Brezplacno glasilo krajanov Cetrtne skupnosti Šentvid Šentvid, Vižmarje, Brod, Gunclje, Stanežice, Dvor, Medno, Podgora, Pržan, Trata, Poljane Spremna beSeda urednIKa V spletnih medijih sem zasledil clanek z naslovom »Gremo v tretjosvetovno vojno?. Namrec, množicni izgoni diplomatov neke državeso obicajno bili tudi uvod v vojno, tokrat pa gre za izgon ruskihdiplomatov in ne za že kar obicajne pritiske na kako državo z Bližnjegavzhoda. Takšno postopanje v slogu lova na carovnice je za svetovni mir izredno nevarno in neodgovorno. Prav tako na tak nacin gotovone bodo odkrili krivcev za zastrupitev ruskega agenta in njegovehcerke. Pri tem množicni izgoni diplomatov lahko celo preprecijo potresnici in miru. Pomisleke širših razsežnosti izražam v casu, ko vecina sveta praznujeveliko noc s Kristusovim vstajenjem in ko obeležujemo dan Zemlje 22. 4. V casu velike noci se mize šibijo pod težo pirhov, potic, mesa indrugih dobrot. Praznovanju velike noci in ohranjanju tradicije se zeloradi pridružujejo tudi „neverujoci“, kar se nedvomno zdi v redu in prav.Vendar se ob vseh užitkih preobilja pozablja na duhovno razsežnost inpomen slavja, kar velja tako za kršcanskotradicijo, ateisticno miselnost,kot za vse druge religiozne usmeritve. Nenazadnje, preobilje vse te hrane pomeni tudi prekomerno izcrpavanje Zemlje. Veliko hrane pri tem iz prepolnih trgovinskih polic odide v smeti. Kot je v zgornjem odstavku zapisano, gre tudi pri tem za neodgovorna ravnanja. Veliko ostankov hrane in embalaže obleži na prostem v naravi, medtem ko velik del cloveštva strada in trpi pomanjkanje. Tega sami v svetu ne moremo in ne moremo spremeniti, spreminjamo lahko le pri sebi. Pritem vas, vse vas, vabimo na cistilno akcijo 14. 4. 2018, ki poleg skrbiza cisto okolje pomeni tudi prijetno druženje. Robert Ivanc Ni res, da je eno samo soncein da nas samo ono grejeSonc je na Zemlji in na nebu,da jih nihce ne prešteje. Tone Pavcek Prušnikova ulica 106 1210 Ljubljana Šentvid Mestna obcina Cetrtna Ljubljana skupnost telefon: 01 512 46 07 Šentvid faks: 01 512 06 81 mol.sentvid@ljubljana.si www.ljubljana.si CETRTNA SKUPNOST ŠENTVID VAS VLJUDNO VABI, DA SE PRIDRUŽITE CISTILNI AKCIJI V SOBOTO, 14. APRILA 2018, OB 9.00. VIŽMARJE-BROD – Vrtec Mravljincek ZAKLJUCEK AKCIJE BO V GUNCLJAH NA RUGBY IGRIŠCU »OVAL«, KJER VAS BO CS ŠENTVID POGOSTILA S TOPLIM OBROKOM. SE VIDIMO! AKCIJA CETRTNI SKUPNOSTI Dragi krajani, bliža se pomlad, zato je napocil cas za spomladanskocišcenje in urejanje okolice. Cetrtna skupnost Šentvid tudi letosorganizira že tradicionalno spomladansko cistilno akcijo, ki bopotekala v soboto, 14. aprila 2018, s pricetkom ob 9.00. Vsi, ki želite, da bi bilo okolje, v katerem živimo, cisto, ste vljudnovabljeni, da se akciji pridružite. Odstranjevali bomo odpadke narazlicnih predelih CS Šentvid, saj je naš cilj skrbno ocistiti podrocjas smetmi. Odpadke bomo odstranjevali v bližini vrtcev, osnovnih šol,gimnazij in drugih izobraževalnih ustanov, v okolici športnih objektov,na obrobjih cest in rek, v naseljih ter na zelenih površinah. Tudi kosovneodpadke, kot so kosi odpadne elektricne in elektronske opreme,kovinski in plasticni ostanki od kleparskih dejavnosti, pnevmatike in podobno, bomo prinašali na dogovorjena zbirna mesta, od koderbodo usmerjena v reciklažo. Gradbeni in nevarni odpadki pa se bodoevidentirali za nadaljnje delo s strani državnega inšpektorata. Na dan organizirane cistilne akcije se nam lahko ob 9.00 pridružite naeni izmed spodaj navedenih zbirnih mestih: ZBIRNA MESTA ZA UDELEŽENCE: ŠENTVID – Ljudski dom GUNCLJE – rugby igrišce GUNCLJE – skakalnica STANEŽICE – PGD Stanežice MEDNO – PGD Medno VIŽMARJE-BROD – Vrtec Mravljincek Tako kot pretekla leta bodo udeleženci na zbirnem mestu prejelirokavice in vrece, ki bodo tudi letos v dveh barvah: rumene (zaembalažo) in crne vrece (za ostale odpadke). RUMENA VRECA: za prazno in cisto (neblatno) embalažo (plastenke,plasticna embalaža, tetrapaki, plocevinke, plasticne vrecke ...).Priporoca se, da se votlo embalažo stisne (nanjo stopi), da bo v vrecomožno spraviti vec odpadkov. V te vreco ne spadajo trda plastika,vedra, polomljene igrace, vrtno pohištvo in drugi podobni, pokvarjeniizdelki. Želimo si, da bi s skupnimi mocmi in odgovornostjo do okolja ocistilicim vecji del naše okolice, zato ste lepo vabljeni prav vsi prebivalci CSŠentvid, da se nam pridružite.Zakljucek akcije bo na rugby igrišcu Oval v Guncljah ob 11.00, kjer boposkrbljeno za malico in skupno druženje. Prisrcno vabljeni in upamo, da se vidimo! CS Šentvid 1. MOL je v izvedbeni nacrt Trajnostne urbane strategije Mestneobcine Ljubljana (IN TUS MOL 2014-2020) med prioritetne projekteumestila tudi projekt z oznako »Projekt 37: Izgradnja zbirnegacentra Stanežice«. V postopku sprejemanja dokumenta IN TUD MOL2104-2020 je imela prizadeta javnost možnost podati pripombe in predloge v casu od 21. 2. 2017 do 7. 3. 2017 (to je v casu zimskih pocitnic). Nacrt oziroma pregledni prikaz prostorske umestitveprojekta »Izgradnje zbirnega centra Stanežice« je bil izdelan že2016, a ni bil dan v javno obravnavo in razpravo. 