PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO O S V O B O D I L N E FRONTE ^ A SLOVENSKO i "> f» ■».. PRIMORJE TRST, lorek, 24. julija 1945 ■ Lelo 1, štev. 61 Uredništvo in uprava, Piazza Carlo Goldoni št. 1-1 Telefon k. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne vračajo. Poštnina plačana. Cena 2.- liri Zakladnica vseh pozitivnih vrednot V svojem kongresnem govoru je tov. Boris Kidrič obeležil tudi odnos do vere in cerkve in značaj enotnega vseljudskega gibanja OF Drugo vprašanje mojega porodila Jf odnos Osvobodilne fronte do du-tovsčine od vsega začetka in v teku T8eh »tirih let. Dejstvo je, da so poskušali preprečiti množični polet Osvobodilne fronte med našim ljudstvom, zlasti •Pod našimi kmečkimi množicami s Podtikanji o nujnem «protivier-®kem» značaju. Vi veste, tovariši in tovarišice, da ovobodiir.a fronta ni nikoli !mela Pobenega protiverskega programa. veste, da so v Osvobodilni fronti, njenih organizacijah in v njenem ^odstvu od vsega začetka sodelova. ■ da sodelujejo in da bodo v bodo-** sodelovali — poleg pripadnikov ®rug»h svetovnih nazorov — tudi *6rni katoličani. Vse to veste, vse to je znano, o vsem tem nima ““"Snega smisla dalje govoriti. Prehajam k manj znanim dejstva, Dsvobodslna fronta je Se 1941. la, j “halu po svojem nastanku in-cerkveno vodstvo ijub-J™19 škofije o svojem narodno j« M™eim, it tedaj mu jasno zatrdila, da si ne postav-_ Protiverskega programa. . V prvih mesecih organizacije enovaoja Osvobodilne fronte so Predstavniki in člani njenega odbora intenzivno razprav- 'jali * Oglednimi katoliškimi duhov- niki, ki so imeli dostop do svojega škofa in so škofa lahko sproti informirali. Nihče med temi duhovniki ni mogel Osvobodilni fronti ničesar očitati, kar bi zanikalo njeno upravičenost. Nasprotno. Nekateri med njimi so celo določno izjavili, da je gibanje Osvobodilne fronte upravičeno in pravično gibanje. Preko teh duhovnikov, ki jih je hkrati prosila, raj o svem informirajo škofa, je Osvobodilna fronta pozvala vso slovensko duhovščino k sodelovanju. Razen tega je duhovščini pošiljala še posebna pisma in proglase. Izvršni odbor Osvobodilne fronte je ljubljanskemu škofu dr. Gregorju Rožmanu leta 1941 poslal dve pismi, s katerimi ga je posebej informiTal o značaju in namenih narodno osvobodilnega gibanja in ga pozval, naj duhovščina v narodno osvobodilni borbi sodeluje, ker bo s tem izpolnila svojo narodno dolžnost. Na ti dve piemd Izvršni odbor ni prejel nobenega odgovora. Krščansko socialistična skupina v Osvobodilni fronti je s svoje strani poslala dr. Gregoriju Rožmanu .posebej dve pismi. Tudi ona ni dobila nobenega odgovora. Dalje je Izvršni odbor 1941. leta prosil ljubljanskega škofa, naj sprejme njegove predstavnike, ki ga bodo informirali o namenih narodno ocvobodilne borbe. Nobenega odgovora. V službi okupatorja jjtablponovnim porivom OF Je ljubljansko cer-vodstvo odklanjalo sodelovanje in opo-l*kaio duhovnikom celo bogoslulno delovanje oerkverrega vodstva ni torej “°diliia fronta prejela nobene-Olivnega odgovora, čeprav je j vse, kar je bilo v njeni moči. , ^ ne samo to. Cerkveno vodstvo *kčelo ostro gonjo proti Osvobodi fronti. Začelo je ostro gonjo Osvobodilni fronti prav ta-**t, ko so se predstavniki cerkve-V vodstva s škofom dr. Grego-frktn Rožmanom na čelu javno dru. h z okupatorjem, pridigali da je o- a fronta nenehno pozivala ^v»či no — kljub očitnemu naro-11 izdajstvu, v katerega je zla- ^Patorjeva oblast na naših tleh za-^■Lcbiast, ki smo ji pred Bogom \t0JX} BPo»tovanje, vdan«* in poba*^1110' K1-*ul> temu ni Osvoboddl-#ke r°nta ator*la nobenega protlver->ter8a depanJa- Nikogar ni napadla, Je bil katoličan. Nikogar ni na. da ■a’ *Cer Je k*1 duilovnlk’ Res P®-1» narodno obrambnem boju, ko duhovniki denuncirati naše iljj * okupatorju in ko je začel Veiti 61 ^Davščine vse huje hujskati (v korišcati verska Čustva proti ^ Ofrodllni fronti, moralo pasti pod r,«kKI° haše pravično justice tudi J duhovnikov — narodnih iz-V' Pravidna krogla Osvcbo-fronte ni nobenega duhovnika Itdr 5 2a*°' 1*“r J® DU duhovnik. ^»1 V* pafrol. jo dobil kazen, ki jo bort«*1 izdaJalec- Hkrati je Osvo-. U1lna i__ , , Hl 4fte»h »h v „ ______ Jfr-bljanski škofiji zašla njena dei 8 ~~ naj se spametuje, naj »o. 'Jrffru V Do ju za osvoboditev in L. v našega naroda. Redke du-ki »• prišli v partizanske C;. ’ 80 »aše organizacije in edlni-ljejrif>r0^'4ki ofenzivi, je Izvršni odbor litt)-°djlne frante ponovno piaal Vr|an8ltCrn|fr ^kofu dr. Gregoriju g^frhu. Januarja 1943 je pismo ponovil. Skof je bil naprošenr, naj duhovščino pozove vsaj k nevtralnosti, če je že ne more pridružiti narodno osvobodilnemu gibanju. Tudi pravico jn moralno dolžnost, preprečiti, da bi verska čustva to cerkev še izkoriščali za narodno izdajstvo, za borbo proti lastnemu narodu in lastnemu ljudstvu, preprlčitt, da bi z narodnim izdajstvom še kdaj zastrupljali naše množice in našo mladino. V praksi pa bo naš odnos in ne samo naš odnos, odnos domovine bo do duhovniščine oziroma do duhovnikov tak, kakršen bo njihov odnos do nas, njihov odnos do domovine. K temu, kar sem izjavil predstvanikom duhovščine ljubljanske škofije, ko so me obiskali, nimam tudi danes ničesar dodati. Osvobodilna fronta je tudi v tem pogledu čistih rok. Nečistih trok so samo izdajalci. Enotnost ljudskih množic - od vsega potetka element ideološke enotnosti Kmalu po ustanovlvl je vstopilo mokratičria, ljudstvo demokratič- v Osvobodilno fronto okrog dvajset večjih in manjših skupin. Vse so imele svoje predstavnike v tedanjem Vrhovnem plenumu OF. Izvršni odbor OF. ki je Vrhovnemu plenumu odgovarjal za svoje delovanje, je bil sestavljen iz predstavnikov skupin, ki so se udeležile ustanovnega sestanka Osvobodilne fronte, to se pravi, iz predstavnikov Centralnega komiteta KPS, predstavnikov Sokolstva, predstavnikov krščanskih socialistov in predstavnikov kulturnih delavcev. Hkrati smo začeli organizirati gibanje spodaj, na terenu, med ljudskimi množicami. Brez dvoma se spominjate neštevflnih .političnih sestankov in političnih konferenc, ki so v naših ljudskih množicah dvignile poteptano narodno in demokratično zavest, ki so ljudske množice aktivizirale, ki so pripomogle, da to ljudske množice sprejele zasnovo oboroženega boja proti okupatorju in nudile vso podporo že začetkom oboroženega odpora. Tako je nastajala organizacija na terenu. Ugotoviti je treba, da organizacija, ki se je razvijala med ljudskimi množicami in uporablja- te pismo ni rodilo nobenega uspeha.! ltt kar najbolj raznovrstne, tako Da se ne bi mogel za svoje narod-! koč vse mogoče načine in nieto-no izdajalsko delovanje nihče izgo- j ^ borbo proti okupatorju, že var j ati na svoj strah pred Komuni- j hi imela skoraj nobene stično partijo, je konec 1942 in ja- j Pr:mesl koalicije. Ta organizacija nuarja 1943 dr. Gregoriju Rožma-1 Je bila Ida na terenu popol- nu pisal tudi Centralni komltet Ko- \ noma enotna- Borba proti okupa-muriistične partije Slovenije s pod- j torJu i® narekovala, je neizprosno pisom dveh svojih Članov, tovariša te'rjala nJeno enotnost. Razen te- na spoznanja so seveda vse bolj in bolj utrjevala erotnost Osvobodilne fronte tudi v idejno političnem pogledu. Enotnost v na rodno osvobodilni borbi je med aktivisti 1n predstavniki osnovnih ljudskih množic pognala tudi močne elemente ideološke enotnosti. Ker se je pokazalo, da marsikatero trenutno pereče vprašanje zahtew va skladnega pogleda v preteklost in v perspektivo, da terja tudi znanstveno in dosledno analizo, je v drugi polovici leta 1942. prišlo med vodilnim aktivom OF čestokrat do globljih, sem ter tja o-strih, hkrati pa stvarnih, povsem odkritosrčnih jn tvornih diskusij. Tudi koalidia v vrhu se je zlila v eno Konec 1942. in v začetku 1043, so ustanovne skupine Osvobodilne fronte imele že enake nazore In poglede o vseh osnovnih vprašanjih naše narodno osvobodilne poti, povojnega razvoja ljudske demokracije tn znanstvene, resnično napredne sociolške analize narodno osvobodilnih iakuŠenj. Nič ni torej čudnega, če sta se krščansko socialistična in sokolska skupina z znano «Izjavo» odpovedali političhi skupinski samostojnosti in lastnim aktivistom ter se izrekli za popolnoma enotno vseljudsko osvobodilno organizacijo našega naroda z enotno vodenim Vesti iz Kalife Slavk« In damostratlje Rkw, 23. AFF. — 70000 km«t|b skl deiavcpv je priželo stavkati na področju Ravenne in Faenze. Delavci zabtpvajo ureditev mez0. V Pit finansiral Fiat in da je večno zagovarjala fašistično dn protlpartlzansko politiko. Upravičena zahteva Rim, 23. Tanjug. — Današnja številka lista cUnita>, organ komunistične stranke, zahteva, da se iz Italije umakne zadnji poljski korpus. List je že večkrat objavil dokumente o nasiljih poljskih vojakov v Marchani v južni Puliji. Iz novih dokumentov, ki jih objavila list, je razuidno, da Poljaki z orožjem napadajo napredne elemente, jim onemogočajo vsako delo, plenijo in devastirajo strankine prostore. Ob raanih manifestacijah prihajajo oboroženi Poljaki in streljajo, da b; razgnali ljudi ih protepajo in včasih celo ubijajo. Kriza v Belgiji London, 26. Reuter. — Znano glasilo delavske stranke «Daily He-rald» obsoja v uvodniku postopanje belgijskega kralja Leopolda, ki se je odločil, da drži svojo državo v stalni ustavni krizi zaradi tega, ker se ne namerava odpovedati prestolu, pa tudi ne vrniti v Belgijo. Belgijci imajo mnogo važnejših problemov, ki bi jih bilo treba nujno reševati, kot imeli stalno na vratu to nesrečno krizo v zvezi s krono, ki v mnogo spominja na položaj, kot ga zavzemata grški kralj Jurij in savojska dinastija v Italiji. Koliko bolj' dostojanstveno lil patriotično bi bilo, če bi se kralj Leopold odločil mimo odstopiti ter tako svojim državljanom dati možnost, da posvete vse svoje delo obnovi številnih domov, ki so trpeli mnogo večjo škodo kot pa kraljevska palača. ČA%V.VW.V.V.V.‘.V.W.,.W.V.V.VČ//Č.‘.V.,ČAW. Petainovi zločini Pariz, 23. Reuter. — Proti 89 let j staremu Filipu Petainu, ki bo prihodnji ponedeljek stal v uniformi maršala Francije pred vrhovnim sodiščem, je naperjena dvojna obtožba: rovarenja proti notranji varnosti države in zveze s sovražnikom. Obtožnica navaja v treh poglavjih njegogve materialne, moralne in politične zločine. V prvem obremenjuje Petaina, da je podpisal premirje in zatrl republiko, vzel v evoje roke vso oblast in razpustil francosko poslansko zbornico ter senat, ki ju ni nikoli več sklical. V poglavju «mo-ralnih prestopkov* obtožujejo Petaina, «da je sovražil republiko*. Trdijo, da je pisal Chadlesu Maur-rasu, voditelju rojalističnega lista «Action Francaise*, da upa, .da bo v RFrancijt spet vzpostavljena dedna monarhija*. francosko-nemškega odbora in da je priznal Lavala za ministrskega predsednika. V poglavlju apolitičnih prestopkov* trdijo, da se je Petain «udal porazu in sprejel poraz* in da je škodoval ugledu Francije, ko s« je ^sprejel poniževalno sodelovanje z zmagovalci*. Obtožbe, ki se tičejo zunanje po litike so sledeče. Petain ni protestiral, ko je Japonska vdrla v Indo-kino. Prepustil je francoska oporišča v Siriji i Tunisu sovražniku kar je omogočilo osnim silam zlomiti britansko blokado in oskrbovati svoje čete, po ozemlju fran- Temelji trajnega miru Na potsdamski konferenci obravnavajo nad vse pomembna in skrajno delikatna vpraianja London, 23. Reuter. — Prepoved poročanja s potsdamske konferen-* oe date, tisku mnogo preglavic. Zlasti 140 inozemskih novinarjev v berlinskem Zehlendorfu Imajo težko stališče. Razen podrobnostih o trajanju dnevnih pogovorov o sestavi jedilnika in o tem, kdo je s kom zajtrkoval, ne morejo svojim časopisom ničesar poročati. List »Boston Globe* je objavil v preteklem tednu z velikimi črka«ii natisnjen naslov: Uradno poročilo s Potsdamske konference. Pod naslovom je bil štiri centimetre prazen pro- V zadrtem času pa se v Ameriki in Angliji mnoze glasovi, ki uvide-vajo potrebo prepovedi poročanja, kajti problemi so takega pomena in tako delikatnega značaja, da je popolnoma nadtvno da ni mogoče dovoliti objavljanja rezultatov, dokler ni dosežen popoln sporazum v vseh točkah. Londonski «Daily Express» pravi, da se je ta metoda izkazala že v Teheranu in. na Jalti za edino pravilno in je tudi zdaj potrebna. »Svenska Dagbladet* je mnenja, da je namen konference Velikih treh položitev temeljnega kamna za trajni mir. stor. VWW4WWMW9WWWVLVW wywwwwwwivi Grška in turška reakcija rušita slogo balkanskih narodov Beograd, 23. Tanjug. — Ped naslovom «Protibalkanski blok turske in grške reakcije* objavlja «Borba» članek, ki pravi med drugim: Turčija je bila v drugi svetovni vojni proti hitlerjevski koaliciji v vrsti dežel, ki so pod krinko nevtralnosti dejansko pomagale nacistični Nemčiji in fašistični Italiji v njunih agresivnih pohodih proti svobodoljubnim narodom. Sele neposredno pred zlomom Nemčije, ko je postalo tudi najbolj zagrizenim nacistom jasno, da je usoda Nemčije zapečatena, so vodilni krogi v Turčiji sklenili pristop med Združene narode. Ves čas strašne vojne ni Turčija niti 3 prstom mignila za zmago združenih narodov. Zdaj je eden onih centrov, kjer skušajo fašistični reakcionarji preprečiti združitev osvobojenih narodov. Turška reakcija presoja kritično situacijo, ki vlada v monarho-fa- coskega imperija. Dal je francos- j šistlčni Grčiji kot priliko za s po- ka letališča v Levantu na razpolago sovražniku, ukazal streljati na čete, ki so se izkrcale v Severni Afriki, ukazal potopiti francoske vojne ladje in tako onemogočiti Ž1 0 dogodkih v Grčiji. Dejstvo je, pad na Balkanu. Teror nad slovanskimi manjšinami v Egejski Makedoniji daje turškim intrigantom priliko, da objavljajo v tisku niz la- Petaina obtužujejo, da je imel francoski mornarici, da bi odplula zvezo s tajno fašistično družbo ca-goulardov (»mož v kapucah*), da je v Vichyju sprejel take ljudi, kot ga menti koalicije vse bolj