Novice.
Izhajajo 1. in 15. vsacega meaew. Ceiia jim je za Kdor želi kako oznanilo v „Dolei^jske Novice" načelo I gld., za pol leta 50 kr. — Nai'oćiiiito sprejema tisniti dati, p]ača za dvostopuo petit-vrsto 8 kr. za J. Krajec v Novem Meatu, dopiae pa uredništvo.	enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Iiiiîinio j«! „tlolenjslio železnico".
Vieraj nekako ob pol ene je prižvižgai tiho in slovesno vlak, ki nam jo je otvoril ; danes se zaône redna vožnja.
Spregovoriti nam je dolžnost vsaj nekoliko o tej za nas Dolenjce gotovo močno imenitni reći.
Sprejem v Novem mestu je bil gotovo prav lep, da krasan. Vse kar je moglo je hitelo na praznično ozaljšan kolodvor. Prepričani smo. da 80 gospodi, katere nam je pripeljal vlak, bili povsem zadovoljni. Na kolodvoru so se razpostavili naši mestni gardisti, požarne brambe iz mesta, Črnomlja, Metlike, Mokrotioga, St. Jerneja in Žužemperka, vojaška godba najeta iz Ljubljane, domača mestna godba. Dolenjski Sokol in nebrojno Število gospode in preprostega ljudstva. Na griču, kolodvoru nasproti, so bili učenci in učenke iz Novega mesta in Smihela. okrašeni s trobojnicami in cesarskimi barvami, držeč v rokah zastavice iste barve. Prav mičen pogled je bi).
Slavnostnega obhoda so se udeležili naslednji visoki gospodje : Vitez Wittek, sekcijski načelnik v trg. ministerstvu; minist. svetovalec Dr. Haberer ID VVurmb; minist, tajnik Dr. vitez Forster; vladni svetovalec lleiiidl. — Od strani železničnih uradov: Predsednik vite?. Rilinski, Jiischoff, Weseely, Dr. Liharzik, Klemenčič. vitez Kniazislucki. — Knez Auersperg. — Od deželne vlade Kranjske: Predsednik baron llein, Schemerl, Dralka, Mabkot, vitez Laschan, Gol, Svítil, Oril, vitez Vestenek. — Od deželnega zastopa: Detela, baron Apfaltrern, Murnik, dr, Papež, dr. Schalier.jlr. Vošnjak; poslanci Kersnik, Kušar, vitez Langer, PtVifer, Povse, baron ávegelj, Šuklje, Svetec, Tavčar, Od sodnijskih uradov: Predsednika Kočevar in Gerdešič, Schneditz, dr, Pa;uer, Golia, Jetišič, Klobučar, — Obrt. zbornice predsednik Perdan, vrhovni postni ravnatelj Pokorný; od vojaštva vitez Fux, Millier; od ljubljanske hranilnice ravnatelj Luckmann in Bamberg, — Dalje: 1'rošt llrh, grof Margheri, groi'Barbo, baron Berg, Zupani: Grasselli, Perko, Giliy, Kosak i, t. d. Mnogo inženerjev, podjetnikov i. t. d. ^
S preveselim „živio!" smo pozdravili doali vlak. /.upan novomeški pa je slovenski nagovoril sekeijskega načelnika W i 11 e k a, izražaje v imenu mesta svoje veselje nad toliko srečo, da nam je Bog vendar spolnil goreče želje, davši nam železnico. Topiči 80 pokali, vojaška godba je zaigrala, neètevilni vzkliki veselja, zlasti iz mladih otročjih ust, so se razlegali. Pozabiti ne smemo še, da so se vde-ležile sprejema zlasti tudi naše gospice v krasni narodni noši s pečami, kar je gospodom očividno Jako dopalo.
Po kratkem j,ostanku nam je parni stroj peljal gospodo do Straže, od koder se je vrnil zopet v Mesto. Tukaj je čakal odlično gospodo drugi sprejem
im
pod impozantnim slavolokom pri Skabruetovi MSi.	nosti cesarskega komisarja, obiinskei^a odbora ter
Razpostavile so se tu požarne brambe, godbi, me-	upravnega odbora hranilničnega. èianski kor, Sokol in pa narodno obleřeiie g-ospíce, Zupan Perko poprime prvi i& besedo ter
Gospodicina Paueerjeva je nagovorila v lepib	naglaèa velevažnost denasnjega dne Novo mesto,
besedah slovenski došlo gospodo ter podala gospodu	za prihodojost in procvit njegov. Wittek-u sopek cvetlic v znak veselja, koje po dolgotrajnih naporih posrečilo se je v
imamo nad tem srečnim dogodkom novomeSžani.	jjovem mestu, kot središču dolenjske, ustanoviti de-Gospoda je sla potem pes na glavni trg, od koder se je zavod — hranilnico, ki naj bi postala siedo-peljala ëe pogledat grmsko áolo, potlej pa se denarnega prometa dolenjske. Zato naj
vrnila na kolodvor, kjer se je pripravil sijajen banket,	bo'hvula vsem, ki so pripomogli k ustanovitvi tega
Mesto naše je imelo istuiito slavnostno obleko;	zavoda, ki naj prične danes svoje delovanje, zastave in zelenje je đičijo,prodajalnice so bile zaprte. ustanovljena hranilnica naj bode varna ^ Vojaška godba je koncertovala sredo večer uložnikom za svoje imetje, poirebnemu pn Brunerju, v četrtek na kolodvoru pn slavnem ^^^^ ^
Tlaku_ m zvečer pri hch^varz^. V obeh gostilnah	^^^^	bl^gostauie v Novem mestu, po
bilo je ob.lo ljudstva. - Dom.či godbi pa je	_ ^^	_	^^^^^
tudi dast] posla ostalo.	naj raste m razvija se krepko, v to pomozi Vse-S zadovoljnostjo priznavamo, da so bili čtani fjo j
domače godbe prijazni, in niso slabo tolmačili, če ^ , "
86 je tudi vojaika godba naročila. — Saj so pa Častita gospoda! V tem vetevažnem trenutku, tudi v pričo vojaške godbe dokazali, da tudi kaj	^^ »aj bode začetek boljèe prihodnosti našega znajo, in daje domača godba podpore vredna; gosp.	"nesta, spominjamo se po očetovsko svoje narode kapelnik Poula je v kratkem velik vspeh dosegel,	ljubečega mogočnega vladarja, ])od Čega knlom " Vsaslavnostsejelepovrěila^brezvsakenezgode.	«e vse tako krepko razvija m pod čega varstvom Te kratke besede, naj dragim čitateljem vsaj	stoji tudi naš mlad zavod. Zatorej zakličimo iz deloma povedo, kako veselje čuti srce novomeSčanov.	gfobočine srca našemu presvitleniu cesarju Fran-Bog vsemogočni daj, da nam železnica res	ćišku Josipu I. „Slava. Rlava, Slava"! Vsi donese boljših dui v vsacem oziru! Gotovo se	navzoči so uavduŠeno ponavljali trikrat Slava I bode to zgodilo, ako bomo storili tudi sami, kar Potem se oglasi v imenu ravnateljstva njega je v naěib moČeb.	podpredsednik dr. Schegnla ter povdarja, da --se do sedaj na Kranjskem ni osnovala nobena
Mestna hranilnica v Novem mestu,	^^^^^ tako kratkem času ~ po
«IV» J. v	ll>mesečm dobi, odkar se ,ie sklenila ustanovitev
Dne 1. maja t. 1. otvorila se je novo ustanov-	zavoda, začela je poslovati hranilnica. Izreka upanje,
Ijena mestna brapiinica v Novem mestu v navzoč-	da se bode tako točno vršilo tudi poslovanje.