2. V marcevskem glasilu lokalnega glasila Šentvid nad Ljubljanoso krajani Guncelj, Vižmarij, Dvora in Stanežic izvedeli, da MOLnamerava v jami bivšega peskokopa umestiti zbirni center zaodpadke s ponovno uporabo, P+R in tekaški poligon (23. 3. 2017 - prvotna slika, ki je bila objavljena v glasilu) 3. Po objavi informacije je bil organiziran shod krajanov Guncelj,Vižmarij, Dvora in Stanežic v gasilskem domu v Stanežicah, kjer je bila formirana tudi civilna iniciativa »Proti izgradnji zbirnega centra v Stanežicah in za celovito vizijo urejanja Guncelj, Vižmarij, Dvorain Stanežic«. Na tem ustanovnem sestanku je bilo formiranih petzahtev, ki so bile naslovljene na CS Šentvid in na MOL (6. 4. 2017). 4.CI je 6. 4. 2017 na CS Šentvid naslovila zahteve, ki so bile dolocenena uvodnem sestanku krajanov v Stanežicah. Svetniki CS Šentvid so zahteve in naša prizadevanja soglasno podprli. Clani CI smo se na izredni seji CS Šentvid obvezali, da bomo krajane sprotno intransparentno obvešcali o vseh dogodkih. Izdelana je bila tudispletna stran (www.protiprojketu37.si), kjer so se krajani dnevnolahko seznanjali z novicami. 5. 20. 4. 2017 je bil v prostorih MOL organiziran sestanek medpredstavniki CI in predstavniki CS Šentvid skupaj s predstavnikiMOL. Na tem sestanku nam je bila predstavljena brošura, v kateri nam je župan predstavil novo skico umestitve zbirnega centra, innas prepriceval, da je projekt dober in najmodernejši v Evropi in daod projekta ne bo odstopil. Na tem sestanku smo predstavniki CI predstavili svojih pet zahtev, ki smo jih podkrepili z vec kot 1.100 podpisi krajanov, ki smo jih prinesli s seboj in jih županu ponudili v vpogled. Župan je zavrnili naše zahteve kot neutemeljene. 6. 10. 5. 2017 smo prejeli elektronsko pošto, s katero nas je MOLpozvala k strinjanju z zapisnikom zabeležke sestanka. Na zapisniksmo podali svoje pripombe, ki so bile upoštevane. S podpisomzapisnika smo se seveda strinjali s tem, da je napisan v skladu zdogajanjem na sestanku na MOL, nikakor pa ne tudi s strani županapredlaganimi spremembami. V zabeležki sestanka nikjer ni zapisa,da se strinjamo s projektom (saj smo podali svoje pripombe), županpa je to kasneje interpretiral kot naše strinjanje (tako na javnirazgrnitvi OPN-ja na Gospodarskem razstavišcu kakor tudi v vašem prispevku, kar ne drži). 7. 10. 5. 2017 je CI organizirala drugi shod krajanov Guncelj, Dvorain Stanežic, kjer smo krajanom predstavili zapisnik sestanka, kismo ga imeli na MOL. Na tem sestanku so krajani ponovno potrdilimandat CI naj vztraja na petih zahtevah, ki so bile sprejete na prvemsestanku. 8. 31. 5. 2017 smo zapisnik sestanka s krajani poslali županu MOL. 9. 7. 6. 2017 smo s strani MOL prejeli elektronsko pošto, v kateri so nas obvestili, da naše zahteve zavracajo in da bodo s projektomnadaljevali ter da ne vidijo nobene potrebe vec po dodatnihsestankih. 10. 12. 6. 2017 smo po elektronski pošti odgovorili na obvestiloMOL-a, da obžalujemo odsotnost dialoga in župana pisno opozorili,da strinjanje z zapisom dogodka še ne pomeni strinjanja z vsebino, ki nam je bila predstavljena. 11. 14. 6. 2017 je bila objavljena prva reportaža novinarja g.Mastnaka na RTV Slovenija o nameravanem posegu na Stanežiškempolju. 12. 19. 1. 2018 je bila objavljena nova reportaža novinarja g.Veselica, na katero je g. Jankovic grobo odgovoril z obtožbami, da jeCivilna iniciativa ponaredila uradni dokument, kar seveda ne drži. Na to izjavo smo g. Jankovicu poslali dopis, v katerem ostro zanikamo kakršnokoli ponarejanje dokumentov in strinjanje z umestitvijozbirnega centra v Stanežiško jamo. 13.31. 1. 2018 je bil uradno poslan demanti na izjavo g. Jankovica vprispevku z dne 19. 1. 2018. 14.21.2. 2018smokljubdejstvu,dasosepredstavnikiCI(predsednik,podpredsednica in kar nekaj clanov) že veckrat deklarirali in sepredstavili tudi županu osebno na vseh zgoraj navedenih sestankih,s strani MOL prejeli odgovor, da v kolikor se imensko ne bomoizpostavili, MOL ne bo vec komunicirala s Civilno iniciativo. Od tega dopisa dalje MOL ne komunicira vec s krajani Guncelj,Vižmarij, Dvora in Stanežic. Predstavniki CI kakor tudi krajaniomenjenih zaselkov smo bili prisotni na javni razgrnitvi OPN-ja,ki je bila na GR v Ljubljani. S strani krajanov je bilo postavljenihvec vprašanj, na katere pa smo obcani MOL prejeli zelo pavšalneodgovore in seveda tudi nekaj obljub, katerih realizacija porajamarsikateri dvom. Na strokovna vprašanja, ki so zadevalazakonodajo, so bili odgovori kreirani na nacin »ce ni v tem clenu, je pa v onem«. Sam potek javne razgrnitve je prej spominjal na »gostilniško debato«kot pa na strokovno argumentacijo predstavnikov strokovnih služb. Veckratno povzdigovanje glasu predstavnikov MOL-a na odgovorekrajanov lahko razumemo kot pomanjkanje argumentiranih insmiselnih odgovorov. Vse preveckrat se je zdelo, da so vprašanjaprevec natancna in umestna, predlagatelj pa nima razumnega inracionalnega