PAVLOV DEN - DEN SLOVENCEV NA
MADŽARSKEM
str.2
»NAJ BI BAUG DAU,
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 11. januarja 2001  Leto XI, št. 1
Med odlikovanimi tudi Slovenci
18. december so Zdrüženi narodi - Ensz - razglasili za den manjšin. Na te den sé prejkdajo na Vogrskom Priznanje za manjšine tistim lidam, steri so dosta naredli za svojo lüstvo, za svojo narodnost. Vsakšo leta samo 6 lidi ali organizacij leko dobi tau priznanje. Trdie manj-šinci z Vogrskoga pa trdje Madžari, steri živejo zvüna rosaga.
18. decembra je v Budimpešti, v Vogrskom parlament^ predsednik madžarske vlade Viktor Orbán dau prejk priznanje za manjšine. Na svečanost so Prišli Ferenc Mádl, predsednik Madžarske, Ibolya Dávid, ministrica za pravosodje, pa dr. József Torgyán, minister za kmetijsko, tö.
Kak je Viktor Orbán pravo, vogrska vlada ma težko delo. Mora zidati takšen rosag, kama leko pridejo Madžari, steri živejo zvüna rosaga tak, kak če bi domau Prišli. Vej pa človek k svojoj materi domau ojdi, nej pa-na gledanja. Dapa te rosag morajo za svoj daum čütiti tisti tö, steri v njem živejo pa so nej Vaugri, kak smo Slovenci ali Nemci, Hrvati, Srbi ali Grki na Vogorskom.
Letos so dobili tau priznanje dva Madžara pa ena zamej-
ska madžarske organizacija
Károly Lénár je Vogrski pop na Slovaškom. 1952. leta je daubo ljRGftjjtvauze, 12 lejt je sejdo. Svojo di-šnopastirsko delo je samo 1970. leta leko znauva Začno, do tistoga si je s težkim fizičnim delom slüžo krü. Dosta dela za tau, ka naj bi Vaugri v Slovakiji leko meli svojoga vogrskoga püšpeka pa püšpekijo.
Z Erdelskoga je priznanje daubo dr. Pál Szilágyi, Profesor matematike, steri je včijo na univerzi v Kolozsvári, Zdaj je pa. že v
penziji. Je člen več madžarski, romunski pa medna-rodni znanstveni organizacij. Dosta je delo zatau, da bi sé Vogrski mladi v Ru-mejnarskom leko na univerzi Vogrski tö včiu.
Kak organizacija je tau priznanje dobilo eno drüštvo iz Vojvodine (Aracs Társa-dalmi Szervezet a Művelt Faluért), stero dela za tau, naj sé tisti Madžari, steri raztraušeno živejo po Bački pa Banati, tö ne zgibijo.
Med manjšinami na Vogrskom je bila odlikovana Nemica dr. Katalin Wild, stera vči na univerzi v Peči.
Med drugimi sé Nemci na Madžarskom leko njej zavado, da sé leko svojo materno rejč včijo na univerzi-tetnom nivoji. Je napisala več knjig (nemški dialekti in etnologija Nemcov na Vogrskom)
Na Vogrskom je edna ves, v steroj živéjo tisti Grki, steri so Í949 leta mogli vujti s svoje domovine pa so >sL nauvi daum najšli na Vogorskom. Ves Beloiannisz so zozidati 1950. leta, v njej živejo Grki, steri so Prišli iz 263 krajev Grčije. Majo svojo grškokatoliško cerkev pa šaulo tö. Ves je letos bila
50 lejt stara, za tau obletnice je veška skupnost dobila priznanje za manjšine. Zdaj prvin, od gdaj sé deli tau priznanje, smo med odlikovanimi bili mi, Slovenci tö.
Razdeljeno sta dobili priznanje Irena Barber pa Irena Pavlič. Obadvej, že dugo lejt delate za tau, ka bi sé Slovenci na Vogrskom obranili. Irena Pavlič kak leranca v šauli (Števanovci, Verica, Monošter), potistim pa kak referentka Demokra-tične zveze južnih Slovanov pa Sekretarka Slovenske zveze. Že 10 lejt organizira delo slovenskoga drüštva v Budimpešti tö. Irena Barber je organizirala delo kulturni skupin (Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci) kot obči-nska funkcionarka v tisti lejtaj, gda eške nej bilau Slovenske zveze. V zadnji lejtaj je napisala dvej knjige, najbole go pa leko poznate z njenoga pisanja v; naši novinaj.
Predlog (javaslat) za odli-kovanje je dala Državna slovenska samouprava, ga je pa podpirala tudi Slovenska zveza.
Bejdvej Ireni gratulejramo pa jima želejmo dosta zdravdje
M.Sukič
2
18. december je na Vogrskom den manjšin. Zatau sé je na te den večfele odlikovanj (kitüntetés) podelilo v rosagi med manjšinami. Skupščina Železne županije (Vas Megye Közgyűlése) je manjšine svetila 15. decembra v Somboteli.
Predsednik Skupščina Péter Markó, je štiri odlikovanj podeliu med Hrvati, Nemci, Romi pa Slovenci. Manjšinske organizacije so dobile možnost, ka leko predla-gajo človeka iz svoje manjšine, steri si je s svojim delom na narodnostnem področji najbola zaslüžo priznanje „Za manjšine”. Etak je leko prejkvzeu priznanje tüdi Porabski Slovenec, g. Martin Ropoš, župan gorenjeseničke samouprave, predsednik Državne slovenske samouprave. Kak sam zvej-dla od njega, tau priznanje (če rejsan nikše pejnaze vcüj ne odijo) on trno ceni, ka je prvo, štero je zatok daubo, ka že duga lejta dela za Slovencena Vogrskom.
• Kakšen občutek maš par minutov po tistim, ka so ti podeliupriznanje?
»V prvi trenutkaj človek eške ranč ne Vej tak cejniti, depa gvüšno, ka dosta pomejni. Tak mislim, ka je tau priznanje nej samo zame. Brodim, ka so malo ovrednotili tisto delo, stero naša manjšin, naše organizacije opravlajo. Ge na tom delam že približno od 1970. leta naprej. Rejsan je tau Zdaj prvikrat, ka sam daubo priznanje kak manjšine^ Veseli sam zatoga volo pa bi sé rad zahvalo v prvi vrsti Vsejm tistim organizacijam, štere so te predlog (java-slat) dale, so mislite name. Tau mi več pomejni, liki konkretno priznanje. Tej lidge, gde žive človek pa s šterimi vsaki den vküper dela že duga-duga lejta, so poštenje dali mojomi deli tak, ka so name mislili. Če bi uni nej tak brodili, bi te predlog nej dali skupščini županije, bi tau priznanje ge gnes nej daubo.«
Za manjšine
Pavlov den - Den Slovencev na Madžarskem
• Leko bi nam tapravo tiste glavne stvari svojoga dela, stere so toj pred nami gorapršteli, s tejm potrdilo ka si si zaslüzo tau priznanje?
