Poštnina plačana v gotovini.
Leto 1.
štev. 13.
Glasilo Osvobodi/ne fronte okraja Trbovjje j*
Trbovlje, 29. maja 1918
Posamezna Številka 2 din.
Trboveljski okraj, čestita maršalu Titu
Dragi tovariš Tito
Delovno ljudstvo okraja Trbovlje in vse množične organizacije Vani pošiljamo, dragi maršal, ob Vašem rojstnem dnevu iskrene čestitke in vroče želje za dobrobit naše domovine, — v srečo in radost našega ljudstva.
Izrekamo Vam globoko hvaležnost za Vaše osebne napore, in za Vašo modro vodstvo pri uspehih, ki smo jih želi v preteklem letu, v zunanji in notranji politiki.
Sporočamo Vam dragi maršal, da so je naše deiovo ljudstvo odzvalo Va. Somu pozivu na borbo za uresničitev grandioznega petletnega plana. Da bo to leto res leto največjih zmag in uspehov, bomo storili vse, da so to tudi uresniči, kajti petletni plan jo izraz misli in čustev, stremljenj ta upov slehernega izmed nas. Vi sto nas učili, dragi maršal, da zmaga ne pride sama od sebe, ampak jo je treba izbojevati z upornim delom. Našo čestitke in želje ob Vašem rojstnem dnevu so zato predvsem zakletev naših rudarjev, iti bijejo uporno bitko za plan, naše mladine, naših kmetov in žena, vseh delovnih ljudi okraja Trbovlje, da ne bomo štedili svojih sil, da se bomo borili za izpopolnitev plana, ki pome,ni našo dokončno osamosvojitev in ©stvaritev našo močne arini je — jamstvo pred imperialističnimi vojnimi hujskači — in ki postavlja nnrazmš-ljivo bazo bratstva in odinstva jugoslovanskih narodov.
Obljubljamo Vam, da bomo tudi v bodoče zvesto varovali in krepili pridobitve narodno-osvobudilne borbe in zvesto hodili [Ki Vaših stopi njih v Va. šem delu za svobodo, srečo In blagostanja vsega delovnega ljudstva. V skupni borbi se bomo borili proll vsem tistim, ki onemogočajo Izvedbo našega plana. Vaš uspeli ho naš uspeti, Uspeli vseh narodov Jugoslavija.
Naj živi naš dragi maršal, zvesti tovariš delovnega ljudstva, tvorec močno Jugoslaviji', domovino enakopravnih in srečnih narodov.
Trbovlje, 21. maja 1918.
l*otek štafele
Titova štafeta je lotos potekala v znamenju novih obvez našemu dragemu maršalu, kateri je dne 25. maja praznoval svoj 56. rojstni dan. Fiz-
Darilo okraja Trbovlje maršalu Titu
kulturniki in množične organizacije so se letos prav posebno pripravili za ta dan. Kljub zgodnji url se je zbralo na Izlakah, od koder je letos potekala štafeta, veliko število domačinov, največ pa mladine. Prvi tekoč je pole.
tel s štafetno palico, ki je bila v obliki vrtalnega kladiva, že pred šesto uro. Po izvršenem pozdravu je štafeta krenila mimo Lok, kjer se je izvršil pozdrav pri spomeniku padlim žrtvam. Prav lep sprejem je bil pri kopalnici na Lokah, kjer so čakali ru. darji s harmoniko in kjer je zastopnik KLO Loke-Itisovec predal spomenico in pozdrave maršalu. Od Lok pa do Zagorja pa je štafeta potekala množično in je na cilj pri sindikalnem domu priteklo 60 tekačev.
Štafeto so pozdravili naši rudarji, mladina in žene. Tovariš Zupan je po. zdravil štafeto in izročil spomenico zagorskih množičnih organizacij. — Sprejem je bil tudi pred KLO Zagorje, nato pa je štafeta potekala preko SV. Urha v Bevško, kjer je bila predana trboveljskim tekačem. Od Bovškega pa (ih restavracije na Vodaj je tekla štafeta aktiva Cementarne, štirideset po številu, ki je v lepem redu pritekla na cilj. Pred restavracijo so se zbrali zastopniki masovnih organizacij, mladina z zastavicami, pionirji in delavska godba, ki je zaigrala pozdravno himno, V imenu celotnega okraja In mosovnih organizacij je prečita! resolucijo predsednik okrajnega fizkulturnega odbora tov. dr. Rczman Pavic, štafeta je med špalirjem občinstva potekala skozi Trbovlje, mimo okrajnega odbora, kjer so jo v špalirju sprejeli gimnazijska mladina, učiteljstvo in številno občinstvo. Po feerpentinnh do Sv. Marka je vršila predajo mladina gimnazije. Na vrhu so sprejeli štafetno palico domačini, ki so jo ponesli do mostu v Bobnu, kjer so jo prevzeli Hrastničani. Pred domom Flzkulture v Hrastniku je bil tudi lep sprejem, ki se ga je udeležilo številno občinstvo, predvsem pa šolsko mladina je vsakomur oznanjala ta dan. štafeta je nato potekala skozi vas Brezno do Smarjete pri Rimskih Toplicah, kjer se je združila s tekači iz Krškega in Radeč,
Titova štafeta predaja v Hrastniku
Druga štafeta, ki je potekala iz Krškega, je bila predana v vasi šmarčno fizkulturnikom iz Radeč. Na trgu v Radečah se je zbralo številno občinstvo z godbo, ki je z navdušenjem pozdravilo štafeto. Od tam naprej pa je proga potekala ob Savinji in so se tekači združili pri šm ar jeti z onimi iz trboveljskega okraja. Pri šmarjeti bi morali predati štafetno palico, vrtalno kladivo, tekačem iz Celja, vendar so trboveljski tekači hoteli, da. jo do Celja sami ponesejo. Vzdržali so do Celja skupno s celjskimi tekači. Pred kapucinskim mostom pa se jim je pridružilo še veliko število tekačev iz Celja. Preko 60 mladih src je ob velikem navdušenju občinstva priteklo na cilj pred MLO Celje, kjer so predali darilo. Z zadovoljstvom so se vračali domov, njihove misli pa so bile pri dragem maršalu Titu, najboljšemu sinu jugoslovanskih narodov.