odgovora, ker pac slepo verjame v svoj prav. Ves cas želimo poudariti, da nam je bila kot obcanom kršena pravicado obvešcanja in soodlocanja o kraju, v katerem živimo. Prav tako želimo povedati, da je omenjeni projekt nesmiseln in ekonomskosporen, prav tako tudi okoljsko, da o evropskih trendih sploh negovorimo. V prid našim predlogom govori tudi zakonodaja, ki pa jo na MOL seveda sprotno prirejajo in popravljajo (kdo ima škarje inplatno?). Poslali smo 7 dopisov na razlicna ministrstva in inšpektorate, a smožal prejeli samo dva odgovora in še ta dva sta bila v smislu »nismo pristojni za to«. Naše stališce je jasno: celovito urejanje stanežiške jame, ureditevprometa, ureditev infrastrukture, ki bo nam vsem v korist, tudikrajanom! Ta naša stališca bomo zastopali še naprej, zato imamo namen, da CI preraste v »Društvo za razvoj Šentvida«; s tem bomo omogociliširšemu krogu krajanov CS Šentvid, da se vclani in kreativnosodeluje pri soustvarjanju kulturnega, ekološkega urbanega okolja,v katerem živimo. Predviden datum Zbora krajanov in ustanovnegazbora društva je 18. 4. 2018 v gasilskem domu PGD Stanežice-Dvor. Zainteresirani se lahko za vec informacij obrnejo na e-naslov: protiprojektu37@gmail.com. Aleš Kozlevcar Civilna iniciativa proti izgradnji zbirnega centra v Stanežicah in za celovito vizijo urejanja Guncelj, Dvora, Stanežic in Vižmarij Že pred nastankom Mestne obcine Ljubljana so se naselja v nekdanjiObcini Šentvid in kasneje Obcini Ljubljana-Šiška znašla predproblemom zasedenosti obstojecega pokopališca ob Prušnikovi ulici.Takratna družbena in politicna ureditev lastniku pokopališca, to ježupniji Šentvid nad Ljubljano, ni dopušcala možnosti širitve le-tega.Z obetajoco, obljub polno, novo lokalno ureditvijo so se možnostiširitve pokopališca na pobudo Sveta Cetrtne skupnosti v dogovoru in z nacelnim soglasjem župnije Šentvid ponovno odprle. Iz strateških prostorskih nacrtov MOL smo lahko tudi razbrali, da je ena odmožnost gradnje novega pokopališca na degradiranem obmocjunaselja Stanežice. Pokopališko dejavnost na (premajhnem) krajevnem pokopališcuskupaj z zaracunavanjem grobnin (še iz casov samostojne obcineŠentvid in vse do danes) izvaja Javno podjetje Žale, katere lastnikje Mestna obcina Ljubljana. Župnija Šentvid kot lastnik zemljišca,na katerem se nahaja pokopališce, ni nikoli ovirala izvajanja inzaracunavanja dejavnosti niti ni zahtevala povracila uporabnine.Župnija namerava tudi v prihodnosti Žalam brezplacno nuditinepremicnino za izvajanje pokopališke dejavnosti ter uporabo vsehobjektov v sklopu pokopališca, o cemer je bila MOL tudi pisnoobvešcena. Do tukaj vse lepo in prav. Bolj ali manj so zadovoljni vsi, razen tistih krajanov, ki nimajo in ne morejo dobiti svojega prostora za pokop svojcev v domacem okolju insi zato širitve obstojecega pokopališca najbolj želijo. V letu 2015 smo bili v Svetu CS soglasni, da je skrajni cas za širitev pokopališca, in predlagali Mestni obcini Ljubljana, da odkupi sosednjazemljišca. MOL je naši zamisli prisluhnila in to idejo je župan uvrstil med pomembnejše projekte za našo cetrtno skupnost do leta 2018. Ni pa pobuda dokoncno opredeljena v Obcinskem prostorskem nacrtu, ki bi nedvoumno omogocil to namero. Ovira za to naj bi bila Uredba o vodovarstvenem obmocju. Gre za isto obmocje, po kateremže leta potekata avtocesta in železnica, kjer je zgrajen šentviški predor.Krajani vemo, da je mestna oblast prakticno cez noc prižgala zeleno luc za gradnjo zbirnega centra odpadkov in da ni ovir za gradnjoparkirišca P+R za nekaj sto avtomobilov. Novi del pokopališca, ki bi bilnamenjen samo žarnim pokopom, pa je ocitno prevelik onesnaževalecin okoljevarstveni problem. Kakor smo seznanjeni, na mestni obcini v zvezi z umestitvijo širitve pokopališca v nov Obcinski prostorski nacrt ni aktivnosti, cakalo naj bi se na sklepe Ministrstva za okolje in prostor. Samo kot zanimivost naj izpostavim, da pa prostorski nacrt že omogoca gradnjo zbirnegakanala za odpadne vode (kanalizacijo) iz sosednjih gorenjskihobcin, pri cemer naši krajani Stanežic in Dvora še do danes nimajo kanalizacije. Aktivnost mestne službe pa se je pokazala s (smešno nizko) ponudboza odkup zemljišca obstojecega pokopališca, ki je bila naslovljenana župnijo Šentvid. V primeru, da se lastnik zemljišca s ponujenimodkupom ne strinja, bo MOL pricela postopek razlastitve, ki ga jekonec februarja tudi vložila. Svet Cetrtne skupnosti o ponudbi za odkup oziroma razlastninjenju obstojecega pokopališca s strani MOL-a ni bil seznanjen. Nikakor ni smiselno, da se davkoplacevalski denar troši za nakup nepremicnine,kjer izvajalec MOL-a že leta nemoteno izvaja pokopališko dejavnostin jo enako lahko tudi v bodoce, namesto da bi se denar namenilo za(pošten) odkup dodatnega zemljišca za prepotrebno širitev. Svet CS je o svojem nestrinjanju z namero odkupa, še manj pa zrazlastitvijo, pisno obvestil MOL. Odgovora na posredovan sklep in pojasnila, zakaj mestna lokalna samouprava ne sodeluje z lokalnimi enotami, pa seveda še do danes