel čas ločitve._ V ponedeljek, 18. novembra je imel prevzvišeni ob 8. uri sv. mašo in ob 10. uri je šolska mladina priredila kratko igro. Popoldne ob 2. uri je pa visoki gost zapustil našo naselbino. — Zapustili ste nas prevzvišeni, a spomini na Vas so ostali med nami in bodo še dolgo dolgo med nami. Naj Vas Bog vodi in ohrani še mnogo let, da bi še veliko storili za naš slovenski narod. — G. župnik in cerkveni odbor se najtopleje zahvaljuje vsem faranom za tako složno sodelovanje. Hvala .lepa vsem za vse, kar je kateri storil v ta namen, da se je za časa bivanja prevzišene-ga gosta med nami, vse tako lepo izvršilo. Bog naj vam poplača vse, kar ste storili v ta namen. Prav gotovo ni nikomur žal, kar je storil v ta namen, ampak še vesel je, da je mogel kaj storiti, da je bila ta slav-nost veličastnejša. Saj najbrže ne bomo mi več imeli prilike, da bi dočakali tako visokega gosta iz domovine. A. K. -o- LEPA IGRA SE NAM OBETA NA ELYJU Ely, Minn. Podružnica Slovenske ženske zveze št. 23 v Ely, Minnesota, vprizori v nedeljo 8. decembra 'okamenel je Fi]ip poslušal zvečer v Washington Auditorium, jako zanimivo predstavo "Učiteljica". — Pravzaprav ta igra, ki se vrši v Višnji na Gori, predstavlja tri učiteljice: ravnateljica, Marija Svetina in Liza. Prva je klepetulja prve vrste, da ji ne najdeš para, poleg pa zbadljivka starokopitne-ga kova, ki je bila pravi strah podložnim učiteljicam in slugom. Liza pa suha, s štirimi križi na -hrbtu, nič kaj okusno oble-moški čena in nališpana, ker je v svoji domišljiji, oziroma obupnosti, ■ cpolnoma izgubila upanje, da bi se kdo vanjo zaljubil. Zato je pa postala tembolj zavidna in nevoščljiva svojim součiteljicam, katere so imele z ljubeznijo nekoliko več-sreče kot ona. — Marija Svetina, jako zala in pri-kupljiva gospodična, je bila prava tarča poprej omenjenima učiteljicama. Iz same zavisti, pa saj so imele vzrok za to, kajti ondotni župan-graščak, Filip po imenu, je bil poskusil svojo srečo, da pridobi gospodično Marijo Svetino za svoje srce. Poskusil je to seveda z njemu lastno prikupljivostjo", pa mu ni uspelo. Samega sebe je namreč smatraj za nekaj več in celo precej več kot druge, zato je mislil, da bo kar zapovedal, da mora biti vse po njegovem. Tako mu je pa pri Mariji Svetina spodletelo. Hotel pa je pokazati tudi svojo moč, zato je v svoji srditosti, Mariji odpovedal sobo. Že poprej pa ji je ravnateljica odpovedala službo učiteljice, iz same zavisti, ker jo je bila zalotila v pogovoru z županom. Ta dvojni udarec je ubogo Svetino-vo občutno zadel v srce. Zbrala je vse svoje moči in se odločila, da stopi pred župana ter mu v svoji iskrenosti razloži preteklost svojega mladega življenja. Graščak župan je pritrdil, da rad posluša to povest in tako je Marija Svetinova začela razlagati in pripovedovati svoje težave. Povedala je ,da je gojila ljubezen z nekim Jakobom Gr- Sreda, 4, decembra 1935 din, sinom premožnih staršev. Dobila je deklico, katero so pa starši tega Jakoba proglasili za mrtvo. Med tem sva se midva z Jakobom odpeljala na parnik in z gotovostjo sem mislila, da oba potujeva v Ameriko, pa me je čakalo veliko presenečenje. Na parniku sem spoznala prevaro, da sem bila namreč naenkrat ostala sama, Jakoba namreč ni bilo nikjer. Parnik je končno prispel v New York in jaz se nisem vedela kam djati. Navsezadnje se me je usmilila soproga švedskega konzula, da me je sprejela v službo. Tako sem učila njene otroke na klavir. Cez par let je bil konzul prestavljen V London in z družino sem se odpeljala nazaj v Evropo tudi jaz. Dospeli smo končno v francosko pristanišče in tukaj sem sklenila, da več ne pojdem na morje. Velika materina ljubezen me je pa gnala, da sem hotela videti kraj, kjer počiva moj otrok in posrečilo se mi je, da sem ga našla. Od takrat večkrat obiščem ta kraj in tako sem ga obiskovala tudi od tukaj ob vsakem prostem času, dasi je pol ure hoda od tukaj. — Kakor žalostno zgodbo lepe učiteljice in obljubil ji je, da bo našel onega, ki ji je zagrenil mlado življenje, naj stane kolikor hoče. V tej igri, kjer se dogodki tako l-azpletajo in razvijajo, se bo končno tudi dognalo, je li hčerkica učiteljice Marije Svetina v resnici mrtva ali ne. — Igraje polna zapletljajev in vas bo prav gotovo zanimala, zato sem prepričan, da ne bo nobenega, ki bi se igre ne udeležil, da bo videl, kako se bo vsa stvar iztekla. Nihče naj ne izostane, da bi ne videl te lepe predstave v, Washington Auditorium na Ely, v nedeljo 8. decembra zve- čer. — Na svidenje. Jernejčan utrinki Da nisi več mlad, zveš za~:: gotovo tedaj, ko te znanci pričnejo pozdravljati z vzklikom: Kako dobro izgledaš' — Mlademu človeku ne bo nihče povedal tako grdih stvari. Cim vi,šjfe stojiš, nizkotnosti doživiš. tem vec m Bil je zelo suh in ni imel nobenega apetita; nič več nisem' vedela k^J mi je storiti." Matere pravijo, Trinerjevo grenko vino je ravno pravo zdravilo za su!'