in zmirom je mislil, kako bi zacel z zidanjem.
____In le misli ao ga začele kmalu voditi v bližnje
M T *Ti H 1 M	mesto, da dobi tam razumnega inženirja, izučenega
JKLOU m aeiaj.	zidarja, ki naj bi oskrbela načrt zidanju.
(Dalje.)	Ker je bil možak res pri denarju, zato je
Res je bil asekuriran naš Tomaž.	tudi skrbel, da ni šel tešč iz mesta. Gledal je
V osmih dneh dobil je iz zavarovalnice lepo	toraj rad po tistih liisah, ki imajo pred vratmi
svoto tisočakov. „Tukaj," kaže ponosno svoji ženi,	smrekov ... v znamenje ... Ko si je bil ne-
„tukaj imas sedaj „kazen bozjol" Ha, lep denar!	kega dne v eni takih hii natočil potrebne teko-
osem tisoč bankovcev I Bo že ! S tem se bo dalo	čine, da bi svojo žejo pogasil, pridruži se mu s
kaj lepšega narediti, kakor je bilo do zdajl Da	prijaznim ogovorom neki gosposko oblečeji cloyek.
pa bom imel vendar še pred tako „božjo kaznijo"	Tujec čednega obraza, sladkih besedij, zdel se je
mir, postavil bom na streho strelovod, potem bom	v začetku pogovora Tomažu oduren; toda ker je
videl, kedo je gospodar v moji hiši, jaz — ali	enekrati mej govorjenjem dobro, dasi neslano za-
Bog ! "	robantil in poyrb se še malo ponorčevai iz
Grozne so bile te beaede zopet ubogi ženil	sosedoy, ki so v gostilni naredili križ pred jedjo,
Zmirom bolj in bolj je strmela nad moževo trdo-	bila sta s Tomažem enega srca, ene misli —
vratnostjo in brezbožnostjol	prijatelja!
Toda revica — naravnost se ga ui upala	Mej živahnim pogovorom zapoje tujec Tomažu
svariti!	prav laskavo: „Vi ste m oz, prijatelj, vi ste eden,
Kmet Tomaž sedaj ni imel miru, Zmirom	ki vé, da je človek sam svoj, — ne pa farovžki
Obljtibuje y imenu raviiateljatva, da bode postopalo previdno in variiio, zamdi česar se za zaÈetek ne bode najel nobeden uradnik, marveč bodo hraiiilnitne posle opravljali èlani ravnateljstva.
Izreka proSnjo, da bi gospod cesaraki komisar zavod podpiral in osobito željo, da bi slavna so-disřa in c, kr. uradi sploh, potem ôastita duhovščina na Dolenjskem pri nalaganju raz.Iičnili denarjev se posluževala doinaČej^a zavoda.
Na to izjavi, da se prične poslovanje. ITložiio se je precej ta dan fl. 4Í)Í)4'03. Prvo precej izdatno vloj^o napravil je g. Anton Vrtaéiè, komaiidant uniformované meščanske j^arde.
Do konec meseca maja prejela je od 65 vlagateljev 11.1)33 gld. 88 kr. viog, izplačala pa 1 vlagatelja 2 g!d; stanje vlog zna^a sedaj 119.31 gld. 88 kr. in je 04 vlagateljev. Prošeiy za posojila je vloženih 33 ta. 23.840 gld., od teh je dovoljenih 2G za 9.4liH gld ; ostale prošnje so deloma odklonjene, deloma Še ue rešene. Izplačalo se je posojil za 600 gld.
Knj je novega po avstrijskem cesarstvu Î
Na Mažarskem, zlasti v glavnem raestu, se godé take reči, kakor bi ae bila že vstaja začela. Ker je gosposka zbornica zavrgla predlog o civilnem zakonu, miaiatri, zlasti Wekerle inSzi-iagi, ne vedň, kaj bi storili. Neverjetno je, kako grdo je mažarska šolska mladina in poulična drhal napadala in zasraniovala one imjodližiiejše gospode, ki 80 se izrekli zoper civilni zakon. Obsipali so jih z ostudnimi psovkami, žugali jioi j9 palicami Íii pefltmi, narejali pred njih liiaami Iirup itd. Vlada pa je vse to gledala z nekakim
hlapeči Takih bi bilo treba na svetu; — hej, potem bi bilo vse drugače".
Ta pohvala, ki jo je Tomaž danes prviè slikal o sebi, mu je bila prijetnejša, kakor ne vem kaj ! Zadovoljno se nasmehne iu kupici lažven-ketate v znamenje srečne zadovoljnosti nad laskavo pohvalo.
„Kedo pa ste, dragi prijatelj", da vsaj po imenu vem, s kom govorim", vpraëa Tomaž. „Vi mi dopadete".
„Veste kaj", odgovori tiy prijatelj, moje ime vam ne bo koristilo; vsejeđno, ako ga veste ali ne. — Pa moja služba bi vam ne bila na potu — sedaj, ko mislite novo stanovanje delati".
Jaz sem agent banke N. N.
„Agent! no, za agenta vas bi ne imel dragi moji" reče mirno Tomaž!