nismo prejeli. Nerazumna je namera Mestne obcine Ljubljana, da lahko v imenu»javnega dobrega« brez dialoga z lokalno skupnostjo razlasti veckot tisocletje staro pokopališce, ki je vedno služilo javnemu interesu prebivalcev Šentvida in okolice, pri cemer je upravljanje s tonepremicnino tako ali tako že desetletja v rokah obcinskega podjetja. Šentvidcani dobivamo obcutek, da Mestna obcina Ljubljana torejlahko v imenu »javnega interesa« razlasti kogarkoli, kadarkoli in s temizcrpava lokalno premoženje. Želeli bi si takšno vodstvo mestne uprave, ki bi koncno prisluhnilo tudiinteresom predmestnih lokalnih skupnosti. Matjaž Briški, svetnik Cetrtne skupnosti Šentvid POZIV K OŽIVITVI DRUŠTVA ORLI IN SOKOLI Zanima me moj kraj in želim kronološko opisati telesnokulturnodejavnost od zacetka 20. stoletja do danes. Vemo, bili so ORLI(ustanovljeni leta 1906 na pobudo takratnega kaplana ValentinaZabreta) in SOKOLI (ustanovljeni leta 1908 na pobudo M. Policarja in F. Cirmana). KAKO MALO JE VELIKO! Dobrosrcni namen, brez sprenevedanja in visokoletecih obljub,seže v srca dobromislecih in preprostih ljudi. Tistih, ki razmišljajo ssvojo glavo in niso pod vplivom današnjih vsemogocnih medijskihpropagatorjev, prodajalcev takih ali drugacnih resnic o vsesplošnihdružbenih razmerah in dogodkih. Sprejemam vse, kar mi ponudi današnji cas. Sliko in vrednotedogodkov si ustvarim sam. Ne dopustim, da mi vsiljena šokantnanovica opere glavo in da mediji dobijo pricakovani odziv. Vednorazmislim, v sebi premeljem in se pogovorim z »naravo«, še vedno delujoco silo našega obstoja. Ne pustim se zavesti in vpeti v danes tako priljubljene medijske zgodbe »vse se splaca, kar se placa«!Ne, ne želim biti clan te družbe, nizkotne in stremuške, ki ta trenutek obvladuje svet, tudi deželo na soncni strani Alp. Nisem in ne morembiti izjema, razumem pojem globalizacije (vseobsegajoc, pregledenskupek celote). Ne razumem pa sprejemanja vsega ponujenega za sveto in edino resnico. Že od nekdaj se zavedam: »Živim z naravo in verjamem v njeno nepisano zakonodajo!«Kaj hocem povedati? Ni vse to, kar je napisano in sporoceno,obljubljeno in izvršeno. Vprašajmo se, kdaj in zakaj je nekaj receno, komu služi, kaj nekomu prinese, drugemu odnese. Vse to se danes žal dogaja! Vsakodnevni inscenirani pretresi, plasirani s straniposameznih družbeno-politicnih sil, posameznikov in medijskihstremuhov, lojalnih svojim delodajalcem, vzpostavlja nemir innelagodje preprostih, tu živecih ljudi! Ignorirajmo vse to! Jože Jager JAVNI POZIV GOSPODU ŽUPANU Gospod Jankovic, župan mesta Ljubljana, ne morete me prepricati, šemanj opehariti.Priznam vaš trud in pogum, obcudujem vaš spomin in zavzetostza delo na vašem podrocju. Moti me vaša arogantnost in pristop v akutnih primerih. Ne želim se spotikati in zapletati v izrecene obtožbepoliticnih sil, sem le krajan meni ljubega Šentvida, že iz davnezgodovine uspešnega predmestja Ljubljane. Ne zapletajte stvari,pustite kraju, da živi, v naravi in prijaznosti tu živecih ljudi. Nekdaj insedaj so tu stanujoci dobro misleci in ustvarjalni ljudje.Nisem trgovec, ne ekonomist, razmišljam z glavo, prilagojeno z naravo.Ne tržite sveta, ki bil je odvzet ljudem, ki ljubili so hrano! Pustimo v pozabo, kar bilo je nepravo, današnji svet naj zažari z zdajšnjo naravo.Spoštovani gospod Jankovic, naj moj glas usliši tudi vas! Nepotrebujemo Zbiralnega centra ekoloških in komunalnih odpadkov,niti stanovanjskih sosesk, želimo le miren in znosen promet v smeri Šentvida, preko Medna vse do Medvod. Z vašim nastopom inargumenti, ki jih poznate, zagotovite podaljšanje proge mestnegapotniškega prometa št. 1 (Dolgi most-Vižmarje) do spornih parcel v nekdanji separaciji v Stanežicah. Predstavite prometne zahteve zapostavitev parkirišc P+R ter njihovo prioriteto, ostali del pozeleniteali prepustite športnim zanesenjakom. Naj nekdanje zablode trohnijopod rušo zgodovine, brez ekonomskih prilivov in prepirov! Jože Jager MOJE RAZMIŠLJANJE O PERECI PRObLEMATIKI NAŠEGA KRAJA Marsicesa ne razumem. Sem mar prestar ali ne znam razmišljati, kotto pocno današnji politiki, svetniki in odborniki?Nekdaj rodovitno in obdelovalno zemljišce, razprostirajoce odGuncelj do vznožja Stanežic, kjer svet prehaja v ravnico proti Mednu,so tedanje oblasti nacionalizirale ali razlastile in ga pridno izrabljale vkorist države in naroda. Nastala separacija je na tem obmocju izkopalanemalo kubicnih metrov gramoza, potrebnega za obnovo in izgradnjotedanje države. Obrat je deloval uspešno in dobickonosno, nastajajocejame pa so se z leti nenadzorovano zapolnjevale z raznimi odpadnimimateriali in predmeti. S casom je usihajoca separacija odmrla, ostalo je zgolj zemljišce kot parcela v igri kapitala. Megalomansko snovanjenove stanovanjske soseske na robu Ljubljane je k sreci propadlo,veliko se je govorilo in nacrtovalo, k sreci vse izjalovilo. Ne slepimo se,kapital ne spi, vedno išce poti, da se oplemeniti. Ce ne stanovanjsko naselje, naj bo tu nekaj, kar potrebujemo prav vsi. Bodimo ekološki, zbirajmo