-a podhranjene otroke. Njega vsebin® so najboljše snovi, ki jih je zdravstvena veda iznajti mogla za odpr^'* zaprtniee, slabega apetita, glavobola-' zgube spanca, plinov, slabega diha' nečiste kožo in sitnosti v zvezi i prebavnimi nerodnosti. Prijazno piti in dobro zanesljivo družinsko zdravilo. V vseh lekarnah. TRIOR'S' ELIXIR OF BITTER WINE Joseph Triner Compai y, Chicago ZLATO MESTO IN TARZAN (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroushs "Želim, da bi bil dober nasproti tebi, Nemo-ne," reče Tarzan, "ne za ceno šamoponižanja. Pa, ni samo to vzrok, zakaj jaz ne bom nikoli pokleknil pred te." — "Povej drugI vzrok," reče Nemone. — "Da, želim, da bi me ti ne sovražila," ji odgovori Tarzan, "in klečeplazca ne boš ti nikoli ljubila." "Morebiti imaš prav," je pritrdila Nemone priliznjeno. — "O, Tarzan, želim, da mi obljubiš, da nikdar ne zapustiš tega mesta. Če mi to obljubiš, te zagota'vljam, da je ni reči, ki bi io od mene ne dobil. Midva — ti bi bil potem gotovo srečen." Tarzan strese z glavo in reče: "Tarzan je srečen samo v .džungli, Nemone se je pritisnila popolnoma k Tarzanu in ga ^ obema rokanja prijela za rame. "Jaz te bom tudi tukaj napravila srečnega," je govorila Tarzanu. "Ti me še ne poznaš. Prišel pa bo čas, ko boš želel tukaj ostati — zaradi mene!" "Erot, M'duze in Tomos pa mislijo drugače," je . opomnil nato Tarzan. "Jaz jih sovražim!" je skoro divje zakričala Nemone. "Če mi hočejo v čem nasprotovati, jih vse pobijem. Sedaj me niti M'duze ne more več oropati moje sreča. Kar se pa tiče Erota, sem ga že zdavnej sita; on je bedak." — V tem trenutku se vrata odpro in v dvorano vstopi Erot, ne da bi se izdal, da je poslušal. , ...... i. i je poleg vašega imena in naslova označba '11-35'je to znamenje, c!a je vam ta mesec potekla naročnina za ''Am. Slovenca". Obnovite naročnino točno bodisi pri naših lokalnih zastopnikih, ali pa pošljite isto direktno na upravo. Tisti, ki lahko in morejo poravnati naročrti-no točno, naj ne čakajo na opomine iz uprave, ker s pošiljanjem opominov ima uprava stroške in delo. Opomin za obnovitev naročnine je poleg vašega imena in naslova. Sreda, 4, decembra 1935 ffSBBB^glL'' ' ■ AMERIKANSKI SLOVENEC" Stran V Zapadna Slovanska Zveza DENVER, COLORADO. Nailov in imenik glavnih uradnikov, * UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Aye., Pueblo, Colo. Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4417 Penn. St., Denver, Colo. Vjrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg.. Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. I nadzornica1 Mary Grum 4^49 Washington St., Denver, Cola. 3. nadzornik: Joe Blatnik, 2609 E. Evans, Pueblo, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Frank Primozich, 1927 W. 22nd PL, Chicago, 111. 2. porotnica: Johana V. Mervar, 7801 Wade Park Ave., Cleveland, Ohio. 3. porotnik: Joe Lipersick, Jr., Rockvale, Colo. 4. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo. 5 porotnik: Dan Radovich, 179 N. Main, Mid vale, Utah. URADNO GL'ASILO: "Amerikanski Slovenec". 1849 W. 22nd St.. Chicago, tlL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se p-jšiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine ,kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmotili angleškega jezika, da se ji priklopijo. Kdor želi postati član Zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlie glavni tajnik na zahtero vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZOl 1 OOOHOOOOOOOOOOO-OOOOO-O-OO OOOOO ČLANSTVU ZAPADNE SLOV. ZVEZE da ne more več zalagati za svoje člane in vsak član mora sam gledati, da plača svoj asesment redno vsaki mesec, ker drugače bo suspendiran. Zapadna Slovanska Zveza je dovolila en izhod in ta je, da član lahko prestopi iz klasa A v klas B, C, ali D in tako član, ki je pri Zvezi nad tri leta, dobi rezervb, iz katere se Zopet je prišel čas, ko si bo do društva izbirala svoje uradnike za leto 1936. Dolžnost kakega člana in članice je, da se udeleži letne seje meseca decembra in tako pomaga, da se izvolijo v društveni odbor Najboljši člani. V prvi vrsti Gorate gledati na to, da iz-volite najboljšega tajnika, ker ima največ dela in največ stika s člani. Ce si društvo iz Voli dobrega in delavnega ta j ftika, bo društvo napredovalo v članstvu in tudi v denarju, ^ato vsi na sejo za dobrobit društva in Zapadne Slovanske Zveze. 1 Večkrat zasledujem poroči * društev ZSZ., kako vzpod k%jo in prosijo svoje član st\ da naj prihajajo na seje 111 veselice, naj plačajo svoje Všečne asesmente; in to se teden za tednom, mesec svoj dolg vsaj do 25. decembra da bi nadzorniki mogli lažje knjige pregledati in da v slučaju, da se novi odbor izvoli da se mu izroči knjige brez dolga, da bodo lažje naprej vodili društvene knjige in račune v prihodnjem letu 1936. Upam, da se boste vsi, kateremu je mogtoče, vdeležili te plačuje njegov asesment. Jaz glavne seje. Po seji bomo ime ,fakor se vidi ,nimajo društva s *emi svojimi apeli posebnega UsPeha. Kaj je vzrok? — Člo bi lahko navedel celo vrsto Vzi'okov, pa jih bom povedal par. — Prvi vzrok je de Mesija in brezdelnost. Clan-8tVo nima dovolj denarja, da ^ živelo kakor je živelo v vojne in po vojni do leta ne morejo tako živeti in n,e morejo tako plačevati svo-I'h asesmentov. Drugi vzrok ]e- da je veliko članov na re-iefu, kateri dobivajo direktni !',elief, ali pa imajo kako re-)lefno delo. To je pa" naredilo i? v . našega članstva prave simu-ante in lahkoživce, da ne karajo za to, kaj bo jutri ali !)