»Gda sam končo Srejdnjo šaulo, sam prišo nazaj v svojo rojstno ves, na Gorenji Senik, pa od tistoga časa živem tam. V več mestaj sam biu v slüžbi. Na začetki sam biu voditeu mladinskoga kluba v vesi. Trüdo sam sé v tistom časi za mladim), prejk mladine za slovenski gezik. Na tejm sam biu te tö, gda sam prišo delat na občine. Odi. 1990samžupanv svojoj vesi. Meli smo vküper
manjšinske pa lokalno samouprave, biu sam tüdi predsednik. Gda so volili Državno slovensko samouprave, sam grato predsednik. Mislim, ka so nej fun-kcije glavne, menim, stokoli
gdekoli dela, pri kakšnojko-U organizaciji, leko dosta napravi. Največ pa, ka sé tiče matemoga gezika, doma v svojoj držini.«
• Tau smo tü leko čüli, ka je več manjšinski samo-uprav ranč s tvojo pomo-čjauv nastalo. Na velko pomauč si bijo tak osebno kak prejk Državne slovenske samouprave pri tejm, ka Porabski Slovenci ma-mo svoj radio.
»Pri radiom eške dosta ma-mo delati. Zdaj, gda sé je tau dejta narodilo, sé moramo trüditi, ka „živo” ostane, naj sé eške več časa leko čüje kak kedensko 8 vör, naj sé vse bola daleč čüje pa - mo-gauča bi s tem mogo začnili - naj delavci radia gvüšno leko delajo. Tau je Zdaj ena najvekša naloga za mene tö. Te bi veseli biu, če bi že leko vido, ka vsi tisti, steri delajo pri radioni, mirno leko delajo, Ge tak mislim, ka nas pri tem država, rosag rejsan mora podpirati. Že sam si v kakšni slabi trenutkaj kaj slaboga tü mislo. Tau sé pravi, če je tau rejsan vrejdno, ka sam predsednik Državne slovenske samouprave itd. pa dun ne morem telko dosegniti pri vogrsko)' država ka bi podpirala naš radio.
Za nas, Slovence je trenutno najbola pomembno - Zvün toga, ka mamo probleme s šaulami tö - financiranje radia.«
Iskreno Čestitamo in hvala zapogovor.	K. Fodor
Pred 55. lejtami, 2. januara 1946, je v Somboteli mrau dr. Avgust Pavel. Njegovo ime nosi kulturni dom in pevski zbor na Gorenjom Siniki pa muzej v Monoštri. Po njem sé imenüje Slovensko drüštvo v Somboteli, štero je bilau ustanovljeno teta 1999- Predsedstvo Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave sta na svoji skupni seji 22. decembra 2000 izbrala za Dan Slovencev na Madžarskem rojstni den Avgusta Pavla -28. avgust.
Avgust Pavel sé je naraudo na Cankovi (gnes Slovenija) pred 115 lejtami: V gimnazijo je odo v Monoštri pa v Somboteli, na univerzo pa v Pešti. Po tistom je včiu v Somboteli pa je biu direktor Muzeja Savaria. Piso je v madžarskom jeziki o Slovencaj v Sloveniji pa na Madžarskom. Ništeme reči pa je dojspiso v svojoj materno} rejči.
Avgust Pavel je odo v naši vesnicaj tö. Dojspiso, kak so naši lidgé živeli, pa kak so gučali. V Slovenskoj vesi pa v Števanovci je zapiso recej-pt granice, žeti palantj, žij-ve cvrtine, šmarlina, tépk. Mlajši so ma pesmice povedali (Silo, bodilo..., Naš maček...).
8. februara svetimo den slovenske kulture, Prešemov den mi Slovenci na Madžarskom tö. Tau je svetek
vsikšoga Slovenca nej samo v Sloveniji, liki po cejlom svejti, gde živijo Slovenci. Pavlov den, den Slovencev na Madžarskem, mo svetili samo mi, tisti Slovenci, šteri živimo na Madžarskom. Kauli 28. augustuša bi vsikšo leto organizirali državno (ali svetovnoj srečanje Porabski Slovencov. Za en den ali dva bi vküper Prišli Slovenci iz Budimpešti Mosonmagyaróvára, Sombotela in s cejle Madžarske v Monošter. Skupaj bi organizirali program, v šterom bi sé nutpokazali, ka smo nej poza-bli svojo materno rejč, svojo slovensko kulturo.
Kauli 28. augustuša bi slovenske samouprave in slovenska drüštva v Porabski vesnicaj, šaulaj, v Budimpešti, v Moson-magyaróvári in Somboteli leko organizirali srečanja in slovenske kulturne programe. Spomnili bi sé svoje zgodovini svoji starcov, svoji šeg in návad, štere čuvamo na tihinskom tö. Slovenci smo leko Slovenci gde koli na svejti! Najbole s tem, če gučimo svojo rejč. Depa tisti tö, šteri več samo štejo novine Porabje, gledajo Slovenske utrinke na televiziji, poslüšajo Radio Monošter, slovenski program na Radioni Kossuth (ob pondeljkih zvečer od 21.30 do 22.00), stare slovenske pesmi spejvajo ali zvečer na poslali slovenski molijo. Gestejo takši tö, šteri so dosta trpeli zatoga volo, ka so bili Slovenci. Nej čüda, ka so »pozabim slovenski, liki v düši so eške itak Slovenci.	-mkm-
Porabje, 11. januarja 2001
Papiri pripovejdajo
Pravljice/prpovejsti Ferija Lainščka
Parauven pop
5. januara 1870. leta so famicke iz vesi Markovci in Čepinci pismo pisali sombotelskomi püšpeki (Imreni Szabóni), v šterom so sé taužiti, ka gospaud plebanoš Peter Kodela neškejo mešo držati. Te dvej vesi so cü fari na Gorenjom Siniki slišali tistoga ipa. V Čepinci so meli cerkev, v štero so ojdli iz Markovec tö. Plebanoša pa so nej meli. Gospaud Kodela so bili dužni v čöpenskoj cerkvi vsikšo tretjo nedelo, na drügi den vsikšoga dvojnoga svetka, mešo pa predgo držati.
„Pokojni gospaud plebanošJozefKošič so stari gospaud bili, liki so nikdar nej tanjali te meše. Te mladi gospaud so pa komaj doj s sebe strausli šaulin pra. V ednom leti po 16 nedelaj so nej mešo držali, pa nej predgali v Čepinci. Gospaud Kodela bi radi, ka bi vsikšo nedelo, gda mešo majo v Čepinci, šenki dobili obed uni pa škonik, pa cemešter. Če pa oböda ne dobijo, aj njim peneze damo mesto oböda.
Istna, ka štiri nedele so meli pri nas mešo gospaud Kodela, depa tau samo zatau, ka na Gorenjom Siniki so nej mogli mešüvati. Tam so cerkev obnavlali tistoga ipa.
Tau je tö istna, ka bi nej na nikoj prišli, če bi gospaudi obed dali, depa gospaud bi najraj peneze meli mesto oböda. Gda pa obed napravimo, te gospaudi plebanoš! škoniki pa cemeštri ne dojte tisto, ka na Sto dejemo. Ka ne morejo zesti, tisto dajo vküpspakivati, pa domau odnesejo. Gda so eške kaplan bili, so uni tö čemeriu bili na takšne lidi. Zdaj pa, gda so plebanoš, pa ranč tak delajo.
Gospaud plebanoš majo telko penez, ka iz tistoga lepau leko živejo. Dühovnik naj bo božji služabnik, naj sé ne tere za bogastvo na tom svejti. Če ma je žmetno v gorenjesinčarskoj fari slüžili, naj odide, najdemo mi sebi drügoga dühovnoga pastira.