in razvršcajmo komunalne odpadke, ki jih je danes, resnici na ljubo, veliko prevec. Postavimo zbirano postajo, jo tehnološkooplemenitimo, prekrijemo razvalino, propadajoco pod rušo, razliko sidelimo. Tako razmišljajo snovalci, kvazi reševalci perecih ekoloških problemov.Na dolocenih mestih in omizjih prepricajo izvoljene svetnike inodbornike o pomembnosti projekta, arhitektov pa tako ali tako nipotrebno prepricevati (vsak sprejet ali zavrnjen projekt jim zagotavljadelo in zaslužek). In kje v vsej tej zgodbi so ljudje, živeci tam nekje v sosešcini? Potisnjeni so na rob, da ne recem v kot. Civilnih pobudsnovalci prostorskih sprememb ne priznajo in se jim rogajo. Dobrovedo, kje je moc, vedo pa tudi, da vsaka upornost s casom popusti. Slej ko prej bo zmagal kapital.Na koncu se sprašujem, kje je tu cloveška morala izvoljenih ljudi? Je ni,ce bi bila, se izjalovljen poskus umestitve Zbirnega centra v Stanežicahne bi ponovil. Še huje, poleg odlagališca osnutek sprememb indopolnitev Obcinskega prostorskega nacrta ponuja in zagovarjaobmocja za zasilno in zacasno namestitev prebivalstva v primerunaravnih katastrof (morda tudi za aktualne dogodke naše sedanjosti)na obširnem zemljišcu v izmeri 500.000 m2. Ste mar preverili inpovprašali lastnike teh ogromnih m2 za njihovo mnenje in mišljenje?Dvomim in ne verjamem, le zemljišce v tej izmeri (primerjalno tozemljišce predstavlja velikost 60 nogometnih igrišc) je zagotovljenov ta ali aktualni namen. Razumem, kaj prinašajo prostorski plani, apotrebno se je pripraviti in prilagoditi trenutnim in dolgorocnimrazmeram v duhu dogovarjanj, ne arogance moci.In krajani, avtohtoni prebivalci omenjenih obmocij? Ostajajo zavedeniin zaslepljeni, izrinjeni še bolj na rob –morda celo v gozd. Še vedno ne razumem in se cudim! Krajan meni ljubega Šentvida, Jože Jager NAJLEPŠE GUNCELJSKE JASLICE V Guncljah, pred domaco hišo družine Živalicevih, dobi vsako leto –že 15.leto zapored –dom tudi sveta družina. Gospodar domacije 78-letniValentin Živalic, po poklicu mizar, zacne že v zacetku novembra kovatinacrte o tem, kako bi umestil Jezusovo rojstvo v prostor pod lesen nadstrešek, ki stoji za njihovo hišo. IZ STATUTA DRUŠTVA ZA SODObNO KLOVNSKO UMETNOST: 1.clen Društvo za sodobno klovnsko umetnost (v nadaljevanju društvo) jeprostovoljno združenje tistih, ki delujejo na vseh podrocjih kulturnegaustvarjanja in poustvarjanja na podrocju sodobnega klovnstva vSloveniji, kot so med drugim: klovni, klovnuhi, klovnici, klovnisti,klovnjaki, klovniki, klovnaci, klovncestvo, klovnerji, klovnarji, klovnirji,klovnurji, klovnorji, klovnebe, klovnaši, klovntisti, klovnalde, klovnjaditd. Klovni Društva za sodobno klovnsko umetnost v okviru društva ustvarjajo že tri leta. Prva produkcija pa je bila predstava za odrasle, komedija Za crknt (premiera Siti teater, 2017).Za crknt kabaret je predstava skupine profesionalnih klovnov igralcev,ki v svojih tockah razkrivajo cloveško ranljivost, raztresenost invznesenost. Gledalcem in nastopajocim radodarno ponujajo oddihod vsakdanjih stresnih banalnosti, tako da jim te vsakdanje banalnostiprostovoljno odvzamejo in jih na odru, humorju v cast, razkrinkajo,obrnejo na glavo in potunkajo v lužo ironicnega paradoksa.Celovecerno komicno predstavo Za crknt izvaja skupina profesionalnihigralcev, ki jim je skupna strast do raziskovanja plasti in žanrovhumorja in oblikovanja ter uprizarjanja cloveške komedije skoziduhovite karakterje, ki jih srecujejo v svojem življenju. V klovnskem kabaretu nastopajo: Eva Škofic-Maurer, Tina Janežic, Tomaž LapajneDekleva, David Dolamic, Simeon Huzun, vedno pa se z njimi na odruznajdejo tudi bolj ali manj redni gostje, kot so: Perola Regina Ribeiro,Anja Završnik, Goran Završnik in Andrej Zupanc.Ustvarjalci v Društvu za sodobno klovnsko umetnost so priznanislovenski umetniki, ki svoje klovnsko udejstvovanje dvigujejo nanaslednji nivo –in v svet humorja vabijo vseslovensko obcinstvo.Predstavo je zasnovala režiserka Tina Janežic, ki je tudi igralka,klovnesa in koreografinja, diplomantka gledališke akademije LASSAADv Bruslju.Društvo za sodobno klovnsko umetnost naslavlja tudi otroke, takoje premiero doživela klovnska predstava Zvoncki in trobentice – namenjena vrtcevskim otrokom in osnovnošolcem do petega razreda –ter predstavo Cip in Copka –za isto starostno skupino otrok. Polegtega pa ponuja tudi paleto delavnic za otroke in za odrasle, s katerimise želijo predstaviti tudi v cetrtni skupnosti Šentvid. Društvo za sodobno klovnsko umetnost se udejstvuje na mednarodnihfestivalih v tujini. Predstave Društva za sodobno klovnsko umetnost si lahko ogledate: 8.4. ob 20.00 Menza pri koritu, Metelkova 18.5. in 19. 5. Teater Ole, Dunaj 20.5. ob 20.00 Menza pri koritu, Metelkova V prihajajoci pomladi vam ustvarjalci Društva za sodobno klovnskoumetnost želijo polno mero humorja, sprejemanja, bližine in kanceksladkega pricakovanja ... Se vidimo v Šentvidu nad Ljubljano! 