°2«eje, kajti menijo, da jih ^ora država zakladati z žive- žem, obleko, kurivom. To je strašno! Ko človek izgubi svo jo samozavest, svojo odgovor nost in voljo ter se izroča drugemu, da dela z njim kar sam hoče, živi tja v en dan kakor ovce na pašniku in gleda le na to, da dobi tisti reliefni "order" ali denar. Sami se ne brigajo za nobeno stvar, češ, bodo že drugi za nje napravili da bo prav, ker sedaj so zadovoljni z vs?m, kar dobijo, sa mo da jim ni treba težko delati. A tb ne bo šlo dolgo Kmalu bo treba prijeti zn kakšno delo in začeti garati in skrbeti za sebe in svoje. Čim prej to začnemo, tem bolje bo za nas. — Kakor se vidi iz časopisja, se delo polagoma odpira in vsak naj gleda da si dobi kako delo, ki ga bo preskrbelo z vsem potrebnim za življenje in od katerega mu bo tudi ostalo za društveni ases ment, da bo tako zavarovan v bolezni, nesreči ali smrti. Ni treba dati ves denar ki ga dobite od društva pogrebniku. ker pogreb, kateri stane $100 do $200 je za pokojhika ravnotako dober, kot tisti, ki stane $500 ali celo $1000. Ko je pogreb končan in pride družina domov, v več slučajih ni nobenega denarja za domače potrebe, zlasti če je umrl oče bi svetoval vsem, kateri ne morejo plačevati svojega ases-menta, da prestopijo v klas D, V klasu D je asesment le malo višji kot v klas A in vam bo laglje plačevati, ko vam pote če rezerva, ali ko boste začeli delati. Za vsa pojasnila se obrnite do svojega društvene ga tajnika, ali pa pridite na društveno sejo. Ni pa treba čakati tako dolgo, da vas dru stvo suspendira in potem kri čati, da se vam godi krivica, da niste vedeli, itd., ker dol žnoet članstva je, da vsak skrbi sam za se. Tisti pa, ka teri ste že izčrpali svojo rezer vo, ali pa niste še pri ZSZ. dovolj dolgo Časa, vas prosim, la plačujete svoj asesment vsaki mesec, ker laglje je plačevati vsaki mesec sproti, kot pa po dva ali tri mesece skupaj in ste tako v nevarnosti, da ste suspendirani. Še druga pot je, po kateri lahko zaslužijo denar za asesment in ta je, da pridobite društvu in Zvezi nove člane Zveza plača za nove člane le pe nagrade in tisti, kateri ne delate, imate pač dovolj časa, da si s tem zaslužite nekaj denarja. Ob enem pa pridobite društvu in Zvezi dobrega članstva. —- Sedaj imate priliko pridobiti tudi mlade člane, ker ZSZ ima vsakovrstne zavaro valnine, kot zavarovalnino za celo življenje, (whole life,) 20 letno zavarovalnino (20 years pay life) in 20 letno ustanovno (20 years Endowment) in asesmenti so nižji kot pa pri insuranc kompanijah in bol.) varilo naloženi, ker v tej depresiji ni še nobena bratska or ganizacija prenehala s poslovanjem, medtem ko je veliko število raznih inšuranc kom ipanij zaprlo svoja vrata in s tem je veliko teh, ki so bil* pri njih zavarovani izgubilo lepe svote, za katere so dolgo let plačevali, katere niso sedaj nič več vredne. Vsi tisti, kateri imate dobro voljo delati za pridobivanje novih članov, pa ne znate kake ravnati, vprašajte društvene uradnike, zlasti pa tajnika in pa pridite na seje, kjer vam li malo zabave, pijače in prigrizek. Pozdrav vsem članom in članicam našega društva in tudi članom ZSZ. John Trontel, tajnik IZ URADA DR. ZAPADNA ZVEZDA ŠT. IG, ZSZ. Pueblo, Colo. Naše društvo bo imelo svojr letno sejo v sredo 11. decern bra ob 7 uri zvečer v dvorani sv. Jožefa. Na tej seji se voli novi odbor, ki bo vodil društvene posle v prihodnjem letu in se rešujejo druge važne reči, ki bodo v korist članstva in društva v prihodnjem letu Zatb je dolžnost vsakega čla na, da se omenjene seje prav gotovo udeleži, da se izvoli kolikor mogoče dober in delaven odbor. Saj ni treba voliti kakor je navada pri naših društvih; kadar pride imenovanje odbora, se članstvo izrazi: Kar po starem — in tako vse ostane pri starem, kakor je že bilo leta nazaj. .Saj vendar veste da ima vsak član razum in zmožnost za ta ali oni urad pri društvu. Zato moramo da ti vsem članom enako priliko, ker le tako bo prišlo društvo d0 boljšega napredka in po slovanja. Ce izvolimo odbor da bo vsem članom po volji, se bo članstvo gotovo udeleževalo društvenih sej prihodnje leto in se na ta način na sejah lah ko veliko dobrega stori za društvo. Nadalje opozarjam Vse čla ne, da gotovo plačate vse drli stevene prispevke vsaj do 24. decembra. Kateri ne bo poravnal vsega dolga do omenjenega dne, bo suspendiran, kei društvo ne more zalagati za mesec december nobenega čla na, saj veste, da se morajo ta mesec plačati društveni urad- veni odborniki za prihodnje leto. Vsaki član ali članica, ka teri ne pride na to sejo, bo kaznovan z globo 50c. — Pi*osim vse člane in članice društva, da pridejo na to sejo