izgubljali. Izkušnja narodno osvobodilne borbe proti okupatorju je hkrati znova in znova dokazovala, da so sile, ki vodijo narod v svobodo, in kje so sile, ki so pahnile jugoslovanske narode v katastrofo. Udeleženci osvobodilne borbe, zlasti pa njen! razboritejši aktivisti so se na Ob Kardelja in mene. Tudi ti pismi nista zaglegli. — izdajstvo patentiranih „ mučencev” Kot je znano, se je ob kapitulaciji Italije septembra 1943 nagnetla v Turjaku množica narodnih izdajalcev. Med njimi je naša vojska zajela večje število duhovnikov in bogoslovcev. Brez kakršnega koli pritiska in takoj po prvem zaslišanju so tl gospodje podali izjavo, da so bili v narodno izdajstvo zapeljani, da je narodno izdajstvo greh pred domovino in pred Bogom, da ima Osvobodilna fronta v vsakem pogledu popolnoma prav. Obljubili so, da se bodo poboljšali in svoje težke grehe popravili. Naša narodna oblast jih je nato izpustila, čeprav bi marsikdo med njimi po vseh načelih pravice in pravičnosti zaslužil kroglo. Za našo velikodušnost so se nam oddolžili ti gospodje tako, da so nas nezaslišano oklevetali, čim so po veliki nemški ofenzivi oktobra 1943 prišli v Ljubljano. V izdajalskem ljubljanskem časopisju so objavili j jzdajaj'0 okupatorju, novo izjavo, izjavo, da smo jih na njihovo prvo iejavo prisilili s »strahovitim terorjem*, s puškami, s strojnicami, s korobačem, palico hi mučenjem. Čuden je moralni lik teh ljudi! Tolikokrat oklevetani, zasramovani, «nemoralni», «protie-tični* komunisti so znali stoje mu-cenisko umirati za svoje prepričanje in za svojo idejo. Patentirani «mučenci», duhovniki in bogoslovci, najprej izdajo svoj narod, nato podajo sami od sebe, brez kakršnega koli pritiska, izjavo, da se kesajo, takoj nato verolomno pre. kršijo svojo dano obljubo in se zlažejo, da so bili na prvo izjavo prisiljeni. Pa recimo, da bi jih bili mi res prisilili! Lepi, vsega občudovanja vredni »mučenci*, pravi pravcati nasledniki mučencev iz prvih krščanskih časov, ki najprej narodno izdajstvo krstijo za «0-brambo vere*, potem pa se dajo prisliti na izjavo, v kateri v svojimi podpisi opljujejo svojo »obrambo vere in Boga*, in jo imenujejo »narodno izdajstvo*! ! , ; je bil voditelj milice Joseph Darili organiziranim, z enotno vzgaja-1 , , . , , .„ , .. __ T . . j nand, da pe vzdrževal stike s Fer- nim aktivom. «Izijava» je predstav-J ndQm grinonom je osvobodilno gibanje aktivi-, 'JaJa popolnoma naraven rezultat | voditeljem razvojne poti Osvobodilne fronte. V ostalem je slovensko Sokolstvo; že ob svojem vstopu v Osvobodilno fronto naglasilo, da ni politič-na stranka, da nima nobenih po- ziralo množice, ki spfbh niso bile skupinsko usmerjene ter jih vključevalo neposredno v Osvobodilno fronto. V krajevnih in okrajnih odborih torej že 1941 ni bilo sledi o pariteti, ni bilo več sledi o koaliciji. V okrožnih odUorlh so se ele- ;da z vstopom v Osvobodilno fronto ’ vojn €y Madridu diši vse po novi v zavezniška ali nevtralna pristanišča, in dal je navodila guvernerju francoskih Antil in otoka Mar-tinique za potopitev francoskih vojnih ladij ter uničenje francoskih vojnih letal, .\vAv.WM\%wm V Madridu diši po novi farsi sebnih političnih tendenc, temveč j Moskva, 23. Tass. — Pod naslo- izpolnjuje dolžnost narodne o-brambne telesno-vzgojne organizacije. Krščansko-socialistična skupina, ki je odražala napredni proces med slovenskimi katoliškimi množicami, je z «Izjavo» zadala u-ničujoč udarec poskusom, da se po farsi* je napisal Jlmasev v «Kra-snaji zvezdi* tole: V dobi, ko so prišla na dan nove dejstva, ki dokazujejo do kakšne izredne mere je postala Španija za. točišče za fašistične zločince, je ta-osvobodltvi domovine znova posta- i ko imevani Cortes odobril zakon o vi na noge in nastopi, v »reformi-' me3tnih občinah. V fašističnem ča-ranl», lažidemokratični in lažiso-! a°PlsJu 9« Je mnogo pisalo o pred- industrija sintetičnega kavčuka so pod nemškim nadzorstvom. Lani je bilo registriranih 2000 tovarn, kr so v nemških rokah, do-čim je znano za nadaljnjih 2000, de so pod nemškim vplivom. Negrinov program New York, 23. Reuter. — Bivši republikanski »panski ministrski predsednik dr. Juan Negrin, ki se sedaj nahaja v Mexicu, je danes da je današnji reiim v Grčiji os vsilila izmučenemu in trpinčenemu grškemu narodu. Ce premotrimo skupno sovražno Stališče Turčije in Grčije proti demokraciji, proti vsemu, kar je resnično demokratičnega na svetu, vidimo, da so njihove težnje usmerjene k izzivanju spopada, v katerem bi lahko uresničili svoje profašis-tične načrte. Nositelji monarho-fa. Jistlčnih provokacij proti Jugoslaviji so v glavnem isti elementi, ki so bili na oblasti v Grčiji tudi za časa nemške okupacije in so takrat vodili borbo proti balkanskim narodom. Vsega tega ni mogoče prikriti z nobenim blokom premagane grške in turške reakcije, kajti to dejstvo utrjuje prepričanje, da temelju svojh lastnh izkušenj, na ! cialni’ obhkl ^ sloveniki narod ' stoječem izdanju zakona o mestnih objavil poziv, da se sestavi republi-temelju izkušenj narodno osvobodil- j ko pUgubni klerikehzem. “ 1 ----------------------- občinah z namenom, da bi se ustva- i kanska koalicijska vlada v pre- nega hoja protil fašističnemu oku- j ““PrvT zbor aktivist^*Osvobodil-' ril občutek, da je Francova Španija j gnanstvu, da se premaga sedanja patorju prepričevali, da so ljudske I ne fronte j€ konec anrite. 1943 na za<’'ela uvajati »odločne* reforme. V j diplomatska mrtva točka, M dopu- sile z delavskim razredom na čelu j dilna fronta je s krepkim zaletom [ krenila končnoveljavno v smer po- tiste, ki vodijo narod v svobodo, in da so protlljudske sile, kj so že nekoč živele na račun ljudskih množic, tiste, ki Iz svojih razrednih razlogov, iz svojega reakcionarnega, protidemokratičnega strahu pred ljudskimi množicami narod Taka spoznanja, taka pristno de- je konec aprila 1943 na - . .. Pugledu potrdil «Izjavo». Osvobo- j resnici je ta zakon nadaljnji dokaz j sca rezlrm generala Franca še ved- intriganskih in lažniyih zvijač fa-1 no na oblasti, šističnega diktatorja Franca, ki čuti. da mu zmanjkuje tal pod nogami. »Veliki reforma*, o kateri so govorili s takim hrupom, se je razbli- polnoma enotnega političnega giba nja, ki je v svojem bistvu že takrat predstavljalo demokratično zvezo osnovnih ljudskih množic In vseh patriotov, ki Jim je domovinska korist višja od sebične razredne koristi. Izjava ustanovnih skupin prekretnica v razvoju OF ramba verskih iustev in cerkve Ca-‘« ln tovanlslče! Dejstva, ^ d° V*m ^ na^e"> lahko vsak 8 VB*m juridiinim Vrtvo“fr Toda to n-i važno. S t« Je’ da *a d°Jstva zanikujejo, kid*^',tVa ovržcJ° vaako trdi-J* v„,, bl slt»Sala natveztt, da »e del slovenske duhovščine freva* frfrfrPktorJem, ker je bila ‘i rn°«tl Vero •frjlll vera. Ne zaradi vere temveč zato, ker so barode, k«r so bOi po-Pvotiljudskiml oblastniki, . t-oll.11 Povezani s protfljudsko bU| 'frhokratlčno reakcijo, ker Veiani a tujimi