«Kaj pa?"
„K večjemu sem mislil, da občujem s kakim propalim studeiitoia ali, oprostite, z zakotnim pi-
zadovoljstvom in ni storila nobenega odločnega koraka, da bi zabranila. Predlog o civilnem zakonu je ministerstvo zopet predložilo zbornici poslancev, ki jo je zopet vsprejela; sedaj pa ho6e tudi v gosposki zbornici zmagati ž njo, ce ne n lepa, pa z grda. A kakor se kaže, ne pojde, ker cesar je odločno zoper civilni zakon. Mažarski ministri so se v svoji zagrizenost! spozabili tako daleč, da so hoteli celo cesarja strahovati. S tem so očitno pokazali, kaj znajo in kam merijo. Upati je, da bodo morali kmalu vsi popustiti svoje ča.stQe, a nezaslužene službe. Ako pa bodo že kaj časa taki ljudje vodili vlado na Maïarskem, gotovo se začne kmalu vstaja. — Košuta Časté Mažarji kakor svojega matika. Na tiSoČe otrok od blizo in od daleč so že pripeljali na njegov grob, da se mlada srca nasrkajo Koiautovega revolucij o name ga duha. Sv. Telesa dan, ko drugod kristijani slavé svojega Zveličarja in mu trosko cvetja, romali so učenci neke mesčanske în trgovske šole s svojim učiteljem tia KoSutov grob, kjer jim je učitelj govoril o Košutu, učenci pa so potrosili grob s cvetjem, peli in tudi govorili nekaj govorov. — Kam bo vse to prišlo?
Kaj je novega po âirokem svetu?
Na Francoskflffl je zopet ministerská kriza. — Vlada pleni cerkveno imetje, kolikor le more. Nedavno je ustavila plačo lijonskemu nadákofu ; a verno ljudstvo je v par dneh zneslo zanj večjo svoto, nego jo dobi za celo leto. Tako se godi tudi mnogim drugim škofom, ki so zvesti svojemu poklicu. Žid Kornelij Herz pa, ki je ukradel 9 milijonov frankov, sme se sedaj zopet brjez strahu vrniti v domovino s častjo iu slavo. Židovsko časnikarstvo celega sveta pa se nad tem
sačem ! Ker pa ste agent, agent banke — glejte ravno sem tuhtal, kako bi mogel dobiti kaj đe-naija za zidanje ua posodo. Zato vas vpraáain, gospod agent, ali bi se dobilo kaj pri vas?"
„Oh. zakaj net Koliko želite?"
„Kabil bi", pravi Tomaž „tako — kakih osem tisoč bi áe rabil!"
„Ne več?" prasa zanifeljivo agent.
Tomaž začuden pogleda, kaj imate-li toliko JE» posojilo? „No, tako naj bo deset tisoč", odgovori. „Če imam osemnajst tisoč v žepu, bom vsaj lahko zidal, kakor se mi bo poljubilo".
„Velja deset tisoči prosim!"
„V enem tednu vam pošljem".
„Dobro", odgovori Tomaž. „In koliko procentov zahtevati?"
,,Po §tiri je pri meni navada", odgovori agent. Toda ta „pri meai" je agent toliko pomenljivo io iiaglaševaje izrekel, da je Tomaž osupnil. Sam ni vedel, zakaj se je toliko prestraail — pa ne-
Teeeti, du je slednjih kotižana pravda o panamski goljufiji, v kateri so milijoni trdo prialuženih frankov zginili v žepih brezvestnih židovskih oderuhov iu goljufov.
Piâe se nam:
Iz Toplic. — Binkoštni ponđeljek popoludaii vršilo se je slovesno blagoslovljenje zastave našega gasilnega društvu.
Zastavo diči na eni strani podoba sv. S'lorijana, patrona ognjegascev, na drugi strani druâtveni grb. Cerkvene obrede blagoslovila opravil je g. profesor dr. Josip Marinko, in kot botra prinostovala je blagorodna gospa Josipina K h 1 a v i c. V kriitkeni, poljudnem govoru razlnžil je gospod doktor pomen zastave iploh, in osobito nje pomen našemu društvu. Kavdušene besede spretnega govomika napravile so na zbrane poslušalce velikanski vtis.
Podpisani spolni prijetno dolžnost, da se v imenu gasiltiega društva na Toplicah najtopleje zahvaljuje prijazni občespostovani kumici, blagorodni gospej Ku-lavièevi in p, n. gospođu dr. Marink u za blagohotno vsiugo, kakor tndi vsim eastitim prijateljem in dobrotnikom našemu drnâtvn, za poslane darove.
Josip Zupane,
uaËolnik.
Iz Št, Jerneja, — Procesija na dan presvetega lieanjega Telesa je bila v naši fari lepa in spodbudna. Ker je bilo ugodno vreme, udeležili so se domači du-liovnijani tega veličastnega sprevoda v obilem številu. Ked je bil vzoren in vse se je dobro zvršilo.
Pobožnost je povzdigovalo lepo petje v cecili-janskem duhu. Domaće pevke in pevci so pod spretnim vodstvom g. K. Trosta, uiitelja, dobro z vršile svojo nalogo. Posebno sta se odlikovala povaV)ljena pevca gg. Janko Hudovernik, not. kandidat in Trček, uradnik, oba iz Kostanjevice. Obema gospodoma se zato izreka lepa zahvala.
Neprijeten vtis je pri tem lepem sprevodu na vsacega napravilo nemško povelje šent-Jernejske po-
žarne hrambe. Zakaj ni slovensko ? Pred nekim časom je bilo dotično društvo postavljeno drugim enakim v zgled po ćasopisiL, ker je imelo slovensko povelje — in sedaj — je ravno narobe. Pričakujemo, da se ta napaka kmalu odstrani, in da dobi slovenski jezik tudi tukaj veljavo — katera nm gre. Enako naj bi se tudi „Fohlenhof spremenil v žrebetisče. Će slovenski denar velja — naj tudi slovenski jezik.