100 let po smrti je Cankar s svojo literaturo in idejami v kritikah,govorih in esejih še vedno aktualen. Njegovi opisi družbeneneenakosti, siromaštva, zapostavljanja revnih, fizicnega in psihicneganasilja mocnejših nad šibkejšimi, trpljenja ljudi z roba družbe inslabega odnosa do otrok so zelo zgovorni tudi danes. Zato je nalogavseh nas, da se spomnimo našega najvecjega pisatelja in dramatika termu na primeren nacin priznamo velicino in mu namenimo zasluženospoštovanje. Društvo BPC PODELITEV PRIZNANJA DRUŠTVU bPC V ponedeljek, 5. februarja 2018, je bila vMestnem muzeju slovesna podelitev priznanjza dosežke na podrocju kulture v letu 2017,ki jih podeljuje Zveza kulturnih društevLjubljana. Priznanje, bronastega ljubljanskegažvižgaca, je prejel tudi predsednik DruštvaBlaž Potocnikova citalnica (BPC), Brane Kopac,za prizadevanje pri ohranjanju kulturnegaizrocila na podrocju Šentvida nad Ljubljano,predvsem pa za scenarij in režijo predstave o glasbeni poti Lojzeta Slaka z naslovom En godec nam gode.Brane Kopac se je v društvu BPC najprej dokazal kot igralec. VTeatru šentviškem, kot se je imenovala igralska sekcija društva, jeodigral naslednje vidnejše vloge: župan Jaka v predstavi ŽupanovaMicka, glavna vloga v Molierovi komediji George Dandin, na raznih akademijah je veckrat odigral Krjavlja, pa Janeza Svetokriškega,Prešerna ...Po smrti režiserja Lojzeta Gerdena in predsednika društvaFraneta Ermana je združil obe funkciji in se zavzeto lotil nadaljevanjanjunega dela. Okrog sebe je zbral ekipo zavzetih sodelavcev inpredvsem s pomocjo desne roke, podpredsednice Andreje Becan,je društvo dobilo nov zagon. Na oder so postavili najprej komedijo To imamo v družini, sledila pa je politicna satira Angel varuh ali Kdo je gospod Schafler. Poleg dramske so zaživele tudi vse ostale sekcije (narodopisna, literarna, narodne noše ...), prirejajo pa tudi številneakademije ob državnih in kulturnih praznikih.Leta 2016 je minilo 5 let od smrti kralja polk in valckov Lojzeta Slaka.Ker je bil Lojze Slak krajan Šentvida, se je predsednik društva Brane Kopac s somišljeniki odlocil, da bi se mu najlepše poklonili na tanacin, da bi v pesmi in besedi uprizorili njegovo glasbeno pot. Tako je ob sodelovanju Ivana Sivca, Romana Koncarja ter z vložki poezijeToneta Pavcka nastala velika glasbeno-gledališka predstava En godecnam gode, ki je požela velik odziv in navdušenje slovenske publike. VLjudskem domu v Šentvidu je bilo uprizorjenih 13 ponovitev, preko40-clanska ekipa pa je s predstavo gostovala tudi po Sloveniji in vzamejstvu. Tako so s predstavo dokazali, da bo Lojze Slak za vedno ostal v spominu vsakega ljubitelja domace glasbe. Predsednik je na podelitvi v nagovoru poudaril, da je priznanje plod dolgoletnega delovanja celotnega društva in da so vsi clani zaslužni zanj. PREŠERNA MLADOST V ŠENTVIDU Za nami je tudi 1. festival mladih, ki nosi naslov Prešerna mladost v Šentvidu. Predstavili so se nam mladi talenti vseh osnovnih in srednjihšol Cetrtne skupnosti Šentvid. Igrali so na violino, flavto in klavir, peli,kazali trike s kužki, uprizarjali krajša gledališka dela, razstavljali likovneumetnine, plesali in z nami celo delili razmišljujoc esej. Slednjega jepredstavil dijak 4. letnika gimnazije Šentvid, priporocamo ga v branje.Na koncu nas je obiskal še dr. Fig in nam podelil fige. Vsi smo sestrinjali, da mora festival talentov postati stalnica na slovenski kulturnipraznik, mladi pa naj svoje talente razvijajo, v njih izpopolnjujejo svojoosebnost in jih delijo z okolico. Ga. Ignacija, ga. Vesna in ga. Lidijaso dobile navdih v preminulih Nicolasu Benjaminu Žitniku in AndrejuErmanu, dveh mladih nadarjenih fantih, ki smo se ju ta vecer tudi nastopajoce je za trenutek izdala trema, vendar je njihova spontanostin iskrenost ocarala publiko in naredila dogodek še toliko bolj topelin prisrcen. Vsa pohvala pa tudi najstarejši nastopajoci, gospe AniRahne, ki je svoj nastop opravila zelo prepricljivo in pokazala, da se starejši še zelo živo spominjajo lepih trenutkov v svojem življenju,zlasti tistih, povezanih z mamo.Ob zakljucku so vsi nastopajoci ob spremljavi harmonike zapelislovensko Mamica je kakor zarja, nato pa so otroci mamicam podariliskromna darilca v zahvalo za vse, kar prejemajo od njih.Hvala vsem, ki ste praznicni vecer preživeli z nami in ste s svojimobiskom poplacali naš trud za vas. Foto: Robert Vurušic Organizator dogodka: Društvo BPC prve svetovne vojne pripravila koncert v pocastitev teh pomembnih dogodkov. Koncert se je odvijal 22. marca v dvorani Matije Tomca. Gostitelja sta bila ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore in gospodPawel Czerwinski, veleposlanik Republike Poljske v Republiki Sloveniji.Navzoce sta s svojo prisotnostjo pocastila Njegova ekscelencapredsednik Državnega sveta Republike Slovenije gospod Alojz Kovšcain njegova ekscelenca predsednik Senata Republike Poljske gospodStanislaw Karczewski. Koncert se je zacel s himnama Republike Slovenije in RepublikePoljske.Ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore je v pozdravnem govoruizpostavil vodilo sv. Stanislava Kostke »za vec sem rojen«. Življenjsko zgodbo mladega Stanislava Kostke, ki je prezgodaj umrl, je primerjalz burno zavodsko zgodovino. Spomnil se je žrtev prve svetovne vojnein svoj nagovor sklenil s povabilom nam vsem, »da bi postali graditeljimiru«. Predsednik Senata Republike Poljske gospod Stanislaw Karczewskije v svojem govoru izpostavil skupno usodo Poljakov in Slovencev.Oba naroda sta v preteklosti izgubila svoji državi. Trudita se ohranjatispomin in narodno identiteto. Poudaril je pomen nekaterihpomembnih poljskih mož za poljsko in širšo evropsko zgodovino.Govoril nam je o življenju sv. Stanislava Kostke in o tem, kako se je naSlovenskem pod okriljem Cerkve ustanovila šola, ki nosi njegovo imein se trudi mladim posredovati njegove vrednote. Za njihov trud se jezahvalil vsem uciteljem, vzgojiteljem in profesorjem. Izrazil je veliko veselje, da je lahko prišel v zavod, ki ga je pred leti obiskal papež JanezPavel II. V veliko zadovoljstvo mu je bilo, da smo skupaj obeležili 100.obletnico konca 1. svetovne vojne.Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije gospod Anton Kovšcase je v svojem govoru sprehodil po zavodski zgodovini. Povedal je,da je Zavod sv. Stanislava zaslužen za temelje slovenskega šolstva.Besede »Cudna so pota Gospodova« je povezal z zacetki zavoda, ko jeustanovitelj škof Janez Bonaventura Jeglic postavljal temelje zavoda z namenom, da bi se tu izobraževali mladi. Vojna je to prekinila inzavodski prostori so služili cisto drugim namenom. Vendar »clovekobraca, Bog obrne« in zavodski prostori sedaj spet služijo temu, za kar so bili ustanovljeni.Koncert sta skupaj pripravili Glasbena šola in Škofijska klasicnagimnazija. Na odru je bila razstavljena slika Staneta Kregarja znaslovom Bitka. Ucenci in dijaki pod vodstvom svojih mentorjev so pripravili preplet poljskih in slovenskih skladb in umetnostnih besedil. Zavod Sv. Stanislava zadeve deloval vse do svoje upokojitve. Porocil se je star 40 let ter imel sina in hcerko. 110. rojstni dan je praznoval lani v poljanski enoti ljubljanskegaDoma upokojencev Center, slavljencu pa je tedaj prišel cestitat tudipredsednik republike Borut Pahor. Na praznovanju se je s tamburico zanekaj pesmi pridružil ekipi, ki mu je zaigrala ob njegovem castitljivemjubileju.Nikolaj Dragoš je še do nedavnega pisal pesmi, poleg tega je v 100. letu napisal avtobiografijo. Vir: Delo 2.4.2018 MESTNA OBCINA LJUBLJANA VABI UPOKOJENCE NA BREZPLACNE RACUNALNIŠKE TECAJE VAbLJENI NA ZACETNI, NADALJEVALNI IN IZPOPOLNJEVALNI RACUNALNIŠKI TECAJI 35-URNE ZACETNE 30-URNE NADALJEVALNE IN (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) 20-URNE IZPOPOLNJEVALNE TECAJE PRIJAVITE SE LAHKO NA SEDEŽU CETRTNE SKUPNOSTI ŠENTVID -tel. št. 512 46 07, 512 41 22, ali V SLUŽBI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA BOLLE. (WINDOWS, WORD, INTERNET, E-POŠTA, EXCEL, DIGITALNA FOTOGRAFIJA, SOCIALNA OMREŽJA) PRISRCNO VABLJENI! Vec na: http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/starejsi/ izobrazevanje-starejsih/ PRIJAVITE SE LAHKO NA VAŠI CETRTNI SKUPNOSTI ŠENTVID TEL. ŠT. 512 46 07 in 512 41 22 ALI V SLUŽbI ZA LOKALNO SAMOUPRAVO, tel. 306 48 62, GA. VESNA bOLLE. Pozdravljeni, dragi mladi bralci. Koncno je pomlad, zima pa se je poslovila. Vreme nas kar vabi, da gremo v naravo. Naša zemlja letos praznuje v nedeljo, 22. aprila. Na https://sl.wikipedia.org/wiki/Dan_Zemljelahko preberemo, da je to »letni dogodek, ki se praznuje 22. aprila, ko se odvijajo dogodki zaosvešcanje glede varovanja okolja na Zemlji. Praznovanje se je prvic organiziralo leta 1970 in ga zdajkoordinira globalna mreža dneva Zemlje. Dogodek vsakoletno praznujejo v vec kot 192 državah. Leta 1969 je na Unescovi konferenci v San Franciscu mirovni aktivist John McConnell predlagal danspomina na Zemljo, ki bi se praznoval na prvi pomladni dan 21. marca 1970«. Zastavimo nekaj ugank našim staršem, uciteljicam in vzgojiteljicam. Sem brez barve, okusa, a pomembna tako, da brez mene življenja ne bi bilo. VODA Poznam cudnega strica: kot blisk klobuk zna sneti, ceprav ti piha v lica, ne moreš ga prijeti. VETER Najbolj zlat je med zlatniki in bolj vroc kot ognjeniki, je vesoljni kralj obzorja, zemlji greje in vsa morja. SONCE Pred hišo pobere posode s smetmi, vase jih zvrne in prazne pusti. (VOZILO, KI POBIRA SMETI) Pa se malo posvetimo naši materi Zemlji. Le kaj lahko najmlajšistorijo za naš planet? Ti?Pojdi ven na igrišce, ozri se levo in desno, cisto resno. Pa še malo v tla, kjer se smet s smetjo igra. Vzemi vrecko v rokein poberi smeti, potem pa še locuj in pazljivo opazuj, kakoza okolje skrbimo. Kaj si od drugih želimo, kaj delamo mi ssmetmi? V Ljubljani je vsako leto akcija z naslovom »Za lepšo Ljubljano«. Poteka med 22. marcem, svetovnim dnevom vode, in 22. aprilom, svetovnim dnevom zemlje. Takrat potekajo številna cišcenja javnih in drugih površin, organizatorji cistilnih akcij pa lahko v tem casu za udeležence cišcenj v Snagi prevzamejo vrece in rokavice za zbiranje odpadkov ter