imperia-° fot 'fr*®11®*! In ker so dejan-•ksponent tujih imperia- lističnih intereso, so postali narodni Izdajalci. Mi zaradi njih tudi danes ne postavljamo med svoje Temeljne točke protiverskega programa In ne rušimo vere. Svoje demokratične načelo o svobodi vesti in veroizpovedi smo izpolnjevali in ga zvesto izpolnjujemo. V osvobodilni fronti slej ko prej popolnoma enakopravno In tudi vodilno sodekr-jejp verni katoličani. Narodno zavedni duhovniki uživajo med nami tovarištvo in spoštovanje. Toda, tovariši in tovarišice, na osnovi vseh Izkušenj, M setn vam jih zgaraj opisal, Imamo veliko pravico in velike dolžnosti. Imamo moralne Izjava ustanovnih skupin pomeni v razvoju Osvobodilne fronte adločilno prekretnico. Prvi zbor aktivistov na Pugledu predstavlja za enotnost Osvobodilne fronte fronte največjo zmago. Tiste čase sta bili mogoči pač samo dve poti: ali povratek v koalicijo, ki hi oslabila Osvobodilno fronto, podprla okupatorja in njegove domače hlapce, po osvobodttvi pa odprla na ste-žaj vrata netilcem državljanske vojne, ali pa korak naprej v popolnoma enotno, vseljudsko osvobodilno gil*|nje našega naroda. Ker je Osvobodilna fronta odnosno ker so soustanovne skupine sledile predlogu Komunistične partije ln se odločile za pot naprej, prav zato je naše osvobodilno gibanje želo tako velikanske zmage, prav zato smo tako enotno pričakali končno osvoboditev in prav zato je Osvobodilna fronta danes sposobna, da zagotovi bolj ali manj normalen, bolj ali manj organski razvoj našega bodočega življenja na ljudsko demokratičnih osnovah. Zadnje in zgolj še formalne sledi koalicije so bile zbrisane z razširitvijo Izvršnega odbora septembra 1944. Tedaj je bila v Izvršni odbor kooptirana večina članov bivšega Vrhovnega plenuma OF hkcati z nekaterimi prvoborltelji Osvobodilne fronte iz leta 1941. Vsi novi člani levndnega odboja so na svoji prvi seji slovesne potrdkl popolna enotnost Osvobodilne fronte in Izjavili, da Jo bodo proti vsem poskusom reakcije varovali kot zenico svojega očesa. Tovariši ln tovarišice! Danes Osvobodilna fronta popolnoma Negrin je v razgovoru z novinarji nujno pozval vse stranke sindikalne zveze kakor tudi narodne voditelje, da se sklene sporazum o nila z zakonom o mastnih občinah; naslednjih štirih točkah. 1. Vzpo-v Španiji. Zakon ne predvideva, jav- peditev naporov zunaj in znotraj Španije, da se pospeši osvoboditev no imenovanje občinskih uslužbencev. Istočgsno je Franco pokazal še nov trik. Iz vlade je odstranil tajnika »falange* Arreceja ter je s tem poskušal — kakor to opaža dopisnik agencije AP v Madridu, da bi ; dal svoji vladi videz, ki bi bil bolj notno vseljudsko gibanje. Dane, je i sPreJemIJiv ^ združene ameriške Osvobodilna fronta popolnoma «-;dr*ave- Francovi manevri ne spre-notna demokratična zveza našega! mlnj*jo nylesar “^fr režima-ljudstva. Nihče, ki se je udeležil I k' i* WI postavljen v Španiji s po-osvobodilne borbe, nihče, ki je k itaiijansko-nemške interven- enotnosti Osvobodilne fronte in k njenim zmagam v preteklih štirih olje v leta 1D36. Letos je četrta obletnica fašistične Španije. Sedaj ve- letih karkoli doprinesel, ni izgubil mo boljša kakor kdaj koli poprej, prav ničesar, kar je bilo v njegovi preteklosti pozitivnega, demokratičnega, svobodoljubna«, človečanskega in kulturnega. Kdor je imel v svoji preteklosti zares pozitivne vrednote, jih je prenesel tudi v našo splošno zakladnico, v zakladnico enotne Osvobodilne fronte. Nihče, ki je bil posten, nihde, komur so bili resnični domovinski interesi, interesi našega demokratičnega ljudstva nad vse, ni doživel usode Kercnskega, kakršno so napovedovali sovražniki Komunistične partije in dragih zares demokratičnih skupin. Razvoj Osvobodilne fronte iz začetne koalicije #d-nosno iz začetnih koalicijskih elementov v enotno vseljudsko osvobodilno gibanje, v današnjo popolnoma enotno demokratično zvezo slovenskega ljudstva, je bil organski razvoj, ustrežen najglobljim potrebam našega naroda, njegove o-svoboditve in bodočnosti njegova-ga ljudstva. Kot je is včeraj prekrasno povedal tov. Kardelj, U b# damrs usak korak nazaj naftaOši grah nad našim narodom in nad našim ljudstvom. Osvobodilna fronta, ki je znala skovat« svojo popolno motnust, jo bo z vso potrebno ljubosumnostjo tudi varovala. da Je imel začetek bojev v Španiji v korist fašizma in zadušitev španske demokratične republike, usodne posledice za mir v EveegN Sed*j, ko so Francovi zaščitniki bili zdrobljeni in jp ostal ta fašistični gauleiter v Španiji brez vsake podpore, se on zateka k vsakdanjim burkam. Toda vsi njegovi napori so zaman, kajti špansko ljudstvo je postavilo španski problem na dnevni red, NacislKmf kapital v ipaniji Moskva, 23. Tare. — Kanadski 'ist »Star*, ki izhaja v Torontu, je objavil uvodnik, M se,bavi z govoricami, da namerava Franco odsloviti falanglstlčne voditelje. Pisec •‘.matsa to za varljiv manever, čigar namen je, da bj se fašistična Španija vtihotapila v občestvo demokratičnih združenih »arodcv. Članek trdi, da bo Španija kljub temu ostala nacistična lutka, 1 od vlado fašistične diktature. List dostavlja, 4a jb edina možna rešitev španskega vprašanja tfhnova demokratično vlade. Pisec poudtagia, ds. j« framja zdaj glavni stan nacističnih beguncev. V zadnjih mese-cih je Fkancdvo. vlad* podelila Iransko *lawljunstvo 30.000 ntufi-stičnim beguncem. Mnogo špan- »panskega ljudstva in zopetna obnova republike. 2. Amnestija, ki naj bi odprla pot splošni politiki narodne pomiritve. 3. Volitev v novi parlament, kakor hitro bi bile mogoče. 4. Nadaljevanje politike sodelovanja z Združenimi narodi, za katerih sestavni del se smatra republika. Anglija In Tanger Pariz, 23. Tanjug. — Kakor poroča »Agence Irance presse*, *e je angleška vlada izrazila, da je treba odložiti konferenco strokovnjakov za proučevanje problemov Tanger-ja. Znano je, da obstojajo nekateri nesporazumi med francosko ih angleško vlado v vprašanju pravic in pristojnosti teh strokovnjakov. Britanska vlada se je izrazila za pomembn izp-remembe tangereske-ga statuta. Francoska vlada zahteva čimprejšnji sestanek strokovnjakov z udeležbo predstavnikov sovjetske zveze. London, 23. Reuter. — Britanska vlada Je pristala na to, da se ZSSR udeleži konference za ureditev tan-gerskega vprašanja. Velika Bitani-ja je na to pristala v načelu. Podrobnosti glede programa ln namena konference se bodo šele pripravile. Francozi so pristali na to, da se razgovori glede Tangerja odgodijo do začetka avgusta, ker so dobili zagotovilo, da veliki trije v Potsdamu n« bodo sklenili ničesar, kar bi sč nanašalo na bodoči položaj Tangerja. so njeni poizkusi zaman, da sta, neodvisnost in svoboda neporuslji-vi in da je sloga naše dežele nepremagljiva. Mnoiične aretacije grSkih protlfailstov New Tork, 23. Tass. Listi poročajo, da grška fašistična narodna, straža še vedno pripravlja teroristični program, da sb iztrebijo demokratični elementi iz grškega političnega življenja. V ječah je nad 26.000 profasistov ,med njimi 400 v samih Atenah. Po poročilih grških protifašističnih organizacij so zaprli nad 28.000 njihovih članov, »Neki sodelovec družbe UNRRA, k' sem ga slučajno srečal*, poroča Ottley», je dejal, da so spravili V ječe približno 33.000 protifašistov. Medtem ko j« bilo večina v ječi, že po 2 do 6 mesecev, jih do sedaj še r.ihče obtožil kakšnega posebnega, zločina, lcdže pa, da je brezupno pričakovanje, da jih bodo izpustili. Grške oblasti »zavračajo* zastopstva državljanov, ki prosijo za pojasnila, zakaj so njih svojci zaprti*. Ottley poroča, da se spreminjajo jeCe v mučilnice. 