Spoštujmo Hvoj materin jezik — in spoštovali nas bodo tudi naši nasprotniki — !	— A —
Iz Šent-Jerneja. | Zakasnjeno. | — Vis. dež. odbor Kranjski bo letos, kakor tudi že vsa ona leta, ko je bilo hroščevo leto, za pokončevanje podelil nagrade le šolski mladini, neposestnikom in revnim ljudem. Priporoča pa, da je najugodnejši čas za to pobiranje hroaČev, preden solnce izhaja in šolski otroci sploh o tem času ne bodo šole zamudili, če jih gredo nabirat. Naša šolska mladina jih je vže precej tisoč uničila, ko se je vsakemu zapovedalo, da naj glave odtrga in drugo telo v Šolo pokazati prinese, da se dotični razredni učitelj ali učiteljica prepriča in otroci zapišejo in se-štejo, koliko jiîi je zatri vsaki posebej in koliko vsi .skupaj.
Prve dni so jili nosili le v papirju zavite ali v škatljicah, se ve, ker v Sent-Jerneju že nekoliko bolj po gosposko živimo in kakor je slišati, mislimo prositi, da bi se Šent-Jernej za „trg" razglasil. Drugi 80 jih začeli pa iz vasi v okolici kar v košaricah ali v večjih posodah nositi, pa tndi k gospođu županu, kateri plaiuje liter po 3 kr. ali pa še rajši dva litra 5 kr., kakor so mi šolarji pravili, katere sem karal, zakaj niso prinesli kobre v šolo, rekši, da so jih oddali pri županstvu.
Vsled dolgotrajnega toplega vremena so se hrošči letos mnogo prej prikazali, nego druga leta ter Že sedaj v velikem številu objedajo prvo nežno zelenje sadnih in drugih dreves, posebno pod goro ia okoli Vrhpolja gornjega. Bati se je vsled tega, da bode škoda, provzročena po hroščih, letos jako velika. Želeti je toraj, da pose.atniki in najemniki zemljišč svoje sadno in lepëalno drevje in grmovje zlasti v ranili urah pridno otreaajo ter hrošče pokončavajo. Posebno
kako čudno se mu je vae zdelo, da tujec toliko povdarja ,,pri meni". — Vendar slednjiŽ podpise iu stvar je bila dognana.
Cez en teden dobi Tomaž poziv k sodniji, kjer mu je bila izposojena svota oddana. Uradnik ki mu ju denar izplaèeval, ga pomilovaje ojfle-duje ter elednjič pristavi ; „Mož, vi ste pokopani! To posojevanje bo vas zatrlo I" — ,,Kako to", dé osupnjeno TomaŽ. „Saj sem vzel s štirimi procenti na posodo, to je malo!" „Malo pravite? ali ni veliko letnih 48 procentov! Kaj?" „Štiri procenti so zgovoijeni". — „Siiri, da", odgovori uradnik, „toda — na mesec!" Tako daleČ pa5 ni mislil nač Tomaž, Sedaj mu je znano, zakaj je agent „pri meni" toliko povdarjal!
„Ni5 ne dé", govori domov grede, „bo vže tudi to ělo! Saj mi posestvo toliko nese in brez skrbi zftènem z zidanjem. Pri lepem vremenu je dobro vspevalo delo. Ko pa pride sobota veČer čas izplaievanja, zapové Tomaž delavcem : „Jutri
na delo!" In apolnila se mu je želja, oziroma ukaz ! Ljudje so se spogledovali, ko so videli delavce razbijati na Gospodov dan in marsikateri je na tihoma nezadovoljno zamomljal, kajti očitno se nihče ni upal povedati. Uboga njegova žena prosi in prosi, svari — nic ne pomaga ! Robata kletev je bil Tonmžev odgovor. S pobešenimi oèmi je hitela žena v cerkev iti s liitrim korakom jo je vbrala vselej prva iz nje; bilo je poSteno ženo sram radi moža. Njena edina tolažba je bila, da se je na skrivnem s katero sosedo v pogovoru bridko zjokala! Ker pa ni vedela nobene pomoči več, Sla je zaupno k gospodu v farovž, naj bi vendar Tomaža posvarili! Ni ěla zastonj ! G. župnik neu9ira.5eno opozori Tomaža na dano pohujšanje ter ga prosi, naj vendar ne kliče srda božjega na-se in svojo hišo. — — Toda kaj je bil konec? — ZaniĚljiv posmeh in „hvala za pridigo, če Vam ni prav, pojte me tožiti" S krvavečim srcem se poda domu skrbni duliii pastir.
r&da jih zoblje perutnioa pa tudi prašiči. Le na ta naňin bode mogoče vsaj deloma odvrniti pretečo ákodo. Ako se letos ne bo v tem pogledu veliko naredilo, bo škoda po črvih v prihodnjih letih tako velikanska za kmetovalca in vse druge, da bo marsikatera vas ubožala. Ko bi jih le tudi sneg, kateri je padel od 5.—6. maja po (Jorijancih in zvečer tudi na ravnem naletoval, prav obilo pokončal.
Danes imam pa Še dru^o veselo novost sporočiti. Na pašniku aent-jeruejskem so se po večletnem prigovarjanju sopbsestniki vendar dali omehčati, da se je Tse trnje, brinje in grmovje razun jelš in katerega druzega drevesca posekalo in iztrebilo. Bilo je najetih osem delavcev, kateri so v dveh oddelkih pridno trebili pašnik in ga tudi vže srečno očistili, kjer bo lepo trava rastla, se živinca i'edila in tudi lepi prostor zalSal z zeleno pašo. Koliko je bilo treba k temu prigovarjanja ia uneme, ^é pisatelj in sedaj pa, ko je delo storjeno in je nas izvoljeni predstojnik „Hofste-terski" gosp. France Homan, delavce izplačal, so vsi posestniki, katerih je 25 skupaj, prav zadovoljni s tem delom. Pa še drugi napredek je videti. Ob cesti je želel sond in eoposestnlk, da bi se sadno drevje vže pred mnogo leti bilo zasadilo, pa bili so vedno ugovori ničevni in se ni moglo to doseči.