Grs&k&Ki p® obijat &h nas ciroza?#? j ® na uspehe
l’o vseh obratih sc nahajajo v čakalnici grafikoni, uvedeni po osvoboditvi, ki naj hi prikazovali delo in uspehe posameznih kolektivov v borbi za izvedbo petletnega plana In s tem za dosego našega končnega cilja, boljšo bodočnosti.
Opaža pa sc po nekaterih obratih, da se tl grafikoni sploh ne vodijo v evidenci, ali pa, da so se vodili samo prve čase njih ol>3toja, potem pa so jih opustili. Delavstvo se zato upravičeno vprašuje, čemu in zakaj so ti gratlkonl sploh v čakalnicah.
Mislimo, da so grafikoni v svrho dviga produkcije potrebni, saj je z njih razviden naš delovni polet, naše stremljenje za izvedbo plana. Samo potrebno je, da se o njih vo«ll računa, da so naše zrcalo, ne pa, da si kdo misli, da so kratkotrajnega pomena kakor kakšen cirkuški plakat.
Upamo, da s« bodo prizadeti potrudili in odslej polagali več pažnje graflko-nom, sicer jih bomo prihodnjič Imenoma opozorili.
Titova štafeta predaja v Smnrjeti pri liiniJiih toplicah
Vse sile za znižani« planske polne lastne cene
Zvezna vlada je na predlog predsednika gospodarskega sveta In po predhodnem mnenju centralnega odbora enotnih sindikatov Izdala odredbo o znižanju plansko polne lastne cene.
Odredba predstavlja važno prelomnico v našem gospodarskem udejstvovanju. Z njo zaključujemo razdobje kvantitativnega dela in prehajamo v obdobje kvalitetnega dela, kjer se delovni proces racionalizira v cilju večje storilnosti, boljše kakovosti in večje gospodarstvenosti. Izvedba odredbe je omogočena na osnovi doseženih uspehov prvega leta petletke, te naše velike borbe za višji standard našega delovnega človeka.
Ob tej priliki je umestno, da napravimo bežen pregled naših do sedaj doseženih delovnih uspehov, da pravilno ocenimo delo, ki je bilo izvršeno v razmeroma kratki dobi po osvoboditvi in ki je osnova predvidene nadaljnje evolucije naše industrializacije.
- Leta 1945. im 1946. so bila leta obnove naše industrije, naših rudnikov, ki jih je okupator v dolgi dobi okupacije maksimalno izkoriščal in s tem forsiranjem tudi uničeval. Naši rudniki so bili izropani, zaostajala so pre. potrebna investicijska dela, strojne kot ostale rudniške naprave so se vdrževale v toliko, da se je zadostilo trenutni potrebi produkcije in slabo stanje jam je imelo za posledico ne-broj jamskih ognjev, katerih sanacija je zahtevala obilo truda in naporov v prvih dveh letih po osvoboditvi. Delavstvo, kot glavni produkcijski faktor, je bdlo močno reducirano, na stotino jih je padlo v junaški osvobodilni borbi, nebroj jih je bilo v taboriščih, preostali pa so duševno in telesno izčrpam! težko pričakovali dan osvoboditve. Zanemarjeni obrati, brez materialnih zalog, pomanjkljivi delovni kadri so bili žalostna bilanca štiriletne okupacije.
Z osvoboditvijo so vsa ta vprašanja zahtevala svojo nujno rešitev. Čimprejšnja obnova rudnikov in dvig njih
v naših Minili
produktivnosti so bile neminovne zahteve, ki so zahtevale svojo čimprejšnjo rešitev. S sprejetjem zakona o petletnem planu so se tem zahtevam pridružile še nove naloge, ki naj orno. gočijo realizacijo gigantskega petletnega plaina.
Vse te težkoče so bile premagane v razmeroma kratki dobi dveh let z edinstvenim elanom in požrtvovalnostjo delovnih množic in delovne inteligence in tako vidimo že pričetkom leta 1947. naše rudnike obnovljene in njih produktivnost dvignjeno na predvojno višino. Vzporedno s temi deli pa že tečejo v letu 1947., prvem letu naše petletke, vsa potrebna dela za izvršitev petletnega plana. Da je bilo vse to ogromno delo ob razmeroma težkih prehranjevalnih okoliščinah izvršeno, govori samo v prilog iz. grajemosti in požrtvovalnosti našega delovnega ljudstva.
Umljivo, da je bila pri reševanju navedenih zahtev osnovna tendenca kvantitetno delo, ki naj omogoči čim hitrejšo obnovo in dvig njih produktivnosti za najnujnejše dnevne potrebe.
V odredbi o znižanju planske lastne cene pa vidimo nadaljnji korak v izgradnji naše socialistične države. Prehajamo v obdobje kritične presoje našega dela, ko se zahtevi po množini že pridružuje zahteva po kakovosti. Problemu kvantitete se pridružuje problem kvalitete in gospodarstveno-sti. Na osnovi doseženih uspehov borih treh let smo že v položaju, pristopiti k rešitvi ostalih dveh faktorjev našega gospodarskega udejstvovanja.
Razumljivo, da se s tem stavljajo na naše delovne kolektive nove naloge, problemi višjega nivoja, ki zahtevajo globokega študija In še večje doslednosti.
Z iskanjem boljših organizacijskih oblillc In s tem v zvezi racionalnejše izrabe pomanjkljivih strokovnih ka-
drov, s prenosom najnovejših znanstvenih izsledkov v naše delovne procese in zvišanje njih storilnosti, s študijem nadaljnjega normiranja in normativov ter najracionalnejšega uporabljanja materiala so dane tehničnemu strokovnemu kadru neslutene možnosti udejstvovanja in ustvarjanja. Poenostavljenje delovnega procesa, boljša izraba delovnega časa, izpopolnjevanje strojev in orodja,’ ter smotrnejša uporaba materiala nudijo dovolj možnosti udejstvovanja našim raelonalizatorjem in novatorjem. Pri vseh teh stremljenjih pa naj bodo vzor naši udarniki, ki so živi simboli ustvarjanja, požrtvovalnosti in delovne morale, udarniki, ki so osnova socialističnega gospodarstva in s tem garanti višjega Standarda in boljše bodočnosti našega delovnega človeka.