in se nekateri 'tako, .vsaj enkrat na le to udeležijo društvene seje. — Na svidenje na seji v nedeljo 15. decembra. — SesterSki pozdrav. Angeline Tursick, tajnica -o-- Z URADA DR. CLEVELAND ŠT. 23, ZSZ. Cleveland, O. Tem potem kličem v opozorilo našim članicam in članom, da bo prihodnja mesečna seja dne 8 .decembra 'obenem tudi letna seja. Prav bi bilo, da se vsaj enkrat na leto snidemo prav vsi. Saj se bomo komaj še poznali. Treba se bo pomeniti o tem ali onem za prihodnje leto: Videti je, da se člani vse premalo zavedamo naših dolžnosti do organizacije. lki nam ,odbi je člana. Gospod- svoje zastopnike ob vsaki več ji prireditvi. Potem pa ne smemo pozabiti še nekaj. Prav je, da to zopet pokličem v spomin celo kupnemu članstvu ZSZ. Posledice greha, ki ga je zakrivila zadnja konvencija, ko je bil sprejet zloglasni načrt izplačevanja bolniških podpor, nas danes tepejo. Brat gl. tajnik je sicer v zadnji številki gla lila omenil, kako velike ugod losti nudi Zveza svojemu članstvu. Resnici na ljubo pa mo-•amo priznati, da imajo druge organizacije precej boljše načrte, kot je pa naš. Ne pozabi e tega. Druga konvencija mo-a na vsak način popraviti tc iapako. Prvič smo malo po znani, drugič pa nimamo niče sar s čimur bi agitirali, razen, :la smo za toliko in toliko pro icntov solventni. Vsak bodoči :lan pa najprej vpraša, koli •co in kakšne podpore bo dobil. In tu je tisti kočljiv odgovor, Vsi še živimo v prepričanju, da član stori dovolj, ako pla ča svoj mesečni prispevek. Nikakor ne moremo razumeti, da je treba veliko, veliko več za nimanja in požrtvovalnosti, ako hočemo napredovati. Bra tje, zganiti se je treba. — Iz glavnega urada se čuje.jo gla sovi, kakor da bi celokupna organizacija odvisela samo od društvenih uradnikov. Gospodje, vedite to, da predsednik in tajnik krajevnega društva nista vsemogočna in da sd jima vezane roke, ako celokupno članstvo malomarno molči in ne gane rok. To je en vzrok, da ni pravega napredka. Drugi je pa ta. To je sicer poedin slučaj. Tu v Clevelandu smo precej "Bogu za hrbtom." "Car daljoko, nebo visoko," so dejali Rusi. Podobno bi tudi mi v Clevelandu lahko vzkli Jcnili. Colorado je daleč. Letošnjo pomlad smo vsa tri cle-velandska društva povabila brata gl. tajnika, da nas obišče. Upali smo, da se bo sigurno odzval našemu povabilu. Nameravali smo slaviti dan je, pomislite na to, kako težk<^ stališče imamo. Pa še nekaj ne smemo pozabiti. Vsa čast agilnemu bratu gl. tajniku, on je veliko storil v tej kampanji, pisal in agitiral. čestitamo mu na njegovi vztrajnosti. Ali na žalost ne moremo dati tega priznanja drugim gl. uradni zaslužiti, da bi se pošteno preživel. Dela ,je vedno manj. draginja pa vedno narašča. — Lepa bodočnost se nam obeta. — Želim vsem Slovanom vesele božične praznike in srečno novo leto. Matt Slanovich, preds. iiinli!nit3niiiiiiitiiniiliiiitiiiiBiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiitiiiiniiiliiiaB| 1 ZSZ ENGLISH SECTION | iiiuiiiiiiiuiiicJHiiiuiuiiiJiiiiiniiiiitJimiiiiHiitiimiiiiiiuHiiiiuiHii ST. CATHERINE JUNIORS Cleveland, O. Dear Folks:— Here goes Cleveland St. Catherine Jr. XX 29 WSA. We have a lot of news for you about the Halloween party held Sat., Oct. 26, at St. Clair Bath House. The children who attended were dressed in colorful costumes wore masks. They all looked grand, some of the children in-personated Charlie Chaplin, tramp, old fashioned girl, Fa-tima, and gypsy girls. Oh they were all so cunning that it is hard to describe them. A floor show was given by Joe Penner (Marion Markove), assisted by her friend. Greta Garbo, Mae West and many other stars visited us that evening during the show; good work girls we enjoyed it very much. Later in (he afternoon we played all kom. Tudi od njihove strani bi j kinds of games and prizes were želeli malo več agilnosti! Za-j given for the funniest as well as kaj vsake svete čase enkrat kak gl. uradnik napiše članek v glasilu. Vsi moramo sodelovati, da bomo povzdignili if, razširili to našo stavbo. Več marljivosti, več požrtvovalno sti nam je treba, vsem brez iz jeme. Novega ognja nam jo treba, da bo ponovno oživel? ljubezen, do naše matere Zveze. Z bratskim pozdravom. Lojze Rozman, tajnik -o-- Z URADA DR. SV. JANEZA NEFQMUKA ŠT. 11, ZSZ. pokazati narodu, kdo in kaj smo. Saj je naša organizacija niki in ostali društveni stroški 'prav malo poznana. Poleg tega in če vsi člani ne plačajo svo smo imeli še "surprise" za .jega dolga, nam bo nemogoče brata tajnika. Pokloniti smo Rockwale, Colo. Članstvo zgoraj omenjenega Iruštva se opozarja, da sc lolnoštevilno udeleži prihodnje Zapadne Slovanske Zveze ter jdruštvene seje, katera se vrši ali mož. V takem slučaju je jbo stvar raztolmačena, da bo-lajbolje, da se obrnete na dru-'Ute potem natančno vedeli za itverie uradnike, ki bodo po- .vse. — Vsi na delo za izbolj ■krbeli za pogreb, ki bo do .