Letos je pa mladi gosp. Aleksander AVntscher iz Dolenje Brezovice dal drevesa, katera je naš župan gosp. Jožef Poljanec se ve z dovoljenjen našega „Obmana" Franceta Homana dal zasaditi na vsako stran ceste proti Gracarjevemii Turnu. Ko se bodo drevesa izgojila, bodo na dalje zasajena tudi ob državni cesti. In tako se naš lepi Šent-Jernej lika in lepša, posebno pa, ako bo dobil toliko krasnih novili šolskih poslopij, kakor nam jih je višja gosposka zavkazata sezidati, in sicer: dvorazrednico v Orehovici pod glavarstvo Novo Mesto, fare aent-jei'nejske ; dvorazrednico v (Ťor, Vrhpolji; dvorazrednico med Grobljam in Ostrogom; jednorazrednico v &or. Gradišči in v Šent-lernejii bi ostala še ta šola. Vidite, to ni kar si bodi. Pa mi smo včasi tudi rogomentni in nezadovoljni. Ako nas ojstri naduČitelj po postavi želi in zahteva, da naj otroci redno šolo obiskujejo, se tudi izgovarjamo, da imajo otroci čez uro hoda v šolo. in torej jih ne mo-
V jeseni je bilo delo doj^i^otovljeiio. Zares krasno poslopje! Toda odkar je Tomaž zidal, se je govorilo po vasi, krčmar nič ne toèi. Nobeden sosed g^a ni videl Še ta Čas pri njem. In kako dela. Vse nioèi napenja, zares skrben gospodar na tako lepem stanovanji !
Toda ni bilo vse tako! To je Tomaïï najbolj sam vedel. Vse je šlo rakovo pot. — Zakaj, že venno I Obresti, grozne obresti so požrle vse.
„Ljubi mož", reěe žena, „poglej vendar sedaj, da ni božjega blagoslova, ko vendar toliko toliko delaš. Poglej očitno kazen božjo, ker si Oospodoy dan onečastil. Pregnal si Boga iz Brua, áe iz bise ga preženi — in potem nama pri vsem našem poslopju ne ostaja drugo nego beraáka palica". „Če tebe — mene ne! Dokler sem zdrav, ne bom beračil! O kazni božji mi ne govori, če ne, se bo s teboj zgodilo — kar ne želiš!"
Uboga reva je morala molčati! {Dalje sledi.)
remo in nočemo pošiljati. Sedaj pa, ko so nam za-ukazali šole zidati, da bi lahko hodili otroci v šolo, smo se pa na Dunaj pritožili do vis. c. kr, ministerstva za uk in bogočastje ter prosili, da se naj le v âent-Jerneju zida tako velika šola, da bo osem gospodov učiteljev, in sedaj pa ne bo predaleč hoditi otrokom v šolo, kajti yasi se bodo gotovo približale Sent-Jerneju, — Kaj nismo kunštni?!
Radovedno pričakujem rešitve. Bog daj, da bi bilo rešeno tako, kakor je najbolj pametno! — Ča nas silijo otroke v Šeat-Jeniej v šolo pošiljati, pravimo, da je predaleč; če pa ukažejo, da naj šole zidamo zunaj, pa silimo, da naj bo le velika šola v Šent-Jerneju. Vedno se znamo braniti !
Opomba uredništva. Bii in z nami mendi veČina onih, ki imajo s šolo kaj opraviti, smo prepričani, da so mnogo boljà^ inanjrazredne šole po vaseh^, kakoc^pa jÉŠl^redne šole po velicih Jkrajik V od-(faljeno šolo otroci J'ês^'Hë" morejîT^ zlasti ne ob slabem vremenu, v bližno bi prišli. Tako trpi le poduk. Dalje imajo štirirazrednice celdnevni poduk — dopoldne in popoldne. Oče mora tako otroka pogrešati celi dan, ko ga vendar doma potrebuje pri delu ; vsaj vemo, kako pomanjkuje delavcev. Ravno tak» je v Šent-Jernej«. Kolikokrat so vže nam tožili ljudje, da je grozno, ker otrok celi dan ni doma! In možje imajo prav. Kar je za gospodo, ni vselej za kmeta. Pa se nekaj. Kje naj dobi oddaljeni otrok opoludne hrano. Lačen želodček pa se ne bode učil. Pa re» kaže sknšinja, da se otroci s celodnevnim podukom ne nanče toliko več, kakor take šole stanejo več denarja in truda. Zato svetujemo kot prijatelji našega ljudstva: ne zahtevajte štirirazrednic, ampak tirjajte eno ali dvorazreduice po manjših kj-ajih in veliko bolj bote skrbeli za splošni podttk pa tudi za svoje kmetije, svoje žepe I
Iz Št Jurija pod Kumom. — (Vlaganje temeljnega kamna za novo farno cejkev.) — Binkoštni torei: bil je za našo fai'o posebno vesel dan. Želja po novi prostornejši farni cerkvi, katero so farani že dalje časa gojili v svojem srcu, začela se je po prizadevanju našega gorečega gospoda župnika Ivana Vidergarja vi'esničevati. Ta dan postavil se je namreč temeljni kamen za naso novo farno cerkev, ki bode z zidom 28 metrov dolga, 13 metrov široka in li metrov visoka.
Da ae je slavnost posebno slovesno vršila, prišla sta na prošnjo gospoda župnika iz Ljubljane milostni gospod prelat dr, Janez Kul a vic in profesor bogoslovja dr. Ivan Janežič. Ob 10. uri se je pričela slavnost. Veselo zvonenje in pokauje topičev na slavnostni dan in dan poprej, privabilo je mnogo ljudstva iz domače in sosednjih fara.
Najprvo je gospod dr. Ivan Janežič v svojim prisrčnim in poljudnim govoru kazal ljudstvu potrebo, da je hiša božja krasna, ker ona je kraj, kjer ae oznanjuje resnica, kraj, ýer se dele milosti, in sknpno ognjišče, okrog katei-ega se zbirjyo vsi farani, prosit in prejemat dobrot iu milosti za dušo in telo. K sklepu pohvalil je tudi gospod govornik naše farane, da so že toliko storili, in spodbujal staro in mlado, še nadalje k vztrajnemu delovanju, Rekel je, da Četudi bi kdo tukaj nobenega plačila in vžitka za svoj ' trud pri prizadevanju te cerkve ne imel, mu gotovo plačilo v večnosti ne odide.
Potem je milostni gospod prelat blagoslovil iii vložil temeljni kamen ter po konČanej slovesnosti daroval slovesno peto sv. mašo.
N^ se pripomnim, da so se naái vrli iarani na svoje stroške lotili tega težavne^ dela. Oetudi nimamo v naši iari pos«b«ega bogastva, vendai' upamo, da bomo z božjo pomočjo delo, katero amo srečno pričeli, tudi sreČDo končali. Ne drzntjmo si tudi bralcev 8 svojimi prošnjami za podporo nadlegovati, kajti saj ae dandanes že tako mnogo prosi za vse različne namene. Ako bi bil pa komu nas Št. Jurij v posebno dobrem spominu in naše ljudstvo posebno pri aren, ill bi bjl vflled tega vo\j«n tudi kaj darovati za našo novo farno cerkev, pripomnimo, da ae vsak najmanjši darćek hvaležno api'ejiiie. Dobrotljivi Bog nam nakloni mnogo dobrotnikov.