uredijo odvoz zbranih odpadkov. (viri: http://www. snaga.si/ciscenje-javnih-povrsin/akcija-za-lepso-ljubljano) Med cakanjem na cistilne akcije v vrtcu in šoli se lahko lotiš kardomacega dvorišca. Mama in oce bosta vesela. Da sosedje nebodo jezno gledali, pazi, kako pometaš. Za konec pa še mala poslastica.Pomagaj soncnim žarkom do rože skozi zapleten labirint. Pojdite na vrt, polje ali travnik. Ukvarjajte se cim vec s športom.Vdihnite pomlad, ki prinaša daljše dni, nekaj padavin in polnocvetocih rastlin. Lep pozdrav iz uredništva.MARJETA BILBAN 40. LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZbORA SVObODA Bilo je 19. februarja 1978, mracen zasnežen vecer. Zacele smo se zbirati pevke, željne prepevanja. Na prvi pevski vaji nas je bilo 9.Zborovodja gospod Drago Korošec nam je položil v srce: »Dekleta,nikoli ne pozabite tega vecera.« Iz tedna v teden se je zbor poveceval.Tako da smo v jeseni, ob dnevu republike, natancneje 27. novembra 1978, imeli prvi koncert v osnovni šoli na Brodu in to že kar 23 pevk vnovih svecanih oblekah. Poskušam prehoditi pot vseh 40 let pevskega druženja. Takratvse rosno mlade, žene in matere z majhnimi otroki, službami inodgovornostjo za družine. Kljub tem zadolžitvam smo nekaterevztrajale, ker je bila in je še vedno želja po pesmi zelo prisotna. Hitetina pevsko vajo je bilo in je še vedno razvedrilo. V življenju pa ni vedno tako, kot si želimo. Vcasih nas življenje peljev težke case preizkušnje. Pot postane polna dvomov in strahu. Neznajdemo se, bijemo težak boj, v notranjosti nas boli, bolecine bucijodo onemoglosti. Takrat se zavemo, kako svetal kamencek v mozaiku naše stvarnosti je prijatelj, prijateljski stisk roke, topel objem. Tudi v teh ranljivih trenutkih je pesem zdravilo za še tako ranjeno srce. Velikopevskih prijateljev sem spoznala v teh 40 letih pevskega druženja. Žaljih je v tem casu kar nekaj prezgodaj odšlo v vecnost, a ostajajo na njih lepi spomini. Kaj lahko recem po dolgi, a zame kratki, poti v teh 40 letih. Veselasem, da sem vztrajala, bilo je lepo, pa tudi manj lepo. Pred tremi leti smo celo razmišljale, da se bi poslovile. Pevke smo zacele odhajati v druge zbore, saj nas je bilo samo še 12. Žalostne smo bile, da bi bil 12.aprila 2015 naš zadnji koncert v 37 letih delovanja. Na tem koncertuje bil tudi naš sedanji zborovodja Klemen Jerinc. Ocitno smo tudinjega presenetile z novico, da razmišljamo o ukinitvi zbora po dolgemcakanju, saj smo Klemna že leta 2012 zaprosile za sodelovanje. Naponovno prošnjo nas je v jeseni 2015 sprejel pod svoje okrilje intaktirko. Zbor se je zacel povecevati. Do danes se je število povecaloiz 12 na 28. Naš zborovodja Klemen Jerinc ima srcen odnos do nas pevk, ki nismo vec tako rosno mlade. Je clovek, na katerega selahko zaneseš. V treh letih se še ni zgodilo, da bi morali odpovedati kakšnega izmed nastopov ali koncertov. Vse pevke si želimo, da bi šedolgo, dolgo pele pod Klemnovo taktirko, da bi prenašali našo pesemiz roda v rod. A žal nas cas prehiteva … Upam, da z našim mladim zborovodjem, ki z vso odgovornostjo pristopa, da je lepa slovenskapesem tista, ki kaže pravo pot v prihodnosti. Ker želimo, da nam bi touspelo tudi v prihodnje, vabimo v naše pevske vrste mlajše pevke, kibi scasoma prevzele odgovornost, da to narodno izrocilo ponesemo zljubeznijo na naslednje rodove. Kakor se narava leto za letom prebuja v toplo pomlad, tako lepispomini nenehno razžarjajo ogenj veselja in življenjske moci vcloveškem srcu. Veselimo se, da boste z nami praznovali naš jubilej.Naj naša pesem zadoni iz naših src v vaša srca 22. aprila 2018 ob l7.00v Ljudskem domu v Šentvidu, Prušnikova 99. Milena Bras OTVORITEV OTROŠKE IGRALNICE RUbI IN RUDI Ljudskidom,Šentvidsobota,21.april2018,ob18.00 Zaradivelikeželjestaršev,dabitudilokalniotrocivvsakemvremenupraznovalirojstnidanaliimeliorganiziranopocitniškovarstvo,sebovmajuodprlanovaigralnicaRubiinRudi.Poleg najema velike otroške igralnice in pocitniškega varstva bodootroci lahko obiskovali kreativne delavnice, otroške predstave indrugezanimivedogodke.AnimatorjipodjetjaRubiinRudibodozaotrokepripraviliotvoritvenidan, kjer se bodo otroci lahko udeležili poslikave obraza, kreativnih delavnic,modeliranjazbaloniinseposladkalizokusnimidobrotami.Vabljeni na otvoritev v soboto, 12. 5. 2018, med 10. in 18. uro naPlemljevoulico8,LjubljanaVižmarje(stavbaSlovenijales). Zaradi omejenegaštevila se je na dogodek potrebno prijaviti na 040 415211alitanja@rubirudi.com.Dogodekjebrezplacen. Domsv.Vida od2.do6.julija2018 RUGby TEKME NA IGRIŠCU OVAL, STANEŽICE 21.04.2018 RK Ljubljana - RK Celik Zenica 28.04.2018 RK Ljubljana - RK Maribor 19.05.2018 RK Ljubljana - RAK Olimpija 02.06.2018 RK Ljubljana - Llantrisant RFC (Wales) DAN ODPRTIH VRAT Pozdravljeni! Vabimovas,dasenampridružiteobdnevuodprtihvratvKajakkanu klubuTacen! Klub bo za vas odprl vrata 5. in 6. maja 2018 na Marinovševi 8a v Ljubljani! Na ta dan vam bomo predstavili program šole kajaka za najmlajše, programtreningovmladihinogledtekmevslalomunadivjihvodah.