Občan Glasilo Občine Destrnik Cena: 0,60 € 18. julij 2013 Številka: 7 (177) Leto XVIII Pisani svet Urbančanov Tiskovina Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik Nagovor župana Vsak je lahko zmagovalec Občan Pisani svet Urbančanov Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Anžel. Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02 761 92 50 Telefaks: 02 761 92 52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 920 izvodov. Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Zasnova, celostna podoba, oblikovanje in elektronski prelom: Pika, kreativne komunikacijske rešitve, Zmagoslav Šalamun, s.p., http://www.kreativne-resitve.eu, 070 670 740. Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače. 2 Poletna pripeka pritiska in nas že nekaj tednov nenehno spodbuja, da moramo biti previdni in ohladiti glavo. Vročinski pritiski so takšni in drugačni, vplivajo pa na različne stvari. Morda je prav vročina kriva tudi za oviranje seje občinskega sveta s strani večine svetnikov, je pa lahko kriv tudi namen, namreč izsiljevanje župana za vsako ceno. Junijske seje našega občinskega sveta (OS) tako ni bilo. Lahko je kriva tudi bojazen, da bi z novimi pogovori morda upoštevali mnenja občinskega nadzornega odbora in še kake institucije ter postavili pod vprašaj dogovorjeno ceno za nove prostore občinske uprave. To je bila namreč ena od kritičnih točk dnevnega reda seje OS. Druga pa je bila predlog novega (nižjega) prispevka komunalne ureditve. Lahko je še kak tretji vzrok, ki pa ga poznajo samo tisti, ki so obstruirali delo komisij in odborov OS in OS samega. Človeka zagrabi sveta jeza, ko spremlja tiste, ki nam zadnje čase skušajo kroji usodo, in to ne na boljše, ampak na slabše. Kako si naj sicer drugače razlagam dejstvo, da mi želi večina svetnikov preprečiti pogovore in dogovore za primerno, nižjo ceno poslovnih prostorov ter me dobesedno prisiliti v nerazumno negospodarno dejanje izpolnitve predpogodbe, ki je bila podpisana zadnje dni županovanja mojega predhodnika in je za našo občino škodljiva? Čemu ne želijo niti pregledati knjiženih dokumentov, ki pripomorejo k zakoniti (!) nižji ceni komunalnega prispevka? Za koga se naši svetniki s takšnimi zahtevami in izsiljevanji tako zavzeto postavljajo? Komu koristi, če občina preplača občinske pisarne in če ljudje plačate tudi do petkrat višji prispevek za kanalizacijo kot v drugih občinah? Ali je to morda samo kljubovanje meni, kot županu, da mi ne bi slučajno uspelo in bi bili občani zadovoljni? Kajti enega ne smemo pozabiti, ne jaz kot župan, ne svetniki OS, namreč to, da smo odgovore dolžni dajati občanom, ki so nas izvolili. Zanje delamo in na njihovo blaginjo moramo v prvi vrsti misliti ob svojem delu. Težko je premagati trmo in ponos, ki nam preprečujeta kulturni dialog brez groženj. Toda nekaj je še, kar bi lahko naredili. Združimo »moje« in »tvoje« ideje, prilagodimo tako »moj« kot »tvoj« pogled na neko stvar in rešitev ter najdimo dogovor – ne!-sporazum je prava beseda s še boljšim pomenom. Pomeni, da drug drugega cenimo dovolj, da se poslušamo, da ne glede na razlike skupaj najdemo rešitve. Seveda bodo kdaj morali priznati napako in po korakih priti na isti cilj. Včasih skupaj, včasih eden prej, drugi pa kasneje. Najpomembneje je, da se lahko pogovorimo. Da povemo svoje mnenje in poslušamo mnenje drugega. In tako tudi s prepiri (ki potem niso več prepiri, temveč konstruktivno rešena težava) rastemo. V boljše osebe, ki znajo sklepati kompromise in dosegati cilje, ki ne bodo škodovali ne občanu kot posamezniku in ne občini kot skupnosti. Čakajo nas vroči poletni dnevi. Preživimo jih tako, da napolnimo baterije s pozitivizmom in ploskajmo iskrenim izjavam malih ljudi v upanju, da se bodo »veliki« končno spametovali ali pa pustili, da delamo po vesti, brez fige v žepu in z vsem srcem, znanjem in s sposobnostmi za dobro naše občine in naših ljudi. Vladimir Vindiš – župan Maja Kocbek, 5. a Majda Kunčnik Letna šola v naravi »… Kdor vesele pesmi poje, gre po svetu lahkih nog …«, smo prepevali vrtičkarji vrtca pri OŠ Destrnik, ko smo slaba dva meseca s pesmijo in pravljico potovali po Sloveniji ter jo spoznavali. Vrsto let smo v zaključnem nastopu strnili utrinke celega leta, še posebno pa vsebino zadnjega projekta. Tako je bilo tudi letos, le da smo tokrat nekoliko spremenili koncept in se predstavili v kvizu, ki smo ga poimenovali »Slovenija zmore«. Kaj je domovina? Kdo je Slovenec? Kje je največ gora in v kateri pokrajini je največ gradov? Kje spi kralj Matjaž in zakaj je morje slano? Katero je glavno mesto Slovenije in kakšna je naša zastava? Na ta in podobna vprašanja smo iskali odgovore v naših vsakodnevnih dejavnostih in igri. Na svojih popotovanjih po zemljevidu in z zvočnimi ter s slikovnimi posnetki smo spoznavali značilnosti in zanimivosti pokrajin: narečno govorico, pesmi in glasbo, pravljice in legende, tipično rastje ter razgibanost terena, živali, navade in običaje. Seveda smo se najraje zadržali pri pravljicah in se vživljali v svet glavnih junakov. Najmlajše Bibe so spoznavale bližnjo domovino – vrtec in okolico, otroci iz skupine Sončki so že ugotavljali, da so na Gorenjskem gore in da je morje slano. »Veliki« otroci iz skupin Srčki in Metulji pa so že filozofirali o marsičem in modrih odgovorov je bilo vedno polno na zalogi. Otroci obeh starejših skupin, pomešani v dveh ekipah, rdeči in modri, so se tudi pomerili na kvizu. V eni od iger so se jim pridružili še starši in za vsako osvojeno točko so na lipo pritrdili zelen lipov list. Ob koncu našega druženja je lipica lepo ozelenela in VSI smo zmagali – to je tudi sporočilo, ki ga želimo posredovati velikim odraslim. Počitnice so tu. Slovenija nas čaka, da jo tudi v resnici spoznamo in morda smo vrtičkarji z našim projektom koga tudi spodbudili, da se z otrokom poda na »rajžo«, odkrivat lepote naše domovine. A kamor koli že greste, ne pozabite refrena pesmi, ki so jo peli destrniški vrtičkarji: »… Jaz pa pojdem in zasejem dobro voljo pri ljudeh: v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh! ...