Domaće yesti.
(Duhovske spremembe na Dolenjskem.) €. g. Janez Kunauer, župnik v Polomu, pride za žapnika na Golo. Ć. g, Janez Abrain, kapelan v Mokronofi gre v Košano. Ů. g, Janez Rihtaršii, pride v Mokronog in č. g. Ignacij Nadrah, pride kot kapelan v Metliko.
(Umrl) je nenadoma za mrtvoudom 22. maja
0.	Albin Bregar, gvardijan v Brežicah. Lansko leto je popolno pi'euovil tamošnjo samostansko cerkev. Bil je še le v 46. letu svoje dobe. — 8. m^a pa je umrl T Chippewe v Severni Ameriki naš rojak, dilhovnik Filip Erlacli. Prepeljali so njegovo truplo v Marquette, kjer 30 ga pokopaii.
(Metliška kmetijska podružnica) bo imela svoj letošnji občni zbor dné 7. junija ob 10. uri dopoldne v šolskem po.slopji	NaČelništvo.
(Dr. Ivan Šnšteraič) je odprl v Ljubljani na Kon^eanem Trgn št. 2. advokaturo, kakor anto naznanili vže v zadnjem listu. Toplo i)riporoćamo gospoda vsem, ki potrebujejo zagovornika. Gospod je vrl jurist, izvrsten govornik, Slovenec katoliškega prepričanja, ki se nikdar ne sramuje pokazati svoje katoliške barve. Ob priliki prvega slovenskega katoliškega «hoda smo imeli priliko občudovati te lastnosti mladega gospoda doktorja.
(Posebne romarske vlake) bode preskrboval kakor prejšnja leta tako tudi letos gosp. Pavlin v Ljubljani. Začeli bodo voziti koncem meseca junija. Napravljali se bodo taki vlaki tudi iz Dolenjskega.
(K današnji prošnji) za dijaško kuhinjo dostavljamo željo, naj je prijatelji mladine ne pregledajo. Opominjamo pa ob enem, da bodo imeli done.ski pred vsem namen, poplačati troske pri zgiadbi. Dijaška kuhinja bode imela te-le prostore: veliko jedUnico, kuliinjo, sobo za služeče, drvai-nico in jako prostorno klet.
(Posojilnice slovenske) jako dobro napredujejo. S posebnim^ veseljem zapisujemo, da cveto še prav posebno po Štajerskem in Koroškem, kjer 80 zarad nemskutârskega pritiska posebno potrebne. Tako n. pr. imamo pred seboj „Kačunski eklep s posojilnice v Gornji Radgoni", ki nam kaže, da je imela
1,	1893. 82.478 gld. prometa. Zadružnikov šteje 234, ki imajo deležev za 2340 gld. Hranilnih vlog se je vložilo 26.968 gld. Posojil ae je dalo tega leta zadružnikom 41.104 gld. Čistega dobička je imela posojilnica 463 gld.
(Nevihta in toča) je 16. maja naredila silno veliko škode po Dolenjskem in tudi po Štajarskem. Toča je pobila polje od Brežic gori čez Leskove, bt. Rupert, ymarjeto do Dobrepolja. — V Križevem pri Kostanjevici je udarila strela in ubila dva človeka.
(Postne vožnje) so ee z današnjim dnevom tako-le spremenile:
V Metliko odhaja pošta ob 10. uri zjutraj in se vrne
ob 4. popoludne; v Kostanjevico-Ki-ško odliaja ob 3-60 zjutraj in 3-40 popoludne, in prihaja ob H-4& zjutraj in ob 8. zvečer ;
v Toplice odliaja ob tO zjutraj in 3'45 popoludne, prihaja pa ob 4. popoludne in y. zvečer.
Vožnja pošta do Ljubljane in Litije je vstavljena.
Razne Testi.
* (Ali se godijo še zdaj čudeži?) Ako bi vprašali modernega tiiozoia, če se more zgoditi čudež, odgovori nam: „Nikakor! Vse se vrši le po nravnih močeh", če je tenm res tako, presodi naj vsak iz naslednjega; V pirenejskih hribih, na meji mej Francoskim in rtpanjskim, je znano mesto Lurd, ^er se je zgotlilo že veliko čudežev na priprošnjo Device Marije, Da se stvar znanstveno preišče, prišlo je tja več zdravnikov, ki so tvorili skupaj zdravniško komisijo pod predsedništvom dr. Boasarja. Vsakega bolnika, ki je iskal v Lurdti pomoči, j« komisija prej preiskala in vsako posamezno hipno ozdravljenje znanstveno presojala. Pa kakšen izid? V minolih dneh je govoril dr, Boasar v Bruselu in v Lovani tisočerim poslušalcem, zdravnikom, medicincem in učenjakom vseh strok, da je sam na lastne oči videl in presodil stotere slučaje hipnih ozdravljenj, o katerih ne more zdravniška veda reči, da bi se bila zgodila po naravnih močeh in katera so ga, prej neverjetnega, iz cela prepričala, da tu mora vplivati neka višja, nadnaravna moč, da tu razodeva Bog svojo moč! — Kenan in njegovi brezyerski pristaši uího hoteli lurdskih čudežev pripoznati, dokler bi jim ne dokazala njihovo možnost vsaj zdravniška veda. Evo, zdaj se je prepričal zdravniški uienjak, pa ne samo on, ampak še veliko drugih, ki so šli v Lurd kot brezverci, z zasmehovanjem na ustih, pa se vrnili z vero v srcu. Zdi-avniška veda sama torej priznava, da se godijo tudi danes po božjem vplivu čudeži!
