1 Leto XIII. | Štev. 112	TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409	Maribor, sreda 17. maja 1939	NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din	Cena din V—
Anglija sprejme ruske predloge
Naglo in temeliito proučevanje ruske note v Londonu Odgovor že jutri — Skleniena bo končno le formalna vo aška zveza — Grožnje Japonske s pristopom k nemško-italiianski zvezi — Pogoji Bolgarije
LONDON, 17. maja. Ministrski predsednik Chamberlain in zunanji minister Halifax sta ves včerajšnji dan študirala besedilo ruske note, ki je prispela iz Moskve kot odgovor na angleške protipredloge. Davi se je sešel angleški kabinet k redni tedenski seji in glavni predmet je bila tudi razprava o stališču, ki naj ga zavzame Anglija do ruske note. »Press Association« piše s tem v zvezi, da je angleška želja, da se pogajanja z Rusijo čimbolj pospešijo. Zato se je vlada odločila, da obojestranske predloge in možnosti čim temeljiteje preštudira, ker želi sestaviti odgovor najkasneje v enem ali dveh dneh, da bo prispel v Moskvo že koncem tega tedna, na vlak način pa še pred sejo sveta Zveze narodov. Zaradi kratkega časa Chamberlain na svoji seji spodnje zbornice v petek, ki bo po programu posvečena v glavnem debati o zvezi z Rusijo, najbrže še ne bo mogel podati nobenih definitivnih izjav o tem vprašanju.
FORMALNA VOJAŠKA ZVEZA. ski, se tu tolmači kot ugodno znamenje LONDON, 17. maja. Ruski odgovor na angleške protipredloge, ki se sedaj tu tako temeljito proučuje, se čuva v najstrožji tajnosti. Nekaj namigov pa daje na-
sprotno Moskvp, ki pravi, da so v sovjetski Rusiji z angleškimi predlogi v splošnem zadovoljni. Angleški odgovor, ki bo odposlan najbrže že jutri, bo vseboval baje celo predlog za sklenitev vojaške
in dokaz, da konferenca zunanjih ministrov Rusije, Anglije in Francije sploh ne bo potrebna, ker bodo pogajanja medtem že po diplomatski poti dovolj napredovala.
OVIRE POLJSKE IN ROMUNIJE. PARIZ, 17. maja. »Temps« razpravlja o angleško-ruskih pogajanjih in pravi, da zadeva glavna krivda za tako dolgo za-
zveze med Veliko Britanijo in sovjetsko vlačevanje sporazuma in sklenitev zveze
Rusijo. London se je, kakor vse kaže, zelo približal ruskemu stališču. Vest Reuterjeve agencije, da Potemkin ne pride v Ženevo in da bo tam zastopal sovjetsko Rusijo samo londonski veleposlanik Maj-
predvsem Poljsko in Romunijo, ki sta se prvotno sploh upirali vsaki kolaboraciji s sovjetsko Rusijo, nato pa stavili toliko pogojev in rezerv, da je bilo nadaljevanje pogajanj stalno ovirano. List poziva Polj-
sko in Romunijo, naj opustita svoje ovirajoče postopanje in omogočita čim večjo pospešitev pogajanj in sklenitev pogodbe, saj bo služila v prvi vrsti prav njima v prid in varnost.
GROŽNJE JAPONSKE.
TOKIO, 17. maja. Iz vrst japonske vlade se je izvedelo, da bo presojala eventualno vojaško zvezo med sovjetsko Rusijo in Anglijo ter Francijo kot ne samo proti Nemčiji in Italiji, ampak tudi proti Japonski naperjeno akcijo. Japonska se bo v tem primeru ravnala v smislu svojih interesov. Iz tega sklepajo, da bo Japonska v primeru sklenitve omenjene zveze pristopila k politični in vojaški zvezi Nemčije in Italije.
STALIŠČE BOLGARIJE.
SOFIJA, 17. maja. Vladni organ »Dnes razpravlja na uvodnem mestu o stališču Bolgarije do vzhodnega in črnomorskega bloka, h kateremu naj bi bila pritegnjena po posebnem prizadevanju Turčije in po želji Anglije in Francije. List načelno ne odklanja take nove orientacije bolgarske zunanje politike, pravi pa, da se Bolgarija tako dolgo ne more priključiti nobenemu bloku in paktu, dokler se ne uresničijo njene upravičene zahteve. (Vrnitev Dobrudže in izhod na Egejsko morje. Op, ur.)
Jugoslavija ni prevzela nobenih novih obveznosti
VESTI O PROTESTU PROTI TURŠKO-ANGLEŠKEMU SPORAZUMU SO IZMIŠLJENE. PRAV TAKO O NOVIH OBVEZNOSTIH V RIMU PARIZ, 17. maja. Agencija Havas objavlja Iz Beograda demanti, v katerem pravi, da so neresnične In izmišljene vse vesti, po katerih naj bi bila jugoslovanska vlada protestirala v Ankari proti sklenitvi turško.angleške zveze. Jugoslovanska vlada se je pri turški vladi samo prijateljsko iniormirala o vsebini sklenjenega pakta in posledicah za Balkansko zvezo. Obenem poroča agencija, da ni Jugoslavija ob priliki obiska kneza namestnika Pavla v Rimu prevzela nobenih novih obveznosti in je ohranila še dalje popolno neodvisnost.
Knez namestnik v Beogradu
slovesen sprejem ob vrnitvi iz
NIŠKI POSTAJI
BEOGRAD, 17.. marca. Po sprejemu, ki je bil prirejen Nj, Vis. knezu namestniku Pavlu in Nj. Vis. kneginji Olgi ob vrnitvi iz Italije v Sloveniji, zlasti v Ljubljani, sta se visoka potnika vrnila s svojim spremstvom včeraj v Beograd. Slovesen sprejem jima je bil prirejen na topčider-ski postaji, kjer so se zbrali vsi člani vlade s predsednikom Cvetkovičem na čelu, navzočni so pa bili tudi predsednik senata dr. Korošec, predsednik skupščine
IZ ITALIJE NA TOPCIDERSKI ŽELEZ-V BEOGRADU.
Simonovič, minister dvora Antič itd. Neposredno pred prihodom vlaka sta se pripeljala na postajo tudi kraljevska namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, za njima je pa prispel še N j. Vel. kralj Peter II., ki je kneza in kneginjo prvi sprejel in pozdravil. Po ogledu častne čete in razgovoru v dvorni čakalnici so se knez, kneginja in kralj Peter II. odpeljali na Dedinje.
Za vrnitev nemških kolonij
OGROMNE PROPAGANDNE MANIFESTACIJE NEMŠKE KOLONIALNE ZVEZE NA DUNAJU. — ISTOČASNO ODKLONILNE IZJAVE NA ZAHODU
DUNAJ. 17- maja. 2e od ponedeljka je vesj Dunaj v znamenju flkorovajjja držayne kolonialno zveze, h Kateremu so pripeljali posebni vlaki več tisoč ljudi iz vseli delov Nemčije. Velika propagandna prireditev za vrnitev bivših nemških kolonij je organizirana pod vodstvom predsednika zveze, ftenera|a VOp Eppa, a zastopani so tudi delegati Italijo. Tisk in radio sla popolnoma v službi le ogromne propagande. Listi naglašajo, da so mora tudi v Oslmarki prebuditi misel kolonij- Pred-
sednik general von Epp je imel včeraj na dunajskem magistratu govor, v kalerem je orisal cilje nemških teženj po vrnitvi kolonij. Dejal je, da je ves nemški narod v vprašanju kolonij enih mi sli in stoji sklenjeno za svojim vodjem. Po ulicah se je razvil obhod, pri katerem so sodelovali tudi vojaki bivših kolonialnih čet v kolonialnih uniformah.
PARIZ, 17. maja. Ob priliki banketa marokanskega društva, na katerem je bil
navzbč biv. belgijski notranji minister, vodja angleške liberalne opozicije sir Ar-hibald Sinclair, belgijski in argentinski veleposlanik ter književnik Georges Du-hamel, je spregovoril sir Sinclair ter slavil modro politiko, ki jo vodi francoski kolonialni mnister Georges Mandel in jo ka rakterizira tesno sodelovanje angleških in francoskih kolonialnih oblasti. Belgijski minister pa je poudaril nedotakljivost afriške kolonialne posesti, kar je tudi želja kolonialnega prebivalstva, ki je sprevidelo, da mu gredo kolonialne oblasti na roko pri njegovem razvoju in da ni govora o kakem izkoriščanju.
BRUSELJ, 17. maja. »Agencia Belga« zanika vesti nekaterih belgijskih časni kov, da bo v kratkem podpisana vojaška zveza med Belgijo in Holandijo v obrambo kolonialne posesti.
Položaj nemško-poljskega razmer'*
BERLIN, 17, maja. Položaj razmerja med Nemčijo in Poljsko je stacionaren, i Poljski veleposlanik grof Lipski se je po dolgi odsotnosti vrnil v Berlin, nemški j veleposlanik von Moltke pa bo najbrže odpoklican iz Varšave in zamenjan z ožjim Ribbentropovim zaupnikom. Kake iniciative za pogajanja pa ni ne z nemške, ne s poljske strani. Nemški listi pišejo neprenehoma o novih preganjanjih Nemcev na Poljskem, zlasti v šleziji, V Varšavi te vesti demantirajo in pravijo, da so izmišljene, da bi se vzdrževala trajna napetost med obema sosednima velesilama.
MADRIDSKA PARADA V PETEK
BURGOS, 17. maja. Danes je b!lo uradno objavljeno, da bo madridska parada definitivno 19. t. m.
MOBILIZACIJA ZA OBNOVITEV ŠPANIJE
BURGOS, 17. maja. Izšel je dekret, po katerem se mobilizira vse špansko moško prebivalstvo od 18. do 30. leta za obnov:-tveno delo Španije. Vsi morajo biti vsak čas pripravljeni za vpoklic.
Zapiski
General Kasprzycki
V Parizu se ~	^	mudi	te	dni
poljski vojni minister general Kasprzyoki in namen njegovega obisika v prestolnici zavezniške velesile gotovo ni zasebnega značaja, kakor so v Varšavi uradno poročali. To dokazuje tudi dejstvo, da se je poljski vojni minister sešel v Parizu s člani vlade in generalnega Štaba. »Ex-hange Telegraph« poroča, da vodi general Kasprzycki uvodna posvetovanja za uskladitev strateških načrtov poljske in francoske vojske v primeru vojne, ki se bodo pozneje nadaljevala in zaključila na konferenci zastopnikov obeh generalnih štabov. Vojaško sodelovanje med Poljsko in Francijo v zadnjih letjh ni bilo tako intenzivno, kakor prva leta po vojni, zato je treba zamujeno čimprej nadoknaditi. Sedanji vojni minister Kaspr-zycki spada, kakor maršal Rydz-Smygli in predsednik vlade general Skladkow-ski, med prve sobojevnike pokojnega osvoboditelja Poljske, maršala Pilsud-skega.
Madžarsko Stkane Slovakov
Vodja Slovakov v Madžarski, dr. Ob-tulovič, ki je bil pregnan iz države, je zdaj dobil dovoljenje, da se vrne v Nove Zamki. Prepovedali so mu pa vsako politično akcijo med Slovaki, ki jih je na Mad&tiksanr60U.V00, dočim je Madžarov na Slovaškem le 60.000. Slednji imajo svoj tisk, zastopnika v bratislavskem parlamentu, Slovaki na Madžarskem pa nič. Tajniku Hlinkove garde, duhovniku Koscu, je budimpeštanska vlada dala odlok, da mora v 14 dneh zapustiti Madžarsko. Kosec je vložil priziv, zdaj so mu rok podaljšali še do 23. t. m., toda proti njemu bodo uvedli kazenski postopek, ker je žabi madžarski narod. (Slovak Press).
175 let > Izhajal, pa prenehal
Najstarejši bratislavski list »Presburger Zeitung« je bil osnovan 1764. leta. V Bratislavi obstaja še en nemški list, glasnik novega gibanja te manjšine. Zato se je 16. maja moral starejši umakniti mlajšemu, prenehal je izhajati.
Poplava demokracij
Zadnje čase je toliko načrtov demokracije, kolikor je strank in slojev v Ameriki. Bogatinom na vrhu stranke pomeni demokracija »stare čase«, v katerih je peščica manjšine lahko udobno živela na stroške večine. Revežem na dnu znači demokracija osvoboditev iz izkoriščanja in enako priložnost za eksistenca) vseh. Dokler bo pa osebni »jaz« imei prednost pred vsemi drugimi besedami našega jezika, toliko časa bo demokracij, kakor tudi »jazov« na pretek (ameriški list »The Truth Seeker«).
Amerika In Anglija hočeta vladati svet
Japonska simpatizira s težnjami Nemčije na vsej črti. Anglija in Amerika, ki se smatrata za največji sili na svetu, se že čez dvajset let trudita, da spravita vse države pod eno kontrolo. Njuno stališče je arogantno in. Izziva odpor. Obe zahtevata politiko odprtih vrat na Kitajskem, zaščito svojih interesov na Daljnem vzhodu, dati pa nočeta ničesarl se je razburil japonski poročevalec v zunanjem uradu, Tatsuo KavvaJ, ko Je pojasnjeval mednarodno stanje po Hitlerjevem govoru.
Maribor, 17. maja.
V roiniHh dneh je tehten dogodek znova potrdil že staro pravilo, da je politično življenje naroda podvrženo trajnim spremembam, medtem ko ostanejo geopolitične osnove zemlje, na kateri živi. neizpremenjene. Turčija, katere vstop v svetovno vojno na strani osrednjih sil je bil 1. 1914. poglavitni sunek takratni angleški zunanji politiki, je stopila zdaj odločno iz rezerve in se postavila na stran nekdanjih nasprotnikov — Angležev.
Ko je I. 1914. zavihrala po evropski celini velika vojna, sta se že po prvih mesecih izobličila dva tabora. Na eni strani so bili Francozi, Belgijci, Angleži, Srbi in Rusi, na drugi osrednje sile Nemčija, Avstrija in Turčija. V ognjeni obroč so na strani zaveznikov kmalu posegle Italija in Romunija, Bolgarija je pa vskočila k osrednjim velesilam. S tem je bila dopolnjena stara prometno politična os sklenjenega zveznega ozemlja, ki jo je Viljemova Nemčija gojila na vsej črti od Berlina preko Dunaja, Sofije, Carigrada, Bagdada do Perzijskega zaliva ter je, naslonjena na obale šestih morij, imela nemajhno vlogo.
Po albanski Golgoti in porazu Romunije so osrednje velesile dobile novega poleta v ogromnih rezervah žita in petroleja v romunskih in turških vrelcih. Transporti so prihajali nemoteno iz Mezopotamije v Nemčijo, veriga front se je vlekla od Baltika do Črnega morja in dalje v Palestini. Angleži in Francozi so se zaman prizadevali, da bi prodrli skozi Dardanele. Turška armada, ki so jo bili vzgojili nemški inštruktorji, je pod vodstvom nemških štabnih oficirjev junaško branila sotesko. Zavezniki so se morali po daljšem obleganju z velikimi izgubami umakniti.
Zaman je bil vsak poizkus, da bi se preko Bospora odprl dovoz vojnega materiala v Rusijo, katere milijonskim armadam je zelo primanjkovalo streliva. Tako se je primerilo, da je sedem milijonov ruskih vojakov nekaj časa razpolagalo le s poldrugim milijonom pušk.
Turčija je bila tedaj v nfogočni osi Ber-lin-Bagdad najpomembnejši činrtelj, ki je v glavnem pripomogel, da se je vojna zavlekla za nadaljnji dve Tett. Kajti, če bi se Angležem posrečilo, osvojiti Dardanele in pretrgati sklenjeno zaledje na najobčutljivejši točki pri Carigradu, bi odpadli vsi glavni dotoki armadam osrednjih sil in kapitulacija bi sledila, preden je prišlo do nadaljnjih milijonskih človeških in materialnih žrtev.
Ko se je sunek v osrednje velesile prestavil od Dardanel na Solun in je po zmagi srbskega orožja razpadla veriga od Baltika do Perzijskega zaliva, je doživela Turčija strahotno ponižanje. Pred sultanovo palačo v Carigradu so korakale angleške čete, vse važnejše objekte v državi so posedli zmagovalci. Nekdaj mogočno osmansko carstvo se je skrčilo na maloazijski polotok, revolucionarna mladina je pognala zadnjega sultana iz zemlje.