3km Je videl žene z luknjami na prsih ta nogami, s katerih so bili nohti iztrgani*. Priprave za volitve v Bolgariji Sofija,, 23. Tass. — Priprave za volitve v narodno sobranje se bližajo koncu. Liste volilcev so že sestavljene. Vse spremembe v njih so bile izvršene po zahtevah samih volilcev. Volilne izkaznice so že gotove in bodo v nekaj dneh izdane vo-liicem. Volišča so tudi že določena. V vsaki naselbini bo poslovala volilna komisija. V zvezi z bližnjimi volitvami se opaža ojačeno deJovtv nje ljudstva po vsej državi, ki izvaja vse ukrepe, iziane od vlade in Domovinske fronte. Skupine delavcev odhajajo na deželo, da pomagajo kmetom. ■/W.V.WAW.V.%VAVVV,,.W.V.P.,.V.V.V.’.\V.W.% Obnova na Poljskem Brazilci se vračajo domov Rio de Jane ko, 23. VZN. - V Rio 4e Janeirp je prispel prvi kontingent brazilskih čet, ki se vračajo iz (Italija. General Clark, ki je zdaj skih tovarn kemične in elektroteh-1 gost brazilske vlade, je pregledal nične stroke, ladjedelnic, jeklarn in»jčete, preden mo se Izkrcale. Varšava, 23. Tass. — Kakor poroda agencija ®Polpress», so bili doseženi lepi uspehi pri obnovi poljske industrije, ki jo je uničil nemški okupator. V zadnjih treh mesecih se je zelo povedala produkcija v mnogih poljskih premogovnikih. Od 76 premogovnikov, ki sedaj delujejo na Poljskem, je dosegel »Janove* prvo mesto. V juniju je znašala produkcija rudnika 69.000 ton premoga. Tudi srednja dnevna sto. ritev delavcev naglo narašča. V zadnjih treh mesecih je izkazala železna in jeklena industrija precejšen napredek tako v delovni storitvi posameznega delavca, kakor tudi v splošni produkciji. Železarne in jeklarne »Koszusko* v Hozo-vu zaposlujejo sedaj 4000 dobro iz. veibanih delavcev. V tej tovarni je že bila dosežena predvojna produkcija. | Od devetih velikih cementaren so štiri že stopile v obrat Ogromna kapaciteta poljskih cementnih to-varen ne krije samo vseh dodmačih potreb, ampak dopušča tudi precejšen izvoz. Okoli štiiritisoč delavcev je zaposlenih v cementni industriji. Ministrstvo za industrijo je ot" vorilo v Krakowu državno tovarno za mostovne konstrukcije. Tovarna je doslej izdelala že 1700 ton težkih mostnih konstrukci ter 1200 ton lažjih. V lahki industriji odpirajo tovarno za tovarno. Tovarna koles v Bydgošču je že prekoračila svojo predvojno produkcijo. Začela je delati tudi tovarna volnenih Izdelkov v Bielsku. Tudi produkcija te tovarne je ie zelo visoka. Trgovski sporazum med Poljsko in Rumunijo Moskva, 23. (Polpress* — »Med bivanjem predsednika poljskega odbora, ministra za industrijo Hi-lary Mincka v Moskvi je prispela v Moskvo tudi rumunska trgovinska delegacija, ki ji predseduje minister Ion Gheorge Maurer. Po pogajanjih so 7. julija na sedežu poljskega poslaništva v Moskvi podpisali sporazum za trgovinsko izmenjavo. Na podlagi tega sporazuma bo Poljska izvažala v Rumunijo premog^ medtem ko bo Rumunska plačala te dobave z drugim blagom, ki bo imel enako vrednost. Zborovanje slovanskih odborov v Pragi Praga, 23. Tass. — Tu je bilo pod predsedstvom prosvetnega ministra dr. Zd. Nejedlyja in v prisotnosti poslanikov ZSSR, Poljske in Jugoslavije zborovanje slovanskih odborov. V svojem govoru je minister Nejedly poudaril stopnje povojne slovanske politike, ko bodo morale slovanske države pokazati svojo moralno in kulturno silo ter bodo skupaj z velikim ruskim narodom in pod vodstvom velikega Stalina dosegle srečno bodočnost. Nato je povzel besedo general Gundorov. Govoril je v imenu sveslovanekega odbora v Moskvi ter izrazil svoje veselje, da lahko pozdravi svobodno šeškoelovaške ljudstvo in starodavno slovansko Prago, Nato je igovoril o herojskih dejanjih Rdeč* armade in o njenih slavnih zmagah, ki so omogočile osvoboditev vseh slovanskih narodov. Češkoslovaški drfctvnik Prokop Maks in ukrajinski pesnik Miksim Rilski sta se tudi oglasila k besedi. Švedska pomoč Jugoslaviji Stockholm, 28. (Tanjug) — Ko-mitet za mednarodno pomoč in svedski Rdeči Križ sta dala Jugoslaviji v pogledu pošiljanja pomoči prvo mesto pred vsemi ostalimi evropskimi deželami, de izvzamemo Skandinavijo. Poslaništvu demokratične fede. rativne Jugoslavjje je bilo pred dnevi stavljeno na razpolago nad 3 tone zdravil v vrednosti 5 milijonov dinarjev kot prva pomoč. Obljubljeni so kirurški instrumenti, dalje nekoliko vagonov obleke in obutve za Jugoslovane na Norve-škefla Švedska je a tem dala v zadnjih 3 MHnih Jugo^iviji zdravil in Ulaga y vrednosti 12 milijonov dinassjev. * London, 23. Reuter. •» Po poro* čilih dobro obveščenih krogov kaže, da bodo za sedaj angleške in sov« jetske čete ostale v Iranu. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 23, julija 1> Ob sodelovanju ljudstva Skrb za naše kmetijstvo Kmetijski odsek Tržaškega okrožja predložil Zavezniški vojaški uprav poro&lo o svojem poslovanju Predsednik In tajnik. NOO za Tr-i b. Živinoreja, v katere okviru po-, e. Sadjarstvo ln predelava sadja. ž&Sko okrožje sta obiskala g. pol- sveča odsek največjo skrb plemen- Odsek Je doslej skrbel za nabavo Kovnika Armstronga in ga ob tej ski živini. Za višji Kras je v načrtu sadnih dreves škropilnih sredstev, priliki prosila, da bi sprejel gospo- selekcioniranje in križanje donutče sadjarskega orodja. Dajal Je naave-darsko delegacijo, kt bi ga Informt-' ovce (čiJke pasme) v oveo »meri-, te glede pravilne saditve, ak.oplje-rtUa o gospodarskih težavah v o-! nos*, kar bi volno kvalitativno ln ! nja, oskrbovanja drovja, shranjeva-krožju. G. polkovnik Armstrong je j Jcvantltativno zboljšalo. Zaradi su-: nja sadja, sušenja In druge prede-odgovoril, da delegacij« ne more se, ki je uničila skoro polovico pri-. lave. Vodi nadzorstvo nad sadnimi sprejeti, temveč naj mu pošljejo pl- j delka, Je nastal kritičen položaj za | drevesnicami ter pridelanim sad- jem. Poleg naštetih panog se odsek bavl tudi s travnlštvom, pašnl- aane referate o posameznih gospo-j prehrano živine, darsklh panogah okrožja. j o. Mlekarstvo, v okviru katerega Zaradi tega je kmetijski odsek j pripravlja odsek ustanovitev raz-1 zdelal referat, v katerem navaja nlh mlekarskih zadrug, ureditev! štvom, vrnarstvom, čebelarstvom naslednje: ( mlekarn ter Izdelavo mlečnih iz- In rejo domačih živali ter uredlt- Kmttijski odsek ima pri nas ml- dolkov’ Zaradi pomanjkanja krme j vijo gospodarskih stavb in naprav, nimalno število zaposlenih oseb m iin m'^natlh krmil se množina mle-; pri čemer je najvažnejše gradnja je predvsem odvisen od dela, kt ga ka v?dno »manjšujo. Po vlposta- j gnojlščnlh jam, sadnih sui lnic, vrče njemu podrejeni okrajni in va- ! vltvl dwnark«cljske črt« mleko ne sadnih shramb, kleti In silosov, škl odseki. Po vaseh je ljudstvo | pl lhttJa ved v Tl«t. k«r »o »lavne izbralo najbolj sposobne kmete, dtt ^lekar»ke «druge na jugoelovan-skrbijo za gospodarski podvig. Ge- ik€“ zasedbenem teritoriju. Zavez- Iz tržaškega življenja Statistika In kmetijski posveti lo okrožje obsega sedaj le štiri o-1 nWke; VtfJaSka oblast bi morala to i Odsek zbira tudi statistične po- kraje: Tržič, Devln-Nabrežlna, Sc-, vprašanje rešiti z jugoslovanskimi datke, kar mu je v pomoč pri pro-žana in Mllje-Dolina. Največjo po-! 