Odredba o znižanju polne lastne cene predvideva znižanje iste za ca 10 odstotkov. S to odredbo se stavljajo na naše upravne in sindikalne forume nove naloge in na delovne kolektiva nove zahteve. Z dovršeno obnovo naših rudnikov, z manjšo ali večjo mehanizacijo delovnega procesa, z nabavo novih strojev In novih metod dela ter predvsem v ozki povezavi upravnih in sindikalnih forumov naših delovnih kolektivov so dani objektivni pogoji za izvršitev na nas stavljenih nalog. Boljša organizacija, večja storilnost in racionalnejša uporaba materiala naj bodo osnovne tendence predvidenih ukrepov, pri tem pa ne smemo prezreti dejstva, da so polna izraba kapacitete, nizki proizvodni stroški in visoki zaslužki najvišji smoter socialnega gospodarstva in osnovni kriterij za presojo dela odločujočih upravnih kot sindikalnih faktorjev.
Uverjeni smo, da bodo tako naši upravni kot sindikalni organi povolj-no rešili te probleme, tako v Interesu skupnosti kot tudi posameznega člana delovnega kolektiva In tako dali našemu rudarstvu nov polet k še večjemu razmahu.
Priznanje najboljšim borcem za izpolnitev plana
V Ljubljani, so bili v nedeljo 23. L m. izročeno odlikovanja najboljšim borcem za plan
V dvorani doma sindikatov so se Zbrali lz vse Slovenijo najboljši, najpogumnejši, odločni In požrtvovalni delavci In d olavke-bord za izpolnitev
petletnega plana. Glavni odbor Enotnih sindikatov jim Jo ]zro£U viso_ ka odlikovanja Prezidija ljudsko skupščino FLRJ v znak priznanja za njihovo dosedanjo delo, borbo in uspehe. Med 79 odlikovanci pa so bUl tudi iz našega okraja hi to: Zagorišck An. ton, rudar, Zupančič Ivan, kovač in Miklavčič Vincenc iz Cementarne, Kovač Zupančič Ivan, je s svojimi Izumi mnogo pripomogel u zboljšanju
naprav na separaciji Trbovlje. Star jo že 52 let, kovaške obrti se je izučil pri rudniku v letih 1910—1913, Vse-skozi je deloval v vrstah delavskih organizacij, sodeloval v vseh stavkah, ki jih jo organiziralo delavstvo v stari Jugoslaviji proti takratnim Izkoriščevalcem. Ko jo leta 1941 okupator zasedel naše kraje je sodeloval in pomagal OF, pa tudi njegova skupina na separaciji jo sodelovala «• njim in mu pomagala v času okupacijo zavirati delo.
Leta 1944 je šel v partizane ter bil vseskozi do oktobra 1945 leta v partizanih. Po vrnitvi Iz JA se je zopet vrnil na delo, kjer je s podvojenimi napori nadoknadil to, kar jo zamudil. Zaposlen jo bil kot delovodja. Skupno z ostalimi delavci so z združenimi močmi v kratkem času obnovili napravo n» separaciji, ki so bilo v času okupacije (»oškodovane. Med drugim so na njegovo iniciativo napravili mesto železnih cevi, skozi katere je tekla voda pomešana s premogovnim prahom za elektrarno, novo cevi in to betonske. Na minuto jo šlo skozi eevi 32 m3 votlo, radi česar so se železu« cevi zelo obrabile. Z betonskimi cevmi so prihrani letno ca 40.000 dinarjev. Zboljšal jo napravo pri elevatorju tako, da jo sedaj potrebno pri 10 urnem delu samo 6 oseb, medtem, ko jo bilo prejo za Isti posel potrebnih 20 oseb. Izdelal je stroj za krivljenje železne pločevine, s čimer je pripomogel k olajšanju težkega dela, prihranil na
času In na zboljšanju kakovosti Izdelkov. Poleg tega je zboljšal še več drugih naprav na separaciji. Za svoje zasluge je bil odlikovan z visokim odli-
Dvnkratni udarnik Zngorišek Anion, odlikovan z medaljo dela
kovanjem — medaljo dela. Pri delu so mu pomagali delavci Iz njegove delavnice, ki razumejo današnjo dobo in delajo z veseljem In voljo. Težko so ga pogrešali, ko jih jo zapustil in odšel na drugo službeno mesto. Danes je predsednik MLO Trbovlje ter z uspehom vrši svoje delo pri utrjevanju ljudske oblasti in razvoju lokalnega gospodarstva v Trbovljah. Dvakratni udarnik Zagorišek Anton dela
na specialnih delih. S svojo ekipo je povsod kjer je potrebno. Pri z.ruških, pri ognju, kjer jo tudi do 40 stopinj vročine. Bil jo partizan in dosegel čin oficirja. Na zapadnem obratu, kjer jo uslužben, ga cenijo, ker je dober tovariš in priskoči na pomoč, če je potrebno. Za njegovo uspešno delo pri zruških, kjer je vse svoje znanje znal spretno iskoristlti, In nevarno delo pri ognju, jo bil dvakratni udarnik Zagori šek Anton odlikovan z medaljo dela.
Miklavčič Vincenc, laboratorijski tehnik v cementarni Trbovlje, je dvakratni udarnik in raoionalizatar. Odlikovan je bil za svoje delo z redom dela III. stopnje.
Vsem trem odlikovancem čestitamo ter želimo, da tudi vnaprej širijo duh tekmovanja, novatorstva in raelonali-zatorstva.
Nevednosti pri razdelje* vanju tlsflcja pa obratih In krajevsfiilt oteih ©F
V našem okraju je lepo število naročnikov na »Delavsko enotnost« i,n »Zasavski udarnik«. Po vseh obratih odn. pododborih so postavljeni odgovorni referentii za tisk, vendar se dogaja, da leži časopis po dva do tri dni na .pošti, kjer ga nihče ne dvigne. Tako bi bilo potrebno, da podružnico časopis »Zasavski udarnik«, ki izhaja sedaj tedensko, dvignejo pravočasno Sn ga še isti da.n dostavijo •pododborom, katerih naloga je, da ga razdelijo, ne pa, da ga pustijo ležati po predalih.