^ Vstal je preizkušeni voditelj Kemal paša, ki je z železno energijo dvignil domovino k novemu ponosu in ji zagotovil sadove, katere uživa prerojena Turčija še po njegovi smrti. Presadil je republiko spet na osnovne temelje, ki jih nujno veleva geopolitična lega sama, pomiril je narod z vsemi sosedi in usmeril tok turške bodočnosti k edino pravemu spoznanju, da je treba spoštovati le tiste prirod-ne smernice, ki velevajo v diplomatski politiki, da soodločajo o zemlji in okolici domovine činitelji, ki so z njo v neposredni zainteresiranosti. Tako je nastal po zaslugi kemalistične politike Prednje-azijski blok, rodila se je Balkanska zveza, po oslonitvi na Rusijo in Francijo, pa zdaj sporazum z Anglijo, narodom, ki je s turškim pristankom dobil za svojo pot k južnoazijskemu imperiju dragoceno oporo.
V četrt stoletju se je tedaj zunanja politika moderne Turčije zasukala za oelih 180 stopinj. Naslonjenim na morsko bazo vzhodnega Sredozemlja se odpira tu sporazumnim državam prosta pot v Črno morje in iz njega, kar je v primeru pospešenega zaključka eventualnega spora v Ervopi velike važnosti. Ves sporazumni sistem postaja tu gospodar ogromnih rezerv najraznovrstnejših surovin, ki jim dajejo romunski, kavkaški in mezopotamski petrolejski vrelci glavni poude-
Vpoklic novincev v Angliji
DNE 1. JUNIJA BODO PRVI NABORI P O UVEDBI OBVEZNE VOJAŠKE SLUŽBE. VPOKLICI REZERVISTOV NA OROŽNE VAJE. —
LONDON,
ZARADI JUTRIŠNJEGA PRAZNIKA | VNEBOHODA IZIDE PRIHODNJA ŠTE VILKA »VEČERNIKA« V PETEK, 19. ! MAJA.
17. maja. Minister za javna dela je po pooblastilu mornariškega vojnega in letalskega ministra objavil v parlamentu načrt za vpoklic vojaštva vseh
čimbolj pripravljena. Dne 11. junija bo-'!	„
do vpoklicani letalci, piloti in mehaniki, t štiri dni kasneje rezerve regularne voj- j.
ske, pomočne, protiletalske, balonske in
vrst'pod orožje. Dne 1. junija bo prvih i obalne čete. Podobno poročilo je objavil 50 tisoč novincev pristopilo k naboru, 14. | v gornji zbornici mornariški minister in julija bodo že vpoklicani pod orožje. Dne!dodal, da bo zakonski predlog o vojaški 15. junija bo vpoklicana polovica moma- obveznosti stopil še pred binkoštmi riške rezerve, dne 15. septembra druga i polno veljavo, polovica, da bo tako angleška mornarica I
Bariera betona in duha
TRETJI DAN HITLERJEVEGA INSPICIRANJA SIEGFRIEDOVE ČRTE — GOVOR GENERALA VON BRAUCHITSCHA
BERLIN, 17. maja. Hitler si je včeraj že tretji dan ogledaval utrjeni pas ob fran coski meji. Ustavil se je pri vseh pomembnejših objektiv in strokovnjaki so mu razlagali podrobnosti o stanju utrjene črte. Prebivalstvo je Hitlerja povsod navdušeno sprejemalo. Inšpekcija je imela tudi namen, da se izboljšajo prometne zveze z obmejn:m ozemljem. Zvečer je dospel vodja v SaarbrOcken, kjer je bil pri pred-
stavi v gledališču. Med odmorom je spre jel odposlance delavcev, ki so b:li zaposle n* na utrjevalnih delih in se jim iskreno zahvalil za izvršena dejanja. Vrhovni poveljnik general Brauchitsch, ki spremlja H:tlerja, je imel poseben nagovor okrožne voditelje stranke, v katerem je dejal, da Nemčija ni zgradila samo nepremagljive železobetonske bariere, ampak tudi neomajno fronto vojaškega duha.
Angleška suverena v Kanadi
QUEBEC, 17. maja. »Empress of Au-stralia« je sinoči že prispela pred Orleans, ki leži nedaleč od Quebeca. Oficielen pristanek angleške kraljevske dvojice je napovedan za danes dopoldne ob 11. uri. Kanadska vlada na čelu z ministrskim predsednikom Mackenzie Kingom je spri-spela že sinoči v Quebec k sprejemu.
Angfija ustvrria transportno brocfovie
PRED BERLINSKIM PODPISOM
RIM, 17. maja. Nemški veleposlanik v Rimu, Mackensen, je odpotoval v Berlin, da pripravi vse potrebno za sprejem italijanskega zunanjega ministra Ciana, ki bo prispel v Berlin v nedeljo k svečanemu podpisu nemško-italijanskega vojaškega pakta.
STRAHOTE JAPONSKIH LETALSKIH NAPADOV.
ČUNGKING, 17. maja. Maršal Čang-kajšek je včeraj izjavil, da so v zadnjem času Japonci 50krat bombardirali neza-
LONDON, 17. maja. Angleška vlada jeiščitena mesta ter pobili na tisoče prebi-sklenila, vložiti zakonski predlog, po ka- valstva, povzročili velikansko materialno
terem naj se s kreditom 900 milijonov din izvrši čimprejšnji ..nakup posebnega trgovinskega brodovja, ki bo služilo v vojni za prevoz hrane, materiala in čet. Prav tako naj se iz tega kredita porabi 390 milijonov din za nakup poljedelskih*, strojev in traktorjev za racionalno izkoriščanje zemlje, posebno pašnikov in lovišč v primeru vojne.
Musso'in! se vrača z inšpekcije
TURIN, 17. maja. Mussolini je dokončal tridnevno bivanje v mestu. Včeraj se je vrnil z inšpekcijskega potovanja ob francoski mej'. Prebivalstvo mu je priredilo veličasten sprejem. 30 000 članov fa-š stične mladine je defiliralo mimo Musso linija. V nagovoru je predsednik vlade dejal, da je Italija za vsak primer‘pripravljena. Narod naj bo prepričan, da je zmožen vsak čas prestati preizkušnjo.
samo-
Transjordanija poslane stojna
LONDON, 17. maja. Uradno poročajo, da je bil namensto dosedanjega Izvršilnega odbora v Transjordaniji imenovan kabinet. Dežela bo dobila tudi pravico, vzdrža vati lastno obrambo, kar naj bil bil prvi korak k nadaljnji osamosvojitvi Transjor-danije.
FRANCO OBIŠČE MUSSOLINIJA.
BURGOS, 17. maja. General Franco je včeraj zastopnikom tiska izjavil, da bo v kratkem obiskal Mussolinija v Rimu.
EGIPTOVSKI PRINC V PARIZU
PARIZ, 17. maja. Sinoči je prispel semkaj egiptovski prestolonaslednik, bratranec kralja Faruka.
ODGOVOR SKANDINAVCEV NEMČIJI
STOCKHOLM, 17. maja. Danes bodo vse štiri Skandinavske države izročile ofi-cielne odgovore na ponudbo Nemčije glede sklenitve dvostranskih nenapadalnih pogodb.
škodo, da pa je vse to voljo po odporu do zadnjega moža le še bolj podkrepilo.
NORMAN DAVIS PRI BONNETU.
PARIZ, 17. maja. Zunanji minister Bon-net je sinoči sprejel angleškega veleposlanika, ministrski predsednik Daladier j pa Rooseveltovega osebnega prijatelja in bivšega ameriškega' veleposlanika v Pa rizu Normana Davisa, v spremstvu sedanjega ameriškega veleposlanika v Parizu, Bullitta. Norman Davis je predsednik ameriškega Rdečega križa.
PODALJŠANJE ROKA V RUSIJI
MOSKVA, 17. maja. Vojaško službovanje v letalstvu rdeče armade so od dosedanjih štirih let pov:šali na petletno dobo. Tudi službovanje topničarjev v obalni obrambi je pov:šano na štiri leta.
BELGIJA ZA FRANCIJO
PARIZ, 17. maja. V Franoiji živeči Belgijci so včeraj podpisali četrt milijona frankov posojila. Francoski vladi bodo podarili tudi moderno vojno letalo.
V GRČIJI NI VPOKLICEV
ATENE, 17. maja. Atenska agencija zanika vest iz nemškega vira, po kateri bi bila Grčija vpoklicala pod orožje 3 letnike.
VATIKAN DEMANTIRA
VATIKAN, 17. maja. Uradno se zanika, da bi državni tajnik kardinal Maglioni v bližnji dodočnosti obiskal več evropskih prestolnic v posebni misiji.
Vremenska napoved. Nekoliko oblačno. Ponoči nekoliko topleje, brez bistvenih padavin.
Spremenljivo oblačno, petrovno in toplejše vreme. Včeraj je bila najvišja toplota v Mariboru 18.8° C, danes najnižja 7.1° C, opoldne pa 20° C. Danes je najtoplejši dan v maju.
Borza. Curiili, 17. maja. Devize: Beograd 10, London 20.82 24, Newyork 444 X, Pariz 11.78. Praga 15.20, Berlin 178.40, Milan 23.40, Sofija 5.40, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Bukarešta 3.25.
rek. Sklenjeno ozemlje dogovorjenih sil na obalah vzhodnega Sredozemlja in Črnega morja vklepa v svojo interesno področje kos Evrope in Azije, ki je imel v zgodovini razvoja naše celine vselej velevažno vlogo. Jedro vseh dinamičnih sil, ki vstajajo tod znova iz rezerv so pa prej ko slej ostale poleg Sueza Dar-
danele. Moderna Turčija, ki ji je usoda dala v posest tesen izhod iz morja z ogromnim slovanskim zaledjem, je s svojim odločnim korakom vsekakor mnogo pripomogla, da se je verigi evropskih prizadevanj priključil nov, krepak člen miru.	-Ine.
boju za svobodo naroda ne more biti preLravanj!
Tako trdi »Hrvatski dnevnik« v svojem odgovoru beograjskemu univ. prof. Jovanu Erdeijanoviču, ki je Srbom razložil pravice Hrvatov. »Noben narod ne more biti preveč svoboden, zato tudi nikoli ne zahteva preveč, če terja svobodo. Ni res, da bi bili Hrvati zaradi »večje bratske ljubezni« zmernejši v svojih zahtevah, iz enostavnega razloga, ker so stavili doslej sploh zelo zmerne zahteve, v katerih niso mogli popuščati. Tisti, ki goje do nas bratske občutke, ne morejo zaradi njih terjati od nas, da bi zahtevali manj, kolikor nam je treba za narodni obstoj in svobodo. Naj se navede le en primer nezmerne zahteve, do katere bi ne imeli pravice. Hrvati so bili narod tudi prej, preden so nam priznali našo individualnost. Prišel bo čas, ko bodo naše zahteve smatrali za povsem naravne.«
Zakaj beii industrija izSlovenije
Tujerodni kapitalist gleda samo na dobiček. Prpričani smo, da bi naši ljudje, ako bi imeli kapital na razpolago, s svojimi podjetji vzdržali tudi v Sloveniji, zadovoljili bi se z manjšim dobičkom. Držala bi jih ljubezen do zemlje in do potreb našega gospodarstva. Trdimo, da ima beg industrije iz Slovenije bolj psihološki kakor materialističen značaj. ■— (»Nova Pravda«).
15.000 tujcev na Radičevi proslavi
Dne 11. junija bodo po vsej Hrvatski in Dalmaciji svečanosti v spomin na vo-' ditelja St. Radiča. Zdaj iizbira Selja-cka Sloga posamezne skupine, ki bodo nastopile na velikih zaključnih svečanostih v Zagrebu, ki se jih bo udeležilo, kakor poroča »Zagrebški list«, 15.000 tujcev.
Razdor med SDK in UO
V zagrebških političnih krogih vlada zadnje čase hladno naziranje v pogledu odnošajev med Kmet. dem. koalicijo in Združeno opozicijo, poroča »Vreme«. Po obvestilih, ki jih je list prejel, ni računati dalje časa na napovedani sestanek med obema skupinama. Mnogi politiki Zagreba že menijo, da je razdor z beograjsko opozicijo definitiven in da je sporazum, podpisan 8. oktobra 1937., izgubil svojo vrednost.
Nad pet milijard din od turizma
Jadranski Lloyd« prinaša vest, da je samo v zadnjih šestih letih prinesel turizem državi 5,155.400.000 din. 60% od tega odpade na domače turiste, ostalo na tujce.
Izseljenci in naš turizem
Dr. Aranicki je izračunal, da so naši izseljenci samo lani poslali 792,000.000 din v domovino. Ker tvorijo slovenski izseljenci 40"/o vseh naših ljudi, ki gredo v tujino, je dobila Slovenija lep kapital. Naši izseljenci so dvignili mnoge kmetije v Suhi in Beli krajini, pridobili so Wilso-na, da smo rešili Gorenjski kot, vzdrževali so Jugoslovanski odbor v Londonu itd. Privabiti jih moramo, da bodo naši stalni, najbolj zaželen! turisti. •
Majniške proslave Kulturbunda
»Deutsches Voiksblatt« piše, da organizira nemški Kulturburtd v teku maja nemške narodne svečanosti. V vseh večjih krajih bodo predstave, na katerih bodo sodelovali člani nemške narodne manjšine. »Deutsche Zeitung« poroča, da učenci učiteljske šole v Novem Vrbasu prirejajo po vsem severnem delu donavske banovine pod vodstvom svojih učiteljev predstave s pesmijo in igrami, ki izzivajo med prebivalstvom zelo dober vtis.
ovice
Skrb za zdravje slovenskega podeželja
Od 14, do 19. maja se vrši zdravstvena razstava Higienskega zavoda v kat. prosvetnemu domu pri Sv. Ani v Slov. gor. Omenjeni zavod organizira v zadnjem času več takšnih razstav po obmejnih krajih. Ob vzorno urejeni razstavi se vrše tudi zdravstvena strokovna predavanja, o raznih nalezli j ivih boleznih, učinkih in načinu zdravljenja itd. V širokem obsegu se obravnava na teh predavanjih in razstavi jetika, ki jo zavod prikazuje tudi v skioptičnih predavanjih. Razstava vzbuja veliko zanimanja, saj je velika dvorana vedno napolnjena do zadnjega kotička.
Z uspelo razstavo je storjen iz zdrav-
stvenih ozirov za našo severno mejo razveseljiv korak. Kraji, ki so bili v tem oziru vsa povojna leta zanemarjeni, kar je imelo tudi svoje neljube posledice pri učinku morilke jetike, so končno prišli do zadoščenja, ker je država posvetila zdravstvenim prilikam ob meji vso pozornost, da se narod obvaruje pred nadaljnjim hiranjem, zlasti pred jetiko. Želja vsega obmejnega prebivalstva je, da se v tem pogledu ne zadosti samo z razstavami, ki same na sebi ne morejo s samim poukom odstraniti jetične zalege, marveč, da se v tem pogledu priskoči materialno na pomoč. Iz tega razloga stopa v ospredje potreba ustanovitve
zdravstvenega zavoda za jetično bolne,
ki bi se naj ustanovil ob naši meji. Nadalje stopa v ospredje potreba, da se osnuje v vsaki obmejni občini protituberkuio-zni dispanzer, čigar naloga bi bila ob skupnem nastopu nuditi nesrečnim jetič-nikom potrebno pomoč. Tukaj bi naj poskrbela primerno do čim uspešnejše izvedbe še banovina in država, da se tudi socialno slabo stoječim slojem ob meji nudi človekoljubna pomoč, ki bo tudi pripomoček k zdravju vsega naroda. Ozdravimo našo obmejno vas vseh nevarnih bolezenskih zaleg!