« Zato, ker smo Slovenija tudi ljudje. Na začetku šolskega leta smo izvedeli super novico. Odšli bomo v letno šolo v naravi. Teden pred odhodom smo z učiteljico razpravljali o vedenju na avtobusu in v hotelu. Vsi smo bili že zelo nestrpni. V ponedeljek zjutraj smo se zbrali pred šolo. Poslovili smo se od staršev in jim veseli pomahali v slovo. Odpeljali smo se proti Trnovski vasi, kjer so nas že čakali sošolci. Pot smo nadaljevali proti morju. Čas smo si krajšali s pogovori. Prvo počivališče je bilo na Trojanah, kjer smo pojedli sendvič, spili malo vode in odšli na stranišče. Po nekaj urah vožnje smo prispeli v Koper. Na avtobusu se nam je pridružil gospod, ki nam je predstavil pristanišče. Navdušeni smo bili nad velikimi ladjami. Po ogledu smo se za teden dni preselili v hotel Bor. Prišli smo v nadstropje, kjer smo spali. Učiteljica nam je razdelila ključe sob. Bile so prostorne in udobne. Pospravili smo svojo prtljago in dobrote iz nahrbtnika. Zadišalo je kosilo. Hrana, ki so jo kuhali v hotelu, je bila zelo okusna. Po kosilu je sledil počitek in priprave na plavalni tečaj. Prve ure smo imeli testiranje, potem pa smo lahko prosto plavali in uživali v bazenu. Utrujeni smo se vrnili v sobe. Čakalo nas je novo delo. Izdelali smo plakat o pravilih in tudi kaznih, če se tega ne bi držali. Narisali smo grb in ga obesili na vrata sobe. Po večerji smo odšli na plažo in se igrali različne igre. V poznih urah smo se pripravili za počitek in sladko zaspali. Naslednje jutro smo izvedeli, v kateri skupini bomo in kakšne kapice bomo nosili. Preden smo odšli v bazen, smo se dobro ogreli. Naučili smo se pravilno plavati žabico. Po plavanju smo šli na plažo, kjer smo iskali školjke, polže in različne morske živali. Po drugem delu plavalnega tečaja smo spet raziskovali svet ob obali. Naredili smo različne plakate. Pojedli smo večerjo in šli spat, saj smo vedeli, da nas naslednji dan čaka poseben dan. Odšli bomo v Piran. Zbudili smo se zelo zgodaj, se najedli, oblekli in se odpravili proti ladjici. Pot je bila zelo zanimiva. Veter nam je pihal v lase, morje je dišalo. Prispeli smo v Piran, kjer nas je s svojim obiskom presenetil gospod ravnatelj. Ogledali smo si piranski akvarij. Nato smo se odpravili proti Tartinijevemu trgu, kjer smo si lahko kupili spominek in razglednico. Ker smo zelo sladkosnedi, smo si kupili tudi sladoled. Pot nazaj smo si popestrili s pisanjem razglednic. Pri kosilu se nam je pridružil gospod ravnatelj. Počitek smo si popestrili z družabno igro Moja Slovenija. Po plavalnem tečaju smo poklicali starše, se najedli in se odšli preobleč, saj je imel sošolec Luka koncert s kitaro. Pridružila se mu je še Vita s petjem. Imeli smo se krasno. Naslednji dan smo opravljali spretnosti za bronastega, srebrnega in zlatega delfinčka. Dejavnosti zunaj so ta dan odpadle, saj je bilo slabo vreme. Zaposlili smo se z reševanjem učnega lista. Po večerji smo se odpravili na plažo, kjer smo lahko počeli, kar smo želeli. Prišli smo pred hotel in tam so nam učiteljice razdelile lizalke ter posebna priznanja, saj je bilo veliko sošolcev prvič tako dolgo od doma, in to brez staršev. Dokazali smo, da lahko zdržimo teden dni v šoli v naravi. Za konec smo imeli v jedilnici še »pižama party«. Naslednje jutro smo pripravili potovalke. Po zajtrku so učitelji pregledali, kako imamo pospravljene stvari. Od učiteljic smo dobili listke in nanje napisali, kaj nam je bilo všeč in kaj ne. Meni je bil najbolj všeč izlet v Piran. Po kosilu smo se odpravili na pot proti Škocjanskim jamam. Nad naravnimi lepotami smo bili navdušeni. Po ogledu smo si kupili spominke. Domov smo prišli veseli, da spet vidimo starše. V šoli v naravi smo se imeli zelo »fajn« in klub nekaj solzicam smo pogumno preživeli teden. Morski zrak je zanetil tudi nekaj ljubezni med nami. Upam, da bomo doživeli še veliko takšnih čudovitih dni. Teh dni ne bom nikoli pozabila, za vedno bodo ostali v mojem srcu. Fotografija na naslovnici, uredništvo 3 arhiv vrtca Destrnik arhiv vrtca Destrnik Vrtec Destrnik PGD Desenci Poveljnik GZ Destrnik: Branko Horvat, VGČ I. st. PGD Desenci – srečanje pod lipo Doseženi so bili naslednji rezultati: Pionirke: 2 desetini 1. mesto – Destrnik 2. mesto – Biš Pionirji: 3 desetine 1. mesto – Destrnik 2. mesto – Desenci 3. mesto – Biš Mladinke: 1 desetina 1. mesto – Destrnik Mladinci: 2 desetini 1. mesto – Desenci 2. mesto – Destrnik Članice »A«: 3 desetine 1. mesto – A1 Gabrnik 2. mesto – Destrnik 3. mesto – A2 Gabrnik Člani »A«: 5 desetin 1. mesto – Desenci 2. mesto – Biš 3. mesto – Destrnik 4. mesto – Gabrnik 5. mesto – Grabšinski breg Člani »B«: 4 desetine 1. mesto – Gabrnik 2. mesto – Biš 3. mesto – Desenci 4. mesto – Vitomarci Starejše gasilke: 2 desetini 1. mesto – Gabrnik 2. mesto – Desenci Starejši gasilci: 4 desetine 1. mesto Desenci 2. mesto – Grabšinski breg 3. mesto – Destrnik 4. mesto – Biš 4 Gasilci so že od nekdaj pomembni člani lokalnih skupnosti. In to ne samo kot tisti, ki gasijo požare, pač pa tudi kot tisti, ki netijo kulturno, družabno in domovinsko zavest ter so večkrat pobudniki za akcije na različnih področjih. Gasilci PGD Desenci smo prav na večer rojstva naše države Slovenije ob svojem gasilskem domu posadili lipo. Že nekaj let se ob obletnici zberemo pod njeno krošnjo in tako je bilo ob dnevu državnosti tudi letos. Tokratno srečanje smo pričeli z izrednim občnim zborom, na katerem smo izvolili novega poveljnika PGD Desenci. Dolgoletnega poveljnika Branka Horvata je nasledil Štefan Muraj. Fotografiranju pod cvetočo lipo je sledilo prijetno druženje s pogostitvijo. Za sladke dobrote so poskrbele ženske članice, za mesne pa se moramo zahvaliti kmetiji Dominko. Ob prijetnem klepetu in obujanju spominov na stare čase, ob smehu ter načrtih za prihodnost se je naše »srečanje pod lipo« in praznovanje raztegnilo pozno v večer. Razšli smo se z željo, da se naslednje leto zopet srečamo ob istem dnevu, na istem mestu, da ohranimo in morda na novo obudimo tradicijo