Politični ogled. — D n e 14. j u n i j a: Vbranibnem odseku drž. zbora je imel rusinski poslanec Bacinskij dolg obstrukcijski govor, ki je trajal 13 in en fietrt ure ter je skušal s svojim govorom zavleči razpra,vo o brambni predlogi. Seja je trajala celo noc od četrtka na petek. — Poslanec Kovafej ki je streljal v ogrskem b^ržavnem zboru na predsednika Tiso, pride na zatožno klop. KovaSu se je stanje že preoej izboljgalo, rana se je začela oeliti. — Na HrvaŠkem Še dan za dnevom zapirajo dijake radi zadnjega napada na Cuvaja. — D n e 15. j u n i j a: Rusini so v brambnem odseku opustili obstrukcijo* V brambnem in prorafiunskem odseku se razprava zelo hitro nadaljuje. — Koraisar Cuvaj da zapreti vsak dap na Hrvaškem mnoao mladih ljudi, o katerih se sumi, da so pomagali napadalcu Jukiču ali pa so bili ž njim v kaki zvezi. Z zaprtimi se baje postopa res po mažarsko, Listi porofeajo, da se ustvarja na Hrvaškem pravas zarota proti Cuvaju in drugim madžarskim pasilnežem. V bližini Zagreba so odkrili na nekem vrtu cel kup razstreljivnih krogel, ki so bile baje izdelane na Srbskem, — Ruaki car in nemški cesar se bosta sešla v leto&njem poletju v nckem mestu ob Severnem morju. — Na Kitajskem se je zaSelo vojaStvo puntatL — D n e 16. j u n i j a: Danes ]e sprejel cesar notranjega ministra Heinolda, ki mu je poro&al o ugodnem stanju brambne predloge v državnem zboru. Cesar je sprejel to poročilo z vidnim veseljem, — OgrsKa gosposka zbornica je sprejela brambno predlogo. — Na Balkanu je postalo razmerje napeto. Vstar ja Albancev se Širi vkljub temu, da so turški vojaki pri Peči pobili vefijo ustaškb četo, Bblgarski vojaki so ob turško-bolgarski meji streljali na Turke. — V Ameriki se mudi nemško bojno brodovje, ki je prišlo obiskat ameriško. Zupan v Novem Jorku je rjazdravIjal nemškemu cesarju in Nemcem. Vsi govori so povdarjali bratstvo AmeriBanov z Nemei in so bili naperjeni proti Angležem. Angleži tudi dobro čutijo, da so sedaj s Francozi vedno bolj osamljeni, ceprav so hoteli sami osamiti Nemfiijo iri Avstrijo. Posebno se boJe Angleži za svojo mof. v Sredozemskem morju. Visok angleški Castnik Faber je imel te dni zanimivr politifien govor. Dejal je, da bodo leta 1914 Lahi in Avstrijei v Sredozemskem morju imeli močnejše brodovje, ko je imajo tam Francozi in Angleži. ,V slučaju vojne bi bila Francija od Nemcev tepena na suhem, v Sredozemskem morju pa bi gospodarila Italijan in Avstrijec. Ta govor kaže strali sicer mofinega Angleža, Deloraa je to pretirano, deloma pa ima Angjež prav, ker na francosko morna.rico sc ni zanaŠaKi. V njej vladajo slabe razmere. Vedno gre kaka ladja v zrak, mornarji ne ubogajo. Nedolgo se je zopet potopil francoski podmorski čoln s 25 možmi posadke. — D n e 17, j u n i j a: Proraicunsld odsek državnega zbora je sprejel predlogo o zaCasnem proračunu. — Vlada se zopet pogaja z Rusi.ni, da bi opusfili svoje obstrukcijske želje. — ManJ&ina ogrskega državnega zl>ora se zopet pripravlja na nove boje z večino m vlado. — V Bosni se mudi slčupni finanfini mipister in nadoblastnik Rosnc, Bilinsln. Sprejet je bil silno hlatfno. Katoliška duhovSftina se sprejema m udeležila, enako pe hrvaški poslanci, Mohamedanski poslanci pa so povedali Bilinskiju par gorkih. Bilinski je lahko izprevidel, da se BoŠnjaki ne dado ve6 komandirati od tujcev. — Dne 1S. ]unij;a: Cesar ]e po ministni Heinoldu poslal rusinskim državnim poslancem pismo, v katerem se jim zanvaljuje za to, da so opustili obstrukcijo. Poljaki se cutijo radi tega užaljene in poljski ministri hočejo baje odstopiti, — V državnem zboru se razpravlja o uradniški predlogi. Poslanec d!r. KoroŠec je ob tej priliki govoril o razmerali na Hrvaškem in svaril, naj se Hrvate pe pritiska vec' ta*ko kot dosedaj, sicer utegne priti Še kaj hujšega. — V ogrskem državnem zboru je izključenim držaivnim poslancem policija zabranila vhod v zbornico. Manjšina se radi tega ni udeležila seje. Italijansko turška vojska. Iz Tripolitanije prihaja poroeilo, da se je vrSila zopet velika krvava bitka. Dne 12. junija so napadli Turki in Arabci v dveh kolonah Italijane pri utrdbi Lebta in Homs. Boj je trajal nad 7 ur in končal z zmago Turkov in Arabcev, Turki in Arabci so ugrabili eno italijansko zastavo in veS vozov streliva in orožja. Turki so zaceli prodirati proti obrežju in so užugali Italijane. Italijani so izgubili 17 eastnikov in feez 1000 mož. Od Turko-Arabcev je padlo nekaj eastnikov in 200 mož je ranjenili in mrtvih. Italijanska poročila slikajo to bitko kot zelo krvavo, a trdijo na vso moč, da so bili končni zmagovalci ltalijani, Ker Lahi vedno bolj stegujejo svoje grabežljive roke po turških otokih, hožejo Turki baje zopet zapreti dardanelsko morsko ožino. Radi teh homatij utegne priti do hudih razprtij na na&em jugu. Angleži so se postavili na stran Turkov in zahtevajo, naj Italija preneKa s svojim rovarenjem v Sredozemskem morju.