*(Živo zakopali!) Pred paj- dnevi je umrla v Cresco, tam bivajočemu Čehu LukiŠ-u i5letna hčerka in sicer na nagloma. Dan popřeje ai je dala izruvati zob, za tem pa so jej dali nekakih zdravil, da bi si bolečine potolažila. Prihodnje jutro ao našli deklico mrtvo v postelji in v 24. urah so jo pokopali. Nekateri prijatelji so Lukišn svetovali, da je bi a deklina najbrže živa zakopana, ker si ne morejo misliti, da bi valed onih zdravil umrla. ]n res pregovorili so ga, dá je dal grob odkopati. Ko so prišli do rakve, je obšel stmh vse navzoče, kajti videli so čuden prizor. Steklo na rakvi bilo je razdrobljeno na tisoč in tisoč koscev. Dekličini roki bili ste zelo obrezani in okrvavljeni. Na glavi pa bi jej človek lahko lase preštel ; s smrtjo se boreča populila si je reva skoro do zadnjega lasu iz glave. Njeno obličje bilo je k »emlji obrnjeno in truplo zelo ski'čeno.
l^Koiïxje;.!
Kmalu se bode odprla v Novem mestu dijaška knhiiya in apolnila s tem vroča že^a, katero só dolg» gojili mnogi mladinoljubi.
Vodstvo katoliškega rokodelskega društva v Novem mestu je bilo sklenilo kljubu vsem težkočam in oviram di'uštveni hiši toliko prizidati, da dobo obednica, kuhinja in klet dijaške kuhinje prostora.
Pričetoa dela so konćana; stavba je pod streho^ ia Če Bog dá, pričela bode v začetku prihodnjega Šolskega leta blagotvorno delovati dijaška kiiliinja,
S tem podjetjem pa ste prevzeli dijaško podporno kakor tudi katoliško rokodelsko društvo v Novem mestu nalogo, ki ji hudo teži. Tudi udano podpisimi odbor si je T svesti, koliko trtiba še premagati težav; in le ozir na nujno potrebo tacega zavoda in z druge strani na dobrotljiva srca sodeželanov mu daje upanje, da bode podjetje pospešil blagi namen; kajti za to se gre, da se olajša jOI omogoči šolanje pridnim in lepo-vednim učencem, katerih ne morejo zadosti podpirati Btariši. Bode li odrekel pomoč, kdor prevdari, kako obtežuje učenje glad, kdor pomisli, kako težka, kako britka je za mlada, Častiljubna srca ponižujoča hoja od biše do biae!
2;aupno se tedaj obrača «dano podpisani odbor s prošnjo za podporo do vseh prijateljev uÈeie se mladine, zlasti do vseh onih, katerim je mar prospelia novomeške gimnaziji^ aH katerim živi v prijetnem spominu prijazna metropola dolenjska. Naj odmeva prijazno ta poziv, kjerkoli bijejo blaga srca! Zavržen ne bode nobeden dar; stotei-en sad bo rodil v hvaležnih srcih podpirane mladine in plačilo dosegel pri Onem, ki je rekel: „Karkoli storite najmanjšemu izmed mojih bratov, storili ste meni".
Odbor za ustanovitev dijaške l(uhinje
v Novem mestu dné 20. maja 1894.
Dr. Jnk<ib Srhi^gnlit.
OllVBtUik.
Dr. Josip ílariDkfl,	(•>. Rclcla,
R. kt. Jircffaor, c. Itr. giinu- ;'aviiatelj.

»
/abvala in priporočilo.
Zahvaljujem se slavnema obČinatvu za skazovano naklonjenost iiiojemn rajnemu možu
Jerneju Škerbincu,
opekarju v Češći Vasi,
ter naznanjam, da bodem to obrt tndi jaz nadaljevala z vestnimi in zanesljivimi judmi, ter se bodem trudila z dobro opeko postreči. Toraj prosim slavno občinstvo, da v prihodnje tudi meni oaklonjeno ostane.
Marija âkerbînc,
(y8-2)	v ČoSfii Vasi, hii. 5tev. 16.
za prodajalnico z [iieàanim blagom, išče službo na deželi. Taista je iz dobre, spoštovane di'UŽine in vseh domačih del vajena.
Ponudbe blagovolijo naj se poslati uredništvu tega lista pod št. 24. A. S.	(lov-s)

Loterijske Številke.
Trst 12, maja 17 72 34	13	74
Gradec 19. „ 69 38 11	58	60
Trat 26. „ 65 .-ÎS 74	48	70
V Podhosti št. 12 pri Toplicah je na prodaj hiša, ki obsega dve veliki sobi, kuliinjo in vežo obokano, 2 kleti, 1 k!et in hlev za par živine, tudi obokan. V gornjem nadstropju 1 sobica. Pri hiši je 1 oral vrta s sadnjini drevjem in kegljiščem.
(79-a)	trgovec v Sevalci,
prodaja
Živic-ove škropilnice proti peronospori po fa-briški ceni in pravo modro galico, tudi noie, klesËe ter gumi za cepljen e amerikanskih trt.
Ravno tam se tudi dobi vsakovrstno kme-tiško in rokodelsko orndje, kakor tudi vsakovrstna žfileznina po nizki ceni in lepi nagrobni križi, na katere se tudi napisi preskrbe.
Natakarica na
raCun
kteri je zmožen slovenskega in nemskegii jezika, sprejmem takoj v prodajalnico z mešanim blagom. Pogoji po dogovoru,	(88-2)
I^eter Durjava^
Šhocjan.
žrehetiáée v Št Jerneju
se bodo sprejemala
žrebeta
od 10, junija dalje. Posestniki žrebet, ki je žele dati v žrebetišče. naj prej ko prej v reči poprašajo c. kr. kmetijsko podružnico v Šentjerneju.
áent Jernej, :iO. maja 1894.
Aleks. Wiitscher.
se takoj sprejme
V gostilni „pri Dolenjski železnici"
v Kovem mastu.	(mo)
isç- KTa prodaj, tbí
v grajščini Srebrnče „Na marofu" je na prodaj dobra lanska mrva, star voz (kolesel) in konjska oprava.
Za slovenske posojilnice!
Vse potrebne tiskovine za slov. posojilnice,
vezane ali ne vezane dobijo se po zdatno znižani ceni prt
(87-3)	Anton Turk-u,
koji^uve?. v Ljubljani. UunsjHka c<»itft St. 3.
red železnice Lublana . k. —Kočeve.
1. 2. 3.
fl.Silg/23l8 (l.931fi/S816 1. 2, 8. 1. a. 3.
eo7
6ia
63'
(JS!I
6» 7117 7Ï3 732
7"
751) 8» 8"
m
llji 11S.1
la®
121S
12"
]00 liw
I ar. 211)
6»" 6" 6" 7œ 713 7J1S 7(5 7Btî 813 SÎ5 818 9Û3 93(1 fiSH
Vozne cene
I.