■to j en in ne bo stal toliko, kot če greste sami do pogrebnika Veliko članov je dolžno društvu asesment in sedaj je večina društev brez denarja ali da se razumemo "broke," tako ZA BOŽIČ se bomo zopet spominjali svojih dragih domačih v stari domovini. ' Stara navada je, da se jim pošlje kako darilo za božične praznike. Vsem takim sporočamo, da bomo tudi letos točno in zanesljivo Odpravljali naprej vse božične denarne pošiljke. Naše pošiljke pridejo v roke prejemnikov brez vsakega odbitka točno in zanesljivo. Včeraj so bile nase cene. Dinarji: Za $ 2.75........................100 Din Za $ S. 10.....................200 Din $ 7.20.........................300 Din Za $ 9,60........................400 Din Za $11.70........................500 Din Za $23.40......................1000 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ <5.00 Za $10.00 7.a $15.00 Za $25.00 Za $40.00 Za $50.00 pošljite -a $9.20.. Lire: .......100 lir Za $87.25.. Za $44.00........................500 lir ........1000 lir Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERXCH (V pisarni Amerikanskoga Slovenca) W. Cermak Rd.s Chicago, Illinois sanje vaših društev in napre dek Zapadne Slovanske Zveze. Anton Kochevar, glavni preds. •:<}iiiiiiiiiin:iiiiiiiiiiMiHiii]iiiiiiiiaiiiiiniiiiiaimiMiiiMiniiiniMic: --- Dopisi lokalnih društev t2iiiniiiiHiuiiiuniiiiit]iiniiiiiiii[]iiiiiiii!iiit]iiiiiiiiiiiiciiniiimiii[«> IZ URADA DR. SV. MARTINA ŠT. 1, ZSZ. Denver, Colo. Naznanim vsem članom in članicam dr. sv. Martina št 1, da bomo imeli glavno letne sejo dne 10. decembra v navadnem prostoru, zatorej prav vljudno prosim vse člane in članice prej imenovanega dru štva, da se zagotovo vdeležite? te glavne letne seje, ker bo voljen odbor za leto 1936, in bomo imeli važne stvari na dnevnem redu. Torej je dolžnost vseh članov, da se vde leže te glavne letne seje in da si izvolite odbor po vaši vol.ji kateri bo delal v korist član stva in ZSZ. Dostikrat se sliši od enega ali drugega, da ta ali drugi društveni odbornik ni sposoben za urad. Torej, ni treba nič takega govoriti, ampak vdeležite se seje in volite odbor kateri se vam zdi sposoben za urad. Dalje prav lepo prosim vse one člane kateri dolgujejo za asesmente, da bi poravnali to storiti. — Bratski pozdrav. Joe Mencin, tajnik IZ URADA DR. HRABRI SLOVANI ŠT. 17, ZSZ. Frederick, Colo. Opominjam vse člane in članice zgoraj omenjenega društva, da se udeleže seje, ki bo 15. decembra, to .ji1 tretjo nedeljo v decembru pri Mrs. Ma rolt. — Ta seja bo zelo važna ker se bodo volili novi društ mu nameravali novo društvo, ki naj bi bilo ustanovljeno o priliki njegovega obiska. A vse je padlo v vodo. Veliko razočaranje je zavladalo med našimi člani, ki so s sigurnostjo pričakovali, da bo glavni urad dal tajniku denarja za potne stroške. Članstvo ni moglo razumeti, zakaj bi naša Zveza ne poslala vsaj enkrat kakega glavnega uradnika, ker vso druge organizacije pošiljajo nedeljo 15. decembra. — Upam, da veste, da je to zadnja letošnja seja, takoimeno Van a letna seja in "da se bo na tej seji volil društveni odboi za prihodnje leto. Potrebno je torej in je v_ interesu vsakega posameznega člana, da se te eje udeleži, da bo mogoče laglje izbrati dobre uradnike. Kar se tiče delavskih razmer so pa še vedno pod ničlo, da človek, še kadar ima delo ' gre delati, ne more toliko the prettiest costumes. Some of the children sang songs and. recited. Little Florence Ponikvar sang very nice song and recited. She was the smallest child at the party. For refreshment we served cider, cookies ,cake, candy, and all kinds of fruit. I am very happy to be supervisor of St. Catherine Jr. Club and I hope to make the kiddies all happy. In the ' future we are planing on a Christmas club party for the children anticipating that every child will be happy to see Santa Claus. Will be seeing you soon. I remail your supervisor Ann Smolik P. S. I wish to thank Vera Jane Mervar, Pres., for ably assisting me with the party. -o-- "A Bigger and Better Juvenile Department. — The Future of Our Association." 'Z-.S.Z. protection for whole family." the V NAJEM štiri sobe v drugem nadstropju ; elektrika in plin. V bližini slovenske cerkve. Poizve se v upravi tega lista. Naznanilo in zahvala. s tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da se je po kratki bolezni naš blagi oče, Joe Stepati, Sr., preselil v večnost dne 18. novembra, previden s poslednimi zakramenti. Po cerkvenih obredih, pri katerih so trije duhovniki in pevci društva Prešeren jako ganljivo izkazali rajnemu zadnjo čast, in nam sočutje v tolažbo, smo ga položili k večnemu počitku na Roselawh pokopališče. Štejemo si v globoko dolžrtost hvaležno priznati ljubeznjivo pomoč in trud bližnjih, ki so noč in dan nam staji ob strani in lajšali bridkost preteklih dni. Tudi dobrodelnost tistih, ki so ob času bolezni rajnega v bolnišnici obiskali, zahteva hvaležno priznanje. Nad vse smo pa presrčno hvaležni tistim, ki so pred in po njegovi smrti darovali za svete maše. Mnogo jih ie darovalo brez imen in zato je nam sedaj nemogoče se tem dobrotnikom osebno zahvaliti. Naj torei vam ljubi Bog skupaj obilno