0’5lMtrttl. ker postaja prehrana o-: učevanju gospodarskega stanja. Te moč pri delu za gospodarski po- j J™1* in kolkov v Trstu vedno1 podatke dobiva direktno od krajev- dvlg nudi odsekom ljudstvo samo, bolj pereča. I nih kmetijskih odsekov, ker ti edi- kt na vaških zborih stavlja pred-' c’ Poljedeljstvo. Ta odsek oddel- ni lahko dajo zanesljive podatke, loge za raana gospodarska zbolj- j ka skl.'bi za nabavo semen, orodja, j Ta način zbiranja statističnih po-š .nja. Ravno to sodelovanje ljud-1 kmetIjsklh »trojev, Umetnih gnojilI detkov Je zopet popolnoma druga-stva je v popolnem nasprotju z biv-; ',n art,d3tev ™ zatiranje bolezni in : čen od bivšega fašističnega, ki ga Šimi fašističnimi ustanovami, ki skodlJtvcev na rastlinah. Daj«, je vodil »urad za kmetijsko razi-ljudskih nasvetov sploh niso upo- Prf‘ktll-ne nasvete za pravilno gno- ■ skovanje*, ki se je posluževal sta-atevale in so delale ravno nasprot-1 in škropljenje. Vrši sekkcijo rega agrarnega katastra ali povr- no. Tem ustanovam je bilo dobro i rastdln 'n kolobarjenje, izboljšanje gnlh navedb raznih zaupnikov ura-znapo, da na višjem Krasu pšenica I ®emlJ|3i, ltd- V vseh kraj h vzdr- da. Zato je,razlika med pravim stane uspeva in da bi bilo potrebno j iuif kmetske obrtnike ki poprav- njem ln tistim, katerega so dobili tam sejštt rž. Toda ni bilo mogoče kmetijsko orodje. italijanski uradi, zelo velika, prepričati raznih »agrarnih tnspek-1 d' Vinaretvo ln kletarstvo. Na Odsek ima redna kmetijska po- toratov*, da bi nabavili potrebno I ,ern^*->ktorju kmetijstva je bilo v svetovanja po posameznih okrajih, množino ril. Zanjie ni bilo 'važno, \ lct°*nJem letu najtežje vprašanje kjer se zberejo vsi vaški referenti kako razne panoge kmetijstva u- i pre',,krb» ^kropil za trte, ker ni bi- in skupno s člani okrožnega odse- Obisk bolnikov v giavnl bolnici Oblak bolnikov je dovoljen dnev- rro od 13. do 14. ure, ob nedeljah od 10.30 do 11.30. Razen izrednih trajnih dovoljenj, ki sc Izdajajo obiskovalcem težko bolnih, se bodo v izrednih primerih Majala dovoljenja za večerpc obiske od 19. do 19.30 za one družinske člane, ki zarodi dela ne morejo obiskati svojcev med 13. ln 14. uro. Ob tej priliki pripominjamo, da jo Trrt eno Izmed redkih mest v Evropi, kjer se bolniki lahko dnevno obiskujejo, Drugod »o tl obiski dovoljeni le po dvakrat,trikrat tedensko. Družinskim članom Je - pri opoldanskih obiskih dovoljeno, da pri- hodno potreben mir ln je treba zagotoviti čim večji red pri zdravljenju ,n postrežbi bolnikov, se mora temu neredu napraviti konec. Zaradi- tega Je uvedlo ravnateljstvo bolnice z« obiske zopet normalni urnik. PREHRANA Delitev moke Dne 14 t. m. se je pričela v Trsrtu delitev moke, ln sicer po 400 g na osebo na odrezek za prvi teden v jtillju. Za druge občine *e delitev prične dne 20. t. m. Cena na drobno je po 8 Ur za kg. Dramatiko-glasbeni veter V četrtek, dne 26. t. m., ob 21. uri bo v dvorani pristaniških delavcev (Časa dei lavoratori por-tuall) v Trstu, Piazza Duca degll Abruzzi, dramatsko-glaabenl večer, ki ga priredijo slovenski kulturni delavci v Trstu. Na sporedu so: no.*e,1 o svojcem tud; hrano. Bolni-i zborovsko petje, igre, solospevi, re- -ujc v iVczi z volitvami pod našlo- JZ .1 UGOSLA Vojvodinsko ljudstvo je volilo Vojvodina je debela, ki predstavlja najbogatejše predele Jugoslavije. Ta pokrajina, ki Je žitnica Ju. goslavlje, ima poleg Srbov in Hrvatov v svoji sredini tudi Nemce in Madžare, ki so se tam nasolili ved i-noma v preteklem stoletju. Ta dežela, ki je pod nemško madžarsko okupacijo mnogo trpela, je bila med prvimi, ki Je bila osvobojena po naših četah in enotah'Rd-iČj armade. Volitve, ki so se tamkaj bile predstavljajo velik uspeh posebno še z ozirom na to, ker so prejšnji zavojevalci Izvrševali močan pritisk in propagando med tamkajšnjim življem. List »Svobodna Vojvodina* priob. kom priporočamo, da šlvlla, ki sc . citacije, vlollno-solo, nagovori Itd. VQm sNoVq izvoljBni odborl mo.a_ lahko pokvarijo, takoj použijejo. i Sodelovali bodo Šentjakobski pev- . ., . narodnofltb Zaradi zmede, ki Je nastala zo , skl zbor s pevovodjem tov. Švaro, . čara vojne in nacistične okupacije,, gledališki Igralci tov. Sila, Kpšuta, j nns ' Jl cianek. jo vlade! glede obiskov precajeen | M. Sancin, £>. Turk-Joco, violinisti Volitve v Vojvodini v krajevne jn nered. Obiskovalci b; hoteli še ved- j prof. Sancin, skladatelja Mirca j mestne narodne odbore to se vrSl- no obiskovati sorodnike ln znance ■ Sancinova in Venturini, itd. Točen ob vsaki url. Ker Je bolnikom neob-1 spored bomo še objavili, Mornarji • svojemu Titu Posadki tovornih iadij »Sreča* in »Timok*, ki sta pred dnevi prispeli v tražažko luko, sta poslali marfalu Titu v Beograd naslednji pozdrav: « Častniki m mornarji z ladij Jtt-gloslovamke trgovsko mornarice «Srrce» in «Timokn», ki sta po dolgih šestih letih spet mogli pristati na Jadranskem morju v Trstu s tovorni druži« tlNRRA za Jugoslavijo, pošiljajo Tebi. lov. maršal, ust. varitclj nove Jugoslavije, naj lepše pozdrave ln (SesUtko k zmagoviti borbi ln zmagi nad vsemi sovrn/.nl- »pevajo, pisali so samo poročila, jih jlo n:tl mod?e galice niti žvepla, ka rešujejo gospodarske vpraša- ki narodov Jugoslavije. pošiljali v Rim in na podlagi teh i Jo morali kupovati po nja. Ljudstvo samo na vaških zbo- Kakor smo v letih borbe požrtvovalno pomagali borbi Jugoslovanskih narodlov in zaveznikov proti krutemu faštzmu in nacizmu, tako hočemo pomagati tudi sedaj pri ob. novi na^o demokratične in federativne Jugoslavije. Zagotovaljamo Ti, da bomo temu delu posvetil) vse svoje sile ln pomagali z 1»t1m poletom in poT.rivovalnoal jo kot v coflu težke domovinske vojn«, — Smrt fašizmu - svobodo narodu! lo na širokih demokratičnih osnovah, Ljudstvo Vojvodine Je prvič v zgodovini evobbdno izrazilo vcljo, komu želi poveriti Izvrševanje oblast! v svojih občinah. Kandidate je postavilo ljudstvo na predvolilnih konferencah, ki so bile zelo živahne. Vsakdo je imel možnost pove- volitev je prišla do izraza zlasti v možnosti enakopravnega sodelovanja vseh narodnosti, ki so sodelovale pri teh volitvah in volilo kandidate v svojih krajih. Liste Osvobodilne fronte so dobile povsod o-gzemno večino. To kaže ugled in zaupanje, ki ga uživa med ljudstvom. Pri glasovanju je šlo ljudstvo preko tesnih narodnih pobud. Srbi so glasovali za Hrvate, Madžare ln druge ter obratno. Volitve so bile lst.