Ugotovljenih je bilo že več primerov, da je časopis ležal še tedein dmi po izidu v kakem predalu ne da bi dotičnemu, ki je odgovoren za to, prišlo na misel, da je treba 'list razdeliti. Mnogi delavci in nameščenci se pritožujejo, da časopisa sploh ne dobivajo. Prav gotovo je, da je razdeljevanje časopisov zamudno delo. Če pa bi tisti, ki so za to delo odgovorni, pristopili k zbiranju naročnikov, bi marsikatere nevšečnosti odpadle. Prav nič se ni brigal za to stvar stari odbor podružnice rudarjev Hrastnik, kjer se tovarišu Jevšniku ni zdelo važno, da bi izvršil dane naloge v zvezi s časopisjem, »To ni moja stvar,« je dejal. Prav gotovo, da to ni stvar tajnika, ampak tu je potrebna pravilna organizacija in stvar bo potekala v redu. Slični primeri se dogajajo tudi pni drugih podružnicah. Vprašanje zase pa so krajevni odbori OF, ki se niti tnalo ne zavedajo, da je »Zasaivski udarnik« glasilo našega okraja, in da naj ne bi bilo člana OF, ki no bi bil naročen na ta list. Na jslabši v tem primeru so krajevni odbori OF na sektorju Radeče, prednjači pa seveda KOOF Radeče, kjer je večina številk »Zasavskega udarnika« lepo naložena na oknu v pisarni in se jim ne zdi važno organizirati razpečavanje lista. Nič boljši so Gabersiko, Čolniše, Hotemež, Žebnik, Dobrava in Močilno. Ti pošljejo list kar nazaj z linijo najmanjšega odpora: »Ne sprejmemo«. Malo več aktivnosti pni KOOF in sindikalnih !>odružjiiicab v tem pogledu in bomo z lahkoto razpečavali nas tisk, ki bo ob sodelovanju nas vseh, močno orožje proti vsem nepravilnostim, na drugi strani pa popularizacija naših uspehov.
Vsak član OF bi moral poleg ostalega tiska biti naročen na naš lokalni list in bi moral sodelovati in pomagati, da bo list res tisto, za kar je namenjen. Ker še marsikdo ne ve, da je list tednik in kako visoka jo naročnina, ponovno naglašamo: »Zasavski udarnik« izhaja vsak petek ter stane posamezma številka 2 dinarja, mesečno 6 dinarjev, tromesečno 18, polletno 36 dinarjev in celoletno 72 dinarjev. Vsem podružnicam in KO OF se naročai, da pristopijo k zbiranju naročnikov in bo vsa stvar najlepše delovala, če poberejo naročnino za tri mesece naprej ali, pa za pol leta. Na ta način bi odpadle marsikatero težave tudi pri finančnem poslovanju.
Z željo, da bofito storili vse in pospešili širjenje našega' tiska, vam želi uredništvo mnogo uspeha.
Bar ha prati kotoMemn hrošču
Skrbno pregledovanje kr®tt!piri©vifi nasadov — stala važna m odgovorita
naloga
Akcija proti koloradskemu hrošču se je začela in ponekod, posebno v že lani ogroženih krajih, pregledujejo krompirišča. V našem okraju se do sedaj še ni pojavil, toda nad tem dejstvom se ne smemo uspavati. Pri »as ni kmetovalca, ki ne bi imel precejšnjega dela svoje obdelane površine zasajena s krompirjem. Posebno malim in srednjim kmetom je krompir najvažnejši pridelek ln zato našemu ljudstvu osnovna hrana. Dopustiti torej, da bi ta, tako vežen pridelek uničeval njegov najhujši sovražnik, bi pomenila zadati našemu gospodarstvu velikansko nepopravljivo škodo.
Da bi pojav koloradskega hrošča lahko v kali zatrli, je predvsem najvažnejše, da stalno pregledujemo krompirjeve nasade. Cim bi bil nekje opažen, bi potem lahko oblast z uporabo vseh za uničevanje potrebnih sredstev organizirala iztrebljenje škodljivca. Zato je dolžnost vsakega kmeta, da najmanj tedensko pregleda svoja krompirišča. Za kontrolo nad tem, če so kmetje res temeljito pregledali ves zasajen krompir pa bodo množične organizacije OF vsakih štirinajst dni masovno pregledovale vsa krompirišča. Prvi masovni pregled krompirjevih nasadov so izvedle množične organizacije v okraju v nedeljo 23. maja. Toda po nekaterih izkušnjah iz lanskoletnih pregledov, moramo letos doseči, da bodo člani množičnih organizacij pre. gledali krompirišča tako skrbno, da bomo lahko sigurni, da na pregledanem področju ni bilo opaziti hrošča. Zato je potrebno pregledati vsak krompirjev grm posebej, posebno pa na spodnji strani listov, kamor zne-geje samice jajčeca.
Koloradski hrošč je dolg približno en centimeter, torej nekaj večji od pikapolonice in ima po hrbtu rjave podolgovate črte. Ličinka tega hrošča je najprej rdeča, pozneje pa postane nekoliko bolj rumenkasta. Dolga je približno en centimeter. Samica odloži po 18 do 20 jajčec, ki so pomarančne barve.
Ko hrošča,, ličinko ali jajčeca odkrijemo, jih je treba takoj uničiti. Kdor pregleduje nasad, naj ima v posodi s seboj vsaj vodo. Najboljše pa je imeti s seboj denaturirani špirit ali petrolej, v katerega spusti dobljen,ega škodljivca, jajčeca ali ličinko. Vsak<> okužbo mora lastnik ali kdorkoli jo je opazil, nemudoma javiti na
Krajevni ljudski odbor, ali tovarišu, ki v tem odboru odgovarja za izvajanje akcije uničevanja koloradskega hrošča. Ta pa mora takoj obvestiti Okrajni ljudski odbor, ki more. takoj podvzeti vse potrebno za uničenje zalege. Parcelo, ki je okužena, je treba takoj označiti, prav tako grmiče. Vsak kmet je dolžan v začetku svoje njive pritrditi tablico, kamor mora beležiti vse svoje preglede, preglede masovnih organizacij in drugih kontrol.
V	vsaki vasi, vsakem KLO-ju je odgovoren tovariš za akcijo pri uničevanju tega škodljivca. Prav tako imajo množične organizacije v svojih vodstvih za to zadolžene tovariše. To pa še ni vse. Razgibati moramo vse članstvo, posebno pa kmete kot posameznike ali zadrugarje v najdo-slednejšo borbo proti temu največjemu škodljivcu. Na zborovanjih, sestankih in povsod moramo vsemu ljudstvu prikazati veliko gospodarsko važnot te akcije. V akcijo, posebno pri pregledih, lahko prav koristno pritegnemo tudi šolsko mladino.
Velika resnost tega problema, saj gre tu za očuvanje našega priirodnega in narodnega bogastva in navsezadnje za očuvanje interesov vsakega kmeta kot posameznika ali cele zadruge, nam jasno nakazuje,''da moramo v akcijo za uničevanje koloradskega hrošča pritegniti vse ljudstvo in le na ta način bomo lahko dosegli zaželene uspehe.
Hoioradski lirošč se je našel na radeškem sektorju
V	nedeljo dne 23. t. m. se je vršil pregled krompirjevih nasadov tudi v trboveljskem okraju. Akcija pa se je izvršila v večjem številu edinole v KLO Radeče, Vrhovo, Zidanj most, Breg, Loka in Razborju. Pri pregledu je vdelovala mladina in pa tudi starejši. Hrošč se je našel v Vrbovem na njivi predsednika KLO in ni iz-kjučeno, da je tega škodljivca več, saj je okraj Trbovlje v neposredni bližini krškega okraja. V Loki pri Zidanem mostu je sodelovala pri pregledu ena desetina vsega prebivalstva Tiuli tukaj so našli hrošča. Hro-ščeve ličinke so našli v Hrastniku. Akcija za uničevanje se bo nadaljevala v okuženih krajih vsakodnevno, v ostalih pa tedensko.
Rudarji iz Trbovelj si bodo zgradili
ilški dom
•»Miti
Delovni kolektiv rudarske podružnico Trbovlje si je zadal obvezo, da v letošnjem letu zgradi na Sv. Planini počitniški dom, kjer bodo rudarji v času svojega dopusta in v n odel ju li imeli prostor za odpočitek.
Že prva nedelja prostovoljnega dela je pokazala, da so člani sindikata razumeli poziv za delo pri počitniškem domu. Prvikrat je delalo preko 150 delavoljnih ljudi, ki so še isti dan podrli staro poslopje porušenega ho-
tela in zbrani material pripravili, da Jxj uporaben.
V nedeljo 25. t. m. pa se je delo nadaljevalo. Tudi tokrat je sodelovalo lepo število pridnih rek. Od 9. zjutraj pa^ do pol 13. se jc delalo na pripravi. Zrezali so 40 kubikov lesa, presejali 8 kubikov peska in pripravljali kamenje. Ves čas med delom jih je zabavala godba, ki poleg pridnih de-
lavcev zasluži vse priznanje za neumorno igranje. Med vsemi delavci se jo najbolj izkazal Pušnik Lojze, rudar Vzhodnega obrata. Načrti za dom so žo gotovi in kmalu se bo začelo z ostalimi deli.
Po prostovoljnem delu popoldan pa je bilo pri »Mamici« planinsko rajanje, odkoder so se proti večeru vsi zadovoljni vračali v dolino.
Pred u^lorltvijo Igre »Siromakovo jagnje« v Sindikalnem gledališču Trbovlje
V soboto dne 29. t. m. bo na odrti Sindikalnega gledališča premiera Štefan Zvvelgove igre »Siromakovo jagnje« v režiji prof. Avguština Pirnata. V glavnih vlogah nastopajo: Odlazck kot Napoleon, Rak kot lajtnant Fotires, Pirnat kot policijski minister Foiichč in Plev-čakova kot Fourčsova žena Bellilota. Scena je izdelana po načrtih ing. arch. Molke, scensko glasbo je skomponiral Skrinar.
Za osnovno misel Igre je vzel avtor malo, skoraj bi rekli brezpomembno epizodo iz življenja Napoleona. Žena nekega Iajtnanta njegove armade v Egiptu se Napoleonu dopade. On pošlje njenega moža kot kurirja v Evropo, a njegovo ženo pa st vzame in želi, da bi imel z. njo otroka. To zgodbo je obdelal na spreten in prepričljiv način ter je poudaril neomejeno oblast močnega nad šib-
kim. Prevarani mož bije neizprosen hoj za svojo ženo In čast, vendar v tej neenaki borb' podleže In se končno ukloni. Napoleon sc nam pokaže kot brezobziren, vse človeško dostojanstvo in pošte« nje prezirajoč samo, da ustreže sebi in svojim velikim načrtom. Njemu nasproti pa stoji lajtnant Foures kot predstavnik malih ljudi, ki se borijo za svojo pravico in čast. Policijski minister Fon-chč posreduje kot stari spletkar in omreži z obljubami In grožnjami tako Fouresa kot njegovo ženo Belliloto. Na koncu Igre zmaga moč in brezobzirnost nad pravico, vendar je ravno s t«m poudaril avtor, da je ta zmaga le navidezna in začasna, ker končno v življenju le zmagata pravica In poštenje nad krivico in nasilnostjo ter človeško dostojanstvo nad intrigo in nizkotnostjo.
Gostovanje v št. Pavlu pri Preboldu
Sindikalno gledališče lz Trbovelj si je zadalo nalogo, da izvrši čim več gostovanj na podeželju.
To nalogo je pozdraviti ln je treba čim več takšnih gostovanj.
To soboto dne 22. maja 1948 je na povabilo sindikata tekstilne tovarne v št. Pavlu pri Preboldu gostovalo s švai-kinovo komedijo »Izpit za življenje«. Zanimanje za gostovanje Trboveljskega sindikalnega gledališča je bilo tako veliko, da je bila dvorana premajhna. Dvorana iu oder v Št. Pavlu sta bila prav okusno opremljena. Vkljub malemu odru so se trboveljski igralci prav dobro zna-
šli In dali eno najboljših repriz »Izpita za življenje«.
Prireditev je bila napovedana za 8. uro zvečer, vendar se je zaradi motenj pri elektriki lahko pričela šele malo pred deveto. Gledalci so vneto vztrajali, saj jih je med odmori zabaval Škrinjarjev plesni orkester, ki je za svoja izvajanja žel polno priznanje. Gledalci so bili prav zadovoljni in sl še želijo sličnih gostovanj. Po končani predstavi so igralci v prijetnem razgovoru z domačini še malo posedeli.
Prijazni Št. Pavel In gostoljubnost do. ntačlnov sta na goste napravila najboljši vtis in osnovo za bodoča gostovanja.