Gorenji Sinik je itak preveč daleč od nas, težko je nam ta ojti k meši. Naši mlajši butasto gorzrastejo, ka v vesi nemamo šaule. Gorenji Sinikje dvej vöri daleč pejški od nas, tak daleč mlajši ne morejo v šaulo ojti.” - so pisali famicke püšpeki. (140 mlajšov nej ojdlo v šaulo.)
Monoštrski öšpöröš (dekan) je pogledno ka je zapisano v vizitaciji (gda so püšpecke fermali, so vsikder vküpspisali ka vse geste v cerkvi, v farovi, pa ka vse odi plebanoš! cemeštri pa škoniki od famikov). Tam je tak bilau zapisano, ka plebanoš vsikšo paut ne dobi obed. 70-80 lejt stari lidgé v vesi so tö tak ponili. Dekan je napiso püšpeki, ka so gospaud Peter Kodela 1869-oga leta 1000 forintov dali za tau, ka bi gorenjesinčarsko cerkev od znautra gorokinčali. Te peneze je lüstvo 1868. in 1869- leta vküpdalo, tau poumni, ka lüstvo ma zavüpa. (Gospaud Kodela so 1870. leta 400 forintov prosili od püšpeka, ka bi cüdali tisti 800 forintom, štere je cerkev emo - za nauvi oltar v cerkvi na Gorenjom Siniki.)
Gospaud püšpek so 6. marca dali odgovor öšpöröši: plebanoš je dužen meše držati, ne smej sam tak tánjati meše. Obed more dobiti na Marijine svetke tö. Opominati pa ga trbej, ka naše delo je tau, ka skrbimo za zveličanje düš. Niške aj ne guči od dühovnikov, ka samo hasek gledajo. Rad bi biu, če bi gospaud plebanoš nej proso obed, ge bi ma raj nika dau za tau.” Gospaud öšpöröš so sé zgučali z lüstvom in mladi plebanošom. „Na Marijine svetke in na ništeme drüge svetke, gda so meše v Čepinci, farani dajo obed plebanoš! Plebanoš! tau dojde, neške več peneze dobiti mesto oböda. Vsikšo tretjo nedelo redno mešüje v Čepinci. Za tau ne prosi nej oböda nej peneze.”
Plebanoš Peter Kodela pa lüstvo sé je vözmirilo. Duga lejta so eške slüžili na Gorenjom Siniki, tam so pokopani tö.
Marija Kozar
»Zadnji biser, ki je še ostal v vreči, mi je pred smrtjo poklonila mati, ki ji je bilo prav tako ime Tereza. Nosim ga v skritem žepu in zmeraj, ko sé znajdem v temi, mi sveti... Slednji biser, šteri je ešče osto v žakli, mije pred srnrljo dala moja mati, šteri je bilou tüdi ime Treza. V skritojžepki ga nosim in vsikdar, gda sé znajdem v kmici, mi sveti...* je zaključek pravljice Terezini biseri v knjigi Mi-slice Ferija Lainščka, ki jih je založilo in izdalo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc v Murski Soboti v sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem.
V knjigi je deset pravljic: Zalika in Gusti/Zalika pa Gusti, Zlati kraljeviČ/Zlati kralič, Ignacija in njen zngel/Ignacijapa njeni angel, Pastirska piščal-ka/Peštersko füčko, Lepa An-gelikajLejpa Angelika, Terezini hlseü/Terejzini biseri, Golobarjeva hči/Goloubarova čer, Jeričini čudeži/jeri či ni ču-deži, Kovačeva hvaležno-st/Kovačovafaležnost in Raz-bojnikova Usoda/Usoda raz-bojnika. Pravljice so natisnje-ne dvojezično: v knjižnem jeziki in prevodu v narečje. Na-menoma sem napisal v prevodu, ker pri nekoliko pozor-nejšem branju zaznamo, da so pravljice napisane v knjižnem jeziku in prestavljene v narečje in ne obratno. Sicer pa bodo o Mislicah z literarnozgodovin-skega in še kakšnega izhodišča sodűi strokovnjak! Mene, pov-prečnega bralca, kantor sé uvr-ščam, so pravljice tako prite-gnile, da sem vseh deset pre-bral v eni sapi, kot bi prebiral pričakovano pesniško zbirko priljubljenega avtorja. Mislice sé, po moji oceni, z vsebino in spretnostjo pisanja ne razliku-jejo od pravljic znanih ali želo znanih avtorjev. Pravljice sé dogajajo ali v Porabju ali v Prekmurja zato so privlačne za
Mislice
bralce iz tega okolja, iz ostalih predelov pa za tiste, ki jih pri-teguje Svet med Rabo in Muro. Feri Lainšček v uvodu: »V tej knjigi ti, cenjeni bralce, ponüjali deset pravljic, ki ne Skrivajo svoje očaranosti z izroči-lom ljudske pravljice. Za tak navdih sé moram zahvaliti pripovedovalcem iz zgodnjega otroštva, ki so me s svojo živo govorico popeljali v mnoga pravljična kraljestva in mi pokazali svetove, ki jih marsika-tere oči žal ne morejo videti. Vžigalice, ki sem jih uporabil pri pripravi ilustracij, zato še zmeraj dišijo po tobaku iz oče-tovega žepa in kažejo, kaj vse sva znala pričarati iz njih. S fi-žolom, ki ga je ob pripovedo-vanju prebirala mama pa sé vsako jesen znova obnovi najšla skrivnapisava.«
Avtor tudi poudarja, da je do-slej pogosto prisluhnil sporo-čilom iz preteklosti in sé skušal poučiti z modrostjo prednikov in »ob snovanju me je tokrat še posebej vznemirila tista prav-ljičarska govorica, ki omogoča silovito stilizacijo resničnosti, s tem pa tudi zgoščenost kara-kterjev in dogajanja.« In zakaj mislice? »Zaradi posebnega ustvarjalnega postopka, ki mi je omogočal različne sestope v neskončne plasti pravljičar-skega izročila,« odgovarja Feri Lainšček.
Za zaključek še odlomki za po-kušino, Zalika in Gusti: »Ni-česar drugega si ne želim kot le ta ravninski veter v laseh in Gustijevo roko, ki me vamo vodi po še tako zaraščenih po-
teh,« mu je dopovedovala Zalika. A le kraljevičeva beseda je bila seveda tista, ki jo je bilo v deželi treba spoštüvati. Zaliko so služabniki odvedli v po-zlačeno kraljevo kočijo, Gusti pa je ostal sam na prašni poti...« Zlati kraljevič: »Le kdo bi si mislil, da si bo gizdavi črni ogrski kraljevič kdaj izbral za nevesto povsem navadno dekle iz slovenske dežele? so mu pravili nejevoljni. »Kaj takega sé pač še ni nikdar Zgodilo in zagotovo ne pomeni dobroga?« so bili zaskrbljeni. Terej-zini biseri: »Na brejg pod njinom so ob večeraj ojdle pralje. Med njim je bijla tüdi Trejza, štero je Marko včasi v pamet vzeo. Bila je mila kak mlade tulpike cvet pa slouka kak čapla. Njene plave oči so sé svejtile kak čisto nebou nad ravnico, njene čobe pa so vsikdar bile pune smeja. Že od daleč sé je na njej vidlo, kak sé veseli vsakšoga dneva, če gli je že dugo živela Sama in mogla skrbeti za sebe. Z Markom sta sé najprle srečavala pri vodej in sé malo pogučavali Pa tou njima ne je bilou zadosta, pa sta sé začela ob večeraj nasrkivma srečavati.«
Naprej in do konca, od prve do zadnje pravljice pa boste mora-li prebrati sami in s tem za nekaj prijetnih trenutkov vstopi-ti v Svet drugačnega, vznemir-ljivo zapletenega in preplete-nega. Dobrota je poplačana z dobrim, zlo z zlom - kako želo drugače kot v vsakdanjem svetu. Zato drži, da življenje ni pravljica.	eR
Dan manjšin v Szekszárdi
Istina, ka smo že za nami njali preteklo stoletje pa s tejm vred lanjsko leta, depa spominali sé nam je potrejbno na takše dneve, steri so za nas pomembni bili.