gasilstva: prvi za dobro akcijo, druženje ter pomoč. Julijana Černezel Društvo upokojencev na izletu Peter Markež V nedeljo, 23. junija, je v organizaciji GZ Destrnik v Desencih potekalo tekmovanje treh GZ (Destrnik, Trnovska vas-Vitomarci in Juršinci). Prijavljenih je bilo 26 desetin različnih starosti, od najmlajših pa vse do starejših gasilcev in gasilk iz vseh šestih prostovoljnih gasilskih društev. Velja poudariti, da je iz naše GZ sodelovalo kar 13 desetin. Zahvala in pohvala gre vodstvu obeh društev, posebej PGD Desenci, za pripravo prog in okrepčila za tekmovalce. Lepo vreme in pozitivna tekmovalnost sta nam prinesla prijetno vzdušje. Tekmovanje je namenjeno tudi preverjanju pripravljenosti gasilskih enot. Zahvala gre tudi Občini Destrnik in županu Vladimirju Vindišu za sponzoriranje pokalov za prva mesta ter njihovo podelitev z lepim nagovorom. Ob prijetnem zaključku smo se že ozirali naprej, saj se naslednje leto dobimo v GZ Trnovska vas-Vitomarci. PGD Desenci Branko Horvat Tekmovanje treh gasilskih zvez V juniju smo se člani Društva upokojencev sv. Urban Destrnik odpeljali na ekskurzijo v tovarno Jupol v Domžale. Ogledali smo si proizvodnjo, izdelavo barv in stiroporja ter drugih pripomočkov, ki jih potrebujemo pri obnovi stanovanj in stavb. Bilo je zelo zanimivo. Da smo lahko vse to videli, je uredil predsednik g. Branko Goričan, saj je njegovo podjetje velik uporabnik izdelkov Jupola. Ker z njimi dobro sodeluje, so nam sponzorirali kosilo, za kar se mu moramo zahvaliti. Nada Zupanič Po ogledu tovarne nas je pot vodila v arboretum. Tisti, ki težko Priznanje za živo kulturno dediščino v roke Mileni Zelenik hodimo, smo se po arboretumu peljali z vlakcem, ostali pa so si ga ogledali peš. Zelo je bilo zanimivo, a da bi videli vse, ni bilo mogoče, saj nas je pregnala nevihta. Malo smo si odpočili v bifeju, Nada Zupanič kjer smo se odžejali, saj je bilo vroče. Nato nas je pot peljala še v Vojnik, kjer smo imeli večerno malico, seveda pa smo tudi nazdravili za lep dan, ki smo ga preživeli skupaj. Ekskurzije se nas je udeležilo kar 65 članov. Da smo plačali samo 15 evrov, je društvo iz društvene blagajne prispevalo za ogled arboretuma in pijačo ter jutranjo malico. Zahvaliti se moramo predsedniku društva g. Branku Goričanu in tajniku g. Feliksu Majeriču, da sta za vse tako lepo poskrbela. Vrnili smo se srečni in zadovoljni, da smo spet spoznali košček naše prelepe domovine Slovenije. Alenka Gregorec 15. junija smo z društvom kmetic Destrnik odšli na izlet v Prekmurje. Avtobus nas je zjutraj ob osmi uri odpeljal izpred gasilskega doma v smeri Gomilci, Levanjci, da smo se vse zbrale skupaj s partnerji in nadaljevali smo pot proti Prekmurju. Najprej smo se ustavili pri rastlinjakih Paradajs v katerih raste paradižnik z imenom Lušt. Nato smo se malo okrepčali z malico, pijačo in domačimi češnjami. Sledil je ogled štirih hektarjev površine, kjer so nam pokazali in opisali, kako poteka skrb za paradižnik od trenutka, ko ga posadijo do samega obiranja Mickinih rož, ki jih je izdelovala Marija Hedl, se še spominjajo starejši prebivalci Destrnika in okoliških krajev. Tradicijo izdelave je po Hedlovi prevzela snaha Antonija in to prenesla na svojo snaho Mileno Zelenik, ki je tradicijo izdelovanja povoščenih rož še nadgradila. Izdeluje tudi rože iz krep papirja, poleg šopkov za poroke, birme in nove maše pa glede na želje posameznika izdeluje tudi spominske šopke ter drugo cvetje. Za svoje delo in izdelke uporablja posebne kovinske sekače z Dunaja. Sekane rože namaka v parafin oziroma vosek, da dobijo poseben lesk, poveča pa jim tudi trajnost. Že v letu 2002 je Milena od Obrtne zbornice Slovenije dobila Certifikat za ohranitev izdelkov domače in umetnostne obrti. Pred nekaj meseci pa je bila vpisana v Register žive kulturne dediščine, kamor spada evidentiranje, dokumentiranje in raziskovanje. Prva enota, ki je bila vpisana v register, je bil leta 2008 Škofjeloški pasion. Ker je priznanj, ki jih prejmejo posamezniki ali skupine, zelo malo, je Milena vesela, da je med njenimi pohvalami in priznanji našlo mesto tudi Priznanje za živo kulturno dediščino Slovenije. Pri svojem delu je zelo inovativna, zato razmišlja, da bi imenu »Mickine rože« dodala še svoje ime. Upa tudi, da bo našla naslednico za svoje delo. Prav vsi ji za priznanje iskreno čestitamo. Nada Zupanič Alenka Gregorec Potep po Prekmurju paradižnika. Po ogledu smo paradižnik lahko tudi kupili in nato smo se zadovoljni z ogledom odpeljali naprej. Ogledali smo si tudi znamenito šunkarno, kjer izdelujejo pravo Prekmursko šunko. Imeli smo tudi zelo obilno degustacijo. Nato smo obiskali Evangeličansko cerkev v kateri je znani škof Geza Erniša. Ogledali smo si še ročna dela in zanimive izdelke iz slame. Po zanimivih ogledih smo si privoščili kosilo in nato še ogled muzeja Soboškega gradu, kjer so ravno na ta dan imeli dan odprtih vrat. Ko smo prišli v muzej, smo srečali našo domačinko Jelko Pšajd, ki nas je prijazno popeljala skozi celotni muzej in nam pokazala in povedala veliko zanimivega. Kupili smo tudi knjigo v kateri ima Jelka svoj članek. Bili smo zelo zadovoljni, zato lepa hvala v imenu celotnega društva. Vsak z eno izkušnjo več in zadovoljni po lepo preživetem dnevu smo se odpeljali proti domu. Na koncu pa samo še lepa hvala: Ptujski Veduti, gospe Sonji Brlek Krajnc, šoferju in našemu domačinu gospodu Emeršiču. 