povrne. Dalje se želimo zahvaliti vsem, ki so količkaj občutili to našo globoko žalost, in rajnemu podelili molitvene vence. V eni besedi, presrčna zahvala vsem, ki Ste ga prišli kropit, in na zadnjo pot do groba počastit. Tebi pa, o skrbni oče, naj nebeški Sin poda večno kroiio v plačilo, saj si rad imel Boga. Žalujoči ostali: MARY STEPAN, žena; dva sina, JOE in RAYMOND; dva brata, MARK, živeč v Puebli, JOHN, kpteri je ves bolehen s berglami prišel iz sosedne države Utah na pogreb, in ena sestra, ANNA, tudi iz Utah. Pueblo, Colo., 25. novembra 1935. BfcraB aT"*' .....wrirf ^L JJW'^'' HiSSigiSijSiijijii " Krščen denar " IST s a -—- m. IVQ BORhl. BSBiBllilBSSllsl •'AMERIKAN3HI SLOVENEC "Tudi tu se bo dal zaslužiti kak kraj-carček!" je premišljeval Martin, ko se je vračal. "Sena imamo, ovsa tudi, iz ene kleti bi se dal brez stroška napraviti hlev — le potrpljenje!" V ponedeljek in torek je še hišo od zunaj pobelil, da je takoj dobila bolj prijazno lice, v sredo pa sta se s starko odpeljala v trg, kamor je bilo peš tri ure hoda. V trgu je imela Šilarica opravka najprej na davkariji. To je bilo Martinu kakor nalašč, da se je mogel skrivši splaziti k vinskemu trgovcu. In povedal je možu v kratkih besedah, kdo in kaj je on, in kako je zdaj s Silarico. In potem je izvlekel četrtinko od Močnika in je vprašal, če ima še takega. "O, imam," je odgovoril trgovec, ko ga je samo pogledal. "Tega jemlje vedno Močnik." "Vem. Nam daste boljšega! Pokažite!" je rekel Martin. In potem je pokuševal sode po vrsti, dokler ni izbral. "To belo in to črno vzamem," je rekel. "Po čem pa bo?" Trgovec je povedal. "Oh!" je vzkliknil Martin in potem sta se začela pogajati. Trgovec je bil trd, on še bolj; a nazadnje sta se pobotala, ker je eden hotel kupiti, a drugi prodati. Zdaj pa, ko sta se v vsem že pogodila, je Martin naprosil trgovca, naj reče starki to ceno, a potem naj popusti na njegovo prigovarjanje za tri goldinarje pri hektolitru. To razliko pri hektolitru mu on zdaj takoj plača, a gospodinji tega ne sme povedati, ker da on to iz svojega. Starki se bo dobro zdelo, da tako po ceni kupi, ko je trda za denar, on, Martin, pa rad toliko potroši iz svojega, le da bo pijača dobra in da pride gostilna na dobro ime. Trgovec, ki je vse razyimel, se je zasmejal. "Vi ste pa ptiček, kakor se mi zdi. Vi se boste tam gori še vgnezdili," je rekel. "No, kaj se potem prepirate z menoj za vsak groš!" je naglo obrnil Martin. "Le predragi ne bodite, pa ga bomo speljali še marši kak s»j(cl gor po taj cesti. Zakaj drugače, veste, jih je meni malo treba, da se odpravim kar naprej v Gorico ali na Vipavsko, v Brda, v Istro, in kupim naravnost od kmetov!" Trgovec ga je malo prestrašeno pogledal in ga hitel mirit. Ali Martin ga je samo še prosil, naj mu pomaga pregovoriti starko, da vzameta tudi še nekaj zabojev piva v steklenicah, in je potem naglo odšel. Počakal je še malo pred davkarijo, in ko je Šilarica opravila, sta odšla k trgovcu. Tam sta se ta in Martin pozdravila, kakor da se nista še nikdar videla, in celo poganjanje in barantanje se je začelo iznova. Pri tem sta oba tako hitela govoriti, da starka ni prišla do besede. Ona bi bila hotela reči, da vzame najcenejše vino, da ga rabi le ene vrste in le en sod; a predno se je mogla oglasiti, je bila kupčija sklenjena, in trgovec je povedal račun. Zdaj šele sta jo pustila zastokati, da je to preveč denarja, da toliko še nima ne, da toliko vina dve leti ne potoči, da se bo vse izpridilo in Bog ve še kaj. Ali trgo- vec ji je že dopovedoval, da je boljše vzeti malo več, ko je cena še taka in raste vsak dan. In komaj je nehal trgovec, je začel Martin; če je nehal Martin, je začel trgovec. Nazadnje je bila vsa zmešana in je s trepetajočimi rokami odprla denarnico. Trgovec ji je popustil pri vsakem hektu še goldinar, in tako se je vsaj malo potolažila. Saj je sama vedela, da vino res ni predrago in da je dobro — samo tolika potrošiti jo je bilo groza. O pivu pa vseeno ni hotela slišati. Tedaj jo je Martin zaprosil, če ga sme vzeti vsaj za svoj denar. In na to je nazadnje pristala. "Vidite!" je rekel Martin. "Toliko sem plačal. Toliko si bom tudi obdržal, ko po-točim — vse drugo pa odštejem vam, ker v vaši hiši ne maram delati dobičkov. Meni je le, da našega ljubega soseda tudi s tem malo poščegečem." "Ej, ti pa tudi vedno le na to misliš," se je starka zadovoljna nasmejala, in zopet je bilo vse prav. S: t- * Ko sta prišla Martin in starka domov, je videla vsa vas s sodi težko naložen voz. Tudi gori pri Močniku je bil nekdo za zavesami pri oknu. Potem so zložili in nastavili, in je tudi Matij ček pridno pomagal. Matijček je veljal v vasi za človeka, kateri pijačo najbolj pozna. In Martin je vedel, da bo njegova navdušena pohvala šla od ust do ust. "Takega še ni bilo v Slivnici!" je Matijček kratko razsodil. Martin je potem šel v svojo čumnato in je razvezal velik zavoj. Dve novi obleki, že narejeni, sta bili notri, ena za vsak dan, ena za praznike. Martin se je oblekel v prvo in je šel potem dol. Starka je ostrmela, ko ga je zagledala. Saj je bil skoro gosposki! "Vidite, mati, doslej je bilo primerno, da se je ubogi godec potikal razcapan po svetu, vam pa ne maram delati sramote. Tako bo tudi bolje za našo obrt," se je nasmehnil. "In tudi tisto bi vas prosil, da nobenemu človeku ne pripovedujete, kar sem vam povedal o svojem dosedanjem življenju. Bom že jaz sam kako rekel, kakor in kadar se mi bo zdelo. Vi recite, naj mene vprašajo, pa bo." Takoj popoldne se je nekam napravil, rekoč, da bo že potem povedal, kje je bil, če se mu posreči, kar namerava. In odšel je v največjo podružniško vas. Matijček mu je bil povedal, da tam pri Korenu točijo žgano pijačo in da je Korenov Miha nekak komandant vseh fantov, ki niso v pevskem društvu. Martin se je napravil, kakor da je prišel po opravku. Vedel je, da žganja na debelo nimajo na prodaj in zato je vprašal po njem. Potem se je spustil z domačimi v pogovor. Rekel je marsikako šaljivo in je dal tudi razumeti, da on pravzaprav ni godec po poklicu, in da si je prišel s harmoniko čez rame le malo ogledat te kraje, ako bi bilo kaj primernega zanj, ko je imel že prej trgovino na Kranjskem, pa je radi neke jeze vse skupaj pustil. (Dalje) "Slovenski katoliški dnevnik nas druži, da se razkropljeni ■ned tujci, ne izgubimo med njimi.— m TISKOVINE vse vrste za društva, trgovce in obrtnike izdeluje lično in točno Slovenska tiskar na1 Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago; Illinois PISANO POLJE J. M. Trunk America — first Žal, da je America first tudi v marsičem, kjer bi bilo dosti bolje, ako bi se moglo reči — Anaerica last. Porodna kontrola ni morda le na papirju ali v nekem gi banju, strašno se je zajedla brez nameravane propagande v širše sloje in mnogo "katoli čanov" je pri tem okuženih. Nič ne pomaga, ako bi kdo zapiral oči. Mnogi poznajo v teh. materialističnih časih le same sebe, ali pa niti sebe ne poznajo, ker tudi sami se po-grezujejo, pravzaprav poznajo le načelo: Apres nous la deluge — iza nami naj pride — magari — potop. Dr. Eric M. Matsner, ki je medicinski svetovalec pri ligi porodne kontrole, je objavil, da obstaja zdaj 225 medicinskih klinik,.in je njih število od novembra lanskega leta na rastlo za 80 takih — zavodov. Z nekim ponosom konštatira dalje, da je — America first izmed vseh dežel v razmerju s prebivalstvom, i® še, da "so ti zavodi tudi bolj učinkoviti — more effective" — toraj, da se v njih pridno — mori. Kar se godi izven teh zavodov, to ve pač le vsevedni Bog, pa ni objavljeno, samo na dan bo prišlo prav gotovo. Posledice se že kažejo, se bo do še bolj v bodočnosti, saj statistike že zdaj pripoveduje jo, da bo v primeroma kratki dobi prebivalstvo le skupina — starčkov, otroški razigran krik bo — utihnil. Tudi tu je — rekord, amerikanski rekord pač je. ampak le pri — sramoti. Preganjana divjačina Lovci poznajo, kaj pomeni preganjana divjačina. Mnogo krat sem videl strah v velikih očeh kake srne, ki je pridir-jala pred me, in se je plaho ozirala v smer, kjer so lajali za njo lovski psi. Včasih dolgo nisem mogel pozabiti teb preplašenih velikih oči. Kdor potuje zdaj po Nemči ji utegne večkrat naleteti na kakega plahega Juda, ker Judje so zdaj preganjana divjačina v Nemčiji. Nobeu pošten človek ne more odobravati takega postopanja nemških nazijev zoper Jude, ker teptajo pri tem človeške pravice. Ako s£ Nemci hočejo zavarovati zoper kvarljiv vpliv judovstva, bi se lahko na drug bolj human način. Odpor pa je opravičen, kakor pač vsak odpor zoper kvarljive vplive, naj prihajajo potem od Judov, ali od kogar koli. Ko je po polomu Nemčija postala republika, je prišel za nemško judovstvo pravi mile-nij, kakor je napočil ta mile nij za nje z revolucijo v Rusijo, kjer traja napretrgano do danes. Kam je privedlo judov stvo ubogo Rusijo? Morda bi se bilo tu'di z Nemčijo pripe tilo nekaj sličnega, ako bi bilo judovstvo miniralo potom komunizma naprej, in bi tegs podminiranja ne bil ustavi! Hitler, in ni ravno neopravičena trditev Hitlerja, da je vso Evropo obvaroval, pred nava lom uničujočega komunizma. Nemški naziji so prekoračili prave meje pri odporu, judovstvo preganjajo kakor ka ko zver, ampak še manj pozna pravih mej judovstvo, ko pride do moči in do oblasti. Eman cipacija in svoboda za vse je vrlo dobra pridobitev, ampak Jud bo pri tem kmalu vsem na čelu in najprej gospodar sko davil druge, pozneje tudi politično, ker bodo kmalu' vsa sredstva javnega izražanja i njegovih' rokah. Poglejte na velika mesta v Ameriki. Sicer poznajo tudi razni "slooms" judovske reveže, ampak kjer je bogastvo in razkošje, je od sto devetindevetdeset —• krivih nosov. Pogromi zoper Jude gotovo niso na mestu, pa jih po-izroči večinoma judovstvo samo, ako pride do moči. MILK FOUNDATION GIVES $15,000 TO COMMUNITY FUND A contribution of $15,000 from tlie Milk Foundation, Inc. to the Community Funtl of Chicago has been announced by fund officials as the fifth annual appeal neared its $3,200,000 goal. "The foundation, which