Znano je, ka je že več kak pet lejt vsakšo leto 18. december dan manjšin. Na Vogrskom je vlada te den v Varaši Szekszárd držala, kama smo Slovenci tü pozvani bili. Prireditev je bila 16. decembra. Od nas je Szekszárd daleč, tak 280 km. Depa gda smo ta prišli, sé nam je tak vidlo, ka smo doma. Iz rosaga je vsakšamanjšinaposlalanate sveteksvojo delegacijo, etak smo pa bili „med seboj”. V naši delegaciji sva bila Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, in ge. Čakali so ešče Ireno Pavlič, stera je nej mogla priti.
Pri nas sé trenutno manjšinske zadeve držijo pod pravosodno ministrstvo, zatok je pa pozdrav, govor držala ministrica dr. Ibolya Dávid. S toplimi rečami, z velkov odgovornost^ je gučala od toga svetka. Povedla je, ka smo prej vsakši poseba, depa vsi vküper odgovorni, da bi sé poštüvali, sé razmeli pa eden drugomi zavüpali.
Geste tomi Svetki je bilau: Pravica je samo edna, v kakšomkoli jeziki je. Po pozdravnem govori sé je začno kulturni program, gde so nastopile različne manjšinske skupine.	I. B.
Porabje, 11. januarja 2001
4
Prešeren nas povezuje
Kdaj novi potni listi?
Čeprav je slovensko notranje ministrstvo sprva načrtovalo, da bi že v začetku letošnjega januarja začeli izdajati nove potne listine, začetek izdaje novih listin še ni zakonsko določen. Veljavnost obstoječih se sicer izteče 5. avgusta 2002. Zaradi obsežnosti projekta in zahtevnosti postopkov izdelave, ki terjajo uporabo novih materialov in tehnologij, ter želje po čim večji kakovosti so se na omenjenem ministrstvu odločili, da bodo nove potne listine začeli izdajati pozneje.
Izvidi testa BSE že v 24 urah
V Sloveniji je s 1. januarjem pri zakolu uvedeno obvez-U9,testiranje goveda v sta-rosti nad 30 mesecev na morebitno prisotnost bolezni BSE. Vlada se je zato na zadnji seji pred novim letom odločila po hitrem postopku zagotoviti potrebno opremo za laboratorije. Naložba v nakup dveh linij opreme za masovno diagnostiko BSE je vredna 163 milijonov tolarjev.
Veljati je začel tržni red za mleko
Z novim letom je začela veljati uredba o ureditvi trga z mlekom in mlečnimi izdelki, ki jo je slovenska vlada sprejela konec novembra. Glavna značilnost tržnega reda za področje mleka in mlečnih izdelkov je, da država ne določa več odkupne cene mleka, temveč se morajo o njej rejci pogajati neposredno z mlekarnami. Čas za to imajo samo še ta mesec, saj mlekarne v januarju prevzeto mleko plačujejo februarja.
Slovensko društvo v Budimpešti je 9- decembra imelo zadnjo srečanje preteklega leta. Na tem srečanju smo praznovali rojstvo največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 200. obletnica je bila 2. decembra. Na praznovanju smo predstavili izbor Prešernovih pesmi, odprli razstavo fotografskega umetnika Franca Hoh-schtatterja iz Murske Sobote. V kulturnem programu pa je nastopil moški pevski zbor Maj iz Kranja, pevka ljudskih pesmi Vida Frajham, recitirala sta Ana in Jurij Stritih.
Dvojezično Prešernovo zbirko nam je predstavil urednik knjige Jože Temar iz Murske Sobote. Ta izbor Prešernovih pesmi je bil izdan že leta 1975, takrat sta ga izdali Pomurska založba in založba Europa v madžarskem jeziku. Preteklo leto pa se je Pomurska založba odločila, da ob 150. obletnici Prešernove smrti in 200. obletnici njegovega rojstva znova izda te pesmi, in to dvojezično. Pesmi za zbirko je izbral Josip Vidmar ia-to-5 l^ajlepših, najbolj značilnih pesmi, kot so Slovo od mladosti, Sonetni venec, Krst pri Savici, Zdravljica itd. Razstavo je odprl predsednik Društva upokojencev Murska Sobota Jože Vild. Z zelo lepimi besedami nam je govoril o slikah g. Hohsctatterja, ki nas
Slovenci so znani kot častilci, poleg vinskega boga Bacchusa, tudi vinskega patrona sv. Martina. Ker je ta svetnik doma ravno iz Madžarske, so se že lani žalski upokojenci odločili, da za njegov praznik obiščejo njegovo domovino. Ker bi samo obisk Madžarske bil bolj ali manj nezanimiv, so se odločili za obisk Monoštra, središča porabskih Slovencev. Navezali so stike z njimi in neumorna slovenska aktivistka ga. Marijana Sukič je storila prav vse, da so taki obiski čim popolnejši. Po lanskoletnem zelo uspelem obisku so se tudi letos odločili za ponovnega. Tudi tokrat jih je sprejela ga. M. Sukič. Ogledali so si cistercijansko cerkev, kulturni dom ter muzej ter tako dodobra spoznali nekdanje življenje porabskih Slovencev, ko so živeli še v
peljejo v ljubljeni rojstni kraj, z jesenskimi gozdovi, njivami, zelenimi travniki, stare kmečke hiše na slikah pa nas spominjajo na preteklost.
Praznovanje se je začelo s Prešernovo Zdravljico, ki jo je zapel moški pevski zbor Maj iz Kranja. Zbor je nastal leta 1994. Uradno je prvič nastopil leta 1997, od takrat zbor redno dela, ima poletne in zimske koncerte v domačem kraju, nastopapa tudi v drugih krajih širom po Sloveniji. Gojijo predvsem slovensko ljudsko pesem. Za popestritev imajo včasih instrumentalni trio. Poje pa z njimi tudi pevka ljudskih pesmi Vida Frajham in igra na škaf bas. Vedno so si želeli sodelovanje z rojaki za mejo,
tedanji skupni Avstroogrski. Dobro so spoznali prizadevanje naših ljudi, da so se obdržali kot narodna skupnost.