Obrtniško zborovanje v Celju
V nedeljo je bilo v Celju v Narodnem domu veliko obrtniško zborovanje obrtnih združenj, na katerem se je razpravljalo o obrtniškem zavarovanju, kaikršne-ga je v osnutku uredbe predpisalo ministrstvo trgovine in industrije. Po obrazložitvi novega zavarovanja obrtnikov po predsedniku skupnega združenja v Celju, g. Ho loba r ju je zadevo pojasnil tudi predsednik obrtnega odseka pri Zbornici TOI v Ljubljani, g. O g r„i n Iv. Po vsestranska debati se je nato sklenila soglasno resolucija, v kateri zahteva obrtništvo predvsem uveljavljenje svojih zahtev in sicer:	novelizacijo	obrtnega
zakona, zakona o zatiranju šušmarstva, zakona o minimalnih cenah obrtniškim izdelkom, prepoved izvrševanja obrtniških del v lastni režiji pri državnih in samoupravnih ustanovah, sistem zbornice
naj se preuredi tako, da bo samostojno in svobodno zastopal interese obrtništva, rajoniranje obrtniških delavnic ter uredbo o zavarovanju obrtništva, spremenjeno in prikgodeno prilikam ter položaju današnjega obrtnika. Zborovanju sta med drugimi prisostvovala tudi podpredsed-niik narodne skupščine nar. posl. g. Mihelčič Alojzij ter celjski župan g. dr. Voršič Alojzij. Imenovana sta obljubila svojo pomoč za izvedbo nameravanega zavarovanja obrtnikov.
IZVOZ NAŠIH RAKOV
Reka Spreča je na rakih zelo bogata. Zato se je v Tuzli združila skupina trgovcev, ki se peča samo z izvozom rakov v tujino. Kupčija je precej donosna, saj izvažajo vsako leto zelo mnogo* rakov v sosednje države.
Tragična smrt pod vlakom
Ptuj, 17. maja. Ponoči je skočil pod vlak 39-tetm žel. ^vaničnik Repič Ignacij, zaposlen v Ptuju. Telo z zdrobljenim prsnim košem in razbito glavo so našli 100 metrov nad
ptujsko postajo. Domneva se, da ga je povozil tovorni vlak, ki vozi ponoči. — Repič je bil posestnik. Vzrok njegove smrti še ni znan. Zapušča ženo z dvema otrokoma.
RAZPRAVA PROTI BAJAGICU
Glavna razprava proti bivšemu orož. Bajagiču Milanu, ki je nedavno v Oplotnici strelil svojega tovariša orožnika Jokoviča, bo 24. t. m. ob ^9. pred petčlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju. Bajagič je obtožen tudi, da je skušal umoriti svojo ljubico Ano Žučkovo, pri tem pa je ranil njeno mater. — Dva dni prej to je 22. t. m. ob V*12. bo istotam razprava proti Ani Zučkovi zaradi odjave telesnega plodu. V tej razpravi bo nastopil Bajagič kot priča.
TEŽKA NESREČA PRI PREMIKANJU
Pri premikanju na glavnem kolodvoru je zadela lokomotica v 411etnega železničarja Ivana Gutmaherja iz Počehove. Udarec je Gutmaherju pretresel možgane. Zdravi se v bolnišnici.
n Prva žrtev strele. V Prijezdiču pri Valjevu je strela ubila kmeta Živorada Godževca.
n Žena-kapetanka. V Dubrovnik je iz Berlina priplula ladja »Defender«, ki ji poveljuje žena.
n Po^ 1*75 din prodajajo kruh mnogi peki v Županji. Do tako velikega znižanja cene kruhu je prišlo zaradi nelojalne konkurence.
, n Ogromno vinsko klet za 1,200.000 din gradijo vinogradniki v slavonski vasi Vu-kosavljeviča.
n. Veliko železarno bodo te dni pričeli gradili v Capragu. Zaposlila bo več sto delavcev.
o V Sv. Juriju ob Pesnici bo priredil mariborski moški zbor »Drave« v nedeljo 21. maja ob 3. uri pevski koncert na vrtu gostilne »Resnik«. Pridejo tudi mali harmonikarji g. Hartmana.
o Pragerskemu — boljše poti! Zadnje dni je začelo Olepševalno društvo Spod. Polskava - Pragersko kopati jarke. Na kolvozno pot, ki je bila do sedaj še v dobrem stanju so nametali zemlje in važe. Pot ie posebno po deževnem vremenu za prevoz nesposobna. Zato bi bilo dobro, ako bi se ta zemlja, ki se izkoplje iz jar-
kov, odvažala dfrngam in se uporabila v druge svrhe.
o Pes je nevarno ugriznil v nogo 12-letnega posestniškega sina Stanislava Miheliča iz Tročje vasi pri Ljutomeru.
o Razsvetlite železničarske hiše! Malone vsa vas Pragersko je električno razsvetljena, izjema so le železničarske hiše. Po njihovih stanovanjih gorijo petrolejske svetilke. Železničarske hiše, ki kra sijo Pragersko bi bile res potrebne električne napeljave.
o V Ljubljano je prispel ataše bolgarskega tlška na bolgarskem poslaništvu v Beogradu Mišo Georgiev, Id bo na občnem zboru Jugoslovansko-bolgarske lige. v Ljubljani zastopal bolgarskega poslanika dr. Ivana Popova.
o Zadružna šola v Ljubljani, ki je druga te vrste v Evropi, slavi letos 30-letnico obstoja.
o Zdravniška služba za združene zdravstvene občine Št. I*lj v Slov. gor. je razpisana. Prošnje je treba vložiti pri banski upravi do 25. t. m.
o Nesreča Mariborčana pri Moravčah. Blizu Moravč je na nekem klancu padel s triciklja 31-letni brezposelni urar Martin Rob iz Pobrežja in se precej hudo poškodoval.
o. Dekleta za Anglijo, ki imajo dobra spričevala, naj se zglasijo v pisarni Družbe sv. Rafaela v Ljubljani. Službo v Angliji dobi več slovenskih deklet.
o. Na Cerkljanskem polju bo v četrtek velik letalski miting. Dan je primeren za majniške šolske izlete, ker bo tudi dr. Rapetovo predavanje o letalstvu.
o Dve avtomobilski nesreči. Osebni avto je povozil na ptujski cesti skozi Hajdino 60 letnega posestnika Matevža Dobnika iz Hajdine. Dobnik frna močne poškodbe na nogah, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Neki neznan avto pa je povozil 37 letnega hlapca Martina Knipliča iz Jelenč pri Pesnici ter ga poškodoval po glavi in rokah.
o Kegelj v glavo je dobil v neki gostilni v Kamnici hlapec Martin Ogrinc iz tamkajšnjega kraja. Zaradi nastalih poškodb se je moral zateči v bolnišnioo.
o Streli na meji Pri Cankovi nanem-ško-jugoslovanski meji je padel kot žrtev tihotapski strasti 20-letni posestniški sin Franc Matjašec iz lendavskega okraja. Pri ustreljenem so našli precej denarja in tuje valute.
o Spopad med sosedoma. To naše včerajšnje poročilo izpopolnjujemo s tem, da je poškodovani sredi noči napadel soseda in ne obratno.
o Pridne kuharice, gospodinje, sobarice, natakarice in služkinje išče »Staniča za poučavanje i namještanje žen. osoblja« v Zagrebu, Berislaviževa ul. 9.
o. Za stalne meščanskošolske učitelje so postavljeni naslednji diplomirani slušatelji pedagoške šole: Terezija Šegula in Pavla Pres v Slovenski Bistri* ci, Rafael Berce v Ljutomeru in Ema Scheithauer v Slovenjgradcu.
o Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru se vsled slabega vremena niso vršile 14., zato se pa bodo prihodnjo nedeljo 21. maja, z istim sporedom.
o. Sedež občine dajte na Pragersko! Za Pragerčane bi bilo zelo primerno, če bi bil sedež občine na Pragerskem. Kljub temu da so dvakrat tedensko na Pragerskem uradne ure, je to mnogo premalo. Občina Spodnja Polskava je preveč oddaljena od Pragerskega, kar je za nujne primere zelo nerodno.
o Otvoritev kopališča mestne občine v Slovenjgradcu bo v nedeljo 21. t. m. V slučaju slabega vremena se preloži na nedoločen čas.
o Sokolska tombola v Slovenjgradcu je preložena na nedeljo 21.
o Ruše. Danes zvečer ob 20. uri bo predaval v Sokolski dvorani v Rušah akademski slikar Lojze Šušmelj »O razvoju moderne slovenske likovne umetnosti«.
o Konj je razbil čeljust hlapcu Oskarju Heruču iz Marenberga. Hlapca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Celje
PROTIZAKONITO POPRAVLJANJE MERIL
Glasom obvestila oddelka kontrole mer v Mariboru obiskujejo v zadnjem času razne osebe trgovce, mesarje, mlinarje in lastn. meril, se predstavljajo za odstrani oddelka kontrole mer v Mariboru poslane monterje za popravljanje meril, predvsem avtomatskih tehtnic. Opozarjamo, da popravila potujočih »strokovnjakov«, ki so brez vsake opreme in orodja, trgovcem m ostalim lastnikom meril samo škodujejo. Poškodovanje plombe na avtomatičnih tehtnicah ter vsako popravljanje decimalnih in ostalih tehtnic, ne da bi se po izvršenem popravilu to merilo takoj predložilo na uraden pregled in žigosanje, je protizakonito.
c Gostilničarji! Hotelirji! Na novo predpisane cenike za gostilniške lokale,
tujske sobe, jedilne liste, vse upravne tiskovine dobite po najugodnejši ceni v tiskarni: Brata Rode & Martinčič, Celje. Telefon 136. Kar ni na zalogi, se takoj izdela.
c Občni zbor Ciril-Metodovih podružnic v Celju je bil v Celjskem domu. Iz poročil je bilo razvidno agilno delovanje obeh celjskih podružic v minulem poslov, letu. Clan glavnega vodstva*CMD g. Iv. Prekoršek je podal historijat dela CMD pred vojno in po osvobojen ju. Omenil je težke socialne, šolske in gosp. razmere na naši meji, kakor tudi kvarne vplive tuje propagande. Sedanji čas nalaga posebne dolžnosti »n narekuje potrebo duhovne oborožitve vsega naroda. Privolitvah je bil za predsednika moške podružnice izvoljen zopet g. dr. Bavdek, za predsednico ženske podružnice pa ga. Preikorškova.
c Umrla je v mestnem zavetišču v Medlogu 52 letna mestna reva Neža Er-čul.
c Nesreče. 4-letni srn dninarja Regul Josip iz Dobrove pri Celju je padel doma na travniku in si zlomil levo roko. — 17-letnega hlapca Završki Josipa iz Rogatca je brcnil konj in mu zlomil desno roko v ramenu. — 24-letni steklar špi-taler Avgust iz Hrastnika se je vračal z dela domov. Med potjo je padel in si nalomil desno roko v sklepu. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Ptuj
p Osma in četrta gimnazija je zaključila šolo. V ponedeljek je v osmi in četrti zavladalo prav veselo razpoloženje. To izpričuje, da so končali šolo z zaželenimi vspehi, saj je v osmi kar pet odličnjakov. V znak popolne sproščenosti po dolgih osmih letih, morda pri nekaterih še po več letih, si je 28 osmošolk in osmo šolcev pripelo rdeče nageljčke. Razigrani so še isti dan proti večeru odbrzeti z vlakom na izlet v Beograd in Oplenac.
p Cigan, ki je preveč ganljivo igraL Cigan Baranja Jožef iz Zg. Jablane pri Cirkovcah je tako milo igral, da so mu zavidali daleč naokrog. Nevoščljivce je privedlo celo tako daleč, da so ga v noči napadli iz zasede. Eden izmed njih mu je zadal zabodljaj v stegno.
p Epidemija davice se je pojavila v ptujski okolici. V bolnišnici je med drugimi mati s 4 otroki, ki imajo vsi davi-co.
p Klasična gimnazija (4a) iz Maribora
si je ogledala znamenitosti Ptuja.
p V Ptuju je 173 tujih državljanov. Nemcev 76, Čehosk>vakov 43, Rusov 7, Italijanov 25, Madžari 4, Bolgarov 10, Poljaki 3, Anglež 1, Romunov 4.
p Zvočni kino Ptuj predvaja danes ki jutri »Krik ulice«.
p »A njega ni« priredi Bralno društvo v Krčevini v Mestnem gledališču na Križevo ob 15. uri.
>Bitl moram previden, drugače vidim vse dvojno!«
>Potem pa zatisni eno oko!«
Sah
n'
Evropa-turnir" v Stuttgartu
Kot smo že pretekli teden poročali, je to nedeljo pričel v Stuttgartu takozvani »Evropa-turnir«,-čigar listo udeležencev smo že takrat objavili. Dodatno je bil sprejet na listo še češki mojster Foltys. Za nas je posebno pomembno, da na turnirju igra tudi naš državni prvak velemojster dr. Milan Vidmar, ki ga že po sedanrh kolih turnirja smatrajo za glavnega favorita kočne zmage.
V 1. kolu je dr. Vidmar v zelo lepem napadu porazil švicarskega mojstra Groba. Nemški prvak Eliskases je s Folty-
sem dosegel samo remis. Posebno pozornost pa vzbuja odlična igra Belgijca 0’Kellyja, ki stoji trenutno na čelu tabele. V 1. kolu je v sijaji igri porazH Madžara Szilyja, v 2. pa Nemac Richterja. Dr. Vidmar je v 2. kolu remiziral s Hessom d očim je -Bogoljubov lepo porazH Groba. Večina iger iz 1. in 2. kola pa ie končala remis.
Stanje po 2. kolu: O’ Kelly 2, dr. Vidmar in Bogoljubov l1/*, Eliskases, FoKys, Hess, Kieninger in Stakli 1. Richter. In Szily V«, Grob 0 točk
Maribor
Križi in težave brivskih pomočnikov
Tudi brivski pomočniki, ki jih vidimo vedno lepo oblečene in vedno pripravljene na razgovor, ko sedamo pod njihove britve in škarje, imajo svoje križe in težave. V Mariboru je okrog 180 brivskih m lasničarskih pomočnikov, a le malo med njimi.jih je organiziranih v svoji strokovni organizaciji. Oni, ki so organizirani, so' na svojem zborovanju v Delavski zbornici povdarjali potrebo sklenitve kolektivne pogodbe, da bi na ta način uničili umazano konkurenco med njimi samimi, ki gre pač samo na račun njihovih plač. Pomočniki delajo tedensko 61 ur (okoliški 69 ur). V bližnjih dneh
bodo sklicali novo zborovanje, na katerem bodo poslali na bansko upravo resolucijo, da bi imeli prost dan dela ob verskih in državnih praznikih in da bi se jim podaljšal opoldanski odmor od 12 do 3 ure. Resolucija bi naj veljala za mestne in okoliške pomočnike. Na zborovanju so tudi govorili o napitninah, za katero smatrajo, da je sramotna za 20. stoletje; kajti prav zaradi napitnin dobivajo manjše plače, nekateri celo samo 450 din mesečno. Na kraljev rojstni dan bodo priredili pomočniki večji izlet v Logarsko dolino. Po počitnicah pa bodo osnovali samo damski strokovni tečaj.
Trg v znamenju pomladi
Mariborski zelenjadni trg je zadnje dni precej živahen. Ves je v znamenju pomladi. Zelenjave je na kupe, pomladnega cvetja zelo mnogo. Cene tudi niso pretirane. S kupčijo so prodajalke precej zadovoljne.
Na trgu se dobe že razne specialitete. Seveda so precej drage, ker niso naš pridelek. Italijanski krompir prodajajo po 6 dinarjev kg. Kilogram špargeljnov velja 12 do 16 dinarjev. Italijanska čebula je po 6 din kg. Grah v stročju prodajajo po 6 do 8 dinarjev kg, luščen grah pa po 10 do 12.50 dinarja. Mnogo je glavnate salate. Domača je po 50 par do 1.25 din glavica, dalmatinsko salato pa prodajajo
po 6 do 8 din kg. Precej je tudi ohrovta, ki je po 3 dinarje glavica, karfijola je po 15 din kg, koleraba pa po 3 dinarje. Tudi črešnje že prodajajo. Seveda so dalmatinske in so še po 16 do 20 dinarjev kg. Cene ostali zelenjavi so večinoma neiz-premenjene.