Marno ttjud Diolosts
Delovini kolektiv je za praznik
1.	maja izgotovil svojo vozno pot, za katero je porabil 659 ur. Položilo se je 246 m2 tlaka, za katerega sc je porabilo 122 voz kamenja ter gramoza. Vse delo in prevoz kamenja in gramoza, kakor tudi napravo istega so je izvršilo udarniškim potom. Čestitamo k uspehu I
Uničani so nakapali v 288 prostovoljnih urah 30 m2 gramoza za betoniranje rezervoarja za vodovod. Delo napreduje in bodo Uničani še letos prišli do toliko zaželjemega in potrebnega vodovoda. Delo na cesti Marno —Krištandol se ne gane z mrtve točke. Seda} je prevzel iniciativo tov. Šergan Andrej in upamo, da bomo že v kratkem lahko poročali o izvršenem delu.
O ljudsko prosvetnem delu v trboveljskem okraju
Ljudsko prosvetno in kulturno umetniško delo se razvija v trboveljskem okraju zopet zadovoljivejše. Ne samo tam, kjer se grade zadružni domovi, temveč tudi v njihovi bližini in zlasti v centrih je večina panog prosvetnega udejstvovanja močno razgibana. Vsepovsod sestavljajo programe, s katerimi bodo posamezni ljudsko-prosvetni aktivi gostovali prvenstveno na gradiliščib, skoraj redno pa se vrše tudi medkrajevna gostovanja z naštudiranimi dramskimi deli oz. s koncerti, kot je bil to primer med Dolom in Hrastnikom. Vsi prijemi ljudsko-prosvet-nega dela pa bodo prav gotovo postali še učinkovitejši, ko se bo poprijel razširjeni Okrajni ljudsko-prosvetni svet po 20. maju svojih nalog ln uravnaval delo po vseh vidikih, v katerih sc giblje današnje ljudsko-prosvetno delo. Poseben po-
udarek bo na novih oblikah Ijudsko-pro-svetnega dela, t. j. v organiziranju filmskih krožkov, ruskih krožkov in študiju kulturuo-umetnlšklh skupin, ki doslej tega niso ali pa le povprečno vršile. Kljub bližajočemu se poletnemu času, ki je vsako leto doslej precej omrtvil delo v prosvetnih aktivih, bomo stremeli, da se bo delo neprekinjeno vršilo dalje, V6aj V onih oblikah ljudsko-prosvetnega dela, na katere čas ne vpliva. V vseh ostalih pa bomo izvršili vse priprave za nov polet v novi sezoni.
Zahvala učencev ljudske Sole v Hrastniku
Napreza Hrastnik-Dol je ob priliki svoje retine letne skupščine sklenila, da o(l izdanega letnega prebitka podeli znesek 10.000 din šolski knjižnici v Hrastniku za nabavo lepoefovnah knjig.
Za to lepo gesto je uprava Naproze prejela zahvalno pismo, ki se glasi: »Učenci ljudske šole v Hrastniku so Vam za darovanih 10.000 dinarjev naj prisrčne je zahvaljujemo. Vaša naklonjenost nam je omogočila nakup novih knjig, katere bomo s pridom čitali ter se iz njih učili zase in za domovino. — Sprejmite za to naj lepše pozdrave.
Razglas
Vpis v I. letnik rudarske šole v Trbovljah se prične dne 28. maja 1948 na personalnem oddelku rudnika Trbovlje.
Sprejema jo se učenci, ki so dovršili z dobrim uspehom sedmi razred ljudske šole ali par razredov gimnazijo in so 14 let stari ter telesno dobre razviti.	,, x ^
Kandidati naj predložijo zaključno šolsko spričevalo in odpustnico ljudske šole.
Okrajni fizknltnrni nastop naj bo manifestacija
čitnvečlega omasovijenia fizknltnre
Okrajni nekulturni nastop Ik> dne 6. junija 1948, ki pa bo obenem predpriprava za zlet v Pragi. Vodstvo okrajnega zleta se zaveda važnosti In se za okrajni nastop tudi temeljito pripravlja.
Okrajni sekretar OF tov. Ribič Lojze je na zadnjem plenumu OF poudaril važnost sodelovanja vseh masovnih organizacij. Program je tako obsežen, da bo res treba najširšega sodelovanja in pomoči. V teku celega tedna, od 30 maja pa do 6. junija, se bodo vršila meddru štvena tekmovanja v peteroboju, plavanju, odbojki, košarki, namiznem tenisu, nogometni turnir, kolesarsko prvenstvo okraja, okrajno prvenstvo v orodni te. (ovadbi za člane, članice, mladince in mladinke. Poleg tega sabljaško prvenstvo, boksarsko prvenstvo in prvenstvo V Sabu. Kot uvod v -'Fizkulturni teden
pa bo dne 30. maja v Zagorju društveni nastop in v Trbovljah inoto-dirke.
Program nastopa obsega tri dele:
1.	Manitestativni program,
2.	propagandni program,
3.	prvenstveni program.
Manitestativni program: Na predvečer
3. junija bodo na vseli planinah v okraju zagoreli kresovi. Mladinske organizacije iz vsega okraja bodo organizirale štafete iz vsc-Ii štirih centrov pa do stadiona v Trbovljah, kjer bodo postavljene žare. Organizirano bo tako, da bodo štafete prišle na cilj vse naenkrat.
Nato pa se bo vršila na prostem slavnostna akademija, pri kateri bodo sode. lovala vsa tizkulturna društva okraja.
Na dan 6. junija bo nianifestacijsko zborovanje, ob 8. url pred rudniško restavracijo v Trbovljah, s sodelovanjem vseli masovnih organizacij. Po zborova-
nju se bodo vršile skušnje nastopajočih. Popoldanski nastop se bo pričel z defile-jem nastopajočih fizkulturnikov, frontnih organizacij in skupin delavcev iz rudnikov in tovarn v okraju ter vojske in Zveze borcev NOV. Sindikalne podružnice bodo nastopale v delovnih oblekah. Sledil bo program, ki obsega 16 točk.
Propagandni program: Organizirana bo fotoamaterska razstava, razstava jadralnih modelov vseh društev v okraju. Moto In kolesarske sekcije pa bodo organizirale krožne vožnje.
Prvenstveni program pa obsega vse discipline, ki se gojijo po društvih v okraju. Izvedel pa se bo tokom vsega tedna.
Program je zelo bogat in obsežen, zato se postavlja pred društva In organizacije OF velika naloga. Sodelovanje lu pomoč vseb bo tudi naš uspeh.
® tednu premeta
Pred nami je teden prometa LRS, kateri je odrejen od 30. maja do 6. junija 1948. Prometni teden, katerega izvajanje vodi Ministrstvo za notranje zadeve LRS, ni teden velikih parad z mehaničnimi in ostalimi vozili, temveč nam predstavlja teden vzgoje v cest' nem prometu.