Po ogledu je sledilo kosilo v
ker se jim zdi, da Slovenci v zamejstvu veliko bolj cenijo ljudsko pesem kot tisti doma. Zbor ima že stike s Slovenci v Avstriji, rad bi navezal stike s
Slovenci v Italiji. Šteje 16 članov. Voda ga Janez Čadež. Vsi člani so ljubitelji petja in glasbe in njihovo skupno geslo je: Pojmo za lep akord in dober glas, da slišali nas bodo v deveto vas, glasba je opoj za dušo in telo in vedno nam v veselje bo. Njihov program pa Obsega seveda tudi umetna dela domačih in tujih avtorjev, najraje pa zapojejo slovenske ljubezenske, domoljubne, podoknice itd.
Pevci so doma iz Kranja in okolice. Predsednik zbora je
Slovenskem domu, v hotelu Lipa, kjer so postregli s pravo »Martinovo pojedino«. Obiskovalci so s seboj pripeljali tudi harmonikaša, zato je po bo-
Stane Repovš, ki je povedal, da jih je zelo razveselilo naše vabilo in tudi to, da so bili vabljeni na Prešernovo proslavo iz mesta Kranja, kjer je France Prešeren več let živel. Imajo pa željo priti tudi v Porabje in navezati stike s kakšno tamkajšnjo skupino.
Zbor je v kulturnem programu razen Prešernovih pesmi zapel zelo lepe narodne pesmi, cel šopek smo jih slišali tako s Koroške, Štajerske, kako tudi iz Prekmurja. Vida Frajham pa nam je zapela tudi porabsko Jaz bom edne citre kupo... Čudovito so peli, s svojim lepim nastopom olepšali naše praznovanje. To človek čuti samo takrat, če je navzoč. Vsi ki smo se udeležili tega večera, ga ne bomo pozabili.
Med gosti smo lahko pozdravili veleposlanico R Slovenije go. Ido Močivnik, pooblaščenega ministra g. Mitjo Močnika in druge sodelavce veleposlaništva ter predstavnike slovenskih podjetij v Budimpešti, slikarja g. Bransbergerja, ki ima stalno razstavo pri nas. Programa-je sledil prijateljski večer, tu in tam skupno petje, nekateri so pa še zaplesali. Naši ljudje so rekli, da tako dobro še nikoli ni bilo! Naslednji dan smo si z gosti iz Kranja ogledali znamenitosti Budimpešte.
Irena Pavlič
gatem kosilu sledila prava slovenska veselica, tako da so na koncu bili gostitelji že zaskrbljeni, ker so zvečer pričakovali že nov obisk.
Povejmo pa še to, da so obiskovalci na zelenici pred hotelom Lipa nabrali kar štiri lepe dedke in pravega gobana jurčka, kar se ne dogaja vsak dan in povsod.
Vodja izleta g. I. Jurhar pa je v razgovoru za slovenski radio Monošter predstavil Žalec in Savinjsko dolino kakor tudi delovanje Društva upokojencev ter povabil k sodelovanju tudi upokojence porabske Slovence, ki so se nedavno tudi organizacijsko povezali. Savinjski upokojenci z veseljem pričakujejo sodelovanje in pobratenje sporabskimi.
IvanJurhar
Porabje, 1 1. januarja 2001
s
V Števanovci smo goscice lüpali
Lani novembra, gda je Drüštvo upokojencev melo občni zbor, smo leko vidli, ka drüštvo ma svoje sekcije po vasnicaj. Etak je leko drüštvo doma v vesi tü na pomoč. Že predlani so začnile te sekcije delati v naši vasnicaj. Tej edni so pomagali doma v vesi kakše prireditve organizirati, tej drugi so si sami najšli nika takšoga, ka že na gnes sploj fali po naši vasnicaj, povejmo perge čejsanje, goščice lüpanje. Zakoj je potrejbno kaj etakšo delati? Tak mislim, vsi čütimo, ka zatok, ka gnesden vsebole »daleč” pridemo eden od drugoga, vse menja je vküpdržanja. Mladina - sploj pa tej bole mladi - več nika ne vejo od toga, kakšo lejpo doživetje je kakšno delo vküper delati, ka vse sé godi eden večer, ka vse leko zvejmo, pa sé bole spoznana z našim veseljom pa problemi vred. Pa te sam ešče ranč nej gučala od našoga jezika, od lepi pesmi, stere etakšoga reda leko najbole spoznamo pa sé navčimo.
Števanovski upokojenci, steri so člani našoga drüštva, so tak mislili, da bi oni tü nazaj prinesli lejpo šego, pa so organizirali lüpanje. Če rejsan nej tak, kak je tau inda svejta bilau, doma pri hiši, pri petrolejki, depa vidlo sé je, ka so oni tü začnili nika. V krčmej so sé zbrati pa so goščice tü nej falile. Istina, káje fudaš tü pri cajta prišo pa sé ma je tau pa tisto nej vidlo. Nej ma je v glavau šlau, Zakoj v krčmej delajo tau, ka bi pri hiši mogli. Pa tau ma je tü na pauti bilau, ka prej Zakoj so fajnske pogače pa Vsefale piti na stauli, prej je tau inda svejta nej bilau. Jožini Košari je pa včasin dala odgovor Magdalena Bartakovič tak, ka je drugo nej mogo, igro je nam po staroj navadi. Pa sé je te ranč vse tak godilo, kak gnauksvejta. Tute, klajfe, zgodbe... Pištak Hegyvari je na priliko pripovejdo, ka gda je on mladi pojep bio pa so ojdli goščice lüpat, so sé paškili, naj kak najbole brž zgotovijo, ka do sé te leko kartali. Etak so pa polonje goščic prejkšetali pa pod Sto zlüčali. Depa gazda je tü nej slejpi človek bio. Ka so od večera do večera nakla zlüčali, gazda so tisto vösčistili pa te eden večer edno cejlo drvenko etakši vküp strgani goščic so na Sto djali pa skomandirali, ka Zdaj tau morejo vöolüpati.
Etakše zgodbe pa fajn vola je bila v Števanovci, ka je ešče televizija tü gorvzeli Samo sé leko Vüpamo, ka Ideta upokojenci znauvič vküp spravijo lüpanje pa ešče več goščic pa lüdi vcuj spravijo. Tomi fudaši pa nagodijo. On samo djaboke pa krü dobi, za piti pa domanji mošt. Kak sam ga gledala, on de s tejm tü zadovolen.
I. Barber
Den starejši lüdi
Po naši vasnicaj je že več kak ka je šolska jedilnica nagnauk 10 lejt šega, da Vodstvo vesi tak bila, liki bi tam gostüvanje
eden den aldüje za tau, da bilau. V Sakalauvci so tü iz pozdravijo starejše, sé njim Slovenije, iz Odranec bili zavalijo za njigve trüde pa njim	gostje, dramska skupina je
omogaučijo, ka si malo sedajo,	zašpilala, kak je gdasvejta šlau
sé Veselijo. Na Dolenjom goščice lüpanje.