Zelo živahno je tudi na perutninskem trgu. Pričela se je že sezona piščancev. Ob - zadnjem tržnem dnevu so pripeljali na trg nad 800 piščancev. Prodajajo jih po 24 do 60 dinarjev par. Tudi kozličev je precej. Cene kozličev se gibljejo med 30 in 65 dinarji. Jagnjeta pa prodajajo po 100 dinarjev.
m Jugoslovansko - češkoslovaška liga
poziva svoje člane in prijatelje češkega naroda ter češke kulture,da se polnoštevilno udeležijo koncerta orkestra Glasbene Matice v sredo ob 20. uri v veliki dvorani Uniona. Na sporedu so Dvorakovi »Slovanski plesi«.
m Za »Jadranovo» dvajsetletnico sta naša domača skladatelja gg. prof. K. Pahor in Ubald Vrabec poklonila vsak po eno skladbo. Prof. Pahor je uglasbil na besedijo Janka Glaserja pesem »Jutro«. Jadranov zborovodja, je pa skupno z našim pesnikom R. Reharjem poklonil pesem »Vera«.
m. Turneja avtomobilskega kluba v Nemčijo. Za člane in goste mariborske sekcije se začne vožnja v Mariboru, odnosno v Beljaku dne 18. junija. Izlet bo trajal 12 do 13 dni. Navodila pri tajništvu.
m »Španska muha« v gasilskem domu v Studencih, velezabavna burka v treh dejanjih se vprizori v soboto, 20. t. m. Kdor se hoče od srca nasmejati naj te prilike ne zamudi. Začetek točno ob 8. uri zv. Režira g. L. Lintner.
m Ukradeno kolo. Rajnholdu Jegliču je nekdo iz veže v Cankarjevi ulici 19 ukradel kok) »Stadion« z e vid. št. 22522.
m Občni zbor Ljudske univerze bo v soboto, 20.. t m. ob pol 18. v dvorani Ljudske univerze.
m Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč vrši v četrtek, 18. maja OUZD zdravnik dr. Novak Ludvik, Maribor, Stolna ul. 1, II. nadstropje.
m Okraden podravnatelj. Z avtomobila podravnatelja Rudolfa Dostala je nekdo ukradel nov plašč.
m Nezgoda pri šolski telovadbi. Pri telovadbi si je zlomil levico 13-letni dijak Franc Samajlenko iz Maribora.
m Trgovine bodo jutri, na praznik, ves dan zaprte.
m Premeščen je šef glavnega oddelka finačne kontrole v Mariboru g. Feliks Vehovec v odsek za finančno kontrolo pri dravski finančni direkciji v Ljubljani.
m Domače črešnje že prodajajo na Teznem pri nekem posestniku, na Ptujski cesti.
m Mešana realna gimnazija v Mariboru bo s prihodnjim šolskim letom popolna.
m Iz sodne službe. Premeščena sta kanclista Anton Sorec iz Ljutomera v Maribor in Andrej Simonka iz Maribora v Ljutomer.
m Mariborska tekstilna industrija trpi, razen ene izjeme, veliko pomanjkanje surovin, tako da je obratovanje zelo ogroženo.
m Izlet na Košenjak. (1522 m). Na povabilo novoustanovljene podružnice SPD Dravograd priredimo jutri (v četrtek) mariborski planinci obmejni izlet na Košenjak, kjer se snuje nova planinska postojanka. Iz Maribora se odpeljemo z izletniško karto s koroškim vlakom ob 5.40 do Trbonj. Na Košenjaku se sestanemo z dravograjskimi tovariši. Z večernim vlakom povratek.
I m Avtobus na Pohorje bo vozil od 18.
11. m. dalje redno vsako nedeljo in cerkveni praznik ob vsakem vremenu in vsaki j udeležbi.
m Cirilmetodarji in Zveza kult. društev
| pozivajo članstvo, da se udeleži sobotnega koncerta „Jadrana".
m Izletniški vlaki na koroški progi (vozna olajšava). SPD Maribor opozarja vse izletnike in planince, da se s 15. ma-
i‘em smatrajo ob nedeljah in px*aznikih :ot izletniški vlaki z ugodnostjo polovične vožnje na koroški progi jutranji vlak z odhodom iz Maribora ob 5.40 in večerni vlak s povratkom ob 8.35. Ta izletniška karta velia torej tudi za jutrišnji praznik Vnebohoda. 2e v Mariboru kupite izletniško karto, ki velja za brezplačni povratek.
m Narodno obrambni izlet v Dolgo vas pri Dolnji Lendavi je preložen na binko-štni ponedeljek. Mladinski odsek strelske družine vabi narodne kroge, da se tega izleta polnoštevilno udeleže. Obmejno vas bomo obiskali s pesmijo in igro in obdarovali s slovenskimi knjigami. Cena avtobusne vožnje je 50 din. — Prijave sprejema iz prijaznosti do petka, 26. »Putnik«.
Ute za,žime
najccne e pri
Franjo Bureš, urar in optik, Maribor
Vetrinjska ulica 26
* Velika anketa naše javnosti bo v p e-
t e k, 19. maja, ob 18. uri v dvorani OUZD (Marijina ulica 13, I. nadst.). Na dnevnem redu bodo priprave za čim uspešnejši potek letošnjega protituberkulozne-ga tedna. Pridite vsi, ki Vam je na srcu dobrobit naroda!
* Spored jubilejnega koncerta pevskega zbora Jadrana bo gotovo vsakega zadovoljil. Poleg najmodernejših sklabd so na sporedu tudi pesmi starejšega datuma (Foersterjev »Spak«, Aljažev »Na dan«), kakor tudi lepa vrsta narodnih v harmonizacijah Marolta,. Adamiča, in Gotovca. Posebej opozarjamo na Gotovčevo »Pjesma Žitonoša«, ki opisuje muke brodarjev na Nilu v faraonovi dobi.
* Stanovanjski najemniki! Dne.20. maja vsi na občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov, ki se vrši ob 19. uri pri Povodniku! Pokažite svojo zavednost!
* Društvo »Nanos« priredi prosvetni dan v društvenih prostorih Sodna 9 III. 'jutri ob */* 10. uri. Vabljeni člani in prijatelji društva.	,
* Društvo »Nanos« poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži jubilejnega koncerta bratskega društva »Jadran« dne 20. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. Odbor.
* Sokol Maribor I. poziva in prosi vse ki posedujejo narodne noše, da se v nedeljo, dne 21. t m., udeleže proslave desetletnice in razvitja društvenega in na-raščajniškega prapora. Zbor za povorko ob 14. v Jezdarski ulici. V nedeljo mora biti manifestacija celega Maribora, posebno pa Magdalenskega okraja.
* Vstopnice, za jubilejni koncert »Jadrana«, dobite v predprodaji v trgovini ge. Zlate Brišnik.
* Skupščina dentist-tehnične zbornice, poverjeništvo za dravsko banovino v Ljubljani bo 21. maja ob 9. uri dopoldne v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Dnevni red: pozdrav predsednika, poročilo tajnika, določitev letne članarine na podlagi proračuna in slučajnosti.
* Pohitite s prijavami! za Putnikove izlete z modernimi avtokari:	21.	maja:
konjske dirke na Cvenu (Ljutomer) din 54.—, 28. do 29. maja: binkoštni izlet v krasno Logarsko dolino din 120.—.
* »GRIČ« pod Urbanom, avtocesta, amerikanska elektrika.
m. Nočna lekarniška služba: lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85; lekarna pri sv. Roku, vogal Meljske in v lek-sandrove ceste, tel. 25-32.
Kino
* Grajski kino. Do petka »Kdo je srečnejši kot iaz?« poje slavni tenorist Tito Schipa.
*Kino Esplanade. Od danes zabavni film »Smeh mladosti«. Magda Schneider in W. Albach Retty.
* Uion kino. Do petka »Prepad« veliki francoski film. V glavni vlogi Jean Pierre Aumont.
Mariborsko gledaiišie
Sreda, 17. maja, ob 20. uri: Simfonični koncert Glasb, matice. Reda B in C. Četrtek, 18. maja, ob 20. uri: »Dijak pro-sjak«. Zadnjič. Znižane cene.
Petek: Zaprto.
Praznik Vnebohoda v mariborskem gledališču. Jutri bo samo večerna predstava. Ponovi se splošno priljubljena, zelo zabavna in zanimiva opereta »Dijak prosjak«. Ljubitelji melodiozne glasbe se opozarjajo, da je to zadnja predstava in da veljajo znižane cene.
Radio
Četrtek, 18. maja.
Ljubljana: 9.15 plošče, 11. plošče, 13.20 koncert solistov, 17. za kmetijce, 17.30 lahka glasba. Zagreb: 20.30 koncert Marjana Rusa, 21. prenos koncerta iz Firence. Beograd: 13.10 zbor Donskih Kozakov, 19.50 humoristični večer, 20.30 skupen prenos Pariz—Beograd. Sofija: 18.30 madi talenti pred mikrofonom, 19.30 violinski koncert Vasilija Lolova. Monte Ce-neri: 21. Massenetova opera „Manon“. Munehen: 20.15 Millockerjeva opereta „Gas-parone“. Beromiinster: 19.50 prenos koncerta iz Basla: London: Purcellov festival. Lyon: 20.05 poročila v hrvaščini. Parls: 18.30 prenos koncerta iz Bordeauxa, 20.30 komedija.
Petek, 19. maja.
Ljubljana: 11. šolska ura, 18. ženska ura, 20. veseli trio in plošče, 21. radijski orkester, 22.30 angleške plošče. Zagreb: 12.25 poljska glasba, 13.10 operne arije,
20.	80. obletnica smrti bana Jelačiča. Beograd: 16.45 šlagerje poje Vekoslav Kne-ževič, 20. vokalni koncert Anite Meze. Sofija: 19.45 Massenetova opera „Werther“. Beromiinster: 19. klavirski koncert Evgena Hubera. London: 21.45 „Venus in Adonis“. Lyon: 20.05 poročila v hrvaščini, 20.30 simfonijski koncert radijskega orkestra. Pariš: 17.35 pesem francoske mladine, 18.30 koncert iz Strasbourga.
E. S. BRUCE:
21
UuSeovu&ovd skfivkfisi
»Clinton? Letalec? Ne verjamem. Prvič sem slišal njegovo ime.«
»In ta gospodična Glenisterjeva? Ali hodi pogosto z doma? Ali kaj potuje? Hodi na plese? V gledališče?«
»Ne«, je odvrnil zdravnik. »A/loja žena trdi, da zmerom samo dela. Pogosto jo vidi pri pastorjevi ženi.«
»Ali ni šla nikoli z letalom v Pariz?«
»To je pa čudno vprašanje. Mislim, da ni šla,« je odvrnil doktor. »Zakaj me pa to vprašujete?«
»Kar tako mi je prišlo na misel,« je mimo odvrnil Beeke.
*
Prišli so do stare ječe, zdaj preurejene v mrtvašnico. Eustace je vedel, zakaj je Beeke zastavil vsa ta vprašanja. Mislil je na čudno vedenje Warrena Clintona, ko je zagledal mlado dekle. Vse je kazalo, da sta. se ta dva že srečala, in da je hotelo dekle to srečanje zatajiti.
»Ali bomo vstopili?« je vprašal doktor.
»Da, toda najprej mi še povejte, kaKo je to, da prebiva Carringtonov sluga na vrhu drevesa,« je dejal Beeke.
»Da. Piceria sem .pozabil,« je vzkliknil
doktor. »Nekdanji Carringtonov sluga — mastim, da je bil Morton — je spal v neki sobi blizu konjušnice. Carrington ne dovoli nikomur, da bi spal v graščini. Morton je pred leti umrl in namesto njega je prišel kapitan Piper. Nekaj časa je prebival v isti sobi kakor njegov prednik, potem pa se je začel pritoževati, da ne more spati. Zato si je zgradil kočo na vrhu drevesa.«
»Smešna misel!« je vzkliknil Eustace.
»Piper je star mornar in je prebil življenje večidel na ladji,« je pojasnil zdravnik. »Najprej si je napravil med debelimi vejami nekakšno trdnb leseno teraso. Nanjo je postavil kočo in jo opremil tako kakor kabino na ladji. Kadar je vetrovno, mora imeti iste občutke kakor nekoč na morju.«
»Razumem, razumem,« je dejal Beeke. »Kaže. da mora biti možak zelo spreten in gibčen.«
»Da. On skrbi za vrtove in Carrmgto-mi tudi kuha. Gospodar se briga samo za cvetlične grede.«
»In ponoči je torej Carrington sam v veliki hiši, Piper .pa spi na drevesu ka-.
kor štorklja v gnezdu?« je zamišljeno ponovil Beeke. »Hm, zanimiva zgodba!«
»Mislim, da nam to razlaganje pri preiskavi ne bo dosti pomagalo,« je odvrnil doktor Archer. »Treba bo odkriti, kdo je umorjenec in ziakaj je izgubil življenje.«
»Ali pojdete z nama, Eustace?« je vprašal Beeke.
»Ce moja prisotnost ni nujno potrebna, se ne bi silil,« je dejal mladi detektiv. »Samo ves tek bi izgubil.«
, »No, naju pa počakajte, saj vse skupaj ne bo dolgo trajalo,« ie rekel Beeke. »Vidim, da mislite zmerom samo na želodec. Prav vesel bi bil, če bi imel takšen tek, kakor ga imate vi.«
Eustace se je samo nasmehnil. Dobro je vedel, da se Beekeu ne bi zagabilo kosilo, če bi videl največje strahote.
Detektiv s Sootland-Yarda je pripravil doktorju Archerju lepo presenečenje. Zdravnik ni preveč oenii godrnjavega Beekea, pa je moral svojo sodbo o njem prav kmalu spremeniti.
•
Ko sta stopila pred brezoblično in zoglenelo gmoto, ki je bila Še pred štiri in dvajsetimi urami človek, je Beeke z naglo kretnjo velel doktorju, naj molči. Truplo si je ogledal zelo natanko in vsak njegov prijem je pričal, da se dobro razume na anatomijo. Naposled je z zdravnikovo pinceto izvlekel iz mrtvečevih ust
majhen košček kovine. Obraz je bil ožgan in ponekod zoglenel, ostala pa sta dva kočnika v zgornji čeljusti, ki ju ogenj ni uničil.
»Kaj ste našli?« je vprašal zdravnik.
»Nekaj, kar ste vi prezrli.«
»Gledal sem usta, toda zdi se mi, da ste vi že pričakovali neko posebno odkritje.«
»Dolgoletna izkušnja me je naučila, da so človekova usta prav tako zanimiva in značilna kakor njegov obraz ali od tiski prstov. Ta možak je imel roke sežgane in obraz tudi. Zato so bila edino, kar mi je še ostalo — usta.«
»Ali ste kaj našli?«
»Ali mislite, da bom čakal kaikšnega učenjaka s Scotland-Yarda, ki bo prišel za pol ure sem na izlet in hotel potem požeti vso slavo?« je zagodrnjal Beeke. »Truplo si bo lahko ogledal,-toda šele za menoj. Ali se vam zdi, da je imel umorjenec dobre zobe?«
»Dobre zobe? Vse kaže, da je bilo nasprotno. V zgornji čeljusti sta samo dva, spodaj pa trije ali Štirje.«
»Točno! Imel pa je umetno zobovje. Poglejte, kako sta izrabljena dva zgornja zoba, kjer je bilo zobovje pritrjeno. In kje je umetno zobovje?«
»V talki vročini...«
(Dalje sledi.)
Kultura
bDOrt
Gostovanje Mrakove igralske skupine
Pretekli petek je gostovala v mariborskem Narodnem gledališču igralska skupina Ivana Mraka iz Ljubljane in vprizo-rila v lastni avtorjevi režiji Mrakovo tragedijo »Grohar«.
Ivan Mrak spada med tiste umetniške fanatike, ki so neomajno zaverovani v svoi talent in ustvarjajo dela ne glede na to, ali jih kdo prizna ali ne. Med takimi fanatiki srečujemo navadno dvoje vrst hudi: genije, ki korakajo pred svojim časojn in ostanejo zato nerazumljeni in nepriznani, ter megalomane, ki jih nič na svetu ne more spametovati. Ivan Mrak začuda ne spada ne med prve ne med druge. Talenta mu ni mogoče odrekati, čeprav ne sega v genialnost, megaloman pa je tudi le v toliko, v kolikor noče priznati pravil dramatike, ki jih doslej niso mogli z uspehom prezirati niti dosti večji od njega. Mrak piše, kakor pravi sam, »himnične drame« in gradi na »sta-roklasični tradiciji«, čeprav z modernimi reformami. V čem je ta tradicija in reforma? V tem, da v njegovih delih ni resnične, neposredne dramatike, da sloni vsa njihova teža na dialogu in s tem na besedi in da dogajanje zato ne raste iz neposredne dinamike. Razen tega ie obdelani motiv preveč preprosto enostaven in zaradi preenakomemega poteka ob večno isti temi monoton.
