Odhajam med bralce
DRAGICA TISAJ JE PRVA KNJIŽNIČARKA, KI ZAKLJU-ČUJE SVOJ DELOVNI VEK V KNJIŽMCI JOŽETA MAZOV-CA.
Knjige, kolikor smo jih imeli pri hiši, so bile varovane ljubljenke. Stale so pri tistih maminih stvareh, ki smo se jih smeli dotikati le s čistimi, umitimi rokami. Še zdaj se spomnim očeta, kako si je po delu odvezal ko-vaški predpasnik, se skrbno umil in kar nekako pobožno vzel v roke knjigo. Odprl jo je, kjer je imel zaz-namovano in se poglobil v branje.
Naenkrat se je povsem osamil pred nami. Če smo ga ogovarjali, je počasi dvignil pogled in njegove pritrditve materinim ukazom za nas so bile blažje od tistih, ki jih je sam izrekal, kadar smo ga motili pri poklicnem delu.
Res, očetov obraz se je med bra-njem spremenil. Gube so se mu ne-kako zgladiie. Bil je nedeljski obraz, ki je zame zvezan s pojmom knjige. Več me je oblikoval v odnosu do knjige oče kot mama, ki me je priga-njala k učenju, h knjigam...
DRAGICA, KI JO POZNAJO BRALCI KNJIŽNICE JOŽETA MAZOVCA KOT VEDNO PRI-JAZNO, USLUŽNO. SMEHUA-JOCO POMOČNICO, KI JI NI BILO NIKOLI TEŽKO POISKATI KNJIGO NA ZADNJI IN NAJ-VIŠJI POLICI, TEŽKA VRATA ZAKLONIŠČA ODPRETI, NAJTI KNJIGO, ZAPRETI TEŽKA VRATA ZAKLONIŠČA IN SPET 73 STOPNIC NAVZGOR — ALI SI ZAPISATI BRALČEVO ŽELJO IN POISKATI K.NJIGO V KATERIVECJIH KNJIŽNICIN O TEM OBVESTITI TISTEGA, KI
JO IŠČE. TO JE V GLAVNEM PREPROST RECEPT DELOVA-NJA VSEGA KOLEKTIVA, A DRAGICA TISAJ, MED PRVIMI DELAVCI TE USTANOVE, GA JE KREPKO POMAGALA OBLIKOVATI V SAMOUMEV-NOST, KI JE DANES REDKA...
—   Pred 23 leti ste kot učiteljica s knjižničarskim    tečajem    nastopiti svojo dmgo službo v življenju.
Prehod iz učiteljske službe v knjiž-ničarstvo v tistih letih ni bil težak. 17 let je kn jižnica delovala na 49 kv. m, s škripajočimi vrati, da smo slišali, kdaj je kdo vstopil in mu postregli z izborom 13.000 knjig — danes jih imamo 80.000. Štirje delavci smo imeli promet 40.000 knjig letno z 2000 bralci. Danes je letna izposoja 300.000 knjig, bralcev je 13.000, delavcev pa 19. Takrat smo imeli le leposlovje in nekaj malega poljud-no-znanstvenih knjig, sedaj pa se je knjižni fond že oblikoval v prid poučnih. Leta 1966 smo dobili čez cesto dodatnih 56 kv. m.
—  To so bii pionirski časi. Seveda je bilo grozno, če primer-
jamo z današnjim. Ampak hvalijo se vsi le s pionirstvom. Ze takrat smo imeli prost dostop bralcev do knjig in zvečer je bila pogosto prava zmešnjava, ki jo je bilo treba vsak dan znova krotiti, da se naslednji dan nismo osramotile. Naj povem še to, da nas je pozimi neusmiljeno zeblo, vlaga pa nam je nažirala knjige in zdravje vse leto.
—   Ste poznaE  vsebino mnogih knig?
Ze izobrazba učiteljice je od mene zahtevala poznavanje vsebin. Zdelo se mi je pod častjo, da bi ne vedela, kaj lahko ponudim bralcu. Moj uči-teljski poklic je dobil višjo vrednost in obliko.
—   Kakojesedaj vnoviknjižnici v Kulturnem domu Spanski borci?
Predvsem ni več mogoče sprem-ljati vsega, kar izide. Zdaj si knjižni-čar zmore izbrati le droben izsek za sistematično spremljanje." Želje bralcev. pa so vse podrobnejše. Po-gosto izražene s tako nepopolnim podatkom in nejasno izraženo nalo-go, da sta v zadregi oba: bralec in knjižničar. Imeli smo primer sred-nješolske naloge »Klobuk«. O tem ni publikacije, pač pa je tematika o pokrivalih raztresena kot slike, omembe, malo teksta. V tem pri-meru ne koristi noben katalog. Naj-bolje bi bilo, da bi imela knjižnica za vsako področje človekovega ustvar-
janja vsaj enega specialista. Nabrali smo nekaj pri nas, nekaj se je našlo drugod in nastala je odlično oce-njena naloga, ki nam jo je avtorica Maja Breznik poklonila v zahvalo za pomoč.
—   In kaj boste počeli v pokoju? Saj ne grem v pokoj. Odhajam
med bralce. Med tiste, ki natančno vedo, česa še niso prebrali, pa bi mo-rali, a niso utegnili. Zraščena sem z Mostami. Poznam bralce naše knjiž-nice in oni poznajo mene. Pogovora nam ne bo nikoli zmanjkalo. Poleg tega bom obiskovala naše tri enote: Moste, Polje in Fužine in opazovala njihov razvoj.
—   Bralci in ves kolek tiv so mi na-ročii za vas posebno zahvalo za so-delovanje, ki je bilo v vseh 23 Ietih vzomo in zavezujoče tudi za današ-nji kolektiv.
Hvala vsem, ki so sodelovali z menoj. Knjižnici Jožeta Mazovca želim uspešen in pogumen razvoi!
J. Z.