5 Tadej Urbanija Skrb za ohranjanje tehnične dediščine je v občini Destrnik na visoki ravni. Dokaz za to je bilo tudi srečanje starodobnih vozil v soboto, 6. julija, ki ga je organiziral Klub starodobnih vozil Sv. Urban. Prijavljenih je bilo več kot osemdeset vozil, od tega je bilo okrog trideset motorjev, osem traktorjev, ostalo so bili takšni in drugačni avtomobili, kakršnih že dolgo ne srečujemo več v prometu. Srečanja se je udeležilo deset klubov z našega, severovzhodnega konca države, prišli pa so tudi člani Oldtajmer kluba Škofljica, kjer je tudi sedež krovne zveze SVS (starodobna vozila Slovenije). Klub Sv. Urban so v krovno zvezo sprejeli letos marca, kar lahko štejemo kot velik uspeh, za katerega je odgovoren ustanovni član občinskega društva Franc Murko. Pot, ki so jo na tokratnem srečanju ubrali avtomobili »neke mladosti«, se je začela pri gasilskem domu v Desencih, nadaljevala proti cerkvi svetega Urbana, kjer je farni župnik poskrbel za lep sprejem udeležencev srečanja, končala pa se je na Vurberku. Društvo, ki ima okrog 40 članov, je organiziralo prijeten dogodek, ki pomeni pomemben korak h krepitvi tehnične dediščine v naši občini. Obvestilo o oddaji člankov za naslednjo številko Članke in oglase za 8. številko časopisa Občan oddajte do 5. SEPTEMBRA 2013 (kasneje le po predhodnem dogovoru z uredništvom) ali pošljite na naslov Občan, Vintarovci 50, 2253 Destrnik; elektronski naslov: clanki@casopis-obcan.si Članki naj bodo napisani v pisavi »Times New Roman«, velikost pisave naj bo 12. Največja velikost članka je lahko ena stran v Wordu, daljših člankov v prihodnje ne bomo objavljali (odločitev uredniškega odbora z dne 7. 9. 2012). Priložite fotografije z imeni avtorjev; če boste le-te poslali po elektronski pošti, jih pripravite posebej v priponki (v jpg formatu). Rokopise oziroma članke, ki niso posneti na disketi ali zgoščenki, zaradi prepisovanja oddajte teden pred navedenim datumom. Uredništvo 6 Milan Hameršak Milan Hameršak Srečanje starodobnih vozil Franc Murko Izjava predsednika za medije S prvim, dobro obiskanim srečanjem v soboto, 6. julija, se je Sv. Urban, klub starodobnih vozil Destrnik, vpisal na zemljevid slovenske tradicije ohranjanja starih vozil in tehnike. Potem ko smo bili marca letos na Škofljici sprejeti v članstvo SKS – Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil, smo se začeli intenzivno pripravljati na organizacijo prvega srečanja v Destrniku. Zadovoljni smo bili z udeležbo več kot 78 vozil, okrog 30 mopedov in 8 traktorjev. Veseli smo bili udeležbe 15 klubov – s štajerskega in prekmurskega konca ter iz Škofljice. Vozila so bila restavrirana in dobro pripravljena za 40 km dolgo traso. Vreme je bilo primerno, sploh za motoriste, ni bilo prevroče, cestišče pa je bilo suho. Ni bilo nobene nesreče ali kakšne druge nezgode. Ob tej priložnosti bi se rad v imenu kluba zahvalil za podporo in pomoč vsem, ki so kakor koli pripomogli k skupnem uspehu: – članicam in članom odbora našega društva ter aktivu kmečkih žena za pogostitev na začetku in Ivanu Karu, ki je pripravil meso za zaključno pogostitev – GD Desenci za ponujeni prostor za srečanja ter možnosti pogostitve – destrniški godbi, ki je s svojo glasbo pripravila bolj svečan začetek srečanja – župniku Jožetu Škofiču, sicer tudi našemu članu, za ogled cerkve sv. Urbana, razlago o znamenitostih cerkvene stavbe in pogostitev – Rudiju Maleku in družini za prostor za prvi postanek ter zanimiv prikaz strojev in tehnike – županoma Občin Duplek in Destrnik, ki sta pozdravila udeležence srečanja ob postanku na Vurberku – Jožetu Vaudi iz Placarja za pogostitev s krapci na zadnjem postanku Menim, da prvo srečanje ne bo zadnje, saj smo z uspehom ohrabreni, udeležba iz 15. klubov pa je pomembna tudi za promocijo Destrnika v širšem slovenskem prostoru. Ohranjanje tehnične dediščine in ljubiteljsko druženje pa pripomoreta k boljšemu razumevanju ter povezanosti naših občanov. Zato pričakujemo še širšo podporo lokalnega okolja. Ob tej priložnosti pozivam vse občane, da ohranjajo staro orodje, stvari in stroje, saj med nami še vedno živi ideja o krajevnem muzeju lokalne tehnične dediščine. Na svidenje prihodnje leto. Majda Petrič Boštjan Pesek Kdo je Anja? In nam ga je Anja v nedeljo zagotovo odprla, saj je bilo čudovito in nepozabno, prepričana pa sem, da nas bo Anja v prihodnosti še velikokrat razveseljevala s svojim igranjem. Zahvaljujem se tudi Mirjani za vse posredovane podatke, ki sem jih uporabila v zapisanem. Mirjana Fladung Mirjana Fladung Oratorij 2013 Saj res; kdo neki je Anja Fladung? Anja je prijazno 16-letno dekle, ki te z veseljem ogovori in ti podari prisrčen nasmeh. Je polna mladostne razigranosti in pozitivne energije, ki jo z veseljem deli vsem okrog sebe. Je pa tudi zelo delavno in odgovorno dekle, ki se zadanih nalog loti z vso resnostjo ter odgovornostjo in ima zelo rado glasbo … upam si trditi, da vseh zvrsti … Z glasbo je zmeraj lepo; doma, med prijatelji, v šoli, v cerkvi, na oratoriju ... S tem bi se Anja zagotovo strinjala. Glasbeno šolo je začela obiskovati v 2. razredu osnovne šole. Iztekel se je zadnji letnik sintetizatorja in ljubezen do instrumenta s tipkami je v njej samo rasla. Takrat, ko so imeli vsi otroci v šoli prosto, se je Anja odločila opraviti šolo klavirja in tako je počitnice preživela zelo glasbeno. Ves čas pa jo je spremljala le ena želja; izvabljati čudovite melodije iz mogočnega instrumenta, ki ima veliko število tipk, piščali, registrov … Orgle lahko imenujemo tudi »kraljica inštrumentov«. Anja je svojo prvo mašo na njih zaigrala že pri svojih 13 letih. V vsem tem času se je zvrstilo veliko nastopov, zazvenelo je tudi že precej poročnih koračnic. V velik ponos pa ji je tudi otroški zborček, ki ga uspešno vodi že 2 leti. Prav tako pa na orglah spremlja odrasli cerkveni pevski zbor. Sedaj ja Anja zaključila 4. letnik orgelske šole na Zasebni glasbeni šoli Svetega Petra in Pavla na Ptuju, to je tudi njen zadnji letnik. Svoj uspeh je želela obeležiti na poseben način in se z nekoliko drugačnim repertoarjem pesmi predstaviti nam, ki smo njeni redni poslušalci. Šolanje je uspešno zaključila pod mentorstvom profesorice Anite Kralj, ki je bila tudi gostja koncerta. Anita Kralj je mlada glasbenica, ki je svojo pot pričela z učenjem klavirja. Leta 2009 je maturirala iz klavirja na Umetniški gimnaziji v Mariboru, istega leta je zaključila še Škofijsko orglarsko šolo. Trenutno je na magistrskem študiju orgel pri profesorici Renati Bauer na Akademiji za glasbo v Ljubljani, vzporedno študira še glasbeno pedagogiko. Zadnjo nedeljo v juniju, ko se je zaključil tudi oratorij, nas je Anja popeljala v čudovit