čosno tudi ogromna manifestacija vojvodinskega ljudstva in demonstracija proti vsem onim, ki so dopžlgall in še podžigajo šovinizem, da bi zadovoljili svoj tesncsrčnl sebičnosti. Sovražnik je bil razkrinkan in politično razbit, toda njegovi ostanki še obstojajo. Prvič v svoji zgodovini so tamkaj Siveči Ruelnl dobili svojo gimnazijo. Imajo tudi svoj list. Maaža- j rl imajo prav tako svojo gimnazijo in svoj list. Vse to so momenti, ki so vplivali na rezultate volitev v Vojvodini. Sodelovanje 83% prebivalstva pri teh volitvah je dokaz enotnosti Narodno osvobodilne fronte ter so izraz enotnosti in bratstva vseh narodov Jugoslavije. Obrtniška izobrazba Vsi mladinci in mladinke, ki žele učiti obrti, naj to s svojin osebnimi podatki vred javijo P1 svojih pristojnih okrajnih Narod#« osvobodilnih odborih, oddelek * socialno skrbstvo, ki bo preskrb« za njih strokovno izobrazbo, svrho evidence naj se javijo ONOO-ju tudi vsi vajenci, ki »# “ uče obrti. PozivamTtudl vsa kmečka doW*“ ta, da se javijo za zimske g°#ra| dlnjske tečaje, ki jih bodo po m0*' nosti priredili Okrajni narodno«’. Bvobodilni odbori. Za delavsk* * mestna dekleta bomo priredili * černe gospodinjske tečaje po oMJ" Jih ln mestih. Zato naj se J«"*!, vse kandidatke. — PNOO, za socialno skrbstvo. »J Pri na do st Vdovam in sirotam >< Vso vdove in sirote padlih Š Je bila prf 8 ]lr za kg, galici pa po 1 brez raznih diktiranih kmetijskih 60 lir za kg. I ustanov. ■w«W.V^čiW«W.W/A%1 Okrajna skupščina v Idriji V dvorani mladinskega doma je delovanju in napredku okrajnega bila okrajna skupščina, katere se INOO za idrijski okraj, je poleg številnih delegatov udete- Zanimivo je bilo poročilo okraj-ZU tudi okrožni referent za notra- nega referenta za obnovo, ki nam nje zadeve tov. Miklavec, zastop- jo poi čal, da je bilo v tej strahot-hlk Okrožne sodnije tov, Janko ter ni vojni v celem idrijskem okraju zastopnik živosrebrnega rudnika požganih in porušenih okog 600 tov. ing. Aljančič. | različnih poslopij. Sovražnik nam * Po pozdravnem nagovoru tov. precejšen del lepih gozdov po-predeednlka Davorina je tov. Ing. polnoma uničil. Porušene so ceste, Aljančič podal Izčrpan poltbčm mostovi, za katere se bomo morali pregled, v 'katerem nam Je posebno poudari^, da moramo še posebno pozdraviti ustanovitev «lovensko-l. talljanske Protifašistične zveze, katere namen Je delovat.1 v skupnosti ln bratski povezanosti, zaradi česar bo prišlo do mirnega ln Iskrenega sožitja obeh narodov, t«r se bo s tem doseglo, da se bodo vse med-sebeoje sporne točke reševale na miren način. Sledile so volitve okrajnih sodnikov. V ta namen Je zastopnik okrožne sodnije tov. Janko poudaril pbmrn ljudskih sodlč, katerih zastopnike ’ai izvoli ljudstvo samo Iz svoj« srede ter kateri so tudi vse. mu narodu odgovorni za pravično ln nesebično delovanje. Na t*J o- obrniti na gorlako okrožje, da nam bode priskočilo na pomoč pri iz- Od Triglava do Jadrana Policijska ura na Gorlikem Zavezniška vojaška uprava objavlja: Od nedelje, 22. t. m. dalje velja za vse zasedbeno ozemlje policijska ura od polnoči do štirih sjutraj. Prehrana v Gorici Delitev sladkorja Odsek za prehrano v Gorici je objavil, da se je pričela včeraj delitev sladkorja za otroke do 3 let ln sicer po 125 g na osebo na odrezek zn sladkor ln marmelado zn 4. mesec Izkaznica 11 Izdaje). Prodaja krompirja na ««oriškam Prehranjevalni urad za GorlJko objavlja: Opozarjajo se vsi kmeto- gradnji istil}. Pričela se je izdelo- valci, da ni dovoljena prosta pro- vati strešna opika, ln sicer 800 ko- i daja za celotni sedanji pridelek krompirja, pač pa se mora krom- madov dnevno, katere število se bo-jplr oddat! v nab!ral!ŠČe gorlškega se povečalo, čim bomo imeli na raz- zeienjadnega trga. Zaradi tega je polago več delovnih moči. Potrudili j prepovedan Izvoz iz pokrajine brez s« bomo obnoviti opokarno ter na- potrdila pokrajinskega prehranje- ve in z namenom, da se zaščiti živinoreja ter zagotovi njena čim hi- Monkgorsk, 23. Tass. — V letih j Monkgorsk preobrazil v mesto po-Stalinove petletke se je rodilo no- ročenlh ljudi, medtem ko so pred vo mesto Monkgorsk v divji in pu- enim letom prevladovali samci, sti tundri polotoka Kole. Geologi Skoro vsak dan oe vršijo poroke. in kopalci rud so odkrili bogata ležišča niklove rude v globini pogorja Niti Monktundrt ln kmalu s« Je začela dvigati ogromna tovarna. Na vznožju pogorja, med kristalno čistimi Jezeri ln krasnimi smrekovimi gozdovi Je vstalo udovlto mesto, opremljeno z gle- Se pred d verni leti približno ni bilo tam nobenih otrok, Sedaj predstavljajo otroci skoro petino prebivalstva. V težkih okoliščinah polarnega mesta so se začeli prebivalci zalagati s tam pridobljeno hrano. Pričakujejo prihod čudovitih Kolon- . " . ----- — »uaovuo mesto, opremljeno z gie- caKujejo prmoa cuaoviun rvoion- vedan reST klavne^-' dftli*’‘51' k.U,bt’ bo,nlcaml’ «*dlonl, j hofskih krav in kmalu bodo prebl- - pristaniškem ln dr. J! eno besedo, j vnlci založeni z obilico svežega v tem mestu je bilo vse, kar bi j mleka. Vlada nudi veliko pomoč vedi lz okrožja brez dovoljenja pre hranjevaluega urada (Sspral). 2. Prepovedano J« klanje govedi brez moralo biti v vsakem dobro ure je': Monkgorsku. Istočasno z obnovo posebnega dovoljenja urada. Priča-! nem, modernem mestu. Leta 1941.,: tovarniških obratov, se obnavljajo kujemo navodil o oddaji živine za j ko Je bila Sovjetska zveza napa- tudi mestne kulturne ustanove. Me-prehrano civilnega prebvalstva. Ta dena od izdajalskega sovražnika, sto Ima sedaj dva velika kluba, kl-odlok se takoj uveljavi. sa Je fronta tesno približala temu takrat 6 let staremu mestu. Začela se je evakuacija tovarn. Draga o-uka- prema rudnikov ln tovarn je bila BOVEC no-gledallčče, več pcAtretnlh kino-Instalaclj, radlopostajo, knjigarno, ki ima dcsettlsoče knjig ln drugo. Daleč v hrlbh se lahko slišijo 2e nekaj časa prihajajo željne bovške žene skupno z mla- preseljena na vzhod. Tudi turbine i ZVečer zvoki glesbe lz mestnega dlno na predavanja, ki Jih Ima elektrarne so bile odpeljan«. j parka. Monkgorsk je oživel. Hra pravt nekaj apnene, zaradi česar valnega urada (Bepral). Prodaja En klanje go* “ "k vtcU na GorlSkem Prehranjevalni urad za Goriško bo precej poapeleno delo na celokupni obnovi našega okraja. Največje težave pri obnovi ln preskrbi prehrane vsega prebivalstva nam dela pomanjkanje pre- | javlja: Po navodilih, ki smo jih voznih sredstev. Upanje imamo, da ; prejeli od zaveznike vojačke upra- se bo tudi v tem pogledu v krat- | kem izboljšalo. Sklenili so, iz vseh okoliških vasi organizirati reden dovoz mleka, ; krajni sk^ščmV pe bilo Izvoljenih : ■ k«terim naj bi bilo zadoščeno pr«. I sedem sodnikov, kateri so si lz \ bivalstvu mesta Idrije. n, 1 Sklenili so, da se bodo zaradi po- svoje sred« izvolili predsednika. I manikanja prevcznih sr8(Utov obr. tovarišev, članov flzkulturnega dru. Tov. okrožni referent za notranje injU na prometni pri PNOO j «va na Jesenicah, ki so prinesli zadev* nsm j« posebno p,oudsrll po-, 3iOVensko Primorje, da nam Trentarjem v znak bratstva in e- istl izposluje po mr/žnostl nabavo dinztva 365 knjig. Knjige so Izr©' dvakrat tedensko msgr. Ivančič. Predava o zgodovini slovanstva, za katero se naše žene zelo zanimajo. Nič čudnega. Nekdaj Je fašizem blatil slovansko 'zgodovino pred vsem svetom, teptal Je- delo In borbe slovanske preteklosti, da bi zbudil med našim narodom stud lo sram do lastne narodnosti. Fašistični učitelji so vedeli o slovanski zgodovin! povedati samo najslabše. Danes naši učitoljl prikazujejo slovansko zgodovino v tisti luči, ki Je resnična. Zato ni n'č čudnega, če celo stare Isplce lz Bovca prihajajo k predavanjem s V trdi in mrzli Jeseni 1942. se Je , bio sovjetsko ljudstvo je premaga-maloštevilnl oddelek hrabrih ljudi ]0 negostoljubno pokrajino, odkrl-povrnil v Monkgorsk, da bi izčrpal j0 bogastva ln omogočilo srečno ln zanimivo življenje v pred kratkim šc pusti tundri. lz rudnikov vodo ter organiziral lakop ln topljenje rude. Ta trud ni bil zaman. Seveda je tovarna tedaj izdelovala samo polprodukte, ki so jih morali prevažati mnogo tisoč kilometrov daleč na vzhod. Leto 1943.,je prineslo nove uspeh«. V letu 1944. je bilo že mogoče dobiti v Monkgorsku nerafiniran ni-kel. Tudi prebivalstvo se Je začelo vračati, V teku šestih mesecev tega leta so v Monkgorsku Izdelali več ka- Drobne vesti , , ,, , , , kor dvojno količino kovine kot v „ I odgovarjajoči dobi lanskega leta. Tovarne sedaj obnavljajo na novi pišejo besede, ki so Jih tako dolgo pogrešale. Gorenjci v Trenti Pretekli teden je prispelo v Trento preko Luknje pod Triglavom 80 men volitve v krajevne NOO In v okrajne INOO, na katerih sl ljudske množice v popolnoma slobod-nem ln demokratičnem duhu izvolijo svoje zasP pnlke, ki so za svoja delovanja odgovorni vsemu delovnemu ljudstvu. Zato s« vsem odgovornim krajevnim ln okrajnim referentom polaga na srce, da morajo biti vedno v stikih z ljudskimi množicami ter vpožtevatl njih po- dveh prevoznih avtomobilov. Objava Odsek za kmetijstvo in zadružništvo pri NOO za Tržaško okrožje se j« preselil lz Via Roma 20-11 v ulico CardUcci 6, II, soba 10 ln 12. Vsem invalidom Vse invalide pozivamo, da se v trebe ln na sejah ln skuščinah biti svrhp evidence ln podpore javijo vedno s poročili pripravljeni, kajti le na ta način bomo z lahkoto prebrodili vse težave n*he do tal po-ruSene domovin«, Sledilo je poročilo referentov o pri svojih pristojnih krajevnih Na-rodno-osvobodilnlh odborih. Ob tej priliki Javite svoje želje glede bodoče zaposlitve in eventualnega proJolanja. — PNOO, odsek za socialno skrbetVo. čili na slovesen način na sedežu krajevnega NOO. V prisotnosti članov NOO in množice ljudi je olan društva pozdravil Trentarje v imenu vseh Gorenjcev. Poudaril je, da Je bila njihova misel vedno pri nas, k! smo Ječal! pod jarmom fašizma, da so nas vedno v duhu' in v borbah spremljali, ko smo se borili za našo osvoboditev. Danes Je meja, ki nas Jo ločila razbita in zopet smo si v svobodi podali bratsko roke. Kot začetek našega sodelovanja so nam prinesli knjige, da se bo naše ljudstvo laSje kulturno razvijalo, da sl opomore lz one teme, v katero nas je pahnil fašizem. Član NOO Slovan se Je bratom Go-renjoom zahvalil za obisk ln darilo, ki so ga vsi Trentarji zelo veseli, 'Poudaril je, d« vsi želijo tesnega sodelovanj« z brati Gorenjci. V spomin na ta svečani dan so Jim Trentarji poklonili sliko maršala Tita ki Ima okvir napZhvlJeh Iz smrekovega lubja, okrašen z borovimi storži, med katerimi je rdeča zvezda. Slika sama je okrašena z mahom, v katerega so vmešane planine. Po prisrčnih razgovorih so se Go- In tehnično bolj popolni podlagi ter bo kmalu predstavljalo eno najboljžih podjetij te vrste. Sedaj se nahajajo že v Monkgorsku db-settisočt prebivalcev. Ni mlado samo mesto, ampak so prav tako mladi tudi njegovi prebivalci. Večina prebivalcev je starih od 18 do 28 let. Sedaj se Je Kmetijska literatura. Posebno založništvo se bavl z izdajanjem kme-tijeke literature. V štirih letih med vojno Je lžlo 700 kmetiji*kih knjig ln brošur. V 28 letih Sovjetske zv ze je Izšlo več kmetijske literatur«, kakor v vsej dobi carske Rusije. Cctrt miljona traktorjev’ je Izdelala »tallngrajeka tovarna traktorjev v 18 letih. Ob svoji petnajstletnici je bbv tovarna traktorjev odlikovana s tremi redi. Med bitko za Stalingrad Je bilo poslopje povsem porušeno, a zdaj tovarno naglo ob navijajo. Dor.lej je bilo obnovljenih še mnogo obratnih prostorov na površini 176.000 m*, delrm j? tovarna še začota obratovati lani, tako la je bil 17. JunljB lani gotov prvi traktor v obnovljeni tovarni. Ob 16 letnici tovarhe je bilo narejenih ze 1600 traktorjev. %W.,.V.,.NW.V.,.VA"ASVAV.V. Naši interniranci V taborldču Mauthausenu so bili j 1923; Žerjal Stanko, 8.6.1921; L*4-se naslednji na»i Interniranci: nik Alojz, 10.6.1898; Cestnk Ru- Lah Konrad, 6.2.1908; Lacker Jo- 1 dolf, 18,12.1911; Lelnlk Viktor, 21. žef, 6.10.1924; Lač.čnik Bruno, 7.9. 8.1926; Letohija Mak«, 13.9.1913; 1923; Ladinlk Osvald, 3.8.1882; Lan . Lcttlg Aloj«, 7.8.1928; Levak Boži-cer Peter, 12.7.1909, Leincar Ljubo- | dar, 20.12.1926; Levec Vladislav, 27. mir, 6.3.1913, Lapajne 11« (Jule), j 8.1920; LevBtlk Ladislav, 16.8.1916; „KraJJ na Betajnovi" v tržaškem radiju V sredo tx> slovenska diaffl*V skupina igrala Igro v troh dejani^ »Kralj na Betajnovi*, ki jo oddajali po radiju. Oddaja prične* 20.30 in traja poldrugo uro. :M TRŽAŠKI RADIO i« a, 1 iti nu pri oij m; Pn tis tp rit K ta Spored z torek, 24. „1 6.58 otvoritev, 7. glasba za doM® jutro, 7.10 čitanje sporeda v sloV*f Kini, 7.15 poročila v Italijani® 7.30 poročila v slovenščini, 7.48 ^ ledar, 8. Jutranji ritmi in pes®1*! 8.30 zaključek. 12.28 otvoritev, 12.30 glasba P* željah, 13. napoved časa ln porodj v italijanščini, 13.15 poročila v 4 vonščini, 13.30 mali radjiski ock«**" pod vodstvom dirigenta Cergolv* 14. predavanje, 14.10 obvestila sv°' ccm, 14,30 zaključek. 18.58 fttvdrltev, 19. obvestila #vj| cem, 19,20 mladinska ura sloV., S napoved časa in poročila v i talij® ščlni. 20.16 poročila v slovenščlj, 20.30 predavanjev o šoletvu, 20“ duet harmonike in violino, 21. trfj Ški kvartet, 21.30 predavanje Gl glo Vlnljn. 21.40 radijska Igra, slnfonlčrr« glasba (plošče), 23. nje vesti v ilalljanžčlni, 23.10 nje vest; v slovenščini, 23.20 »e‘ »Alabarda*, 24. zaključek. ................................. Za svobodo slovenskega narod** darovala svoje mlado življenje «»•* oo ZORA GODINA roj. PERELLO elantea KPS, OK SKOJ-* ln v Z8M *8 Trst, ki je 21. februarja 1945 v 23. let