Taka je tudi tragedija »Grohar«. V njej ni prav za prav nobenih res vidnih dramatičnih zapletljajev. Celo ljubezensko razmerje med Groharjem in učitelii-co Smlednikovo, ki bi se dalo efektno izrabiti za dramatično napete scene, ie ostalo pripovedniško prazno. Ta ljubezen. ki je v besedah Smlednikove tako velika, je v dejanju na odru zgolj beseda brez krvi in mesa. Mimo tega je vsa njena govorica neživljenjska, nekakšen frater »ki lirizem. Zaradi vsega tega je »Grohar« pač odrska zgodba, ni pa ne tragedija ne drama. Druga šibka stran je v tem, da je edini predmet dogajanja in govorjenja v vseh štirih dejanjih poneverba društvenega denarja. S tem se delo začne in konča. Le ob tem motivu je našel Mrak še nekaj priložnosti in časa da je osvetlil čas in kraj zgodbe. Delu manjka zato: dramatičnost, diferenciacija in rast. To pa mora imeti vsaka drama in še posebej trgedija, pa naj bo napisana v kakršnem koli stilu.
Posamezni deli »Groharja« pa kljub temu dokazujejo, da ima Mrak talent, s katerim bi mogel ustvariti dela, ki bi bila resnične drame in tragedije. Nekateri prizori so izredno fini, psihološko globoko dojeti in polni odkritosčnega bičanja. So v tragediji mesta, ki nas osupnejo, in
že ta so toliko vredna, da Mraka ne bi smeli kar tako odklanjati, kakor delajo nekateri v Ljubljani. Prav s tem apriori-stičnim odklanjanjem ženejo Mraka v trmasto vztrajanje pri nekritični zaverovanosti vase, ki mu onemogoča otresti se zablod in rasti Mrak je zato v nevarnosti, da se v svoji trmi ubije v šabloni. V ostalem pa moramo Mrakovega »Groharja« kljub vsem hibam pozdraviti kot koš naše žalostne polpretekli kulturne, politične in družbene zgodovine.
Da spravi svoja dela na oder, je ustvaril Mrak lastno skupino in nastopa tako: kot avtor, kot režiser, kot igralec in še kot vodja. Kot režiser skrbi premalo za razgibanost in za dograditev posameznih vlog. V stilu njegovega dela pa ta igra ni tako napačna, kakor bi bila lahko ob čem drugem. Pač pa je Mrak močan kot igralec. V vsej svoji skupini je edini, ki sega nad diletantizem. Njegova kreacija svetnika Vrbe je kar klasična in dokazuje, da bi mogel doseči tudi i.a poklicnih odrih v takih vlogah časten uspeh. Pa tudi lik Groharja samega je bil zlasti proti koncu igre prepričevalen. Na zunaj je motila malo le Mrakova drža, in Škoda je tudi, da si ni nadel Groharjeve maske, njegove brade in tako tipičnih dolgih brk.
Vsi ostali iz njegove skupine so daleč za niitn, a najsiabša je V. Kosova, ki igra učiteljico Smlednikom Njena igra celo kvari vprizoritev. Dosti prešibek je dalje V. Deželak, ki igra slikarja Roberta; s svojo igro ne izrabi niti 50% možnosti te važne vloge, M. Dolinar ie v vlogi dr. Dixija igralsko dosti močnejši, ni pa niti po postavi nrti po glasu ■primeren za igranje tega lika. Biti bi moral Robert! F. Z a 1 o g a r tudi ni brez talenta, potreboval pa bi še pile pri vlogi prof. Jesena. Najmočnejši med soigralci je P. Dežman kot dr. Krigler. Razen teh nastopi še J. Brenk kot natakar. Več pažnje bi moral posvetiti Mrak tudi jeziku	,r.
Gradjanski (Zagreb) : ISSK Maribor
OB 16.30 NA IGRIŠČU RAPIDA. — V PREDIGRI RAPID - SLAVUA
Jutrišnji praznik nam bo prinesel tekmo, kakršne naše mesto že dalje časa ni videlo. Gostoval bo s svojim ligaškim moštvom zagrebški Gradjanski, ki spada med trojico najmočnejših v državi, v svojih vrstah ima več igraloev, ki so že mnogokrat nastopili v reprezentančnem dresu. Reprezentativec Glaser je sicer postavljen za tekmo proti Angliji, vendar je v današnjem položaju dovolj upravičen dvom, ali bo se temu pokoril. V ostalem pa moštvo Gradjanskega za reprezentanco tokrat ni upoštevano radi znanih prilik v JNS-u, tako da bo lahko kompletno potovalo v Maribor. ISSK Maribor bo prvič oficielno stopil pred javnost kot slovenski nogometni prvak 1938-39 ter bo ta tekma glavna preizkušnja pred kvalifikacijskim tekmovanjem za vstop v ligo. Postavil bo najmočnejše moštvo, da doseže čim častnejši uspeh proti renorairanemu nasprotniku.
Začetek tekme je določen tako, da bodo prijatelji nogometa še po odigrani pokalni tekmi na stadionu lahko pravočasno prišli na Rapidovo igrišče, kjer bo glavna igra pričela ob 16.30 ali še celo malo kasneje, v predigri pa bosta nastopili kom-
Eletni enajstorici Rapida in Slavije, kar o lokalno zanimanje za prireditev šc povečalo.
Gotovo je, da se našemu občinstvu ne bo zlepa nudila zopet takšna prilika. Sai o tem dovolj zgovorno pričajo sporedt preteklih sezon, ko nismo imeli gostovanj v večjem stilu, predvsem pač radi finančnih prilik. Zato pa je treba, da občinstvo s čim številnejšim obiskom da prirediteljem jamstvo, da bo vedno imelo razumevanje za to, da so gostovanja res dobrih moštev zvezana tudi z visokimi finančnimi žrtvami. Potem jutrišnja tekma gotovo ne bo zadnja.
Hermes in Železničar
v borbi za pokal prometnega ministra
v tej konkurenci ni sodeloval radi kva-
Jutri ob 14.30 bo na Železničarjevem stadionu pokalna tekma med SK Hermesom iz Ljubljane in SK Železničarjem. Tekma šteje v železničarsko prvenstvo države, ki se do semifinalnih tekem odigrava po enojnem pokalnem sistemu v sedežu poedinih klubov, dočim se zadnje tekme vršijo v okviru kongresa Združenja železničarjev. Pri tem načinu igranja je mnogo odvisno od poedinih iger, olajšana ali pa tudi otežkočena je s lem pot do prvenstva.
Sedaj brani prehodni pokal niški Železničar. Pred tremi leti je prišel pokal v posest raarib. Železničarja, ki je v finalu premagal Zak-a s 3:1, leto nato Železničar
lifikacijskih tekem za vstop v ligo, lani pa do tekmovanja sploh ni prišlo radi nesporazumov med klubi, ki so se tikali finančne strani tekmovanja.
Železničar je v zadnjem času igral po večini izven Maribora ter bo na podlagi izkustev v teh tekmah postavil moštvo, ki mu lahko mirno zaupa v borbi za pokal. Gostje so znani dobri borci, ki so še nedavno v tekmah proti Mariboru pokazali dober in koristen nogomet. Obeta se nam torej napeta igra, ki bo dala zastopnika slovenskih železničarjev v nadaljnji konkurenci.
k. Razstava Franceta Kralja. Sinoči je bila v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani odprta kolektivna jubilejna razstava akademskega slikarja Franceta Kralja. Na tej razstavi, ki obsega nad 100 del, je prikazan Kraljev razvoj po 20 letih njegovega boja za nove smeri. Pokroviteljstva sta prevzela g. ban in g. župan.
k. Mllntfai Ček L: Jugoslawien am Scheidewege. V založbi Felix Meiner v Lipskem v Nemčiji je izšla te dni knjiga »Jugoslavija na razpotju«, ki obravnava naše notranje in zunanjepolitične proble-
Jugoslavija — Anglija
Jutri bo v Beogradu reprezentančna tek-, ma med Jugoslavijo in Anglijo, za katero se je naša zveza trudila lahko rečemo vseh dvajset let svojega obstoja, da jo je na-1 zadnje zaključila v najbolj neugodnem trc-i nutku, ko so spori med Beogradom in Za-! grebom na višku. V tej atmosferi je zvezni i kapetan postavil moštvo, ki mu že vna-, prej naša športna javnost ne more za-| upati, po vesteh iz Zagreba in Splita pa je poleg tega jako verjetno, da Glaser in brata Matošiča ne bodo sodelovali. Go-I stovanjc angleške enajstorice je dogodek, I ki ga spremlja ves športni svet, ki bo ob lej priliki dobil vpogleda v naše I razrvane športne prilike, kar gotovo ne I bo prispevalo k propagandi za naš sport l Pri malo popustljivosti z leve in desne bi se ti spon bili že davno lahko spravili s sveta.
V predigri v Beogradu bo nastopila reprezentanca cetinjske proti beograjski pod-zvezi. Za tekmo je velikanski interes doma in v sosednjih državah, prenašale jo bodo naše in mnoge tuje radijske oddajnice.
CELJSKI ŠPORT NA PRAZNIK Olimp—Celje
Jutri ob 17.30 se bosta na Glaziji srečali
moštvi Celja in Olimpa v prijateljski tekmi. SK Celje se pripravlja na pot v Ljubljano za revanžno tekmo proti našemu li-gašu, ki je bil zadnjič poražen v Celju. V predigri bosta nastopili ob 16. juniorski moštvi Celja in Boruta iz Gotovelj. Da ba
Eriredilev privlačnejša, bo SK Celje oskr* el radijski prenos tekme Jugoslavija— Anglija, kljub temu pa bo znižana vstop-
s Poverjeništvo SOLNP-a v Mariboru.
Delegiranje za 18. maj: Železničar—Hermes g. Nemec, stranska sodnika postavita kluba, Rapid—Slavija g. Jančič, stranska sodnika pri tekmi Maribor—Gradjanski bosta gg. Bergant in Skalar. G. Ber-
tant se naproša za sodelovanje kljub tema a ima še jutri dopust, s Lahkoatletski meeting SK Celja je od
21.	maja preložen na 4. junij.
s Okrožni odbor LNP-a v Mariboru b<? skupno z nogometnimi sodniki postavil moštvo, ki bo 21. maja gostovalo v Celju na Glaziji ob 16.30, dokončno se bo e tem sklepalo na sestanku v petek ob 20. v »Grajskem kinu“.
s „VFB Stuttgart 1893“ bo jutri gostovat v Zagrebu proti HASK-u, ki bo nastopil ojačen z nekaterimi igralci drugih klubov s Francosko smuško prvenstvo bo od* slej samo za Francoze.
LlLffifiouO b/ibloio
Karel Capek.
»Jaz vam p povem,« je rekel gospod Kuhdt, »kaj se mi ie pripetilo preteklo poletje.
»Letoval sem, kakor se' pač navadno letuje: brez vode, brez gozda, brez rib, sploh brez vsega; zato pa so tam tem bolj temeljito zastopani ljudje:	olepše-
valno društvo s podjetnim tajnikom, dra-guijarska obrt in poštni urad s staro, nosato poštarico; skratka, kakor navadno.
. Po kakih štirinajstih dneh blagodejnega in higiensko učinkujočega nemotenega dolgočasja sem zavohal, da me tamkajšnje klepetulje in javno mnenje sploh začenjajo obirati. Ker sem dobival pisma le preočitno zalepljena, rob ob zalepki se je kar svetil od arabskega lepila, sem si dejal: Aha, nekdo mi odpira pisma; strela udari v babo poštarsko! Saj veste, zlodeji poštni vam razlepijo vsako kuverto. Počaj. sem si rekel in že sem sedel in začel s kar najskrbnejšo pisavo pisati: Strašilo ti poštarsko, nosata avša, Prismoda omeiasta, trapa firbčna, zmaj, ti krempelj stari, koza in tako dalje, z najodličnejšim spoštovanjem Jan KubSt. — Cujte. naš jezik je zares bogat in gibčen; v eni sapi sem izpisal v to pismo 34 izrazov. ki jih more odkritosrčen in pošten moški uporabljati proti vsaki dami. ne da bi postal oseben ali vsiljiv; nato sem pismo zadovoljen zalepil, napisal na ovitek svoj naslov in se odpeljal v najbližje mesto, da sem ga tam oddal v nabiralnik.
Drugi dan pritečem na pošto in pomolim glavo v okence s kar najljubeznivejšim nasmehom. Gospa poštarica, jo vprašam, je zame kako pismo? — Tožit vas pojdem, nesramnež vi, je zajavkala in me ošinila z najstrašnejšim pogledom, ki sem ga kdaj videL — Toda gospa poštarica, sem jo skušal sočutno tolažit, pa morda niste brali kaj neprijetnega? — Nato pa sem se rajši odpeljal.«
»Nič posebnega,« je rekel kritično gospod Holan, vrhnji vrtnar Holbenovega vrta. »Tale past je bila kaj enostavna. Jaz vam pa povem, kako sem podkuril tatu kaktej. To veste, kako strasten kak-tejar je stari Holben; njegovo zbirko, ne pretiravam, cenijo na 300.000 kron, seve brez unikatov. Z veseljem pušča vanjo javnost. Holan<\ mi pravi, to je plemenita strast, treba jo v ljudeh gojiti. Jaz si sicer mislim nasprotno, kajti kakega neznatnega ljubitelja kaktej n. pr. ob zlatem Grusonu — vrednem dva tisoč — samo po nepotrebnem zaboli srce, da ga nima; toda ker stari pač tako hoče, pj dobro. Lani pa smo začeli opažati, da nam kakteje zginevajo: ne tiste na oko, po katerih marsikdo sprašuje, temveč same redkosti; zdaj je zginil Echinocactus Wis!izenii, zdaj Graesnerii, nato ena izmed WittU, ki smo jo dobili naravnost iz Kostarike, nato neka species nova, ki jo je poslal Frič, potem Meiocactus Leopoldu, unikat, ki ga več ko petdeset let ni imel v Evropi nihče In končno Pilocereus fimbratius iz San Dominga, prvi in edini primerek v Evropi. Cujte, tat je potemtakem moral biti samo poznavalec! — Nimate pojma,
kako je stari besnel. Gospod Holben, sem mu prigovarjal, zaprimo steklenice, pa bo dobro. — To pa ne, je kričal, tako plemenita strast je za vse; samo tata capinskega mi ujamite! Spodite paznike, najtnite druge, alarmirajte policijo in storite pač vse, kar ie treba! Težka zadeva; če imate 36.000 lončkov, ne morete postaviti k vsakemu paznika. Najel sem na novo dva revirna nadzornika,, upokojena policista; toda prav takrat je zginil Pilocereus fimbristus, nam pa je ostala le jamica v pesku. Takrat pa je razjezilo tudi mene in začel sem tata zasledovati še sam.
»Najprej pa morate vedeti, da so pravi kaktejarji kakor sekta dervišev; mislim celo, da jim namesto kocin poganjajo bodice in glohide, tako zagrizeno so strastni. Pri nas imamo dvoje sekt: Krožek ljubiteljev kaktej in Društvo gojiteljev kaktej; v čem se razlikujeta, ne vem — mislim, da verujejo prvi, da imajo kakteje nesmrtno dušo, drugi pa jim doprina-šajo celo krvave žrtve; sicer pa se sekti sovražita in zasledujeta z ognjem in mečem na zemlji in v zraku. Sel sem torej k obema predsednikoma in ju strogo zaupno vprašal, če se jima morda ne dozdeva, da bi kdo — seve od nasprotne sekte — mogel krasti Holbenove kakteje. Ko sem jima povedal, kateri dragoceni primerki so nam zginili, sta z vso zanesljivostjo izjavila, da jih ni mogel ukrasti od nasprotne sekte nihče, ker so tam same grinte, šušmarji in neposve-čenci, ki se jim niti ne sanja, kaj je Wis-llzen ali Graesner, kaj šele Pilocereus
fimbriatus; kar pa se tiče njihovih članov, jamčita za njih poštenost in pleme* nitost; ti da niso zmožni kaj ukrasti, seve razen kake kakteje; toda če bi kdo izmed njih imel Wislizena, bi ga nedvomno pokazal ostalima v oboževanje in zaradi sektarsklh orgij, toda o tem jima, predsednikoma, ni nič znano. Nato sta m! oba spoštovanja vredna gospoda še pripomnila, da so razen obeh javno priznanih in dopuščenih sekt tudi kaktejarji-* divjaki, ki so baje najhujši; to so tisti, ki se zaradi svoje strastnosti niso mogli sporazumeti z umerjenimi sektanti in sč udajajo blodnjam in nasilstvom. In ti sd baje zmožni vsega.