svet melodij, ki jih je s svojimi spretnimi prsti izvabljala iz mogočnih orgel v domači župnijski cerkvi. Tako smo uživali ob poslušanju naslednjih melodij: 1. Prealudium et fuga (Johann Sebastian Bach) 2. Magnificat peregrini toni (Johann Pachelbel) 3. Ach bleib mit deiner Gnade (Max Reger) 4. Sing to the Lord! (Lani Smith) Ob koncu nas je razveselila še z znano Marijino pesmijo, Marija, skoz življenje (Ignacij Hladnik), ki sta jo z mentorico Anito Kralj in skupaj s poslušalci tudi odpeli. Po končanem koncertu ji je mentorica tudi slovesno izročila spričevalo o zaključenem šolanju. Nekateri pravijo, da je glasba univerzalni jezik in zagotovo drži rek modreca Salomona, ki pravi, da »kdor muzicira, srce odpira«. Zgodba za Oratorij 2013 – Bog je z nami – svoje osrednje sporočilo zajema iz knjige Zgodbe iz Narnije: Potovanje Jutranje zarje. Od srede, 26., do nedelje, 30. junija, je v naši župniji potekal že 6. oratorij. Vsako jutro se nas je na župnijskem dvorišču zbralo kar 70, 56 otrok in 14 animatorjev. Skozi ves dan smo imeli različne aktivnosti – ustvarjalne, miselne, zabavne, tekmovalne ... Zraven zabave pa smo posvetili nekaj časa tudi obravanavanju letošnje zgodbe, v kateri je bil glavni lik Aslan. Lik Aslana v Zgodbah iz Narnije simbolizira Jezusa in on je tisti, h kateremu pluje posadka Jutranje zarje v naši zgodbi. Ladja, na kateri plujejo, simbolizira cerkveno občestvo, ki se skupaj izogiba čerem in premaguje viharje na morju v zaupanju ter veri. Vsako leto se odpravimo tudi na izlet, zato smo v petek obiskali termalni park Ptuj, kjer smo se naplavali in zabavali z različnimi vodnimi igrami. Oratorij smo zaključili z nedeljsko mašo, kjer smo se tudi predstavili. S sodelovanjem pri sveti maši in na razstavi smo pokazali vse izdelke, ki smo jih ustvarili v dnevih oratorija. Za popestritev smo po maši predstavili tudi eno izmed aktivnosti – Oratorij ima talent. Smo v letu vere, ki tudi nas spodbuja, da svojo plovbo na valovih življenja osmislimo v zavedanju, da nas vodi božja roka. Iz tega izhaja tudi geslo oratorija: Bog je z nami – nismo sami. Animatorji se zahvaljujemo vsem staršem, ki so nam zaupali svoje otroke, kuharici Mileni, ki je vsak dan poskrbela za dobro kosilo, in gospodu župniku za pobudo ter vso pomoč pri izvedbi oratorija. Odbor KORK Destrnik OBVESTILO KRAJEVNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA DESTRNIK VABI NA ODVZEM KRVI, KI BO V TOREK, 30. JULIJA 2013 OD 7.00–11.00 V BOLNIŠNICI PTUJ. PRIJAZNO VABLJENI V ČIM VEČJEM ŠTEVILU. 7 Nada Zupanič Generacija 1953 Kristina Hauptman Blaž Krajnc Kristina Hauptman Praznovanje 82. rojstnega dne O Lojziki Hauptman sem v našem časopisu že pisala. Pred kratkim je praznovala 82. rojstni dan in izrazila željo, da spet kaj napišem. Želje so zato, da jih izpolnjujemo! Teto Lojziko občudujem. Kljub slepoti je vedno pripravljena na pogovor, nasmejana, duhovita in polna življenjskega optimizma. Njeno ljubezen do petja, pa tako vsi poznamo. Verjemite, prepeva vsak dan, pa še ponoči, ko ne more spati. Dobra volja in petje ji pomagata, da ostaja mladostna in navihana. Rada ima ljudi, zato je zelo vesela, kadar jo kdo obišče. Življenje ji ni nikoli prizanašalo, toda nikoli ne obupa. Že nekaj let živi pri hčerki Majdi in zetu Leonu v Koreni, toda v duši je in bo vedno ostala Urbančanka. Zanima jo vse, kar se dogaja pri Urbanu, tudi k maši želi samo v našo cerkev, zelo jo veseli, da lahko tu tudi prepeva. Lepo je bilo na praznovanju 82. rojstnega dne, želim, da bi jih doživela še veliko in ostala tako vedrih misli ter veselega duha. 8 Strokovna zaključna ekskurzija v Podčetrtek Blaž Krajnc Nada Zupanič V soboto, 22. junija, so se 45 let po zaključku osnovne šole ponovno srečali sošolci, ki v letošnjem letu praznujejo 60-letnico. Odločili so se, da na srečanje povabijo tudi vse tiste, ki so bili rojeni v letu 1953 in so s v občino Destrnik priselili kasneje. Od »prišlekov« se je srečanja udeležil le Karli, ki je bil prava poživitev, saj je s svojim humorjem prispeval k pozitivnemu vzdušju večera. Prišla je tudi nekdanja sošolka, ki se je z nekaterimi srečala prvič po zaključku šole. Na srečanju so razpravljali o spremembah, ki so se zgodile v vseh teh 45 letih, odkar so zapustili šolske klopi. Šola ni več osemletna, sedaj je devetletka. Tudi čas odraščanja je bistveno drugačen, drugačen je tudi odnos do okolja, ljudi in življenja. Spominjali so se ponošenih šolskih torb, o mobilnih telefonih se jim takrat še sanjalo ni. Spomnili so se brezskrbnih dni, učenja ob kravah na paši. V vseh teh letih jim je življenje prineslo nemalo izkušenj. Postali so možje in žene, očetje in mame. Večina je že dedkov in babic, kar raznežijo se, ko besede nanesejo na vnuke. Glede na število udeležencev so v letošnjem letu skupaj stari 1200 let. Spregovorili so še o zdravju, saj so nekateri v teh letih morali že velikokrat obiskati zdravnike. Spomnili pa so se tudi vseh tistih, ki jim zdravniki niso mogli več pomagati in jih žal ni več med živimi, v spomin so jim prižgali sveče. Zbrali so se že tretjič, nazadnje pred desetimi leti. Ob slovesu so si obljubili, da se ponovno srečajo čez 5 let, ko bo od zaključka osnovne šole minilo že 50 let. Vsa leta doslej so bila bogata, vsak izmed udeležencev bi lahko napisal roman. Ob koncu so si zaželeli zdravja in ponovnega srečanja. 