represents 175 Chicago milk companies and many dairy farmers, has contributed to the fund ever since its organization four years ago," said Carl F. Deysenroth, executive secretary. Its total contributions represent, he estimated, a million quarts of milk. The Milk Foundation is concerncd with the health of all the people in every community and to that end has advocated the use of Pasteurized milk, which has the highest quality of food value. Every housewife, every mother owes it to herself and her family to provide the purest quality food obtainable. Thus, when she directs her milkman to leave at her door daily a supply of fresh pasteurized milk, she is assured of getting only the best and is protected against inferior quality. Sreda, "4, decembra 1935 Govori dobro o prijatelju, <5 sovražniku pa niti dobro niti slabo. ZA BOŽIČ Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri a miki: 30. nov.—Champlain na Havre 6. dec.—Majestic na Cherbourg 7. dec.—lie de France na Havre 14. dec.—Berengaria na Cherbourg 15. dec.—Europa na Bremen Pišite nam po vozni red in cenik arnikov. Mi zastopamo vse linije rt arnike ter Vam v vsakem slučaju ahko postrežemo. Cene denarnih pošiljatev: 'a $ 2.75.... 100 Din; za $ 9.25.... 100 Ur 'a 5.15.... 200 Din; za 18.20.... 200 lif 'a 9.65.... 400 Din; za 27.00.... 300lir 'a 11.75.... 500 Din; za 44.00.... 500 lir '.a 23.50....1000 Din; za 87.00....1000 lir 'a 47.00....2000 Din; za 174.00....2000 lir er se cene često menjajo, so naveden« een podvržene spremembi gori ali doli« Pošiljamo tudi v dolarjih. NOTARSKI POSLI ko rabite pooblastilo, izjavo, pogodb"' li kako drugo notarsko listino, ali ako mate kak drug posel s starim krajeifli am pišite za pojasnila. Vse tpzadevnc lošiljke nasloyite na: Leo Zakrajsek General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd Street, New York, N. V. Nič ni napravljenega takega, česar bi ne mogel kdo napraviti slabše in prodajati cenejše. Modernizirana dobra gospodinja in skrbna mati bo kupovala od Wencel's Dairy Products IZDELOVALCI NAJBOLJŠE KAKOVOSTI MLEČNIH IZDELKOV. 2380-82 Blue Island Ave. Tel. Monroe 3673 CHICAGO, ILL. ki ne napravijo slabše — marveč napravijo varnejše. SLOVENSKE BOŽIČNE RAZGLEDNICE si lahko naročite iz naše knjigarne. NAVADNE RAZGLEDNICE (dopisne karte) 3 komade..................................-.....10c Ducat ..............................................40c BOŽIČNE RAZGLEDNICE (Folders) S KUVERTAMI (Velikost 5^x4^) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad........................10c 6 razglednic....................................60c Ducat (12) razglednic..............$1.00 RAZGLEDNICE S KUVERTAMI VEČJE OBLIKE (Velikost 8^x5^) Tiskane s slovenskimi voščili v krasnih božičnih barvah. Te stanejo: Posamezni komad.......................15c 6 razglednic....................................75c Ducat (12) razglednic ............$1.25 Naročnikom, ki naročajo razglednice po pošti priporočamo, da se z naročili požurijo, dokler zaloga ne poide. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, 111. Telefon v spalnici JE PRIROČEN SKOZI CELI DAN I Poleg udobnosti, ki jo nudi podaljšek telefona v vaši spalnici ponoči, vam bo dostikrat tudi podnevi prihranil čas in korake... med tem, ko zjutraj postiljate ... ko se oblačite, da odidete od doma popoldne... ko se pripravljate, da greste ven zvečer — ob vseh teh prilikah je zelo udobno, ako imate ta priročen "ekstra" telefon ob svoji strani, da vam prinese klice, kar bi vam bilo drugače neugodno. Seveda ie enako pripraven tudi, ako vi pokličete. In stane tako malo. Pokličite naš poslovni urad, ali pa vam bo katerikoli telefonski uslužbenec z veseljem pomagal, da vložite svoje naročilo. Podaljšek telefona je izredno, celoletno božično darilo... Lahko ga naročite, da se instalira kot darilo in se bodo stroški zanj računali vam. V Chicagi pokličite OFFicial 9100 ILLINOIS BELL TELEPHONE CO. Krasne Božične JASLICE si lahko naročite iz naše knjigarne in sicer: PAPIRNATE JASLICE Male oblike, lepo narejene, komad............20c Male oblike, lepo umetno narejene, komad ........................................................35c Srednje oblike, lepo umetno narejene, komad ...........-............................................50c Večje oblike, zelo lepo narejene, komad............................$1.00; $1.25 in $1.50 SESTAV ZA JASLICE Pastirčki narejeni kot kipi, brez štalice, ki se sestavi na mizi ali kosnu in predstavlja krasno sliko svetonočnega prizora. Ti sestavi stanejo: Male oblike ................................................$1.25 Srednje oblike............................................$2.50 Malo večje oblike......................................$4.50 Naročniki jaslic naj navedo pri naročilu kakšne jaslice želijo in za kakšno ceno, da jim bo mogoče po želji postreči. Po C.O.D-teh naročil ne pošiljamo, razven če želi tak naročnik stroške za C.O.D. nositi sam. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Rd., Chicago, Illinois