Ureditev cestnega prometa je izraz kulturne in civilizacijske stopnje vsakega naroda. Stremeti moramo, da promet zboljšamo z vestnim izpolnjevanjem oblastvenih odredb, da dohitimo a!i prehitimo razvoj ostalih držav.
Kultura narodov sc ne ceni samo po njihovem znanju, temveč tudi po njihovem vedenju v javnem prometu. Vesten državljan vstraja pri dobrih delili sedanjosti ter ho odvrgel starokopitnost preteklosti
Na teritoriju LRS imamo danes več motorniii vozil kot pred vojno. Le avtobusni promet je danes nekoliko manjši, ker nam je okupator odpeljal precejšnje število teh vozil. Z voznini parkom, katerega posedujemo, moramo ravnati skrajno prizanesljivo in smotrno. Z lahko produkcijo motornih vozil smo storili šele prve korake, z uvozom pa sc moramo omejiti zaradi pomanjkanja deviz, ki pa so nam mnogo bolj potrebne za nabavo strojev za lastno izgradnjo strojev te vrste. Varčevati moramo v vsakem pogledu z vozili, ki so nam potrebna za izvrševanje raznih nalog v gospodarstvu.
Vsled brezvestnoti in lahkomiselnosti nekaterih vozačev, smo do danes izgubili precejšnje število dragocenih ver zil- Jasno je. da smo imeli poinanjka* nje strokovnih kadrov. Ni šofer vsak, ki zna voziti avto. Dober vozač je tisti, ki izkoršča svoje motorno vozilo do skrajno dovoljenih mej brzinc in obtežitve, brez nevarnosti za svoj tovor, stroj ter tudi sebe in objekte ki iili src-čuje na cesti.
Odlike vozača morajo biti: fizična sposobnost, treznost, vestnost, oprez* nost, hladnokrvnost in tehnično znanje.
Večkrat vidimo na naših cestah, kako vozači drve s polnimi in težko naloženimi tovornimi avtomobili, ter sc ne brigajo za pešce, kolesarje, voznike s konjsko vprego in druga vozila. Pri tein je prizadeta še celotna oprema samega vozila. Brezvestnost vozačev motornih vozil zasluži najstrožjo kazen, ker jo je smatrati za gospodarsko sabotažo-
Prometna in splošna Milica si je zadala nalogo, da bo v bodoče napravila v tem pogledu red v cestnem prometu in sc ne bo ozirala na to, kateri ustanovi ali podjetju je tak vozač podrejen. Dovolj je bilo navodil, opozoril ter izkustev v cestnem prometu z mnogimi prometnimi nesrečami, ki so bile
vzrok mnogitm človeškim žrtvam in veliki materialni škodi.
Iztrebiti je vse grobe ccstno-promctne prekrške- Kazni za posamezne prometne prekrške in prestopke bodo občutne, v težjih primerih pa bo odvzeta brezvestnemu vozaču tudi vozniška knjižica za daljšo dobo. kar bode odredilo ljudsko sodišče.
Cestno pormetni red bi morali upoštevati tudi vozači vprežnih vozil. Voznik vprežnega vozila mora biti vedno pozoren na cestni promet, ker s svojimi nepravilnostmi zavira ostale vozače ali pa se izlaga po nepotrebnem težjim nesrečam. Voziti moramo na krajnem robu desnega vozišča- Pri menjanju smeri na desno ali levo mora voznik to pokazati z roko. Vozov ni puščati na cesti pred gostilniškimi lokali brez nadzorstva ali če ni živina privezana. Vsako vprežno vozilo v ccsncni pro* metu mora imeti tablico z naslovom lastnika.
Tudi kolesarji niso izvzeli od gornjih napak- Kolesarji morajo po pravilih voziti ob desnem robu ceste. Vijuganje ali prehajanje iz predpisane smeri ni dovoljeno, ker sc s teni ogroža varnost-Pri potrebi menjanja smeri na desno ali levo, sc mora pokazati z roko za-žcljcno smer. Dirkanje ali vožnja brez oprijema za krmilo v cestnem prometu ni dovoljeno. Obešanje na druga vozila ni primerno, ker sc skoraj redno pripetijo radi tega nesreče. Kolesar sme na kolesu voziti samo otoke do 8 let, če je zanje pripravljen primeren sedež. Kolesarji morajo voziti drug za drugim, nikakor pa dva sporedno. Ponoči voziti brez luči, pomeni, da vozi v nevarnost sebi in someščanom. Vsak kolesar naj ima pri sebi vedno listino, ki ga opravičuje do vožnje.
Pešci- Najtežji problem za usmerja* nje uporabnikov cest v ccstcnm prome-
življenje v trboveljskem internatu
Minilo je že nekaj časa, odkar smo lirali nekaj malega iz življenja naših gojencev v Internatu. Sli smo mimo dijaškega doma v Trbovljah — dan se je na gibal li kraju, delovni ljudje so hiteli le večerji, v internatu pa se je pravkar razživelo glasno in veselo življenje mladine.
Upravnica nas povabi, naj si malo ogledamo internat, pa ne samo prijazne prostore, pač pa tudi našo živahno mladino, da se nam bodo tudi naši, nekoliko preresni obrazi zasmejali.
Gojenci so po končanem učenju pravkar povečerjali, pospravili t. miz, medtem pa je mladi referent za tizkuituro že pripravil igrišče za odbojko In že so pričeli suvati žogo preko mreže; sveži dovtipi In prešeren smeh spremljajo igro.
tu jc brezdvomno pešec. Na deželi pešce zavzema vedno pravilno mesto ob desnem robu ceste, morda ne zaradi predpisov, temveč zaradi mehkejše liojc. V malih mestih pa, kjer bi se cestni promet moral razlikovati od podeželja že zaradi nemotenosti ostalega prometa, pešci tega ne upoštevajo-
Pešci morajo uporabljati izključno hodnike, vozišča pa prepustiti ostalemu prometu. Tudi za njih velja predpis: »Hodi desno, prehitevaj levo!« Ker so glavne prometne ceste industrijskih centrov v okraju Trbovlje preozke, si pešci ne smejo izbirati dveh hodnikov, temveč samo enega. Ti hodniki niso obeleženi, kot bi praviloma morali biti, pač pa,si pešec lahko samoiniciativno zamisli, kako daleč sme zavzeti vozišče, da mu življenje ni ogroženo. Razgovarjanje na hodnikih bi sc moralo odpraviti. Ravno tako so ovira someščanom večje skupine ljudi na hodnikih, kateri so običajno med seboj še »povezani«. Tudi igranje otrok v cestnem prometu še ni izključeno. Starši so dolžni v lastnem interesu take nepravilnosti odpravljati, ker nesreča ni* koli nc miruje.