»Ko torej pri teh dveh gospodih nisem prišel na jasno, sem splezal na lep javof v našem parku — premišljevat. Povem vam, nikjer se ne premišljuje tako lepo ko v krošnji; človek je tam kakor prost vseh vezi, malo vas guga in na vse gledate z višjega stališča; po mojem bi morali filozofi živeti v drevju, kakor kobilarji. Na tem javoru sem torej skoval tale načrt. Najprej sem obhodil vse znane vrtnarje: Fantje, imate kaj nagnitih kaktej? Stari Holben jih potrebuje za svoje poskuse, — Na ta način sem zbral neka! sto bolnikov, ki sem jih ponoči razpostavil po Holbenovi zbirki. Dva dni sem molčal, tretji dan pa poslal vsem časnikom v objavo tole vest:
Holbenove svetovno znane zbirke ogrožene!
Izvedeli smo, da se je v večjem delti edinstvenih Holbenovib steklenikov pojavila nova, še neznana bolezen, zaneše*
S sodišča
Pustolovske potegavščine prebrisanega cigana
Cigan, ki se baje piše Ke!d ...
Proti temu. ciganu sta bili vloženi kar -a isto dejanje kar dve obtožnici, ena na ime Alojz Held, druga Marko Krebs, baje pristojen v Zlatar, baje nekaznovan in baje neporočen. Ta cigan baje Held ali Krebs ali še kako drugače je v družbi z neko ciganko, Jci. se piše- baje Berta Ful, odnesel Ani Valenčič v. Ptuju zlato verižico, prstan, uhane z rubinom, vse vredno 1500 din. Zalotili so ga, ko je hotel prodati te stvari v Mariboru. Neki dan je
prišla k Valencičevi ciganka, in vprašala, če imajo kaj za brušenje. Takrat je ta zlatnina izginila. Cigan je trdil, da mu je dala uhane teta .v Veroni, potem pa, da jih je kupil. Ciganka Ful pa je pisala policiji, da so stvari njene in da se bo javila k zaslišanju. Seveda policija ni čakala na pošterto ciganko in cigan je moral pred sodnike. Poizvedbe pravijo, da je poročen in da je Fulova njegova žena. Da pa ta Fulova sploh ni Fulova, temveč Gartnar Justina ali Marija Volf... Sodniki se ni-
spopad v objemu teme
Matjašič Alojz je razbijal po vratih šte-bihove hiše in hotel k svojemu dekletu. Po poti je; prišel Alojz Lajh, s katerim sta si bila že dolgo v laseh. Lajh'-'je zmerjal in klical na korajžo. »Noriš?« je vprašal Matjašiča. Ta je stopil proti njemu. »Si ti, Lajh, si ti?« je bulil vanj. — »Lajh sem!« Bila je črna tema in ljudje, ki so gledali skozi.okna. in od daleč, niso ničesar videli. Slišali so le eden ali dva udarca s kolom po človeku. Le Lajhova vdova trdi, da je videla starejšega Matja-
šiča sedeti na možu. Pravi, da sta ona in mož prosila, naj ga ne zakolje. Pravi, da je bil udeležen tudi mlajši brat Matjašič Franc. Druge priče spet trde, da je prišel ta šele pozneje, vse pa, da je Lajh šel s kolom nad Matjašiča... Ko je Lajhova zakričala: »Mrtev je!«, so privreli ljudje in odnesli umirajpčega v hišo. Noža, s katerim je bil zaboden, niso našli. Alojz je bil obsojen na 3 leta strogega zapora, Franc na dve leti, oba še na 2 leti izgube častnih drž. pravic.
Kruha in klobas sta si želela
Že drugič je. bila razpisana razprava proti Janezu in Mariji S. Prvič nista prišla na razpravo, ker ju povabilo ni našlo. Viničarja sta in četrt leta brez'stalnega bivališča. Za drugo razprava ju je pošta našla, pa sta rekla, naj sodniki kar brez njiju razsodijo, saj vse priznata. Priznala sta že orožnikom, da ni bilo drobtine na mizi m sta napisala listek, naj da pek Tramšek pri Sv. Miklavžu prinosilcu listka za 30 din žemelj. Podpisala pa sta Jakoba Mundo in Marija je šla po kruh. Prav tak listek sta naredila za mesarja Vrega v Ljutomeru, ki je dal Mariji za
posestnika Vukana za 20 din 2 kg klobas. Janez sam pa je zagrešil še to, da je pretepel neko žensko in izsilil, da mu je dala za. 50 din kresilnih kamenčkov in saharina — priče pravijo cokorin —, robec in 61 din drobiža. Za vse te zločine, kakor se takim dejanjem pravi, je bil* obsojen Janez na 3 mesece strogega zapora in 2 leti izgube častnih drž. pravic, Marija pa na mesec cbii zapora pogojno na 2 leti. Zdaj oba delata, ko bo sezone konec, bo pa s kaznijo Janezu preskrbljeno stalno bivališče.
Krvavo plačilo za 22 din posojila
Lani predzadnjega oktobra je nekdo čbudil ob polnoči posestnika Goleta .v Ciglencih in ga prosil, naj ga pusti v hišo, ker je ranjen. Gole je odprl vrata in spustil v hišo Petra Tepeka, ki je imel vso glavo krvavo, ni pa hotel povedati, kdo ga >e napadel, čez nekaj dni se je zatekel v bolnišnico; kjer je Umrl — prelomljeno je imel desno senčno stran in so mu otrpnili možgani. V bolnici je povedal: »To sem dobil kot plačilo za tistih 22 dinarjev!« Te je namreč posodil Francu Horvatu, ki je prišfel pred sodnike in bil
obsojen na 5 let robije, pa je zahteval revizijo in se je danes moral spet zagovarjati, z njim pa tudi Stanko Dvofak, ki je bil zadnjič oproščen. Tepek je odšel tisto noč okrog pol 2. od svojega dekleta iz Sp. Dupleka in nikdo ni bil priča dogodkov do polnoči, ko se je zatekel k Gole-tu. Horvat se zagovarja, da Jp bil vso noe na skednju pri Letonji in da je slišal klice: »Jezus Marija, lepo prosim! »To so potrdile pri zadnji razpravi tudi 3 priče, ki jim je pa sodišče odreklo verodostojnost.
so dolgo pečali s temi rodovniki in tudi zagovornik in državni tožilec se nista trudila. Predsednik je prebral predkazni, ki so bile izrečene na ime Krebsa in iz teh se vidi, da je bil kaznovan v Leobnu, Rigi, Celovcu in drugod. Zaključil je, da brez dvOma pripade mednarodni tolpi, kar' dokažUje tudi korespondenca, ki je bila ciganu zaplenjena. Prihajala je zanj na več imen ih eden njegovih pajdašev mu je pisal: »Sem zdrav, upam, da boš tudi ti kmalu .,. .« Zdrav pomeni prost. — Cigan, baje Held ali Krebs, je bil obsojen na leto dni in 8 mesecev robije, nakar bo izgnan v Nemčijo, od koder je prišel. — Obsojenec je vložil priziv.
Nad advokate se je spravil.
V raševino oblečenega so privedli pazniki iz kaznilnice pred sodnike splavarja Ivana Satlerja. Večkrat je bil že kaznovan na teško ječo, pa še prihajajo na dan stari grehi. Nekoč se je celo spravil nad advokate. To je bilo potem, ko se je ponesrečil pri Ptuju s splavom in si poškodoval obe nogi. Najprej je pri podjetju vzel na račun mezde, ki je ni imel dobiti, 150 din, nakar je obiskal po vrsti 5 uglednih mariborskih advokatov in vsak ga je sprejel kot svojega klijenta proti podjetju, ki splavarjev ni zavarovalo, čeprav so oni plačevali za bolniško blagajno. Vsak gospod mu je dal na račun znesek od 50 do 600 din. »Pravico sem imel tožit!« Sodnik: »Zakaj ste pa šli k 5. advokatom?« Satlar: »Nisem bil tako ranjen, da ne bi mogel iti.« No, sodniki se niso dolgo ukvarjali z njim. Obsodili so ga na 17 mesecev ječe in 3 leta izgube drž. pravic.
Sokolstvo
20 let uspehov Sokola Maribor I.
Kdor pozna naše magdalensko predmestje do prevratnih dni, in ko ga pazno pogleda danes po 20 letih, ta se ne more dovolj načuditi velikanskemu razmahu glede stavbenega razmaha, kakor tudi glede narodnega preporoda.
Sicer je po prevratu trajalo precej časa, predno se je v tem delu mesta razmahnilo stavbeno gibanje. Ko pa je bil enkrat začetek storjen, takrat pa so začele hiše rasti iz tal, kakor gobe po dežju. Prvo pobudo so dali naši železničarji, ki so postavili na zadružni podlagi celo kolonijo lepih hišic ob Radvanjski cesti v Novi vasi. Še večjo pobudo je dala mestna občina, ko je zazidala cele komplekse v tem predelu mesta, ter razprodala hiše na obročna odplačila. Mestna občina je odkupila razsežno Ro-senbergovo zemljišče, ga razparcelirala in parcele po zmerni ceni razprodajala. Tako je danes ves magdalenski okraj glede zazidave zemljišč ves prenovljen. Poseben okras mu je impozantna stavba meščanske in ljudske dekliške šole med Jerovškovo ulico in Betnavsko cesto.
Kako pa je glede nacionalnega preporoda? Tudi tu so bili zopet naši vrli narodni železničarji prvi, ki^so začeli takoj po. prevratu orati poprej narodno popolnoma zanemarjeno ledino potom svoje narodne organizacije UJNŽB ln z narodnim glasbenim ter pevskim društvom »Drava«.
Posplošila pa se je narodna probuda prebivalstva magdalenskega okraja, ko se je tu naselil pokojni dT. Pivko Ljudevit in kot znani sokolski delavec v letu
1929 ustanovil sokolsko društvo Maribor I.
Začetek je bil sicer težaven, ker ni bilo ne potrebnih prostorov, ne telovadnega orodja in ne vaditeljev na razpolago. A jeklena volja dr. Pivka je premagala vse ovire. Izdejstvoval je. da je smelo društvo v svoje svrhe uporabljati bogato opremljeno telovadnico v kasarni kralja Petra I. Pridobil je nekaj strokovnih vaditeljev, med katere se je uvrstil tudi sam in tako šel z dobrim vzgledom naprej. Društvu je dal trdno osnovo in na tej je pridno in neumorno gradil naprej. Pri tem delu je neomahljivo vztrajal do svoje smrti. Pod njegovim veščim vodstvom je bilo društvo v polnem zaletu, ki se tudi danes ni ustavil.
K društvu je pristopalo staro in mlado, in pristopa še vedno, zlasti mladina. Po1 tom sokolskega društva Maribor I. nastaja v magdalenskem okraju mlad, samozavesten, narodno zaveden in državotvoren rod. Vzgajajo se mladi in čvrsti borol za čast naše drage '"očetnjave. V nedeljo, 21. t. m., proslavi društvo 10-letnico svojega obstoja z javnim nastopom na svojem letnem, lepo urejenem telovadišču. Proslava bo tem pomembnejša, ker bo društvo istočasno razvilo tudi naraščajski in društveni prapor. Lansko leto je bil razvit dečji prapor. Pod temi tremi prapori bo zalet društva še silovitejši. Narodni Mariborčani, zlasti pa oni iz magdalenškega okraja, pa naj podpro to društvo v njegovem telesnovzgojnem in narodnem udejstvovanju s tem, da se po možnosti polnoštevilno udeležijo te pomembne proslave.
na najbrž iz Bolivije. Bolezen napada zjasti kakteje, traja, nekaj časa. skrito, nato še pa javlja kot gniloba korenin, vratov in teles. Ker vse kaže, da je ta bolpzen zelo nalezljiva in .se z doslej neugotovljenimi mikrosporami zelo hitro širi, so Holbenove zbirke za javnost odslej zaprte.
‘Kakih deset dni pozneje —ves ta čas smo se morali, skrivati, da nas kaktejarji ne bi zadušili z vprašanji — sem poslal Časnikom drugo novico:
Morda se bo posrečilo ohraniti Holbenove zbirke?
Izvedeli smo, da je profesor Macken-cie v Ke\vu dognal, da je bolezen, ki se ie pojavila v svetovno znanih Holbeno-vih zbirkah, posebna vrsta tropske plesni (Malacorrhiza paraguayensis Wild.); sloviti učenjak priporoča škropljenje okuženih primerkov s Harvard-Lotseno-vo tinkturo. . Dosedanji poizkusi s tem zdravilom, ki ga v veliki meri uporabljajo v Holbenovih zbirkah, so zelo uspešni. rlarvard-Lotsenovo raztopino je dobiti Uidi pri nas v tem in tem zavodu.
»Ko je novica izšla, je v zavodu 2e sedel tajni, jaz pa sem se zleknil k telefonu. čez dve uri mi je telefoniral: Tak, jospod Holan, ga že imamo. — Čez de-:et minut sem že stresal za ovratnik aeznatnega možica.
»Toda gospod, je protestiral možicelj, ra kaj me stresate? Prišel sem, da bi kupil znano Hasvard-Lotsenovo tinkturo. —
Vr-m, vem, sem ga zavrnil, toda tiste tinkture sploh ni, prav tako ie n*, kakor
se ni pojavila nikaka nova bolezen; pač pa ste nam vi hodili krast kakteje iz Holbenove zbirke, podlež vi tatinski!
»Hvala Bogu, se je oddahnil možlček, tak ni, ni take bolezni? Jaz pa že deset noči nisem spal od strahu, da bi se tudi ostale moje kakteje ne okužile!
»Držeč ga za ovratnik sem ga ponesel v avto in se odpeljal z njim ki s. tajnim k njegovemu stanovanju. Gospodje, take zbirke še nisem videl; možicelj je stanoval na Vysočanih v podstrešni sobici, kakih 3X4 metre prostrani kvečjemu, v kotu na tleh je imel ležišče, poleg mizico in stol, vse ostalo pa so zavzemale kakteje; toda kaki primerki ln v kakem redu, to je treba videti!
»Tak, katere vam je pokradel? ie vprašal tajni, jaz pa sem gledal kradljivca, kako se je tresel rn požiral solze. Cujte, sem rekel tajnemu, ni pobral toliko, kakor smo mislili; recite na direkciji, da nam je odnesel tale gospod vsega za petdeset kron in da bomo z njim uredili kar sami.
»Ko je tajni odšel, sem velel: Tak, prijateljček, najprej poiščite vse, pa prav vse, kar ste nam odnesli! — Možicelj pa je potrepal, ker so ga dražile solze, in zašepetal: Prosim vas, gospod, rajši bi iih odsedel!?
»Ne, sem zakričal, najprej morate vse naše vrniti. — Začel je izbirati lonček za lončkom in jih dajati na stran; bilo jih je preko osemdeset — niti slutili nismo, da nam' iih je toliko zmanjkalo; toda odnašal jih je najbrž že leta in leta. Ir t>revMnn«fl tia sem ga naftnilll Še
vdrugič: Kaj, to je vse?
»Takrat so se mu ulile solze; poiskal je še belkasti De Laitii in primerek cor-nfeera, ju postavil k ostalim In zastokal: Gospod, strela naj me na mestu ubije, če je kateri od ostalih Še vaš!
»Bomo že videli,« sem zagrmel, zdaj mi pa povejte, kako ste jih odnašali.
Takole, je brbral m jabolko mu je od razburjenja kar poskakovalo. Oblekel ss.., oblekel sem namreč tole obleko...
»Kako obleko? sem zakričal. Ta hip je zardel, mencal od zadrege in zajecljal: Prosim, žensko obleko.
»Človek božji,'pk čemu ravno žensko obleko?« •
»Zato, prosim, je zajecljal, ker starikave ženske nrhče ne pogleda in ker je jasno — je dodal skoraj zmagoslavno — da nihče takega dejanja ne prisoja ženski! Gospod, ženske imajo vse mogoče strasti, toda zbirk si ne delajo! Ste že poznali žensko, ki bi Imela zbirko znamk ali hroščev, starih ur ali česa podobnega? Nikdar, gospod! Zenske nimajo tiste prave temeljitosti in — in — gorečnosti. Ženske, gospod, so tako grozovito trezne. Veste, prav v tem se najbolj razlikujemo od njih: v tem, da samo ml zbiramo zbirke. Jaz si n. pr. mislim, da je vse-mir le zbirka zvezd. Bog je moški, pa si zbira svetove: zato jih je tako strašno mnogo. Jezus, ko bi imel toliko prostora in sredstev kakor on! Veste, da si izmišljujem nove kakteje? Ponoči se mio njih sanja; n. pr. o zlatolasi z modrimi cveti — krstil sem jo Cephalocereus mvmpha aurea Raček — Imenujem se
namreč R&ček, blagovolite to vzeti na znanje — ali Astrophytum caespitosum Raček, ali Mamillaria edubriana Raček. Gospod, ko bi vedeli, kako čudovite možnosti! Ko bi vedeli —
»Počakajte, sem ga prekinil, v čem ste jih pa odnašali?
»Prosim, v nedrih, je rekel sramežljivo. Tako prijetno pikajo.
Veste, da nisem zmogel, da bi mu tiste kakteje vzel. Čujte, sem mu rekel, prepeljem vas k staremu gospodu Hol-benu, on vam potrga uhlje. — Gospoda, to vam je bil dogodek, ko sta se ta dva povohala! Vso noč sta ostala v stekleni-ku in obhodila vseh šest in trideset tisoč lončkov. Holane, ml je rekel stari, to je pravi človek, ki zna kakteje zares ceniti. In preden je potekel mesec, je stari Holben jokaje in blagoslavljajoč poslal Rdčka v Mehiko po kakteje. Oba sta sveto verovala, da raste tam nekje lep Cephalocereus nympha aurea Raček. Ni poteklo leto, ko smo zvedeli čudno vest, da je gospod Rdček umrl krasne in mu-čeniške smrti. Zvohal je pri nekih Indijancih njihovo sveto kaktejo Čikuli, ki je, da boste vedeli, lastni brat Boga Očeta. Menda pa je ni prav počastil ali jo celo ukradel; skratka prijazni Indijanci so gospoda Ržčka zvzali in ga nataknili na Echino cactus visnaga Hooker, ki je velik ko slon in ima bodice ko ruski bajoneti; zato je naš krajan, vdan v svojo usodo, izdihnil. Tako je končal tat kaktej.«
(Iz »Povesti iz drugega žepa« prev, J. Liška_>
2an>m>vosii
Maj vžiga pri nas mlada srca in jih žene v obup
... pod vročim soncem južnega neba, sredi večnega zelenja pa uporablja mladina najrazličnejša ljubezenska sredstva
Mladi Samoanci ne poznajo poljubljanja. Taho je pri večini preprostih narodov. Maori izražajo čustva srca s trenjem nosov, kar je njih zunanji izraz ljubezni in spoštovanja.
Če se zaljubi uglednejši Samoanec, pošlje posebnega odposlanca z darovi k očetu izvoljenke. Če oče darove odkloni, dekle je pa fantu naklonjeno,^ pošlje ljubimec drugič še več darov v častnej-šem spremstvu, dokler se ne otaja očetovo srce. Po izmenjavi darov se vrne ženin z nevesto v vas, kjer jo tašča v priznanje za svojo snaho otre po hrbtu z oljem kokosovega oreha. Na glavo ji posadijo venec cvetja in ženitovanje se prične.
Na Gilbertovih otokih se je primerilo, da so zaljubljeni fantje, skriti visoko v palmovih krošnjah, občudovala kopajoča se, mlada dekleta in zbirali med njimi svoje ljubice. Odkar je nekoč poglavar ustrelil mladeniča, meneč da se je predrzni! zoper moralo njegovih hčera, mora poslej vsak, ki ima opravka v vrhovih palm, glasno klepetati, da ne bi bil osumljen oprezanja za nagimi dekleti.
LJUBIMKANJE S CIGARETO
Papuanec, ki se mu vname srce, si zvije cigareto, postriže na raznih krajih glave nekaj kodrov in jih zavije med tobak.
vsemu plemenu razglase ženitev mladega para.
STARŠI PRISLUŠKUJEJO...
Birmanske so zname po skrbnem negovanju svojega telesa. Na dano znamenje pohiti izvoljenec v sobico k dekletu- Po običajnem pogovoru o vremenu se starši odstranijo v sosedno sobo in skozi skrito špranjo opazujejo mladi par, posebno ženina, kako se obnaša. Birmanec je pri razkrivanju ljubezni ognjevit in v pesniških besedah izliva mirno sedeči ljubica vsebino svojega srca. Poljubljanje ali stiskanje rok ni dovoljeno. Ko se mladenič na ponovno posredovanje zunaj stoječih tovarišev končno le dvigne, je samostojna odločitev dekleta s strani star-
šev deležna kvečjemu te ali one pripombe o zaključku njihovega opazovanja.
Z ŽERJAVICO NA PLEČA
V južni Indiji zahtevajo ponekod dekleta od svojih bodočih mož, da pokaže- 1 jo svojo telesno moč. Izberejo posamezna debla banan, ki jih mora mladenič z enim samim zarezo-m bodala presekati. Drugod spet se poda mladi par v džunglo, dekle zaneti ogenj vzame iz njega gorečo žerjavico in se dotakne z njo pleč mladeniča. Ce se ta ne gane, je zakon takoj sklenjen, v nasprotnem primeru dekle fanta zavrne. Drugod spet se za ženitev godni mladeniči zbero v kolibi, spleteni iz listja. Tam plešejo vsevprek, ljubezni željna dekleta stoje, s sulicami
Ob 20 Selnici smrti generala Stefanika
Slovaška praznuje te dni obletnico tragične smrti narodnega junaka. Rojen je bil Milan Rastislav Stefanik 1. 1880 v Košariskah na Slovaškem. 2e kot mladenič je odpotoval v tujino, postal je doktor filozofije in 1. 1906 asistent zvezdarne v Parizu. Kot astronom je deloval na vseh celinah sveta.
Ob izbruhu svetovne vojne se je prijavil v francosko armado kot aviatik
spoznal z uglednimi pariškimi osebnostmi. Po njegovi zaslugi se je ustanovil češko-slovaški narodni odbor v Parizu. Delujoč za samostojno Češkoslovaško je bil v Rusiji, Romuniji, Ameriki in Italiji, kjer je organiziral legije. L. 1919 je sodeloval na mirovni konferenci. Ko se je iz Italije vračal na Slovaško, se je letalo pod Bradlom pri Bratislavi iz nepojasnjenih vzrokov zrušilo. Slovaki so postavili Ste-faniku na kraju nesreče krasen spomenik.
_ ,	.	,	,	in šel na bojišče. Pomladi 1. 1915 je
Polovico cigarete pokadi sam, ostanek organiziral v Srbiji češke in slovaške izroči bodoči tašči, da ga da pokaditi dobrovoljce, Masarvka in Beneša je hčeri. Ce dekle cigareto pokadi, ji je fant i	.
/šeč. Na Novi Gvineji udari mladenič s
ploskim, lepo izrezljanim kosom lesa iz- od 16 letnega prostaka do polkovnika
vol jenko po Mcu v znamenje, da si jo želi za nevesto.	|	Avgustu	Codazziu	je	bilo	20 let, ko
Ljubavna sredstva so na otokih splošno se	zrušil° Napoleonovo cesarstvo,
priljubljena. Zaljubljeni otočan namoči P/*	le*a je služil mladi Italijan
košček gobe v mleko kokosovega oreha, si natere z njo obraz in pri tem ostro misli na dekle, za katerega se mu je vnelo srce. drugi spet zdrobe lubje določene-
Napoleonovi armadi in se odlikoval v mnogih bitkah. Po zlomu armade je kakor mnogo drugih Napoleonovih vojakov iskal utehe po svetu in se kon-
ga drevesa v prah, ga pomešajo s strtimi nastanil v Ameriki.
koščicami kososovega oreha, zvijejo vse skupaj v velik list in speko. Preostalo te-
Sreča mu je bila mila. Vstopil je v mehikansko vojsko in s 24. letom je
kocino naberejo v stekleničico zaljubljeni	kapitan. Tri leta kasneje je bil
fant se vtihotapi v dekletovo sipainico, ji P°dpolkovnik in dedič nekega indi-vbrizgne med spanjem čarobno tekočino janskega sluge, ki mu je zapustil mno-v obraz in srce izvoljenke se vname za g°_z^ata-	..j	•	i	•
srečnega ženina... Pri nekaterih ple-1. at ?e	v, d?“.°Ymo’ tkj.er
menih nosijo dozoreli fantje za pasom ali J? njegova hiša shajališče patrio-v žepu stalno košček lesa, da se navza-, ^čnih mož- Zaradi političnih prilik je me njihovega potu. Les zdrobe potem v' prah, ga pomešajo s tobakom, povijejo v cigareto in pošljajo dekletu. Mladenič, ki
bi se rad oženil, pa ne ve, kje iskati ne- j Angleški zdravniki imajo že dolgo vesto, zažge na odprtem prostoru ogenj, časa opravka -s čudno sposobnostjo ne-in v smer kamor se suklja dim, pohiti po kega Stephana Browna iz Waldhams-dekle. Rop, otmica nevest, je tudi na oto- hovna pri Londonu, ki z zavezanimi
očmi čita in piše. Legija specialistov se je že ukvarjala z njim, pa nihče
moral Codazzi zapustiti Italijo. Vstopil je kot polkovnik v kolumbijsko vojsko. Postal je izvrsten kartograf. Kolumbija ga je preimenovala za dobrotnika domovine".
Pri ustvarjanju kart je prišel Codazzi prvi na misel, da bi se prekopal panamski kanal. Angleško-francoska komisija je 1. 1854 njegove načrte proučila in jih tudi sprejela. Umrl je na posledicah tropske malarije 1. 1859 v Venezueli, kjer je bil upravitelj vojne akademije. Pri otvoritvi panamskega kanala 1. 1914 se ni nanj nihče spomnil... Zdaj stoji njegovo poprsje v Panteonu Venezuele, poleg borca dežele, Bolivarja.
Vidi, čita in piše z zavezanimi očmi
kih Južnega morja običajna stvar.
MOŽ — DOJENČEK ŽENE
Premožnejši Malajo! oženijo že dve do
ne more priti stvari do dna.
Sam Brown ne more stvari pojasniti.
triletnega sinčka z doraslo nevesto. Do Zavezali so mu oči, jih zalepili s pre-
ntrniVAva 1  __________________________ „ X„  - „ . .	J	_	  -
vleko, nato pa okrog prekrili z de-
otrokove polnoletnosti prevzame oče vse dolžnosti zakonskega moža pri snahi in tako se primeri, da mlada malajska mati poleg otroka, doji še nedoletnega moža...
Nekatera plemena Indonezije dopuščajo, da se dozorela dekleta prodajajo ljubezni Še pred zakonom in v svitu južnih noči vabijo mladenke fante v svoje klubske hiše. Nasprotno pa Dajaki strogo skrbe za nedolžnost deklet, zapeljano mora mladenič brezpogojno poročiti.
SOLZE MORSKEGA PRAŠIČKA
- LJUBEZENSKI NAPOJ
Dajaki poznajo neobičajen ljubezenski napoj, Morskim prašičem ugrabijo mladiče, cvileči starki pobirajo solze v posode, zažgo ogenj, polijejo žerjavico sto tekočino in s preostalim pepelom namažejo ležišča izvoljenk ali njih same v spanju, če se ljubljeno dekle odzove, jo mladenič poseti v' noči. Svojega trubadurja pod oknom pogosti dekle s cigareto. Posebno dolge, v suhe liste banan
zavite cigarete so znamenje, da si dekle _______________ ,,,
želi čim daljšega vasovanja. Zaljubljenec	lobanja	zakotalila po	tleh,	in sedla	brez
nasloni glavo na prsi mladenke	in Ce	ima	besede na stol. Čarovnik	je izdavil vse
redke lase. je v navadi, da se	dekle	hu-	j zakletve, ki jih je poznal,	toda prikazen
duje. češ kod vse je že vasoval. Vasova- j se ni ganila. Tedaj	je planil k	njej	in	jo
nja se zavlečejo do ranega jutra dokler	zabodel	v srce.
ne napoči dan. ko se starši na	videz	sil-1 Grozen krik je zamrl v	noči. »Obeah«
no presenečeni seznanijo z ženinom	in	je prižgal svečo. To, kar	je videl, ga je
belo vato, vse skupaj pa še enkrat zavezali. Toda Brown je kljub temu videl vse kakor drugi, igral je tenis in biljardiral z zavezanimi očmi.
Brown trdi, da je že kot otrok videl z zaprtimi očmi vse okrog sebe. Ko so se otroci igrali slepe miši, mu niso hoteli verjeli, da vse vidi. Imeli so ga za sleparja. Kasneje je to sposobnost še vežbal.
oborožene zunaj. Med plesom suvajo skozi stene in mladeniča, ki ga zadenejo, si izberejo za ženina.
Pri Naga plemenih vlada v ljubezenskih odnosih popolna svoboda. Mladenič lahko obišče dekle na domu kadar koli se mu poljubi.
LJUBEZENSKA PISMA NA BREZAH
Mlada dekleta rišejo po sibirskih stepah ljubezenska znamenja v lubje brez, s katerimi izražajo svoja čustva in želje, kakšnega fanta sd hočejo za moža. Pri Giljakih, kjer so ženske zelo redke m cenjene, je razvada, da si mlada zaljubljenca iščeta drug drugemu uši, jih v posebno počaščeneje drug drugemu polagata v usta in si s slino umivata obraz...
Pri Hotentotih uživa dozorelo dekle nenavadno spoštovanje, sama si izbira ženina. Bojeviti Masaji prebivajo v skupinah po 50 do 100 mladeničev v taboriščih. Družbo jim dela dvakrat več mladenk, ki se, izven kuhanja in molže drobnice, predajajo ljubezni. Če se fant poda na vojsko, se ljubica vda drugemu. Med bojnim plesom se postavi pred izbranca* poskoči trikrat visoko s tal v znamenje, da ga vabi zvečer ria ljubezensko kramljanje.
ŠELE DEŽ JU ZDRUŽI
Zaroke z dojenčki pri afriških plemenih ndso redke. Zgodi se, da bojeviti zamorec, na vprašanje, kje ima nevesto, pokaže na dete v naročju krepke zamorke. V Nigeriji občuje dekle že pred .poroko t mladeniči, snubec, ki naleti na nedolžno dekle, mora počakati do prihodnjega dežja, da jo lahko odpelje. Ob Zlati obali se okopljejo nedolžna dekleta v morju, se opašejo z belim trakom ali biseri v znak* da so godne za možitev. Pri zamorcih Konga si lahko vzame ženin deklet, kolikor jih more preživljati, ne sme se mu pa tašča nikoli pokazati pred oči! Pogled* ki ga vrže Eskim na dekle, je vselej zvezan z željo, da bi mu žena rodila čim več moških potomcev..*
BOKS NAJ ODLOČI...
Dozoreti indijanski fantje in dekleta se morajo podvreči mučeniškim preizkušnjam, tako pičenju z osami aM mravljami. Ljubosumje vlada med njimi in dostikrat se za indijansko lepotico vname huda boksarska borba med fanti. Pri nekaterih IadAjandh Južne Amerike si izbe-ro dekleta že zgodaj fante in si šele, ko se naveličajo svobodne ljubezni, i zbero primernega moža.
Zamorski čarovnik ubil mesečno dekle
Zamorec, trgovec Napoleon Irving Saint Pierre iz St. Jamesa na Trinidadu je vsako mesečno noč, ko je legel z ženo, začul čudno mrmranje, korake, vzdihovanje. »Hiša je začarana!« sta v strahu ugotavljala zakonca, medtem ko njihova 12-letna hčerka ni nikoli ničesar Čula.
Trgovec se je odločil, da s pomočjo črnega čarovnika »Obeaha« prežene zle duhove iz hiše. Čudak je privlekel s seboj vso ropotijo, ki jo potrebuje pri copmi-jah. Mala Marija je že spala, ko se je mož lotil posla.
Sredi mize je postavil lobanjo, prižgal sveče, oblekel črn plašč, izpil veliko steklenico ruma in čakal na pošast. V desnici je imel srebrno bodalo, češ da je to edina kovina, ki se je strahovi boje.
Po eni uri je stopila v sobo v odejo zavita postava, prevrnila mdzo, da se je
tako prestrašilo, da je pobegnil. Zakonca Saint Pierre si nista upala ponoči iz spalnice, šele zjutraj sta dognala, da je bila umorjena njiju edinka Marija... Nesrečno dekle je bilo mesečno, pa nista vedela za to.
Sodišče je prisodilo čarovniku pet let strogega zapora, starši so se pa preselili, ker niso mogli ostati v hiši žalostnega spomina.
Anekdota
Sir Humprey Rolleston, telesni zdravnik kralja Jurija V. je imel veliko prakso. Ko je nekoč obiskal bolnico, ki nikakor ni hotela zapustiti postelje, čeprav je bila popolnoma zdrava, se je razjezil in dejal:
— Ce v teku dveh ur ne vstanete, bom legel kraj vas.
Po preteku dveh ur je zdravnik res slekel beli plašč, toda namišljena bolnica se ni ganila. Slekel je kamižolo, toda ženska je trdovratno čepela pod odejo. Ko pa je zdravnik odpel naj* ramnice in prijel za hlače, je dozdevna bolnica skočila kakor srna iz po* stelje in pobegnila v sosedno sobot Bila je ozdravljena ...
Ce opeša „srce"
Ali more bolan človek plavati preko Kanala? Nemogoče, bo dejal vsak, ker pameten človek ga v to ne bo prisilil, sam se pa takšnega posla ne bo lotil. Toda radio-poslušalcl so pogostokrat takšni tirani, ker terjajo od prejemnika to, kar po priliki odgovarja primerjavi z bolehnim plavalcem.
žarnica je namreč srce prejemnika. Povprečno iživi« radio-žarnica kakšnih 2000 delovnih ur. Ali ni tedaj nerazumljivo, če se radio-poslušalec jezi na prejemnik, s katerim je jahal že leta in leta, vsak dan po nekaj časa, po svetovnih
radio aparata...
eternih valovih sveta! Moral bi vedeti, da žarnica ne more po takšni porabi delovati tako, kakor v prvih mesecih. Namesto, da bi dal svoj aparat pregledati po strokovnjaku, se znaša nad žarnico, ki »v zadnjih zdihljajih kliče zdravnika«* Pri človeku nastopi katastrofa, ko pre-* neha biti srce, žarnico, ki je opešala, pa lahko zamenjate vsak dan z novo in ve* selje gre dalje svojo pot.
Torej.;., če peša »srce vašega apara* ta«, stopite v trgovino, kupite novo žar* nico in zadeva je spet v redu.
Ce hočete v resnici biti dobro in poceni oblečeni, kupite v ,,Češkem magaZinu" Maribor, pri glavni policiji. Tam dobite največjo izbiro češkega in angleškega blaga po najnižji ceni, brezobvezno se lahko prepričate. Velika odprodaja ostankov, polovične cene, krojaške potrebščine.
MAL! OGLASI
CENE MALIM OGLASOMi V malih oglasih slane vsaka beseda 60 par; najmanjša pristojbina ta tc oclase le din 6.—. Dražbe oreklicl dopisovanja In ieoitovaolskl oclasl din I,— oo besedi. Nalmanlil znesek ta te oelase le din 10.—. Oebeto (Iskane besede se računalo dvolno. Oelasnl davek u enkratno obiavo tnaša din 2.—. Znesek za male oglase se plaCale tako! orl naročilu oziroma ca I* vooslatl v pismu skupai » naročilom ali oa oo poštni položnici na čekovni račun *t M.409. Ta vse olsmene odgovore clede mallb oelasov se mora orllolltl znamka za 3 din
Razno
PONIKLAN.1E
pokromanje predmetov vseh vrst dobro in poceni pri »Ruda«. Maribor. Trstenjakova ulica 5	3544-1
MALI CONTINENTAL
pisalni stroj za potovanje, dom in pisarilo na mesečno odplačilo do din 200.— drž. uradniki dobijo isteea na mesečne obroke po din 100.—. Samoprodaja:	Ivan Legat,
Prva specialna delavnica in trgovina pisarniških strojev. Maribor, Vetrinjska ul. 30. tel. 24-34; podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44, tel. 26-36.	3808—1
DR. KOFFLERJEV ZDRAVIL NI KRUH
Ta v inozemstvu znani kruh je lahko prebavljiv, ne obleži v želodcu, ne Dovzroča nikakih napenjanj, temveč celo odlično učinkuje pri črevesni lenivosti. Ostane dolgo svež, zato tudi za turiste naj-pripravnejši kruh. Izdeluje In razpošilja pekarna Rakuša, Koroška c. 24	3894—1
UPOKOJENCI, ŽELEZNIČARJI. LETOVIŠČARJI!
Za daljšo dobo se da v najem nova lepa stanovanjska hiša v bližini Maribora z ali brez ekonomije v zdravem in idealnem kraju. Poizve se pismeno ali ustmeno pri g. Josip Lebe, trgovina in gostilna, Reka, pošta Hoče pri Mariboru.	4142—1
BUČNO OLJE
dobro in vedno sveže, nudi Tovarna olja. Maribor, Tabor ska ul. 7.	4152—1
APNO, CEMENt
kakor ves material in stavbeni material, les za kurivo, premog, po najnižjih dnevnih cenah pri trg. Kraser, Studen cl.	4382—1
VINOTOČ
Od 5 litrov naprej Drl majorju Zenkovič-u, Razvanle-Pivola.
4393—1
NAHRBTNIKI velika izbira, orl Šterbal, Meljska 2.	4396—1
OTROŠKI VOZIČKI
najnovejši modeli, najceneje. Oglejte si izložbo pri »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva 6.
4405—1
IŠČEM POSOJILO
din 1500.—. za % dobi 4 mesece dobro hrano, proti mesečnemu odplačilu. Ponudbe na upravo pod »Jamstvo«.
4406—1
Posesi
NOVOZIDANO HIŠO
donosna 10.000 din letno, pritikline, vrt obljudeni kraj izpod vrednosti prodam din 55.000 gotovine. 30.000 vknjiž ba. Informacije: »Krčma«. Pobrežje, Gosposvetska 56. pri Mariboru.	4072—2
UGODNA NAKUPNA PRILIKA
Nova stavba na periferiji mesta. najboljše obrestovanje, poceni na prodaj. Pojasnila samo direktnim interesentom pri dr. Kleser Karlu, advoka-tu. Aleksandrova c. 14. 4226-2
HALO!
Vinotoč Koprivšek-KIemenčič Sv. Peter, otvorien. 4211-1
POZIV UPNIKOM!
Upniki Nabav. zadr. tekst, usluž. v Pobrežju Dri Mariboru v likvidaciji se pozivajo, naj priglase po S 67. z. z. morebitne terjatve Dodoisanemu likvidatorju do 1. nov. 1939. Partl Andrej v Pobrežju pri Mariboru. Šolska ul. 4.
4384—1
Čitaite„Ve£enrik‘'
wimiiiil
STAVBENE PARCELE
blizu kolodvora Tezno na prodaj. Vpraša se Ptujska c. 87.	4284-2
Proda se nova DVOSTANOVANJSKA HIŠA
Vprašati v Studencih, Cirll-Metodova 5. v trgovini Pod-gorevc.	43T5—2
Na prodaj 10 lepih PARCEL cena din 30.— za ms, v centru Studencev, z gradbenim dovoljenjem in materialom. Vprašati Praprotnikova ul. 8. Krčevina.	4378—2
MALO. LEPO POSESTVO
blizu Maribora za din 18.000 na prodaj. Direktni kupci vpra šajo: Studenci: Kralja Petra cesta 53. Pliberšek. 4404—2
VABILO na
VI. redni občni zbor
»DRAVE«, gospodarske zavarovalne zadruge v Mariboru, ki se vrši v torek, dne
23. maja 1939, ob 17. uri v gornjih prostorih hotela »Orel«
8 sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva o poslovanju v tekočem letu, računskem zaključku in bilanci za leto 1938.
2. Poročilo nadzorstva.
3. Poročilo o odstranitvi od dolžnosti članov načelstva dr. Jurečko Ivana in dr. Juro Jana ter odobritev zadevnega sklepa nadzorstva.
4. Odobritev računskega zaključka in bilance za !. 1938. in razrelnlca odboru.
5. Nadomestne volitve.
6. Slučajnosti.
7. Eventualne želje in pritožbe zadružnikov, ki se pa morajo predložiti pismeno vsaj 3 dni pred občnim zborom načelstvu.
Ako občni zbor ob napovedani uri ni sklepčen, se vrši pol ure pozneje istotam drugi občni zbor z istim dnevnim redom.
Pristop na občni zbor imajo redno izkazani zadružniki.
Maribor dne 12. maja 1939.
____________________GOLOUH	RUDOLF	1.	r.,	podpredsednik.
Kupim
KNJIGE, ČASNIKE
slovenske in nemške, ali celo knjižnico kupim. Ponudbe pod »Knjige« na upravo. 4262-3
Želim* kupiti rabljeni dobro ohranjen
BICIKEL
— Vprašati hotel »Mariborski dvor« (portir).	4363—3
Rabljeno HMELJSKO SUŠILNICO
v dobrem stanju proti plačilu v gotovini kupim. Ponudbe poslati na inž. Pahernik. Vuhred.	4397—3
Prodam
VEČJO GOSTILNO
v Mariboru ugodno prodam. Ponudbe pod »400 večjo«
4357—4
Čedno svileno blago dražestne organde
POSTREŽNICA ČEZ DAN mlajša moč, se sprejme. Cvet lična ul. 29, trgovina. ________________   4388—9
ŽAGARJA GATERISTA
sprejme takoj. Žaga Petek Jo žef, Marija Snežna. 4377—9
DRUGA KUHARICA
še sprejme. Koroška 3.
4383—9
DOBRO FRIZERKO
sprejmem takoj. Plača dobra. Slavko Rems. Aleksandrova c. 58. Pobrežje. 4407—9
moderno iipkasto
blago, nogavice, ro-
fravfce. venžke za birmo
prinaša najceneje
Maribor, Gosposka ul. 14
Odda se lepa, sončna OPREMLJENA SOBA
z 2 posteljama. Betnavska cesta 23.	4400—7
Prvovrstno
SLADKO SENO
naprodaj. Franc Filipič, Pobreška c. 38.	4401—4
Poceni se proda
OMARA, MIZA in umivalna miza. Ulica kneza Koclja (Tattenbachova) št. 17, dvorišče. 4410—4
Stanovanje
Oddam
DVOSOBNO STANOVANJE
Zg. Radvanje 26. Pojasnila daje Tyrševa ul. 6, Maribor. ____________________ 4385—5
GOSPODIČNA
ki bi bila voljna pomagati pri gospodinjstvu, se sprejme za 250.— din mesečno na hrano in stanovanje. Koseskega uU-ca 39.	4376—9
ENO IN DVOSOBNO STANO VANJE
se odda. Studenci. Kralja Pe-* ra 45. trgovina. 4390—5 arMYAOMvxs
2 sobi, kuhinja. 1 soba in kuhinja z vrtom se odda v Studencih. Naslov v upravi.
4392—5
STANOVANJE
eno in dvosobno, se odda. Smetanova ul. 54, gostilna.
4411—5
Stanovanje išče
3—4-SOBNO STANOVANJE
s kompletnim komfortom v bližini Glavnega trga ali parka išče trgovec za 1. tulil, eventualno zvame v najem celo vilo. Ponudbe pod »Točen plačnik« na uoravo lista.
4389—6
Državni nastavljenec išče SOBO IN KUHINJO
centru s 1. julijem. Ponudbe na upravo Dod »Novoporo-čenec«.	4391—6
Sluibo lile
Iščem mesto
POSTREŽNICE grem tudi prat ali vzamem na dom. Naslov v upravi.
4380—10
Iščem službo
PRODAJALKE
v pekarni ali kaj sličnega. — Cenj. ponudbe na upravo pod »Kavcija din 5000«. 4381—10
Sobo odda
2 GOSPODA
sprejmem na hrano in stanovanje s posebnim vhodom. — Koroška 6-8.	4351—7
LEPO MEBL1RANA SOBA s posebnim vhodom v bližini parka za eno ali dve oolJSi piebi se odda s 1. junijem. — Naslov v upravi lista. _________________ 4387-7
s štedilnikom se odda. Zrkov-ska 38, Pobrežje.	4408—7
Oddam
OPREMLJENO SOBO
s prostim vhodom. Kremplje-va 2-a Melje (vhod s Trdinove ul.).	4395—7
Službo do bi
KNJIGARSKEGA POMOČNIKA
popolnoma verziranega v tuji literaturi, samostojnega delav ca, s popolnim znaniem vsaj nem. jezika, išče knjigarna St. Kugli, Zagreb, Iliča 30.
4303—9
PRIDNO DEKLE
za manjše gospodarstvo, ki mora znati molsti, prašiče krmiti, razumeti vrtna dela
Ter pomagati v kuhifj; ter pri vseh hišnih delih, prati perilo itd., dobi službo. Dobro ravnanje zagotovoljeno. Samo pridne, poštene osehe z dolgoletnimi izpričevali naj vpra šajo pri gostilni Slavec, Maribor, Ribniško selo 30.
4379—9
Sprejmem
MESARSKEGA VAJENCA
Tyrševa ul. 6, Maribor.
4386—9
Zlato in srebro,
briljante, zastavljalne listke išče nujno za nakuD
M. Ilgerjev sin,
Maribor. Gosposka ulica 15.
KES
Novo
Magošzavese
olepša Vaš dom Bogato izbiro prinaša
Maribor, Gosposka ul. 14
Hcfouice, JtemSkme
Jtetne Majice, s&h dah «iaiu(Hfdkeif ¥
Jnutfekcifi JAKOB LAH. GLAVNI TRG 2
Mevm
se boste rešili
v Varaždinskih Toplicah. Eden dan Vas stane z vsemi pristojbinami in kopeljo okoli din 65*—, za državne uradnike in upokojence še ceneje. Prospekte pošilja uprava kopališča
Varaždinske Toolice
m
VELIKI HBPNARODNI
CIRKUS "MEDRANO"
Gostuje v Mariboru, Tomšičev drevored Danes otvoritvena gala predstava
Predstavo dnevno ob 20.45, ob nedeljah in praznikih tri predstave: 14., 16.30 in 20.45 uri.
Cirkus svetovnega slovesa, ki prekaša vse dosedanje.
Krajlevitevo (di SuilHtia) NOVO-VUKOVARSKO MAZILO
IM« - 1939
Nenadkriljivo za olepšanje, proti sončnim in jetrnim pegam, zajedalcem in lišaju. Pri stalni uporabi obdrže tudi starejše dame mladostni videz in gladek ten. Edino pravilno s sliko proizvajalca.	1795
LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR
Prevzel sem
mesarilo od g. Smodeja, sedaj Frangei v Novi vasi, Prečna ulica 10, ki jo bom začel voditi iutri na Križevo. Priporočam se z najnijžjimi cenami
Šerbec Maks, mesar
Studenci
Najboljše
kosouno
apno
Rpnenice Rnt. Biroila, Kresnice pisarna: Rnt. Biroila. Ljubljana, Dalmatinoua ulica 10
Sirite ..Veternik*
nodrikl
najnovejši modeli, tudi po meri, higienski stezniki brez ribje kosti in gumija Vas napravijo vitke in elegantne. Svilene nogavice, kpmbineže, rokavice v veliki izbiri
najceneje pri ,,LUNA*‘ MafSbOf, SaiWQ G\č\W tffl 24
Izd »a in urejuje ADOLF 11113NIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc ae rračajo. — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališko ultaa 6. — Telefon uredništva 8*ev. 25-67 In uprave štev. 38-67. — Postni čekovni račun 11. 409.