15. junija 2013 smo se judoisti izpred Judo centra Drava Ptuj odpravili na strokovno ekskurzijo v Podčetrtek. Najprej smo se ustavili v čokoladnici Olimje, kjer izdelujejo odlično čokolado. Najprej so nam predstavili začetke izdelave čokolade v Olimju. Recept zanjo se prenaša iz roda v rod. Seveda smo jo lahko tudi poskusili in kupili. Izdelujejo različne pralineje, različne oblike, barve in okuse bele in temne čokolade ipd. Nato smo se odpravili v športno dvorano Podčetrtek, kjer smo si ogledali finale evropskega prvenstva v judu. Tekmovalci so prišli iz 26 različnih evropskih držav. Ta dan so tekmovale tri kategorije moških in žensk, naslednji dan pa so tekmovanje končale zadnje štiri kategorije moških in žensk. Po zanimivih, napetih in čudovitih zmagah je sledilo podeljevanje kolajn. Zmagovalec je v svoji kategoriji prejel zlato kolajno in praktično nagrado. Zaradi vljudnosti in spoštovanja so predvajali tudi himno zmagovalne države. Ne smem pozabiti omeniti tudi slovenske ekipe. V kategoriji do 60 kg je 2. mesto osvojil slovenski judoist Matjaž Trbovc. V ženski ekipi pa je v finalni borbi kategorije do 57 kg proti Bieničovi iz sosednje Hrvaške zmagala Slovenka Petra Nareh. Čestitke tudi drugim za njihove uvrstitve. Z velikim veseljem bi si spet ogledal vse dogodke. Te ekskurzije zlahka ne bom pozabil. Svetniška skupina SLS Obvestilo za javnost Glede na nasprotujoče si informacije, ki krožijo v občini v zvezi z nakupom poslovnih prostorov v večnamenskem objektu v Janežovskem Vrhu, smo občinski svetniki svetniške skupine SLS dolžni dati pojasnilo o dogajanju glede nakupa prostorov, za katere se je občina zavezala v letu 2011. Občina Destrnik je 20. 12. 2011 s podjetjem EM-GRAD d. o. o. iz Spodnje Hajdine 21, 2288 Hajdina, z namenom zagotovitve nujno potrebnih prostorov za delovanje občinske uprave sklenila predpogodbo za nakup poslovnih prostorov. Predpogodbo zato, ker objekt še ni bil zgrajen, investitor pa je po predpogodbi imel pogoj, da objekt zgradi skladno z gradbenim projektom in pridobi uporabno dovoljenje. Ker je investitor občino seznanil s končano gradnjo in s pridobljenim uporabnim dovoljenjem, je občina po zavezi iz predpogodbe dolžna skleniti pogodbo o nakupu prostorov, za nakup katerih se je zavezala. Če pogodbe o nakupu ne bi sklenila, ima investitor, ki je pogoje iz predpogodbe v celoti izpolnil, pravico terjati od druge stranke (občine) povrnitev škode, ki jo je utrpel zaradi odstopa občine od pogodbe o nakupu poslovnih prostorov, za kar se je zavezala z navedeno predpogodbo. Poslovni objekt ne bo namenjen zgolj delovanju občinske uprave in prostorom za upokojence, temveč tudi potrebam upravne enote (krajevni urad), policije ter pošte. Skupna površina poslovnih prostorov, ki jih po predpogodbi kupuje občina, znaša 638 m2 in 1200 m2 javnih parkirišč. V poslovnem objektu so tudi prostori, namenjeni lokalom in trgovini, ki jo kraj nujno potrebuje, ter niso predmet nakupa občine. Za podpis predpogodbe je bivši župan Franc Pukšič dobil mandat s sklepom Občinskega sveta Občine Destrnik, ki ga je sprejel na 10. redni seji 16. 12. 2011. Kot je že navedeno, je družba EM-GRAD d. o. o. skladno z dogovorom iz predpogodbe v roku zgradila prostore v poslovnem objektu Destrnik, za katere je z odločbo Upravne enote Ptuj, št. 351-501/2011316(04066), 22. 5. 2013 pridobila uporabno dovoljenje. Medsebojne obveznosti, ki neposredno zadevajo občino in izhajajo iz predpogodbe, zavezujejo Občino Destrnik, da bo v roku 10 dni po pridobitvi uporabnega dovoljenja plačala kupnino po ceni 1.394,60 €/m2 za prostore in 165,3 €/m2 za parkirišča, kar znaša približno 1,052.000 € (brez DDV). 24. 5. 2013 je investitor poslovnega objekta Destrnik – družba EM-GRAD d. o. o. občini poslala obvestilo, da so poslovni prostori, dogovorjeni po predpogodbi, končani. V prilogi je bilo tudi uporabno dovoljenje. Ker je predstavnik in zastopnik občine, ki je dolžan izvrševati sklepe občinskega sveta, aktualni župan Vladimir Vindiš, je v skladu s predpogodbo zavezan, da z investitorjem sklene nakupno pogodbo, ki mu jo je ta 4. 6. 2013 posredoval v podpis. Na 17. redni seji 13. 12. 2012 je občinski svet s soglasno odločitvijo svetnikov (9 za in 0 proti) sprejel ter potrdil občinski proračun za leto 2013 in soglasno potrdil tudi letni načrt pridobivanja ter razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Destrnik. S sprejetim proračunom, ki ga je predlagal župan, je ta dobil mandat in obvezo za ureditev predvidene zadolžitve ter realizacijo nakupa poslovnih prostorov. Ker župan predvidenega kredita v proračunu 2012 ni želel realizirati, je na isti seji OS sprejel tudi sklep v besedilu: »Župan se osebno obveže, da bo v letu 2013 zagotovil zadolžitev in s tem prevzel materialno odgovornost za realizacijo nakupa poslovnih prostorov.« Na 19. redni seji občinskega sveta (26. 4. 2013) je župan poročal, da se zadolžitev ureja in da bo financiranje nakupa poslovnih prostorov urejeno. Isto informacijo je župan dajal za javnost na občinskem prazniku in v medijih. Kljub njegovim javnim izjavam smo svetniki 17. 5. 2013 od investitorja (ne občine) prejeli dopis odvetniške pisarne Čeferin, ki jo je pooblastil župan Vladimir Vindiš (dopis v uredništvu), iz katerega izhaja sledeče besedilo: »... Na podlagi vsega navedenega vas obveščamo, da se Občina Destrnik po predpogodbi ne čuti vezane in prodajne pogodbe za nakup nepremičnin ne namerava skleniti.« Vladimir Vindiš je kljub naloženi zavezi, ki mu jo je kot županu in zakonitemu pooblaščenemu predstavniku Občine Destrnik s sklepom naložil občinski svet, 17. 5. 2013 samovoljno ter brez soglasja občinskega sveta pooblastil Odvetniško družbo Čeferin iz Ljubljane, ki je investitorja seznanila z odločitvijo Občine Destrnik, da ta odstopa od pogodbe. Kljub sklepom občinskega sveta in sprejeti finančni konstrukciji nakupa ter s tem zagotovitvi sredstev v proračunu občine se je župan samovoljno odločil za odstop od sklenitve pogodbe, h kateri je bil zavezan s predpogodbo in s sklepom občinskega sveta, ki ga prav tako samovoljno ni izpolnil in katerega neizpolnitev bo z že napovedanimi odškodninskimi zahtevki povzročila škodo občinskemu proračunu, s tem pa javnim sredstvom. Investitor – družba EM-GRAD d. o. o. – bo zaradi samovoljnega ravnanja župana Vladimirja Vindiša in zaradi velikega finančnega vložka v objekt, zaradi katerega se je z vedenjem iz zaveze po predpogodbi zadolževal, utrpel tolikšno škodo, tako da obstaja velika verjetnost stečaja podjetja. Zaradi neodgovornega in samovoljnega ravnanja župana bo zavezanec za povrnitev škode občina. Glede na obseg sredstev, ki bodo zahtevana iz naslova odškodnine zaradi neizpolnitve pogodbe, je z gotovostjo