0-3() 0'4!j O'54 tJ'81 0í)í)
1-ai;
1-44 1-80 201 2 m a-Tii
3-2Í) ■0-42
()'20
0-m
»■(Ki (J-84 (HK) 1 -dO
1-iiH T(iri
1-st;
2-n) 2-28
111.
010 0'15 018 0-27 ()'3;-f {)-42
0-4H ()■(;() (J C)!)
(K13
1-Í0 1-lJ
Postaje
Vozne cene

II
iZ
u
ubljnne
Ij u)>ljann Lavriue p Škftfijiue . . Šmarje-Sapiv Grosuplja . . Proili)]« p, . OuSperka, . Dobrépoljft , Velikih Lasi Ortjieka . , Biliiiiee . , , Stare CcirJtve Koàevje . . .
ti'a". žei.
i
0-30	0-20	010
03tí	0-24	0-12
0'(13	: 0-42	0'21
0-78	0-52	0-20
1-08	0-72	0'3G
] '2(5	0-84	0-42
l'r>9	1 OCi	0-Ô3
r89	1-21)	Cv(i3
2-35	l-()0	0-70
2-58	1-72	0-8(1
3-12	2-()8	1-04
324	2-K;	1'08
lil.
1. a. 3.
8«! 7 M 741 7M 7w 71U 6ÍI
f}4ï 627 615
5m 5"
5UÏ
]. 2. 3,
4.»16/SS]6
1. 2. 3.
18"
ISîi lit"
IOÛO llio
n»! 11« iiOT
lOM lOSH 10" 9»
8M
BS» 800 gdi
771
7:n 711 7«« 6" 6*1
fiStt BÎÎ
tai red železnice Lubl ana-Novomesto-Ste.
zjutraj
G07 ei9 G31
fi-sy
7'02 7'U 7'a7
7-39 7'G3 803
8-08
8-42 902 9.23 '.)-31)
9-58
pupol-
11'41
11-r>3
12-05
i2'irj
12'29 12-38 12'rj4 1'08 1'20 1-31) 1-4.-i I-DO 211 2'24
;t'07 3 17
3-3r>
zTefier
(i'30 C-44 G-57 7'Oi) 7-li) 7-28 7-43
7-fi8
mo
8-25 8'3(1
903 91'.) 9',y;) lO'Ul
J^zne cene "Ti
1.
0-30 0'4r) O'.'il 0-81
0-99
1-2); 1'44 1-71 1-8ÍI
1-98
2-97 3'42
383
0-20 0-30 0'3(;
O m
0-84
1-14 i-2(; 1-33
1-74 I'98 a'28
2'5,'i
OMiftweiia je f. imvpiiuinij ćrtanii (r>oi
p. ťosts s
IM.
010 0-15 0-18 (>■27 0-33
(J'42 0-48
0(13 0 6(i U'8U 0-87 0-99 M4
1'28
Postaje
Vozne cene
1. 11. III.
Ljublja
I,jiil))jfl
jane juž, k. jnilrt a, ž,
Laverca . . . ákofelťa . . . Smarje-Sar . .
Gr08up)|e.
)
Žalna.....
ViSiija gora . ZatiĚiiia. , . . Št. p. Z, . Rftduliora vas Vdika Luka , Trebnje. . , , Mirtiapeř. . , .
I Novo MBsto
Straža . . . .
Ï ( p.
C
( 1'. , 1).
0-39 0'30 O'C.3
0-78
1-08 1-40 1-.19 l'(17
1-7«
2-1IÍ 2-39
2-7r)
3-24
8-02
0'20 0-24 ()-42 O-.52
0-72
093
tr99
1-11 l'!7 1-44 V59
1-S3 •>'i(;
2-40
0,10 0.12 0.21
n.Sfi 0,47
o,!>(;
O.M U.72 U.80 0.92 1.08
1 '20
zjutraj
8'0(i 7-55 7'41 7-34 720 7-10 (;-43 0-30 15-19 005 5-54 D-49
ň-lti 4-Ů4 4-32 4'23 4.0.Î
dopoldne
12'44 12-34 12-21 12-14 12'00 11'50 11'42 11 29 11-18 11-04 10'.53 10-48 10-28 1015 9-55 9'33 9-45 8-5(;
zveSer
8-34 8-23 8«) 801 7-47 7-37 7-13
fV47 0-32 u-ai
(1-15 5-54 5-41 5-18 4-55 4.44 4-25
Pojasnilo řnarneiij. p. Posta ališie, — O. Oaelmi vlak. — Noůna dolia od (î. lira ï'icier do 5, ure 5S) minut zjutraj
Išče se 14—16 letni deček, Posestvo na prodaj !
)
bi bi se hotel učiti mesarke obrti. Sprejme se tiikoj pod ugodnimi pogoji pri
(96-2)
Josipu WindíHcherjUf
mesarju t Kaniliji pri Novem Mestu.
Posestvo, sodnijsko cenjeno na 29.800 gld., katero ima liiáo poleg cerkve, pripravno za prodajalnico, in vsako trgovino, katera že več let obatoji. Hiša je tiidi posebej na prodaj. Veft se ixvé pri g. I. Fačinl-ju, posestniku v Št. Vidu, pošta St. Rok, Dolenjsko.
r. van Šusteršič
M (94-2)	otvoril je svojo
bj odvetniško pisarno
v Ljubljani na Kongresnem Trgu, št. 2 M	I. nadstropje
W w Atii, /fici' je Klehtmajer dt Bambergova H	bukvama.
H 5Í Uradne ure od 8.—12. dopoldne W in od 2.--6. popoldne.
V

Dne 2. junija popoludne oli 2. uri se bode oddajala na grajščlni Draskovc pri Št Jerneji in dne 4. junija dopoldne ob 9. uri pa na grajščini Verh pri Škocijanu košnja v najem.	(i08)
I¥1M KNOLL.
trgovec v Novem mestu,
zahvaljiye se uljndiio slav. občiiistvu za dosedanje zaupanje ter ob enem priporoča svojo
zalogo vsakovrstnega novega blaga,
kojega ima na izbiro po prav nizki ceni, v stari prodajalnici na glavnem trgu.
Novomesto: OdgaTomi nretlnik loalp Benkovlfi. — UdajtitelJ, KaU>žitik hi tisknr 1. KrK)eo.