Seniki pa v Slovenski vesi so 3-	Župani so mi tau tü povedli, ka
decembra, na Gorenjom Seniki	so na gnes radi tome, ka po
pa v Sakalauvci pa 10.	naši vasnicaj med starejšimi
decembra držali te lejpi den.	nišče nej pozableni, zapüŠčeni,
Vsepovsedik so dali kulturni da Vasnice začnejo malo bole
Sram tü. Deca iz vrtcaj, iz	„mlade”gračüvati, etak sé leko
ij so pozdravlali starejše, Vüpamo, ka sé ne spraznijo. na G. Senik je iz Boreče prišo
eden fudaš, steri je tak zaigro,	w Ü ,
I. Barber
Porabje, 11. januarja 2001
Več kot polovica
Madžarov živi v mestih
Trenutno živi v mestnem okolju 63% madžarskega prebivalstva. Mestni naziv ima 237 naselij. (Vseh naselij je 3200.) Pospešeno urbanizacijo dokazuje podatek, da je bilo 1. 1989 v državi le 126 mest. Mestni rang podeljuje predsednik države, lani je ta naziv dobilo 15 krajev.
Kazenske točke od 1. januarja
Od 1. januarja 2001 pretijo voznikom na Madžarskem za prekrške - poleg običajnih kazni - tudi kazenske točke. Za manjše prekrške (prepovedano parkiranje, nepravilna hitrost itd.) voznik dobi 1 kazensko točko, za kazniva dejanja (povzročitev nesreče, vožnja pod vplivom alkohola itd.) od 4 do 7 točk. Če voznik v dveh letih nabere 18 kazenskih točk, muzapolleta odvzamejo vozniško dovoljenje. Pri zbranih 14 točkah se voznika opozori, da se s prostovoljnim izpopolnjevanjem lahko znebi nekaj kazenskih točk. »Zbiranje točk« se vsaki dve leti začenja na novo.
SILVESTROVANJE PO SILVESTROVANJU
v hotelu Lipa v Monoštru
27. januarja 2001.
Igral bo ansambel BISKUP
Rezervacija: 94/383-060 POTSZILVESZTER a Lipaban
2001. januar 27-en. Žene: BISKUP Helyfoglalas: 94/383-060
6
„Naj bi Baug dau, ka kleta pa leko zadobimo"
3. decembra 1. 2000 je Rdeči križ v Slovenski vesi z velkim poštanjaum svetijo starejše lidi v svojoj vesi. Starce je čakala okinčena dvorana, dva reda stolov z različnimi dobrauta-mi, lejpi kulturni program pa goslar. Kak so notastaupili v kulturni dom, so ji sprejele mlade, prijazne dekle pa ženske s predsednicov Rdečoga križa. Za takšne lidi je veseldje delati, njim kaj pripravlati, steri tau tak za velko cenijo kak Slovenčardje.
Naj več leko zvejmo od toga lejpoga dneva Rdečoga križa v vesi, sam par lidi prosila na guč, med njimi Vučtjinoga Majčina (Bartakovics Mát-yásné), predsednice organizacije.
• Kak sé pripravlate na te den?
»Pozvanje, vabilo naredimo pa vöznosimo po vesi. Vej dja bola samo moji sausadom, drüdje vse mladi znosijo vö. Vsi, steri smo vcuj, spečemo vsikšo fele testau, naj leko podvorimo naše starce, ka telko pejnaz nejmamo, ka bi tau tü tjüpili. Za sendviče valaun pa piti tjüpimo pa friško pripr avimo.«
•	Te mlade ženske sé Jlajsno obračajo, pripravlajo sendvi-če, vse goranosijo. Vmes vas pa furt kaj spitavajo. Takšnoga reda vas tanače prosijo? »Dja, te mlade so sé že tak vcuj vzele, ka dja povejm vse, furt me spitavajo, kak naj kaj napravijo, če je dobra tak, kak so naprajte. Vej pa delajo one, tau gvüšno, djabola samo zapovej-dam.«
•	S kakšnim programom ste pozdravili starce?
»Takšen program smo meli, ka
smo eštja etogamau nikdar nej. Iz Varaša smo pozvali po-pejvat slovenstje pa vogrstje ženstje (slovenstje ljudske pevke pa zbor Antal Békeffi). Vej so pa te ženstje zvekšoma tak iz naše vesi. Takšne lejpe naute so nam popejvale, ka mi-
slim, ka so naši starci tü leko zadovolni. Vse ženstje smo vtjüper zvozili z avtom, naj tau tü nebau ceringa.«
• Kakšen program ste meli v prejšnji lejtaj?
»Etagamau smo samo male mlajše meli iz vrtca. Letos smo pa tak steli, naj nauvi, eštje baugši, lepši program leko po-nidimo našim lidam.«
• Lepau ste podvorili tü starce.
»Tau sé tak šika, ka je lepau podvorimo pa je v dobra volo spravimo. Probamo, kak moramo, kak nam pejnazdje dopisti. Ka leko, sami včinimo zvöjn nji smo varaštje ženstje malo tü podvorili, če rejsan nej tak kak starce, ka so nam
takšen lejpi den naprajte.«
• Tjelko starcov mate v vesi? Ste vsakšoga pozvali, steri je v penziji?
»Tau bi že malo dosta bilau, te bi že dja tü mogla biti med njimi, kasamdjaže tü šestlejtv penziji. Dosta nas je delalo v
židanoj fabriki pa smo ranej leko šli v penzijo. Pozvali smo tiste, steri so prejk šestdeset lejt stari.- Kaulek 12Ö takšni lidij pozovemo, depa vsikši ne more priti. Letos so lepau vtjüpprišli, več kak lanjsko leto.«
•	Puno dvorano lidi mate. Tau pomejni, ka starci radi pridejo na vašo prireditev, so gvüšno zadovolni z vami.
»Dja tü tak brodim, ka sé dobra čütijo. Zvöjn tisti, steri so etagamau odli, so takšni tü Prišli, steri so nej meli šegau. Toma smo mi trno radi, ka ji je več prišlo, kak smo brodili. Par stolov smo eštja brž vcujdjali pa je vsakši daubo mesto. Po tejm do sé pa štja tak dobra čütili, ka večer nedo steli domau titi.«
•	Zakoj broditi tau?
»Zatok, ka dobra muzika bau, mi mo pa tak splesavali, ka nemo steli tak njasti.«
•	KapapraviBrdjejniMar-gU (TarrJózsefné)?
»Tak sam Vesela, ka so me pozvali, vse mi na djoj dé.«
•	Zakoj je dobre takšno srečanje?
»Zatok, ka sé radi mamo, ka vsikši lepau poštüvla eden drügoga. Ne moram prajti, ka bi sé v tau vesi stoj kaj ovak noso.«
•	Te je v tau vesi lüstvo nej nevoščeno eden dragomi?
»Nej, ništja tüj nej nevoščeni. Dja vsakšoga rada mam pa tak vpamet vzemam, ka name tü vsikši rad ma. Dejkoli ta dem, sé s vsikšim pogučavlam. V vesi v vsikši dvor nota krčim, vseedno, če je mladi ali stari. Obed vozim vö pa gda v vrtec pridem, mlajši so vsi kaulek me-na, vsi me za babo (staro mater) zovejo.«
•	Vi penzionisti vejte dobre vole, karažni biti. Kak je go-star začno igrati, sé je srteu napuno s flajsnimi nogami. Istino, ka bola z ženskami kakzmošlji.
»Tüj moštji menje plešejo. Tak dejo, če je mi, ženstje nanje vzememo. Če je gnauk nanje vzememo, te je ne smejmo nazaj pistili, ka bi sejdli.«
•	Depa ka je pravica, zatok nas žensk dosta več djesta. Če bi vsi moštjiplesali bi nej mogli zandoleti.