pričakovati, da bo to proračunu povzročilo velike finančne posledice, saj občina ne bo več mogla opravljati niti osnovnih nalog, kaj šele odpirati novih investicij. Na nedopustnost in nerazumnost ravnanja župana, ki ne izvršuje sklepov občinskega sveta ter si dovoli prekoračitev svojih pooblastil, kot to določa 29. člen Statuta Občine Destrnik, smo ga svetniki ustno opozorili. Po naših opozorilih je investitorju in svetnikom poslal dopis (v uredništvu), v katerem prihaja v nasprotja s svojimi prej opisanimi dejanji ter z izjavami in dopisom odvetniške pisarne Čeferin. V zvezi z navedenim smo si pridobili pravno mnenje, iz katerega izhaja, da je omenjena predpogodba za občino obvezujoča. Ima namreč vse elemente pogodbe in je s strani oškodovanca iztožljiva. V primeru tožbe s strani investitorja, ki jo je že omenil, bodo za občino nastali enormni stroški, saj bo investitor poleg kupnine in zamudnih obresti uveljavljal tudi poslovno škodo, ki lahko naraste na nekaj milijonov evrov. Želeli bi opozoriti na že znane podobne primere, kot sta »Meltal« in sedaj aktualni »Mirage«. V obeh primerih je zaradi nerazumnega odstopa od pogodbe investitor iztožil veliko odškodnino. Za Občino Destrnik pomeni morebitna obveznost plačila škode investitorju ohromitev pri poslovanju, investicijah in nenazadnje tudi pri vzdrževalnih delih na komunalni infrastrukturi v celoti, in sicer za več let. Kot je že navedeno, smo svetniki v zvezi z njegovim početjem županu poslali dopis (v uredništvu), s katerim ga obveščamo, da se do podpisa nakupne pogodbe ne bomo udeleževali sej odborov in sej občinskega sveta, s tem dopisom pa seznanjamo tudi javnost. Razlog za to odločitev svetnikov je v tem, da je občinski svet najvišji izvoljeni kolektivni organ upravljanja občine in da je župan tisti, ki je pod pogoji ter skladno z določili zakona in splošnih aktov občine sklepe občinskega sveta dolžan izpolnjevati. Ker jih župan v navedenem primeru ne izpolnjuje, ne vidimo razlogov, da mu nalagamo nove obveznosti, ki jih po pričakovanju ne bo izpolnil. Na podlagi teh ugotovitev, da župan Vladimir Vindiš javno zavaja medije in s tem javnost, dejansko pa na lastno pest, samovoljno ter pod krinko reševanja občine pred izdatki ipd., brez vednosti in mandata občinskega sveta počenja nasprotno, smo se odločili, da je nujno, da javnost izve tudi drugo plat resnice, ki ni županova, saj smo svetniki moralno ter tudi materialno odgovorni za svoje odločitve. S spoštovanjem! 9 OO SDS Destrnik Davorin Caf Davorin Caf Na obisku pri gasilski brigadi Brnik OO SDS Destrnik Andrej ČUŠ, najmlajši poslanec v zgodovini Republike Slovenije 4. februarja je Branka Mariniča v Državnem zboru RS nadomestil Ptujčan Andrej Čuš, ki je z 22 leti najmlajši poslanec v zgodovini Republike Slovenije. Na parlamentarnih volitvah 2011 je na območju občin Ptuj, Destrnik, Gorišnica, Dornava, Markovci, Trnovska vas, Sveti Andraž in Juršinci kandidiral na listi SDS, z 32,10 % je premagal Franca Pukšiča, ki je prejel 17,94 % glasov. Andrej Čuš je od leta 2011 predsednik podmladka SDS, marca letos je bil izvoljen še drugič. Pred tem je bil tudi predsednik Dijaške organizacije Slovenije in Kluba ptujskih študentov. Po izobrazbi je diplomiran družboslovec, ob delu pa opravlja tudi magisterij. Izjava: »Prizadeval si bom, da bo v DZ slišan glas Spodnjega Podravja. V naše kraje bo treba pripeljati več strateško razvojnih projektov, izboljšati pogoje za podjetništvo in gospodarstvo, pa tudi osnovne življenjske ter infrastrukturne standarde. Verjamem, da bomo na ta način dvignili zaposljivost mladih na našem območju. V teh kriznih časih si bom prizadeval za pomoč socialno ogroženim družinam in mladim, tako da bo velik poudarek mojega delovanja na solidarnosti. Zavedam se nepoštenega razvoja regij v Sloveniji, saj gredo vsa sredstva za razvoj regij v Ljubljano in njeno okolico. Vseskozi bom opozarjal tudi na slab položaj mladih v Sloveniji, saj postajamo država, kjer mladi nimajo perspektive. Mladi neposredno vidimo težave in tudi rešitve, ki bodo te težave hitreje odpravile. To je eden izmed mojih največjih motivov za angažiranost in vstop v politiko. Dovolite mi, da se na koncu zahvalim vsem volivkam in volivcem, ki ste mi na predčasnih parlamentarnih volitvah namenili svoj glas.« V Sloveniji verjetno ni gasilca, ki si ne bi želel vsaj enkrat obiskati gasilsko brigado na Brniku in si ogledati njihovo opremo ter način dela. Zato smo gasilci PGD Destrnik v soboto, 6. julija, dali na stran vse skrbi, se odpravili na izlet proti Gorenjski in obiskali gasilce na letališču. Gasilska enota deluje na strogo varovanem območju letališča. Vsak obiskovalec mora mimo varnostne službe s praznimi žepi skozi detektor kovin. Pas v hlačah je marsikoga poslal na ponoven prehod skozi detektor. Izkazalo se je, da nihče nima jeklenih živcev, zato dodatni pregledi niso bili potrebni. unaj nas je že pričakal vodja izmene tamkajšnje gasilske enote, ki nam je predstavil delovanje letališča in tamkajšnjih gasilcev. Njihova odgovornost je nedvomno velika, saj imajo z zakonom predpisan odzivni čas 3 minute – kjer koli na področju pristajalne steze, zato potrebujejo zmogljivo opremo. Največje zanimanje je prav gotovo požel »Panter« nemškega proizvajalca gasilske opreme Rosenbauer, ki je verjetno eno izmed najzmogljivejših gasilskih vozil v Sloveniji. Vozilo z rezervoarji za 13500 litrov vode, 1500 litrov penilnega sredstva in dvakrat po 250 kilogramov prahu tehta 38 ton. Vgrajena ima dva dizelska motorja – Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. prvega s 350 konjskimi močmi za pogon vodne črpalke in drugega za pogon s 1000 konjskimi močmi, kar omogoča T. Pavček 38-tonskemu vozilu pospešek 0–80 km/h v ~25 sekundah. Deležni smo bili tudi praktičnega prikaza delovanja tega vozila. Po končanem ogledu nas je pot vodila v Bohinj. Tam smo se po kratki malici povzpeli do znanega slapa Savica (višina 78 m), ki se izliva iz Črnega jezera – zadnjega izmed sedmerih Triglavskih 16. julija mineva eno leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedi jezer. Kasneje smo vsak po svoje čas preživeli v bližini Bohinjskega Otmar Horvat na obrežju jezera in samovoljno ali pa po nerodnosti preizkusili iz Placarja Zelo te pogrešamo: žena Anica, hčerki Anita in Marjanca z družinama 10 jezera. Nekateri so se sprehodili po parku, drugi pa čas preživeli temperaturo vode. Pozno popoldan smo se odpravili nazaj proti domu, ker pa prazna vreča ne stoji pokonci, smo si ob poti v bližini Brezja privoščili pozno kosilo, tisti z več energije pa še nekaj minut nogometa. Kristina Hauptman Turistično društvo Destrnik Priprave na kmečki praznik dovoljenj, da je vse skladno s predpisi. Pri realizaciji prireditve je aktivno vključenih okrog 80 članov (od petka do ponedeljka). Vsi člani in članice delamo prostovoljno in brezplačno v korist društva. Občan: Naši občani so iz leta v leto bolj izvirni v prikazu starih kmečkih običajev, kaj bi dejal za letošnjo vzpodbudo? Ivan: V društvu bomo veseli tistih skupin, ki so bile v povorki prejšnja leta (prikažejo lahko isto opravilo kot v lanskem letu, lahko ga nadgradijo), in vseh novih, ki si želijo nastopiti v domačem kraju pred domačimi ljudmi. Verjamem, da je včasih težko sestaviti skupino, vendar je na koncu aplavz publike in prijetno vzdušje po prikazanem opravilu nagrada za ves trud, ki ga v to delo vlagajo. Tudi letos bodo nastopajoči deležni malice in pijače. Občan: Ugotavljamo, da prireditev obišče veliko ljudi tudi od drugod? Ivan: Kmečkega praznika ne delamo zase, naš cilj je pritegniti najprej občane naše občine in ljudi od drugod. Mnogi povedo, da radi pridejo na prireditev. S ponosom povem, da so bili člani ansambla Modrijani v lanskem letu navdušeni nad dobro energijo, ki je vladala na lanski prireditvi, to štejem kot velik kompliment vsem, ki aktivno delamo na njej. Občan: Kaj bi želel sporočiti našim občanom in bralcem časopisa Občan? Ivan: Tretji vikend v avgustu je kmečki vikend na Destrniku, zato ni izgovora, da se ne bi srečali pred gasilsko-turističnim domom. V soboto in nedeljo bodo kot vedno na voljo hladna pijača, dobra jedača, okusne gibanice in bogat srečelov. Želim, da povabite prijatelje in znance ter pridete, da se bomo skupaj veselili in praznovali. Prisrčno vabljeni na 32. Kmečki praznik. Vili Mahorič VAŠKI PIKNIK V GOMILCIH Vili Mahorič Čas hitro teče, kot bi trenil bosta tu 17. in 18. avgust, datuma letošnjega kmečkega praznika. O pripravah turističnega društva na to tradicionalno prireditev se je razgovoril predsednik društva Ivan Hauptman. Občan: Kateri po vrsti je letošnji Kmečki praznik? Ivan: Letos pripravljamo že 32. po vrsti. Občan: Lahko predstaviš potek dogodkov letošnjega praznika? Ivan: Prireditev bo ponovno trajala dva dni. V soboto popoldan bomo postavili društveni klopotec, potem bodo na vrsti 2. kmečke igre. Zvečer se bomo poveselili in plesali do zgodnjih jutranjih ur. V nedeljo bo najprej tradicionalna povorka starih kmečkih običajev, nato bo prikaz društvenega projekta »Od lanu so platna«, sledila bo podelitev priznanj za urejene domove, nadaljevali pa bomo z veliko veselico pod šotorom pred gasilsko-turističnim domom. Občan: Kako ocenjuješ lansko izvedbo prvih kmečkih iger na Destrniku? Ivan: Odzivi so bili izredno vzpodbudni. Zato sploh nismo pomislili, da jih letos ne bi spet organizirali. Ekipa, ki je lani pripravila igre, se že pripravlja in razmišlja, kako narediti še zanimivejše. Pričakujemo še več ekip (lani jih je bilo pet). Z igrami smo v dogajanje kmečkega praznika pritegnili tudi mladino iz naše občine in bližnje okolice. Občan: Lahko predstaviš sestavo ekip, znesek prijavnine in letošnje nagrade? Ivan: Ekipa mora biti sestavljena iz petih (5) članov. V njej morata biti najmanj dve (2) ženski. Zaželeno je, da so tekmovalci oblečeni »po kmečko«. Prijavnina na ekipo je 12 evrov. Poskrbimo za malico nastopajočih. Nagrade bodo zanesljivo privlačne. Torej vsi, ki se radi družite in zabavate, sestavite svojo ekipo in sodelujte na letošnjih igrah. Občan: Za sobotno zabavo bo skrbel ansambel? Ivan: Zvečer po kmečkih igrah bodo razglašeni zmagovalci, od 20.00 do 2.00 pa nas bodo zabavale NAVIHANKE. Občan: Kaj je rdeča nit nedeljskega praznovanja? Ivan: V nedeljo bo ob 14.00 povorka starih kmečkih običajev. Vabim vaščane, društva in vse, ki jim ohranjanje kulturne dediščine nekaj pomeni, da se organizirajo ter udeležijo povorke. Po povorki bo prikaz društvenega projekta »Od lanu do platna«. Videli boste, kako dobro znajo naše članice in člani predelovati lan v nit, v platno, tudi laneno olje znamo pridelati. Nadaljevali bomo s podelitvijo priznanj za urejene hiše in domove. Nedeljsko prireditev bomo nadaljevali s tradicionalno veselico z ansamblom SPEV. Občan: Organizacija tako velike prireditve zahteva veliko naporov, lahko predstaviš aktivnosti, ki so potrebne, da se prireditev postavi, koliko članov društva sodeluje? Ivan: Priprave se začnejo že najmanj leto dni pred naslednjim Kmečkim praznikom (rezervacija ansamblov, šotor ...). Dva meseca pred prireditvijo pa je potrebno urediti »papirologijo« različnih V soboto, 29. junija, smo se vaščani Gomilcev zbrali na že 13. tradicionalnem vaškem pikniku pri družini Arnuš v Gomilcih 8 a. S skupnimi močmi smo pripravili hrano, da smo lahko nato nadaljevali z aktivnostmi. Veselo in zabavno je bilo vse do poznih ur. Vsi, ki smo sodelovali, smo si obljubili, da se čez eno leto ponovno zberemo in poveselimo na 14. pikniku. 11 32. KMEČKI PRAZNIK, ki bo 17. in 18. avgusta 2013 pred gasilsko-turističnim domom na DESTRNIKU Sobota, 17. avgust 2013 14.00–15.00 – prijava ekip 14.30 – postavitev klopotca 15.00 – kmečke igre 20.00–2.00 – zabava z ansamblom NAVIHANKE Nedelja, 18. avgust 2013 14.00 – povorka starih kmečkih običajev 15.30 – prikaz projekta »OD LANU DO PLATNA« 16.30 – podelitev priznanj za urejene hiše 17.00–23.00 – zabava z ansamblom SPEV Za jedačo (domače gibanice) in pijačo bo poskrbljeno. ŠOTOR Vljudno vabljeni! 12 PRODAJAMO KAKOVOSTNO VINO Ivan Hauptman tel. 041 48 48 14