Pri prehodu čez vozišče se mora pešec skrbno ozreti na obe strani, ker imajo redno vsa vozila prednost pred njim.
Napačno je trditi, da so vedno motorna vozila kriva cestnemu neredu. Redko kdo pelje svoje vozilo po hodniku, razen napačno usmerjenih kolesarjev, med tem ko sc pešca zaloti na vseh zabranjcnih točkah na vozišču cest.
Vse navedeno naj hi služilo uporabnikom cest kot nasvet, da se ob času tedna prometa samoiniciativno popra* vijo napake, katere so bile do sedaj na dnevnem redu. S pravilnim izvajanjem cestnega prometa ne borno koristili samo sebi v izogili kazni, temveč v cc* loti narodu — državi-	F- K-
Vsi pa ne Igrajo, nekateri berejo, pionirji pa so šli preko potoka; tam zbirajo zdravilne rastline, potem jih bodo posušili in oddali v odkup Zdravstvenemu prometu v Ljubljani. Naši pionirji so živo zlato, saj nam bodo zbrali toliko rastlin, da jih bodo naše tovarne prede Iale v zdravila, velik del pa bomo lahko porabili v tujini za stroje.
Kar naenkrat je kazalec pokazal pol 8. uro In že so se gojenci zbrali v jedilnici, ki se je namah preobrazila v delavnico igrač: pionirji izdelujejo letala, tovorni avtomobil, ladje, race, petcline in nc vem kaj še, pionirke pa punčke, žoge, zajčke. Igrače pripravljajo za razstavo v tednu matere in otroka. Oddolžiti se hočejo vsem naprednim materam in ženam, članicam AFJS, ki vsak mesec nudijo internatu izdatno pomoč.
Tako prijetno je gledati veseli vrvež,
to živo življenje mladih ljudi, ki jih internat ne zapira med štiri stene, temveč jim nudi vse možnosti, da realno gledajo na živo stvarnost sedanjosti In pogumno pričakujejo bodočnost — saj smo v razgovoru s pionirji in mladinci, ki bodo letos končali nižjo gimnazijo, dobili jasen odgovor, kam pojdejo študirat v prihodnjem šolskem letu.	o. L.
Zbori volivcev MLO Trbovlje
Mestni ljudski odbor Trbovlje sklicuje zbore volilcev, kateri se bodo vršili po kvartnih odborih dne 31. maja ter 1. in 2. junija 1948.
Vse volilce se naproša, da sc udeležijo zbora volilcev v polnem številu. Vsak posamezen volilee naj razmišlja kakšne predloge bo stavil na zborih volilcev v zvezi z izboljšanjem našega lokalnega gospodarstva, za odstranitev eventuelnih napak v distribuciji itd. Poleg tega naj masovne organizacije zaaktivizimjo slehernega volilca na terenu, kakšne važnost; so v naši ljudski oblasti zbori volilcev, in da so volile! tisti, ki morajo pregledovati ljudske odboru in obenem ljudskim odborom pomagati pri njihovem delu, jih usmerjati in jim dajati navodila pri njihovem delu. Ker le takrat, kadar bodo vsi ver iilci sodelovali pri izgradnji in utrditvi ljudske oblasti, bomo lahko odpravili vse napake in delali vsi v korist ljudskih množic.
Zato naj ne bo volilca, ki bi se zbora volilcev ne udeležil, ker a tem ško. duje skupnosti, kakor tudi sam samemu sobi.
«. K.
Akademija
za gradnjo zadružnih domov
Mestni cdbor AFŽ v Trbovljah je s sodelovanjem gimnazije in kulturno-umetniškega društva »Lojze Holikraut« organiziral kulturno-prosvetno akademijo v korist gradnje zadružnih domov.
Akademija se je vršila v dvorani delavskega doma, ki je bila nabito polna. Celoten program je bil bogat in skrbno pripravljen. Prav prisrčen je bil prizor pionirjev in pionirk v narodnih nošah. Uvodoma je tovariš prof. Pirnat nakazal pomen sovjetskih pisateljev, katerih enodejanki »Medved in Snubač« sta bili prikazani. Zastopnik OF pa je poudaril [ton;en gradnje zadružnih domov in pohvalil iniciativo mestnega odbora AFŽ z željo, da tudi drugi pomagajo na sličen način. Obenem pa je bila prečitana resolucija maršalu Titu, katero je drugi dan štafeta ponesla naprej do Tita.
Resolucija je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Celoten program je uspel in si še želimo sličnih prireditev.
šahovsko življenje v črnem revirju
Šahovska sekcija II) »Proletarca« v Hrastniku je imela v mesecu aprilu in prvi polovici maja vrsto prireditev
Tako so 14. maja Igrali pionirski brzoturnir, katerega se je udeležilo 13 pionirjev. Zmagal je pionir Plahuta z 8 točkami. 23. aprila so igrali mladinski brzo-turnir. Turnirja se je udeležilo K, m(a. d inče v. Zmagal je Podlogar z 12 točkami pred Kačičem 10 In Kolmanom 0 točk.
Pred dnevi je bil zaključen brzoturnir za mladinsko prvenstvo sekcije 1948. Prva tri mesta delijo: Podlogar, Kačič in Kladnik z 18 točkami Turnirja se je udeležilo 21 mladincev.
Sekcija je gostovala v Šoštanju, kjer so igrali prijateljsko tekmo s šahovsko sekcijo FD Usnjar. Zmagali so Šoštanj, čanl s 5 : 3. Po tekmi je bil brzoturnir. Tudi na tem je zmagal mladinec Podlogar z 9 točkami pred Marinkom z KV«.
Vsak obral
in vsaka vas mora imeti
dopisnika za »Zasavskega udarnika«
UredniStvo Irbovlje Uprava Zasavskih premogovnikov telefon 54. — Tiskarna Slovenskega poročevalca. — Odgovorni urednik Šuštar Stane