»Če kaulek poglednemo, trifr-tale nas je žensk. Letos so v vesi tü štirdje moški mrli pa dvej žene. Ne vejm, kak je, depa rejsan je dosta več devic (vdov) kak dovcov v vesi-.«
•	Prvin ste mi prajli, ka sé Vi tak radi doma držite taumpri potautji, ka bi vas nej mogouče bilau vkraj zagnali. Kapa v vesi?
»V vesi? Tau bi sé nej zamejnila vejn z Berlinom nej. Če dem v Pešt, kumik vujdem domau. Dja sam tü tak rada dje. V Meri-ko za nikše pejnaze bi nej üšla ta. Po večeraj doma Večkrat vödem na brejg kaulek gledat. Kak je tisto lejpo, gda zvejzde pa fligare leko gledam. Tisto je takšno blajženo dje, ka tau nej prajti.«
•	Bajstjini Rudi bači (Dončec Rudolj) so s svojo ženauv medprvimi bili, steri so sé domau napautili. Od organizatora v so sé etakposlovili: „ Vse je lepaupa dobra bilau, za vse sé lepau zavalimo. Če mo živali, kleta pa pridemo. ” Nejsam mogla vonjasti, ka bi nej pitala, Zakoj pa te deta tak rano domau?
»Dja polagat morava titi. Mava eno kravo pa tele. Vej sé pa že tak morava opravičiti, ka va je tjesnej polagala.«
•	Plesali ste kaj tü?
»Plesati dja ne moram, ka me nauga boli. Pet lejt, ka mi je krava gorastaupila, od üstoga-mau mam rano. Vidiš, kak mi je otečana ta nauga. Ej sva pa že Obadva 70 lejt stariva.«
•	Vej pa takšne rdeče lice mate, ka smo vam leko nevoščeni.
»Mojo dejte, ka ti tak moram prajti, djabuka je zvüna lejpa rdeča, znautra pa leko, ka je gnila. Eštja dobra, ka tau ne vejmo.«
•	Ste prajli, ka ste zadovolni bilizdanešnjimprogramom. »Dja, vse sé nam je vidlo, smo uživali. Naj bi Baug dau, ka kleta pa leko zadobimo. Če bi mi nodje vömenili, te bi eštja pleso tü.«
Zdaj mi že gvüšno vsakši da valati, ka so starci tisti lidge, steri so najbole (hvaležni za tisto, če njim stoj dér kaj dobroga včini. Zvöjn dneva starcov sé v prausti dnevaj, v vsakdanešnjom živlenji tü ne smejmo pozabiti od nji.
K. Fodor
Porabje, 11. januarja 2001
Kak sam vido svejt spod stola?
Prvo, ka se spominjam od svoji mladi leji, je tou, ka sam se najraj spilo pod našim velkim stolom v kiinji. Tam sam se takpočuto, kak če bi tou biu moj mali ram, moj mali svejt, spod šteroga sam začo spoznavati velki svejt.
NA ZDRAVJE!
Izlet v Budimpešto
Naš razred se je odločil, da še letos gremo na izlet. Lani smo bili samo v bližini, zdaj smo se pa odločili, da gremo v glavno mesto Madžarske, v Budimpešto. Pred izletom smo se pogovarjali o tem, kako bomo potovali, kje bomo prenočili in kaj vse si bomo ogledali v mestu. Malo smo se tudi prepirali, ampak to ni bilo resno. Nazadnje smo bili vsi zadovoljni.
Zjutraj ob pol petih smo se z vlakom odpeljali iz Monoštra. Do Sombotela smo se tresli na našem starem vlaku, skoraj eno uro in pol. Naj bo! Bili smo veseli, nismo imeli težkih šolskih torb in v naših glavah je bil samo naš cilj: Budimpešta. Ko smo prestopili na drugi vlak, je bilo že vse v redu. Z nami je šel na izlet tudi profesor glasbe, pa vseeno nič nismo peli. Pogovarjali smo se pa veliko, verjetno malo glasneje, kot bi smeli. To je že tako!
Ko smo prispeli v Budimpešto, smo najprej poiskali naše prenočišče. Peljali smo se iz mesta z avtobusom in z metrojem. Spali smo v internatu neke osnovne šole. Malo smo počivali, potem smo se napotili k Parlamentu. Pogledali smo krono in hišo, kjer delajo naši poslanci.
Popoldne smo vsi imeli prosti čas. Mi smo šli najprej na sprehod, šli smo tudi po ulici Vaci. Po mojem bi tam lahko postavili tablo z napisom: »Samo za dolarje«. Videli smo tudi Vigado, potem smo pa šli na Margitin otok. Ob pol šestih smo se srečali pred McDonaldsom, vsi smo bili točni in lahko smo šli skupaj v grad. Od zunaj smo si ogledali Matjaževo cerkev z ribičeve trdnjave. Gledali smo dol na mesto, ki je bilo lepo razsvetljeno. Bili smo že utrujeni in smo se odločili, da moramo nekje počivati, le da ne v našem prenočišču. Dogovorili smo se, da gremo v nakupovalni center Duna Plaza. Tam so eni šli v kino, drugi so šli na koncert, tretji pa nekaj kupovat Naslednji dan še je začel želo težko, ker smo v'prenočišče prispeli skoraj opolnoči. Malo smo plesali, poslušali smo glasbo in veliko smo se pogovarjali. Spali smo komaj štiri ure. Zjutraj je naša prva pot vodila na pokopališče Kerepesi. Ne ustrašite se, nič hudega se z nami ni zgodilo, šli smo samo zato, da bi pogledali, kje je pokopan Mihaly Vordsmarty. Na njegov grob smo dali tudi rože. Potem smo šli v Muzej likovne umetnosti. Bili smo že res utrujeni, ampak ko smo stopili v muzej, nas je zelo razveselilo, ko smo zagledali velike in udobne sedeže. Vsekakor nam je bilo všeč v muzeju. Obiskali smo tudi grad Vajdahunyad in Trg herojev. Šli smo še v WestEnd City Center, kjer smo se srečali s slavnimi ljudmi.
Ob pol osmih zvečer je vlak odpeljal iz Budimpešte. Razred 10. b je bil na tem vlaku. Nismo bili tako glasni kot prejšnji dan. Bili smo žalostni, ker se je končal naš izlet, in veseli, da smo preživeli skupaj tako lepa dneva.
Žuži Sulič Gimnazija Monošter
-	Na, moški, te pa zdaj spijmo na naše zdravje! -Zdajpaspigemo vsikšiške edno posanco pa naj bou na zdravje!
-	Te pa na zdravje nas in naj bou na zdravje vsik-šoga, ka je našpadaš!
Vse takšo pa ške kaj kcuj sam poslušo na nouvoga leta den. Bilou je oprvin, gda sam leko čako nouvo leto ta do pounouči pa ške ta prejk pounouči. Trno dobro smo geli, se zgučavali in se šalili. Bila nas je puna kiinja: moja mama, moj oča, naša tetica, moja botra z možom in ške mamina sestra. Rejsan trno lipou smo se meli. In te je tavdarila pounouč. Moja mama me je prijala za lica, me krepko kušnola in mi za-želejla zdravja in ške idnouk dosta zdravja v nouvom leti. Ranč fou mi je želo moj oča to in vsi, ka so ške bili tam v našoj kiinji. Po tistom sam se potegno ta doj pod sto in se špilo, gori nad meuv pa so se veselili starejši.
Že se mi je trno drejmalo. Rejsan, skur bi že zaspo, če ne bi k nam prišli ške naši sousedi in od naše držine padaši. Po tistom je ške kuman gratalo veselo. Moj oča je stoupo v zamenico in prineso friško vino. In po tistom so začali piti na zdravje.
Vse takšo pa ške kaj kcuj sam poslušo na nouvoga le-
Dobili smo nov koledar
Za novo leto smo dobili nov koledar. Mama ga je obesila na steno. Ata ima majhen koledarček. Nosi ga v žepu. V šoli ima učiteljica koledar na mizi. Koledar nam kaže mesece, tedne in dneve v letu. V njem so napisani vsi prazniki in spominski dnevi. Poznamo različne kole-
ta den. Tam pod stolom sam vlejko na viije in si brodo. Brodo sam si od toga, kak mo vsi v tom nouvom leti zdravi. Ranč ne vem, gda sam zaspo tam pod stolom. Pa tou to ne vem, gda me je stoj odneso v mojo postelo. Zbidilo me je sveklo zimsko sunce, stero se je svejtilo v bejlom snejgi. Stano sam. V kiinji je moja mama že kujala kafej, na stoli pa se je že kadilo vo iz krepke kisile župe.
-	Mama, vej pa vejš, ka ge toga ne gem, sam zdigno nous in se potegno nut pod sto.
-	Vej pa je tou nej za tebe, liki za tvojga očo in ške' koga, se je zasmijala moja mama in pocukrala kafej. Malo po tistom je prišo ta za sto moj oča. Boukše povedano, se je ta za sto pri-vfejko. Kcuj je stonjo, kak če bi biu na slejdnjom. Že za
darje: namizni, stenski, žepni.
Rihard Bajzek OŠ Gornji Senik
Bili smo na izletu
V soboto zgodaj smo se odpeljali iz Monoštra z vlakom. Naš cilj je bil ogledati si Budimpešto, glavno mesto Madžarske. Prispeli smo ob devetih.
pet minut je biu za stolom naš boter in najboukši padaš od mojga očo. Začali so gesti krepko kiselo župo in bili čista turna. Pravzaprav so nika nej gučali, liki so samo naraj stonjali.
-	Tak sam betežen, ka bi vejn nej ousto živ, če bi nej tou župo pojo, je te za edno pou vdre li neka povedo moj oča.
-	Gviišno, tou je najboukše vrastvo, si je očov pajdaš naklo ške eden tanjer župe. Po tistom so* odišli malo kouli po vesi, meni pa je moja mama namazala kru z legvarom. Tak naraji sam ga grižo in si brodo, kak tou, ka so moški tak betežni. Kak tou, ka so betežni, če so pa telko na zdravje pili. Tou sam pito mojo mamo.
-	Kak naj ttpovejm; ka boš razmo? si je popravila vlase. Edna ali dvejposanci so rejsan za zdravje. Če pa si želejšpreveč zdravja, se zdravje vdobrne v beteg. Nevejm, če si razmo, dapa, tou je tak.
Gviišno, ka sam nej razmo. Te ške nej. Zdaj pa že ge to vejm; ka ne smejm preveč piti na zdravje. Vej pa pravijo, ka krava to mero ma in od vode nigdar ne zbeteža, zato, ka nigdar ne pige na zdravje, liki pige zato, ka je žedna.
Miki
Prva postaja izleta je bil Parlament. To poslopje je čudovito. Videli smo tudi krono. Pot nas je peljala v Lunaprak, kjer je bilo veliko igrač. Vse je bilo zelo zanimivo. Vse sem poskusila. Žal, čas je hitro mineval in mi smo morali zapustiti park.
Utrujeni, a veseli smo se vrnili domov.
Tamara Škaper
Moje delo
Mamica me zbudi vsako jutro. Vstanem, se umijem in pospravim svojo posteljo. Po zajtrku se poslovim od domačih in grem v šolo.
Dopoldne se učim v šoli. Potem grem na kosilo. Po kosilu grem domov. Na teden se večkrat vrnem v šolo. Hodim na računalniški krožek in sem član lutkovne
skupine. Že sem se mnogo novega naučil in je zelo dobro biti med sošolci. Doma najprej napišem nalogo, nato se igram ali pomagam staršem. Rad se igram s sestrico. Zvečer gledam televizijo ali kaj lepega berem. Potem grem spat.
Tarnaš Bajzek OŠ Gornji Senik
Porabje, 1 1. januarja 2001
Na kratko
16. decembra je Slovensko društvo v Somboteli priredilo božični program.
Kelko je nas?
Od 1. do 21. februara do na Madžarskom vküppisali lüstvo. Vsikšo držino gorpo-
küpim na pitanje o mater-noj rejči nej mujs odgovor dati, liki za nas je tau po-membno (fontos). Dobro je, če vejmo, vejo, ka kel-ko nas geste! Tak do nas pomagali tadale.
Nedo pitali imé, nej Sto so Slovenci, liki kelko Slovencov geste na Madžarskom.
23.4. Doma v družini, v vesi s sausadi, padaši kak gučite? Štero rejč nücate? bolgarsko 193, ciganjsko 056, beaš 125, romani 057, grško 111, hrvaško 196, poisko 207, nemško 179, armensko 098, romanarsko 123, rusinsko 211, srbsko 195, slovensko 199,ukra-jinsko 210, madžarsko
iške nekak, šteri de emo s seuv papir s 40-imi pitanj! O ižaj bau 15 pitanj, o lidaj 25. Nej mujs vsikšoma doma biti, eden leko odgovardja mesto drügoga, vsikšoga, šteri v tistoj iži živi. Odgo-varjati je obvezno (kötele-ző) na vsakšo pitanje - Zvün 3- Tau so pitanje o matemoj rejči, o vöri in falingi.
Pri pitanjaj o lidaj je 23. pitanje o matemoj rejči: Pitanje o narodnosti, jeziki, šteroga najraj imate?
23.1.	Kakšo lüstvo je tisto, k šteroma vi slišite?
23.2.	Šteroga lüstva šege poznate, pesmi spejvale?
23.3.	Štera je vaša materna rejč, šteri jezik je vaš materin jezik?


Vinska župa
1	l belega vina, 5 dl vode, 10 dkg cukra, 4žučaka odjajc,
2	zlici mele, cimet, citronsko lopinje
Vino z vodauv, s cimetom in cintronskim lopinjem damo zavreti. Žučake ^cukrom na penasto zgraužamo, na slejdnje melo cüdamo in gorpistimo s küjanim vinom. Pomalek cüvlegemo küjanomi vini v laboški. Vmejs na flajsni graužamo, tačas ka malo gorzavré. Ponidimo v šalicaj. Vrauče ali mrzlo sé pigé.
Hilda Čabai
327, ali drügo:, neškem odgovorni 999
Odgovarjajte na tau pitanje, aj vas nede sram, ka ste Slovenci! "Mi smo Slovenci, slovenski gučimo!” - pravimo v svojoj maternoj rejči. Madžarski, Vogrski je tau: szlovén!
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič
Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gardonyi G. ul. 1, p.p. 77,
tel.: 94/380-767 e-rnail:
porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062.
Tisk:
SOLIDARNOST D.D. Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem.