št. 50 (768) L. XV NOVO MESTO, četrtek, 17. decembra 1964 JST Pred 22. decembrom V zgodovini našita narodov je 22. decembrer zapisan s krvjo, obenem pa je to praznik naše slavne Jugoslovanske ljudske armade. To je dan, ki označuje zaključek enega razdobja v razvoju ne samo vojaške organizacije, temveč naše revolucije. Ta dan se je vpisalo novo poglavje v razvoju NOB. 22. decembra 1941 je bila formirana prva redna enota — Prva proletarska. brigada, ki so jo sestavljali delavci, kmetje, študenti In intelektualci. Ta enota je pomenila jedro, klico novih enot v nadaljnjem razvoju NOB. Bila je najboljša šola na bojišču, ki je dajala kader za nove eno- te. Iz te Prve proletarske se je razvila moderna armada, prekaljena v krvavita borbah, ki je prizadevala smrtne udarce okupatorju in domačim izdajalcem in na koncu postala zmagovalec z več kot 800.000 svojih prekaljenih borcev hi starešin. mado so prihajali novi, mladi ljudje, ki jih je bilo treba usposobiti za obrambo domovine. Danes ima Jugoslavija moderno armado, tehnično dobro opremljeno in visoko moralno, sposobno za borbe v sodobnih pogojih, če bi to bilo potrebno. Piše polkovnik JLA Ivan Slapnik Po osvoboditvi dežele so čakale armado velike naloge. Treba je bilo zaščititi pridobitve ljudske revolucije, poskrbeti za mirno graditev in obnovo porušene domovine. Bojišča so zamenjale učilnice, kabineti in podobno. V ar- Vsako leto odhaja iz armade na tisoče in tisoče mladih ljudi, usposobljenih za obrambo dežele. Mnogi izmed njih so se usposobili za razne službe v gospodarstvu — za šoferje, traktoriste, radijske mehanike, telefoniste itd. Z VIII. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE PO DOSEDANJI POTI SE HITREJE NAPREJ S sprejetjem resolucije in izvolitvijo najvišjih organov je VIII. kongres ZKJ v nedeljo končal delo. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je bil kongres uspešen in da je izpolnil pričakovanja delovnih ljudi. Toda glavno delo nas še čaka. Bogate misli in napotke VIII. kongresa ZKJ je treba uresničiti v življenje. Vse, o čemer je hilo govora na kongresu, mora postati, kot bi dejal preprost človek, kri in meso vsega našega družbenega življenja. Ali tako kot je rekel tovariš Tito, ki bo tudi še v prihodnje z našim neomajnim zaupanjem krmaril Zvezo komunistov in našo graditev: »NAŠE SKLEPE SMO SPRAVILI NA PAPIR, ZDAJ PA MORAJO POSTATI JEDRO NAŠEGA DELA V PODJETJIH, RAZNIH USTANOVAH IN POVSOD, NA VSAKEM KRAJU ...« Ko bi zdaj radi na kratko povzeli glavne misli in ugotovitve kongresa, smo v veliki zadregi. Toliko je tega, da zlepa ne bi našli v našem tedniku dovolj prostora za vse. V razpravi je sodelovalo okoli 200 delegatov in gostov. Referati, zlasti Titov, so bili tako bogati, da bomo vedno znova črpali iz njih bogate napotke za vse nase delo. VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije nas zares ni razočaral. TITO: Očistimo nošo pot vsega, kar nas ovira! Titova misefl, češ da Je 'treba očistiti našo pot vsega, kar nas ovira, je bliskovito prepotovala vso našo domovino in se vselila v srce vsakogar, komur Je kaj za napredek. Da: v povojni graditvi smo dosegli lep napredek. Na vsakem koraku so . vidni sadovi socializma, čemu bi O tem izčrpno govorili na kongresu? To Je nekaj, kar je tu, kar Je del nas samih in česar nam nihče ne more vzeti. Pogovarjajmo se raje o tem, kaj vse nas ovira, kaj se postavlja na pot napredku. V nas je dovolj sil, da lahko še hitreje in še lepše zgradimo to našo zgradbo — našo samoupravno socialistično Jugoslavijo, naso odprto skupnost. Tako smo razumeli Titove besede, želimo si, da bi te njegove besede postale ena sama reka vseljudske pobude in akcije za boj proti vsemu, kar ovira naš še hitrejši in uspešnejši razvoj. Tito je v svojem referatu rekel, da je samoupravljanje temelj, na katerega je edino mogoče naprej pravilno in uspešno razvijati našo socialistično skupnost. Na svoji poti (Nadaljevanje na 2. str.) OD 17. DO 27. XII. Približno od 20. do 24. decembra nestalno s pogostnimi, pretežno snežnimi padavinami. V ostalem suho in hladno. Dr. V. M. Vsj ta se po odhodu iz armade aktivno vključujejo v graditev socialistične domovine. Ni majhno število vojakov, ki uspešno opravijo tečaj za nepismene in se vrnejo domov kot pismeni ljudje. Veliko je vojakov, ki postanejo pravi politični delavci in zelo koristijo skupnosti, saj so to mladi ljudje, polni navdušenja in poleta, prežeti z novimi pogledi in novimi idejami socializma. Mnogostranska povezava naše armade je ena izmed bistvenih manifestacij njenega značaja. Ta povezava temelji na skupnem interesu vojakov in državljanov za obrambo svobode in neodvisnosti, kot tudi na čedalje izrazitejšem razvoju novih socialističnih odnosov. Zaradi tega je sodelovanje pripadnikov armade v vseh oblikah družbenega življenja in na vseh področjih postalo že kar normalno in zakonito. Dolgi bi bali časopisni stolpci, če bi vso aktivnost armade hoteli pokazati v številkah. Koliko je stotin kilometrov modernih cest, koliko kubikov (Nadaljevanje na 2. str.) . icoivaicem občine Krško Danes in še dvakrat ta mesec boste dobiti brezplačno na ogled izvod Dolenjskega lista, medobčinskega glasi la SZDL Dolenjske in Spodnjega Po-savja! S 1. januarjem 1965 bo občina Krško spet postala solastnik našega domačega pokrajinskega tednika in bo imela v njem prihodnje leto vsak teden svojo stran. Vabimo vas, da se spet uvrstite med redne bratce Dolenjskega lista! Za naročnike bomo šteli vse tiste prebivalce krške občine, ki nam ne bodo vrnili novoletno številke! Poleg NAŠIH POGOVOROV in objav v lokalni radijski postaji Brežice - po novem letu še vsak teden glasilo krške občine v Dolenjskem listu! NE ZAMUDITE - VSAK ČETRTEK POSLEJ SPET TUDI ZA VAS: DOLENJSKI LIST! DOLENJSKI LIST v vsako hišo Spodnjega Posavja in Dolenjske! Pozdravlja vas uprava Dolenjskega lista Veliko zanimanje za VIII. kongres ZKJ Tudi pri nas — na Dolenjskem, v Beli krajini in v Spodnjem Posavju — je vladalo veliko zanimanje za VIII. kongres ZKJ, ne samo med komunisti, temveč med občani sploh, kar je tudi razumljivo, saj je dal kongres vrsto novih pobud za nadaljnji gospodarski in splošni napredek naše družbene skupnosti. Naši občani so vse dni prek televizijskih in radijskih sprejemnikov z zanimanjem slediSi neposrednim prenosom in poročanju posebnih poro- čevalcev iz Beograda,. V večjih podeželskih središčih, kjer imajo družbene organizacije svoje prostore in televizijske sprejemnike, so osnovne organizacije ZK in krajevne organizacije SZDL pripravile tudi organizirano spremljanje VIII. kongresa ZKJ. Tako so marsikje spremljali kongres v Beli krajini, v občini Trebnje in drugod. Največje zanimanje je vladalo povsod za referat tovariša Tita o vlogi komunistov v nadaljnji graditvi sciallstič- Razpoloženi vojaki so za zabavo postavili sneženega moža. Se puško na ramo in kapo na glavo! Ali Je to res samo Sala, ali ni tudi ' sneg zaveznik naše armade? će so vojaki v zasneženi pokrajini tako dobre volje, poleni se tudi pozimi ne bojimo nobenega vsiljivca. Kaj več o vojakih in armadi za njihov praznik — 22. december — preberite na 4. strani! nih družbenih odnosov in aktualnih problemih v mednarodnem delavskem gibanja ter boju za mir in socializem v svetu. O tem priča tudi večja zasedenost v javnih lokalih, ki imajo televizorje, t času Titovega govora. Pa tudi dnevnega časopisja, zlasti DELA, so prodali v teh dneh precej več kot sicer. Družbeno politične organizacije, občinske skupščine, delovni kolektivi in občani so v prvih dneh kongresa poslali v Beograd tudi več brzojavk, v katerih so zaželeli kongresu veliko delovnih uspehov. Občinsiki komiteji ZK so za prve pokongresne dni pripravili tudi že večja zborovanja, na katerih bodo spregovorili delegati, ki so naše komuniste zastopali na kongresu. Skratka, VIII. kongres ZKJ je za nami, na vseh pa je — kot je naglasu tovariš Tito v zaključni besedi —, da pomagamo in sd prizadevamo smernice VIII. kongresa ZKJ tudi dosledno in čimprej uresničiti. Knjige - najlepše darilo BCHiO KOMELJ, u-pravnik Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu, nam je pred dnevi dejal: »Mislim, da bi najmlajše zelo razveselili, če bi obogatili njihovo Pionirsko knjižnico, če bi se novomeška podjetja in ustanove ob koncu leta spomnile otrok in poklonile tej knjižnici nekaj sredstev za nabavo knjig, bi b'lo to najlepše novoletno darilo. Vabim vsakogar, da obišče otroke med branjem in spoznal bo, da bi bila sredstva, vložena za te otroke, najboljši kapital!« ZUNANJEPOLITIČNE TEDENSKI PREGLED ZKJ: PO DOSEDANJI POTI ŠE HITREJE NAPREJ (Nadaljevanje s 1. str.) mora premagovati številne ovire in težave. Toda nič ga ne more več zaustaviti. Narobe: po logiki svojega razvoja bo čedalje močnejše in odločilnejše. Zase terja zdaj tudi odločanje o delitvi in uporabi akumuliranih sredstev. Kolektivi sami najbolje lahko ocenijo rentabilnost ali nerentabilnost graditve novih podjetij. Oni se bodo neradi odločali za nerentabilne investicije, ker bi s tem škodovali sami sebi. S pretiranimi investicijami, ki ne bi bile v skladu z našo materialno bazo, bi zavirali zboljšanje življen-ske ravni. Za to pa se delovni kolektivi, če bi bilo zares od njih odvisno, kako naj se odločijo, ne bi zavzemali. Ko je generalni sekretar ZKJ govoril o mednacionalnih odnosih, je med drugim poudaril, da morajo biti zastavljeni tako, da zagotovijo kar najpopolnejše usposabljanje celotne družbene skupnosti in vseh njenih nacionalnih delov. Kolikor bomo učinkoviteje zoževali prostor delovanja administrativ-nih metod pri reguliranju mednacionalnih ekonomskih odnosov, toliko bomo na tem področju odstranjevali pojave etatizma, birokratizma in subjekti-vizma, s tem pa bomo odstranjevali nacionalistične deformacije tudi med nami. KARDELJ: Noše izkušnje so mlade, zato pa se moramo Se hitreje učiti! Edvard Kardelj je v svojem referatu o družbenoekonomskih nalogah gospodarskega razvoja v prihodnjem obdobju uvodoma dejal, da je socialistična družba mlad organizem in da so mlade njene Izkušnje. To terja od nas, da se še hitreje učimo iz pridobljenih lastnih in tujih izkušenj. V nadaljevanju svojega referata je Edvard Kardelj poudaril, da bo obvladovanje relativne zaostalosti ekonomske strukture naše družbe še naprej ena odločilnih nalog v naši težnji k družbenoekonomskemu in demokratičnemu napredku socializma. V dolgoročnem planiranju se je treba odločno usmeriti k večjemu deležu osebne potrošnje v globalni delitvi družbenega proizvoda. Investicijsko potrošnjo je treba spraviti v okvire plana. Zagotoviti je treba stabilno povečanje kmetijske proizvodnje s krepitvijo velikih socialističnih kmetijskih organizacij ter kooperacije. — Premagovati moramo ekstenzivnost gospodarjenja — nespeciali-zirano, neekonomsko in drago proizvodnjo. Ne smemo graditi nizko produktivnih proizvodnih zmogljivosti samo zaradi pritiska delovne sile. Referat se Je dotaknil tudi problemov nadaljnjega razvoja samoupravljanja in pri tem poudaril, da je treba ves gospodarski in politični sistem prilagoditi sistemu samoupravljanja. Prizadevati si moramo, da bodo delovni človek, njegov kolektiv in njegova delovna združe- nja, katerih sestavni del je, kar najbolj sposobni, da lahko vplivajo na pogoje svojega dela. Delovnemu človeku in delovnemu kolektivu je treba omogočiti največji možni neposredni vpliv na vse faze posameznega in združenega dela. Vsak njegov napor in afirmacija njegovih sposobnosti (na delovnem mestu, v delovni enoti, v organu samoupravljanja) mora prispevati k zboljšanju materialne osnove; zanj, za kolektiv, za komuno in za širšo skupnost. »Cilj, ki ga moramo doseči,« je naglasil Edvard Kardelj, »in ki mu moramo prilagajati vse demokratične oblike in navade, je, da demokratični sistem socialistične družbe ne bo oblika boja posameznih Mik in skupin za oblast nad človekom, marveč narobe, to naj bo demokracija ljudi, ki se sami upravljajo s tem, da skupaj in enakopravno upravljajo stvari.« RAN KOVIC: Boriti se je treba proti komunistom, ki eno govorijo, drugo pa delajo V delovnih metodah Zveze komunistov Jugoslavije, je med drugim dejal Aleksandar Ranković, mora biti osnovno to, da spodbujajo k čimbolj samostojni akciji komunistov, k njihovi večji dejavnosti in krepitvi njihove osebne in družbene odgovornosti. Zveza komunistov se ne sme od zunaj vmešavati v delo drugih družbenopolitičnih organizacij in organov samoupravljanja, kar pa ne pomeni, da ji ni treba Imeti aktivnega odnosa do vseh družbenih problemov. Ko je govoril o negativnih pojavih v vrstah komunistov, je referent dejal, da se je treba boriti proti birokratskim postopkom In demagogiji. Boriti se je treba proti komunistom, ki eno govorijo, drugo pa delajo, ki se ne zmenijo za predpise, sklepe in priporočila samoupravnih organov. Spopadati pa se je treba tudi s primitivističnimi reakcijami in težnjami, z nerealnimi zahtevami, z ljudmi, ki terjajo samo pravice, medtem ko odklanjajo odgovornost. Vsa ta aktivnost komunistov pa mora biti javna, kajti javnost je največja prepreka birokratizmu posameznikov, organizacij in vodstev. VLAH0VIĆ: Revolucionarni le, če smo kritični Četrti referat na VIII. kongresu, ki je bil posvečen idejnim gibanjem, je imel Veljko Vlahovid. Med drugim je dejal, da je treba krepiti idejni boj z nosilci negativnih pojmovanj in dejavnosti. Pa ne samo to. Potrebna so tudi večja prizadevanja, da bi se uveljavili pozitivni dosežki naše družbe. Naša družbena praksa je lahko resnično revolucionarna ln socialistična samo, če Je kritična. Socialistična misel pa ne sme biti kritična samo do stare, kapitalistične družbe, temveč tudi do lastnih stvarnosti. Kratka vest, da je bila pripravljalna konferenca komunističnih partij odložena na 1. marec, ni vzbudila senzacije. Odkar se je moral Hruščov umakniti iz Kremlja, smo lahko to pričakovali. Očitno je bilo, da Kitajska ni bila pripravljena sodelovati na konferenci, H bi se morala začeti 15. decembra. Številne evropske partije so bile proti temu roku, nekatere so bile tudi proti temu, da bi javno razpravljali o nesoglasjih med Moskvo in Pekingom. To bi po njihovem mnenju spor prej zaostrilo kot pa odpravilo. Če bi šlo za načelna, ideološka vprašanja, bi se morda nesoglasja poravnala, toda spor med Kitajsko in Sovjetsko zvezo ima svoje korenine v zgodovini in je v bistvu spor med dvema kolosoma, dvema civilizacijama. Odložitev konference od 15. decembra na 15. marec so pozdravile vse partije. Konferenca bo lahko bolje pripravljena. Ne le to, dobila bo drugo vsebino. Ne več Kitajska na zatožno klop, kakor je hotel v bistvu Hruščov, marveč razgovor o načelnih vprašanjih, kjer ne bo ne toiitelja ne obtoženca. Sicer pa moramo reči, da se stališče Sovjetske zveze v kitajskem vprašanju po odstopu Hruščova ni spremenilo. Sovjetsko politiko ni vodil Hruščov osebno, marveč kolektiv, konkretno po-litbiro. Sedanje sovjetsko vodstvo ni v tem vprašanju nič popustilo, zavzelo je le bolj elastično stališče. So publicisti, ki menijo, da se je moral Hruščov umakniti zaradi svoje nemške politike. Zaradi planiranega obiska v Zahodni Nemčiji. Ti trdijo, da bi bilo to le preveč »revolucionarno« in da generali kaj takega ne bi odobrili. So, ki menijo, da je izgubil tla zaradi kitajska vprašanja zato, ker je Sovjetska zveza v tem sporu izgubljala. Ce imajo prav, bodo pokazali prihodnji meseci. Dejstvo je, da želi kitajsko vodstvo resiti spor le za ceno koncesij s 1. marca o Kitajski? strani Sovjetske zveze. Znani ameriški list New ¥ork limes piše, da bi se Kitajska zadovoljila le »s popolno kapitulacijo Kremlja«. Do sestanka (če bo do njega prišlo) so še trije meseci. Pozornost svetovne javnosti je zdaj osredotočena na druga vprašanja. V Parizu zaseda svet Atlantskega pakta, prišli so zunanji, obrambni in finančni ministri Atlantske zveze. Ena važnih tem, o kateri bodo razpravljali, je ustanovitev multilateralnih sil v Zahodni Evropi. Kaj so to »multilateralne« sile? To so ladje, oborožene z atomskimi topovi, posadka teh ladij naj bi bila mešana. Te ladje bi bile trgovske, ne vojaške. Krožile bi po oceanih, mirno kot druge ladje, v nevarnem trenutku bi lahko na ladji pritisnili na atomski sprožilec. Kdo bi lahko to storil? Na čigavo povelje? V tem vprašanju so mnenja močno deljena. Ameriška Bela hiša? Britanska admiraliteta? Vsi skupaj: Amerika, Anglija, Francija, Zahodna Nemčija? Kdo naj odloča, kakšen verstni red? Ne le to, Francija je načelno proti ustanovitvi teh sil, Pariz ima svojo rešitev. Francija sama želi postati velika atomska sila. Bo v tem uspela? Kanada meni, da vprašanje multilateralnih sil ni aktualno in da iz te moke ne bo kruha. Istega mnenja je tudi norveški zunanji minister. To bi zaostrilo ozračje v svetu, Vzhod bi takoj odgovoril s protiukrepom. Prav zdaj je nekaj več upanja, da bo oborožitvena mrzlica popustila. Združene države so sklenile zapreti nekaj vojaških oporišč, tudi Sovjetska zveza namerava zmanjšati svoj vojaški proračun za 500 milijonov dolarjev. To so vse ohrabrilni momenti, ki jih lahko samo pozdravimo. Razmajali bi sedanjo strukturo blokov in pripravili tla širšemu sporazumevanju. Kajti bloki — to je bila hladna vojna, to je bil Stalin, spor za Berlin to so bili NATO generali. Na sestanku v Parizu so na tapeti številna vprašanja, nihče ne predvideva nobenih presenečenj. Tudi Zahod ve, do kje sme iti in zato ne napenja loka. , Zobje Atlantskega pakta niso več tako ostri kot nekdaj, znani francoski državnik Guy Mollet (bil je letos v Jugoslaviji) predvideva, da bo Francija v treh letih zapustila to zvezo. Kaj p* potem? Pred 22. decembrom (Nadaljevanje s h str.) betona, zemlje in drugega gradbenega materiala, koliko izgrajenih mostov, koliko delovnih ur, ki jih je prispevala armada v pomoč prebivalstvu pri elementarnih nesrečah itd. Vse to je prispevek pripadnikov armade na tem področju. Vsekakor je od teh številk pomembnejše ono drugo: duh pristojnosti, ljubezni in medsebojnega spoštovanja, ki se pokaže povsod, kjer naše enote pridejo v stik z državljani. Sodelovanje armade v socialističnem razvoju dežele je očitno tudi v aktivnosti starešin v množičnih političnih in' drugih družbenih organizacijah, v raznih oblikah družbenega samoupravljanja, kot tudi v raznih oblikah političnega in kulturnega sodelovanja med vojaškimi in družbenimi organizacijami Aktivnost pripadnikov armade v družbeno političnem življenju dežele do- Brežice za dan JLA Dan Jugoslovanske ljudske armade bodo letos v Brežicah slovesne praznovali. Na predvečer praznika bo v prosvetnem domu kulturna prireditev, na katero so vabljeni vsi občani. Napovedano je gostovanje zagrebške Komedije. Slovesnemu delu bo nato sledil družabni večer v domu JLA. Proslavo pripravljajo tudi v Cerkljah. Na praznik bo pri predsedniku občinske skupščine v Brežicah sprejem za predstavnike garnizona Cerklje. Dan jugoslovanske armade bo velik praznik tudi za pionirje osnovnih sol. Garnizon Cerklje Jih vabi na ogled letališča. Tega obiska se šolarji zelo veselijo. 22 decembra so vabljeni v goste na letališče tudi člani delovnih kolektivov brežiške občine. Ogled naj bi združili z navezovanjem tova-riških stl.cov ■ pripadniki JLA. biva vse večji pomen tudi s stališča potreb naše obrambe, oziroma s stališča enotnih pojmovanj in pogledov na vodenje sodobne vojne. Danes vprašanje obrambe dežele ni samo stvar vojaka—profesionalca, temveč vseh organov in organizacij naše družbe. V sodobnem svetu dobiva to čedalje večji pomen. To je vprašanje, ki zajema našega socialističnega državljana, graditelja in upravljavca svoje usode. Življenje vojaka je danes docela drugačno, ne samo zaradi socialističnih odnosov in skrbnosti za človeka, kar je danes v naših enotah normalna stvar, temveč tudi neprimerno boljših materialnih pogojev življenja Za mnoge mlade vojake pomenijo pogoji bivanja v armadi prelom v njegovem življenju. V učnem procesu je vojaku omogočeno, da razvije polno samoiniciativo in samostojnost tako pri pouku kot pri splošnem delu v enoti Vojakove sposobnosti pridejo do polnega izraza na področju kulturno - zabavne in prosvetne dejavnosti, zlasti v prostem času, ko lahko vsak vojak razvije in oblikuje pozitivne lastnosti. V luči teh splošnih omemb enote novomeške garnizije zavestno izpolnjujejo zadane naloge in čakajo na svoj praznik — 22. december — z lepimi rezultati na področju krepitve borbene pripravljenosti svojih enot Letos ta živahna dejavnost enot na raznih področjih traja že dalj časa, ker je duh predkongresne aktivnosti živel v vseh naših enotah. Svoj vrh pa to aktivno delo doseže vsekakor pred praznikom JLA. O tem priča zlasti povečano število kvalitetnih prireditev, ki jih organizacijo in prirejajo mladinci—vojaki Orkester garnizije ima obsežen program in v njem sodelujejo tudi mladinci iz mesta. Tudi na športnem področju imamo solidne rezulta- te, zlasti v množični udeležbi in kvalitetnem izvajanju raznih športnih disciplin. Organizirajo še razna športna srečanja z mladino iz mesta itd Razen omenjene aktivnosti v enotah poteka tudi živahna športno—politična dejavnost večjega števila starešin garnizije. Društvo »Borac« in Dom JLA sta organizirala razna srečanja z državljani — rezer-nimi oficirji: kegljanje, šah in druge discipline. Predvideno je srečanje z mladinci in pionirji pred praznikom. V nekatere vasi je odšla ekipa s priložnostnim filmom, ki ga prebivalci radi gledajo. Spričo pravilnega razu- mevanja in vsestranske pomoči na terenu, kot tudi sodelovanja raznih mladinskih aktivov iz podjetij, so ustvarjene široke možnosti da se razgibana dejavnost še bolj poveča v povezavi mladine iz mesta in mladincev iz garnizije. Pri mladinskem aktivu tovarne Novoteks že imajo skupno organizacijo, ki pripravlja bogat spored, da ga bodo v prihodnje uresničili s skupnimi močmi vojakov in mladine iz gospodarstva. Na isti poti so tudi nekateri drugi mladinski aktivi podjetij, ki si želijo skupnega dela. Polkovnik IVAN SLAPNIK POLKOVNIK IVAN SLAPNIK-BLISK Pred praznikom Jugoslovanske ljudska armade — 22. decembrom — amo naproatn tovariša polkovnik Ivana S1 a p n 1 k a , komandanta novomoSko garafatje, za sestavek o pomenu premika in armad* sploh. Tovariš polkovnck, čeprav Gorenjec lz Motnlka prt Kamniku, Dolenjsko prav dobro pozna, soj Je tukaj partizanu ■ XV. 3tvS3 Pred vojsko Je delal kot rudar t motniSlkom rudniku, z našimi kraji pa se Jo prvič sreću], ko Je kot rezervni oficir I. r*—'"it^-iru polka Jugoalovnnsko vojake leta 1M1 doživel razpad na področju Sv. Kri*— Mirna. Potom Jo kot partizan avgust« 1943 prišel a Slandrovo brit.-.«'0 na Dolenjsko. Ko Je ta brigada ob kapitulaciji Kalijo prvo vkorakal« v Novo mesto, Jo nU med njonimd borci tudi komandir cote tovari* Sbjpnlk-BUsk. Po formiranju 12. brigado XV. divizije, M Jo bila sastavljena po voHni lz NorvomoScanov, Jo bil tovariš Slaprik komandant bataljona t tej brigadi, potom pa Jeseni 19« pri Grosupljem ranjen. Po okrevanju Jo postal komandant Dolenjskega ln poznoj« Dolokranjdkoga področja. Po osvoboditvi Je opravlja] nuđićne voJnSk* fctihosti t Mariboru, ljubljeni, t generalštabu v Beogradu ln P končal viSJo vojaško akademijo. NazadnJo Je služboval SUrt leta * Črnomlju, dokler ni prtSol letos Ji&tjn t Novo mesto, kjer Jo provo* dolžnost komandante garnizona. VELIKA IZBIRA-IN VSE BO PRI ROKI 19. decembra bo novomeška 2ELE2NINA na Glavnem trgu izročila prometu svoje nove prostore, hkrati pa se bo s 1. januarjem 1965 preimenovala v NOVOTEHNO V soboto, 19. decembra, bo na Glavnem trgu v Novem mestu izročena namenu sodobna preurejena prodajalna Novotehna. Kolektiv trgovskega podjetja Zeleznina iz Novega mesta s tem zaključuje rekonstrukcijo svoje maloprodajne mreže, potrošnikom pa bo odslej na voljo prodajalna v kateri se bodo lahko dobro zalagali. Preden pričnemo govoriti o vzrokih in namenu preureditve na Glavnem trgu, je treba podčrtati to, da se bo Trgovsko podjetje Zeleznina s 1. januarjem preimenovalo v Novotehna, trgovsko podjetje na debelo in drobno, Novo mesto, Glavni trg 11. Podjetje, ki je vsa leta po. slovalo z ožjo izbiro železni- prosbora v grosističnem skladišču, da bi bile prodajalne dovolj založene z blagom. Hkrati s tem se je povečal tudi krog odjemalcev na debelo (podjetje ustvarja precej prometa celo v Izubijani in v Zagrebu), tako da so potrebna večja izbira in seveda večja skladiSča tudi zategadelj. 2e v prihodnjem letu, najbrž še v januarju, bodo začeli graditi montažno skladišče vrste »Sokov, ki bo stalo v Budni vasi v neposredni bližini dosedanjih gospodarskih skladišč. Lokacija je s strani občinske skupščine že odobrena. Kaj bo novomeškemu in dolenjskemu potrošniku nudila nova, sodobna prodajalna Novotehna na Glavnem trgu? V pritličju in v delu prvega nadstropja bo proda. sprejemniki, radijski aparati, gramofoni, magnetofoni, gramofonske plošče in glasbila. V prodajalni bo zadostna izbira raznih drobnih nadomestnih delov za prej našteto opremo, v njej boste lahko kupili drobni elektrotelmični potrošni material, plastiko in izdelke iz plastičnih mas, pa še drobni material, luči, predviden pa je tudi poseben oddelek za ribiški pribor. Predmete klasične železarske stroke bo še naprej pro- Obvestilo Vse kupce in poslovne sodelavce obveščamo, da je Trgovsko podjetje na debelo in drobno »ZELEZNINA« - NOVO MESTO, Partizanska cesta 2 spremenilo dosedanji naziv in sedež — novi naziv podjetja je: »NOVOTEHNA« — trgovsko podjetje na debelo in drobno — Novo mesto. Glavni trg 11 Pod novim imenom bo podjetje začelo poslovati 1. januarja 1965 in se vsem potrošnikom in poslovnim prijateljem tudi vnaprej priporoča! narskega blaga, je zaradi vse večjih potreb moralo potrošnikom nuditi v svojih prodajalnah tudi predmete oseb. nega in gospodinjskega standarda. Na kratko: preusmer. jato se je v prodajo tehničnih predmetov. Kar razen te. ga prodaja tudi avtomobile, je naslov Zeleznina postal preozek. O izpremembi firme so razmišljali že dlje časa, nato pa je DS letos objavil razpis in prejel veliko predlogov za novi naziv. Izmed vseh so izbrali naziv »Novo. tehna« kot najprinterjneši, saj označuje tako značaj poslovanja, kot tudi kraj, v katerem podjetje posluje. V petletnem1 planu razvoja si je kolektiv zastavil nalogo, širiti osnovno prodajno mrežo na vseh področjih. To nalogo so uresničevali dokaj dobro, saj so v Novem mestu preuredili prodajalno Avfco-deld in prodajalno Barve-laki, v Krškem so odprli preurejeno trgovino in skladišče in tudi v Trebnjem so letos odprli novo, sodobno prodajal, no svoje stroke. Kolektiv je v dosedanje preureditve, vključno s prodajalno, ki bo odprta 19. decembra v Novem mestu, vložil 130 milijonov dinarjev lastnih sredstev in posojil in povečal prodajni prostor iz prvotnih 208 mc na sedanjih 899 m!. Preurejanje maloprodajne mreže v okviru Novotehne je s tem zaključeno. Kolektiv se bo moral zdaj lotiti odgovorne in obsežne naloge izgradnje skladišč za prodajo na debelo. Maloprodajna mreža se je močno povečala, zato terja več skladiščnega jalna, v preostalem delu prvega nadstropja pa bodo upravni prostori podjetja, ker so dosedanji na Partizanski cesti, bili že v pravem pomenu cokla v razvoju podjetja. Nova prodajalna bo imela v vseh prodajnih in skladiščnih prostorih centralno kurjavo. Centralna kurjava; je skupna za prostore Novotehne in za vse prostore kavarne na Glavnem trgu. V novih sodobnih pultih in ostali opremli prodajalne bo razstavljeno blago, izložbe so visoke in taste vrste, da omogočajo pogled v celotno trgovino, ki se s tem vsa izpre-minja v izložbo. Na dvorišču stavbe so uredili potrebne skladiščne prostore, vhod v upravne prostore in v skladišča ter dovoz s tovornjaki pa omogoča posebej vgrajen vhod iz ulice vzporedno z glavnim trgom. Prodajalna ima sodobno razsvetljavo in vse ostalo. Potrošnikom bo na voljo vse tehnično blago osebnega standarda in gospodinjstva kot so: razni električni aparati in oprema za gospodinjstvo, na primer: pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, mikserji, sesalniki za prah, razni drugi manjši gospodinjski priključki, štedilniki, razni električni aparati, posoda, keramika, porcelan, votlo steklo, pa tudi televizijski dajala prodajalna na Partizanski cesti. Kolektiv se je odločil preurediti prodajalno na Glavnem1 trgu predvsem zategadelj, da bi potrošnikom omogočili čim lažj0 izbiro blaga, ki ga v Novem mestu doslej ni bilo dovolj in so ga morali iskati po raznih prodajalnah. Odslej bodo vse takšne nakupe lahko opravili v eni sami prodajalni. To ima še eno prednost; nabava bo olajšana in blaga ne bo primanjkovalo. Zunanja podoba NOVOTEHNE na novomeškem Glavnem trgu nekaj dni pred otvoritvijo SGP ,PI0NIR' ustavilo gradnjo bolnišnice? Na članek, objavljen v zadnji številki Dolenjskega lista pod gornjim naslovom, daje SGP »Pionir« sledeče obvestilo o vzrokih, ki so privedli do ustavitve del na novi bolnici v Novem mestu: članek popolnoma neresnično prikazuje vprašanje podpisa dodatne pogodbe za znesek 62,000.000 din. Bolnica predložene pogodbe ni podpisala. Pristala je^ na podpis samo pod pogojem, da se obenem podpiše tudi dodatek pogodbi, ki pa je v nasprotju z veljavnimi predpisi glede dokazil o zavarovanju plačil za opravljeno delo. Na podpis takega dodatka seveda naše podjetje ni moglo pristati. Po predpisih je namreč samo gradbeno podjetje — in ne investitor — kazensko odgovorno za tovrstne prestopke in bi v tem konkretnem primeru bilo naše podjetje kaznovano s kaznijo v višini 6,200.000 din. Pobudniki članka so namenoma prezrli potrebo seznaniti javnost z enim izmed glavnih vzrokov za ustavitev del na objektu. Zvezni predpis, izdan v oktobru 1964, pred- pisuje vsem investitorjem obveznost vlaganja 25 oziroma 40% sredstev kot depozit ob vseh izplačilih za investicijska dela. Kolikor denar za depozit ni vplačan, tudi naročnik opravljenega investicijskega dela izvajalcu ne more plačati. Naše podjetje je zahtevalo od splošne bolnišnice, da stvar uredi, vendar je ta v času od 2. novembra do 11. decembra 1964 ni uredila, pri tem pa je skušala naše podjetje s pismeno izjavo dne 5. decembra 1964 zavesti v zmoto, da je zadeva urejena. Poudarjamo, da zaradi neurejenosti tega vprašanja trenutno ni zagotovljeno našemu podjetju plačilo pribl. 100,000.000 din za že opravljena dela. Dejstva, da je naše podjetje pogodbene roke za dovr-šitev objekta prekoračilo, ne zanikamo. Upoštevati pa mo ramo pri tem, da znaša vrednost dodatnih del pri gradnji preko 130,000.000 din brez podražitev, ki jih je povzročilo zvišanje cen od -jeseni 1961, ko se je gradnja objekta pričela. Ta dodatna dela predstavljajo po vrednosti 30 odst. prvotne pogodbene vsote. Vsakomur mora biti jasno, da tako povečanje obsega del nujno zahteva tudi podaljšanje gradnje. Iz dokumentacije, ki jo imamo, je razen tega razvidno, da je Splošna bolnica naročala dodatna dela še v oktobru in novembru 1964, obenem pa zahtevala dovršitev objekta do 29. oktobra in kasneje do 29. novembra 1964. Navedena dejstva dokazujejo, da članek neupravičeno zvrača krivdo za neurejeno stanje pri gradnji nove bolnice na naše podjetje. Predstavniki novomeške bolnišnice in oddelka za družbene službe pri ObS Novo mesto, ki so članek inspirirali, bi bili svoj čas koristneje porabili, če bi neurejene zadeve uredili po predpisih, namesto da ga porabljajo za to, da-črnl-jo poštena stališča in prizadevanja našega kolektiva. Ugotavljamo, da se naše podjetje s polno odgovornostjo zaveda potreb po novih bolniških prostorih v Novem mestu, kot tudi svojih pogodbenih in moralnih obvez glede tega vprašanja. Vsakdo pa mora razumeti samoupravne organe podjetja in upravo podjetja, da ne morejo pristati na nobena odstopanja od zahtev, ki jih postavljajo v smislu veljavnih predpisov, ker gre pri tem za veliko odgovornost pred dvatisoč-članskim kolektivom, ki zahteva za opravljeno delo tudi pošteno plačilo. Naj pripomnimo še, da so se naši predstavniki 11. 12. 1964 s predstavniki splošne bolnice sporazumeli o tem, da ^se gradnja nove bolnice nadaljuje takoj, ko nam bo bolnica dostavila zahtevano dokumentacijo glede zavarovanja plačil in podpisano dodatno pogodbo. 2e sam ta zaključek dokazuje, da je v obravnavani zadevi naše podjetje postopalo pravilno in nas članek blati pred javnostjo povsem po nepotrebnem. SG »PIONIR« Novo mesto Gradnja novomeške bolnišnice se nadaljuje! V ponedeljek 14. decembra, so se v Novem mestu sestali predstavniki novomeške bolnišnice, oddelka za družbene službe in solinancerjev investicije ter predstavniki SGP Pionir in podpisali dodatno pogodbo za gradnjo bolnišnice. Oba podpisnika sta se v pogodbi dogovorila, da SGP Pionir eu dan po podpisu pogodbe z gradnjo bolnišnice nadaljuje in da bo gradnjo končal v 30 dneh. SENOVO: preusmeritev ni preprosta stvar! Razgovor z inž. Tonetom Koželjem, direktorjem Rudnika rjavega premoga Senovo - Zaloge premoga pohajajo, preusmeritev proizvodnje v senov-skem koncu pa jO zato, ker je rudnih edini vir dohodkov tamkajšnjih prebivalcev, postala družbeno-politični problem, ki terja sodelovanje širše skupnosti. — Tov. direktor, povejte kaj več o posledicah negotove usode, ki visi nad senovškim premogovnikom? — Ugotovljene zaloge premoga, bi pri sedanji proizvodnji zadoščale za največ 20 do 25 let. V premogovniku je približno 1000 zaposlenih, ki so iz najbližje okolice in druge možnosti za zaposlitev v neposredni bližini ni. V kolektivu so zaposleni v glavnem moški, nekaj čez 4 odst. pa je žensk. Družinski standard torej sloni v večini primerov na . zaposlitvi moža. Že to, kar sem naštel, zahteva temeljitega premišljanja o preusmeritvi proizvodnje, ker je življenjska doba premogovnika omejena z zalogami. Kolektiv ne vidi bodočnosti in to na ljudi ne vpliva najboljše. Nobena preusmeritev proizvodnje ni pre- prosta stvar in zahteva tudi precej časa. Premogovniki so že dlje časa nazaj, zaradi zelo nizke cene premoga v primerjavi s cenami drugih izdelkov, zelo nizko akumulativni. Bolj preprosto: akumulacija iz rudarstva se je zaradi takšne politike cen prelivala v dru. ge panoge. Vse kar sem naštel dokazuje, da postaja vprašanje preusmeritve proizvodnje v Senovem družbenopolitični problem. — Kaj ste doslej ukrenili sami, da bi našli sprejemljivo rešitev? — 2e leta 1959 se je pri sestavljanju družbenega načrta pokazala zelo velika potreba po cementu, tako v vsej Jugoslaviji kot tudi v Sloveniji. Geološki podatki kažejo, da so v senovški kotlina ogromne zaloge surovin za proizvodnjo cementa. V so- glasju z merodajnimi organi smo zategadelj začeli s podrobnimi geološkimi in teh. nološkimd raziskavami. Te so pokazale, da je surovina zelo kvalitetna in primerna za proizvodnjo visokovrednega cementa ter da je tu dovolj surovin za več sto let. Lega je zelo primerna, ker so v neposredni bližini lapor, apnenec in kremenčevi peski, pa tudi energetski viri: premog in elektrika (TE Brestanica!). Izdelali smo načrte, opravili poizkuse in vložili investicijski i program. Toda. program je bil' zavrnjen ... Zanj smo porabili več kot 30 milijonov dinarjev! Ne moremo si razložiti, kako se je moglo to zgoditi, saj je tudi posebna komisija sekretariata- za industrijo, ki je 1962. med drugimi obiskala tudi naš rudnik, problemati-(Nadaljevanje na 5. str.) ZA PITANJU PRAŠIČEV Proizvaja Drogerija Ljubljana št. 50 (768) DOLENJSKI LIST 3 STE VI VPILI M POMOČI MO/ ŠEF PUMI, DA f GORI POD PEMIj^ Dan je dolg - in pravzaprav prekratek! ... z Ivanko sedita na robu Blatnikove njive in besede o tem, kako je vse dolge mesece misli! nanjo, mu kar tečejo iz ust. Tako lepo se mu še nikoli ni posrečilo govorita ... Trd vojaški korak treh ali štirih parov nog se sliši od nekje in se počasi oddaljuje. . . .Najbrž kakšni fantje. No, vendarle so šli. Ivanka ga gleda zdaj naravnost v oči in mu hoče dati roko okrog vratu . .. Tfu — Ttu! Kot da poizkuša nekdo pihati v trobento? . . .Ivanka! Počakaj! Dekle ga zmedeno gleda, lesk njenih oči se raztaplja kot snežinka, ki prip'.ava nad ogenj. Ivanka, ne hodi . . .! Tra-ta-tra! Tra-ra-taa!!! Soba je v trenutku polna svettomodrih skakajočih pid-žam. Tudd Tone je skočil izpod odeje, da sam ni vedel kdaj. Pa prav zdaj, ko mu je Ivanka dala roko okrog vratu! »Dajmo fantje!« priganja dežurni. »Danes telovadimo v prvi izmena. Kdo se iztezava tamle? Cisterna, vsta-'ni...!« »Ze grem, že grem ...« mrmra Pero, ki se je na vilic zgodnjemu vstajanju samo v dveh mesecih zred* za 6 kilogramov. »Kako debel?« se čudi, »razkošno grajen, se reče, ne pa debel!« Vedno polemizira s tovariši, ki ga zaradi njegovih napetih oblik kličejo to«r cisterna. Postelja kot vsaka druga V dobrih treh minutah je ■oba nared. Železne posterje ■ žično mrežo in žamnatirm i*ožfci so seveda nekaj drugega kot nekdanji pogradi s sftamaricamd. In ne samo to! Namesto zloglasnega ravnanja na »ivico« vsak vojak rtutraj samo pregrne posteljo z odejo, da rjuh nd videti. Medtem ko tečejo ostali na Jutranjo telovadbo, poberejo »redarji« s cunjo in ometom prah po parketu ter odkrijejo postelje, tako da prepognejo zgornjo rjuho skupaj z ojtejarni čez končnico postelje Včasih so tale postelje naj-hujSi bavbav za mlade vojake, danes jih niti ne omeni mhče več. Saj pospravljanje posteOfje menda res ni najvažnejša vojaška veščina! Fantje se že vračajo z jutranje telovadbe, ko šele začno okrog po hišah prižigati l&čs ljudje, ki morajo ob šestih v službo. Kasarna odmeva od okovanih čevljev — vsem se mudi: britje, umivanje, đlščenje čevljev (kdor jih ni ie sinoči) m sto drugih malih opravkov — na smotri noče nihče poslušali komandirjevih nasvetov na račun slabo obrite brade, črnih nohtov, odtrganega gumba ... Bisto res ni imel časa pri-šita gumba. Podprl si ga Je z vžigalico in uniforma je spet v redu. Samo, Risto ima že tri gumbe tako podprte, čeprav ima iglo in sukanec zataknjena za kapo ... Šola tudi za vojake Po smotri se začno predavanja. Česa vsega se mora vojak naučiti, s čim vsem se seznanja! Od jugoslovanske zgodovine do dogodkov v Kongu, od vprašanj okrog življenjskega standarda do referatov na VIII. kongresu ZK. Ko se glava utrudi c * besed, pa se razlezejo manjše in večje skupine okrog kasarne. Praktično delo je seveda bolj zanimivo, pa tudi utrudljivo. Ce preteže vojak čistino po trebuhu kot kača, ni to komanddrjeva muha, ampak edini način, da bo o-stal živ, ko bo' što zares! Star partizan mi Je pripovedovali, kako so se oni učili taktike — kar brez generalke: iz ognja se je vrnil samo tisti, ki se je znal boriti... V pravem času skloniti glavo in pametno predvideti, kaj bo naredil nasprotnik — to Je treba dobiti v kri. Potrebne kondicije pa tudi ne nabereš čez noč! Zato je vojaško življenje še vedno vojaško življenje. Mirnim mdijenčkj in prome-nadni levčki vsaj v najskrom-nejši obliki zaslutijo, kako je bilo na Igmanu aM kakšen je bil pohod štirinajste na Štajersko. Samo dolga frizura pri vojakih kaj malo zate- Program za popoldan Po kosilu se kasarna spet pomori za dve uri. Počitek je za vse obvezen. Poste'je so se medtem prezračile in človek se počuti kot v zdravilišču. Modre pidžame spet malo zaismrčijo (česar Branko ne prenese, pa si ponoči in popoldan vtika vato v ušesa), dokler jih mili glas trobente spet ne pretrese. »Saj ni mogoče! Komaj sem zatisnil oči!« protestira ljubo iz Dalmacije. »Beži, beži! Ti jih od sinoči še odprl nisi!« mu zatrjuje Milovan iz Ulcinja, oba pa mrzlično premišljujeta, kako bi prepričala dežurnega, da ju boli glava, pa pljuča, pa lasje . .. samo, da bi še malo potegnila. Kina pa seveda ne kaše zamuditi ki po kratkem navdu-sevanju dežurnega sta tudi onadva nared. Ker gresta ravno zadnja iz spalnice, na Miro še trem ali štirim so-borcem predelata posteljnino v »španske gate«, da ne bo zvečer dolgčas »španske gate« so v sredi prepognjena zgornja rjuha, tako da je zataknjena pod blaoino namesto pod vznožje. Ko zaspani soldat nič hudega sluteč rine zvečer noge pod odejo, seveda traja nekaj časa, preden pogrunta za kaj gre — ob nedolžnem zmagoslavju Ljuba in Milovana in cele sobe seveda... Ko mine kino, predavanja, športni dogodek ali kaj podobnega, kar je za popoldanske ure v načrtu, ostane še dovolj časa za pisma, časopise, razgovore in razvedrilo. Skupina, ki je najbolj glasna, tolče »zuce«. Najenostavnejša igra in zato tudi najbolj znana po vsej armadi. Eden vtakne roko pod poz dubo in mora potem uganiti, kdo ga je udaril po njej. Rih-tamja biti, pravimo pri nas. Priljubljene so tudi »gnile kobile« ln šah. Časa očitno zmanjkuje. Komaj ga je še ostalo nekaj za naše intervjuje: ...in da mi ne bo žal za domovino žrtvovati niti življenja! To so zadnje besede v svečani zaobljubi vsakega našega vojaka. Ko izgovori vpričo cele svoje enote ta stavek, se zresni tako preprost pastir z Bjelašnice kot industrijski delavec iz Kranja, tako beograjski inženir kot ribič iz Zadra. Življenje je le res samo eno. Naš vojak ve, komu ga bo dal; naš vojak ve, zakaj ne dobiva mesečne plače kot mnogi drugi vojaki po svetu! Braniti svojo kri in svojo streho je čast in dolžnost. Življenja ni moč plačati; kdor ga daje, je žrtvoval več kot 300.000 dinarjev na mesec ... Življenje pa je tudi življenje vsak dan! Kako žive naši vojaki danes, smo si ogledali v naši garniziji. Nova kuhinja z jedilnicami, novi klubski prostori, igrišča — marsikaj je še v gradnji, marsikaj pa je v zadnjih letih tudi že narejenega. Izboljšana uniforma, oprema, higienski pogoji in kulturno razvedrilo iz leta v leto olajšujejo vojakom preživljanje »nujnega zla« — vojske. Odnos med oficirji in vojaki je pri nas še iz partizanskih časov tovariški. prijateljski. Kazni so zmanjšane na minimum in samo nepoboljšljivi nagajivci še pridejo v zapor. Starešine skrbe za svoje vojake kot očetje in nekdanje maltretiranje vojaka je danes samo še zgodovina, saj so osnovne pravice vojaka temeljito zaščitene. Vojakom in starešinam naše JLA za njihov praznik od srca čestitamo vsi bivši in bodoči vojaki, matere, žene in dekleta, skratka vsi, vsi... Kako bi Djordje sestavil jedilnik? Djordje Anbič je uslužbenec iz Vranja. Kot Srbin prav gotovo rad dobro jč, ■ mum afr * ' „ .........____ ;-...ifpg? -,.r ...................—...>w.i6>«m.... r .....■ KOT TARZANI SE OBEŠAJO FANTJE NA DROGOVE ŽELEZNE KONSTRUKCIJE. ZAPREKE, KI JIH MORAJO OBVLADATI, KREPE TELO IN VZGAJAJO SPRETNE BORCE zato sem ga vprašal, kako Je zadovoljen z menažo: »Hrane je količinsko in po kalorijah dovolj- Samo doma sem Jedel, kadar se md je zdelo, tukaj pa zajtakujemo že sredi noči. Potem pa nikakor noče miniti dopoldne. Od zajtrka do kosila je cela večnost! Marenda (malica), ki Jo dobimo mladi vojaki ob desetih, naj bi nas vsaj psihično zadovoljila. No, Jaz si še kaj prinesem iz kantine: napolitanke, marmelado ali kaj podobnega. Zdaj malo manj, sicer se bom preveč zredil...« »Kaj pa atomsko zelje?« »To, ki smo ga jedli do sedaj. Je bilo prav okusno, atomskega pa menda ne bo do pomladi... Ce bi Jaz predpisoval Jedilnik za en dan, bi ga sestavil takole: Zajtrk — mesna Juha, kosilo _-— juha, pasulj s klobaso ici zelje v solati, večerja — riđ z zmletim mesom!« Djordje torej ni vegetarijanec, saj si je meso razporedil čez ves dan. Vojaški jedilnik pa predvideva tudi potrebno količino sladkorja in Je zato vsaj en obrok nu dtin s pecivom, džvmom aH kompotom. Tuš ni delal! Adeb Smaili Je poljski delavec s Kosmeta, od septembra pa vojak. »Od začetka mi je balo težko zaradi jezika, znal sem samo šiptarskega, zdaj pa sam se že navadil. Tudd družbo sem že dobil. Po dva delava skupaj posteljo ln častiva puški. Najbolje se razumem s Stjepanom Pavlekom iz Hrvatske. Vojaško življenje ni tako težko, samo zadnjič Je v kopalnici zatajil moj tuš, pa sem se slabo okopal. ■ .« Vojaki se kopljejo poleti dvakrat na teden, pozimi pa vsaj enkrat — takrat zamenjajo tudi perilo. Regrut dobi ob vstopu v armado tri garniture perila. Na vsak kos mu odtisnejo njegovo številko, da perilo tudi po pranju najde lastnika. Marsikdo doma ni imel dveh pidžam, petah brisač, dveh letnih in dveh zimskih oblek on še cele vrste drugih drobnarij. Tudi kopal se mogoče ni dvakrat na teden — če zdaj potoži, da tuš ni delal, je to dokaz, da Je z drugimi, še bolj rx»teebnimi stvarmi, najbrž preskrbljen... Za obisk s Kosmeta je treba zbrati že kar lep denar, vendar praivd Adeb, da ga bo za novo leto prišla obHkat sestra: » ... pa tudi drugi sorodniki obljubljajo, da bodo prišli. Doma imamo osem nekt-Rrov zemlje in pridelujemo koruzo, žito, sončnice in sladkorno repo. S seboj sem prinesel 16 tisoč dinarjev, pa sem že precej porabil za cigarete in kino; ko bo zmanj-kato, mi bo še oče kaj poslal ...! Treba se je vživeti Gojko Krgavič je doma iz Mojkovca v Crni gori. V civilu je pravnik, tukaj pa je zdaj, ko mu tečejo že zadnji dnevi vojaške suknje, pisar, — »kancelarijski pacov« v vojaškem žargonu. »Ali ipak sam Ja ono svoje pošteno otslužio u peša-diji!« se pošali. »Staremu borcu« je namreč življenje v vojski mnogo lažje kot »rem-cu«, saj pozna vse mogoče in nemogoče načine, da »uhvati krivinu«. Zaveda se namreč, da ima vojaška znanja v mezincu in da se starešine nanj kadar gire zares, lahko tudi zanesejo. »Prve dnd Je prehod iz civilnega v vojaško življenje res težak — toda vse Je odvisno od tega, kako človek vzame to stvar: če Je pesimist, se mu bo zdelo še neznosne jše, če pa raBume, da vojska pač mora biti, da delo v kolektivu nt mogoče drugače kot prav tako in če najde svoje mesto, potem kar hitro mine ... Mislil sem, da človek tukaj izgubi svoj Jaz, da velja samo tisto, kar rečejo predpostavljeni... Pa je le drugače: tudi vojaki povemo svoje mnenje in če Je le mogoče, ga upoštevajo. Seveda pa vojska ni parlament, spicer ne bi bila vojska!« Kot drugi, tudi Gojko šteje dneve: još pedeset osam! Lahko bi štel kar pisma od dekleta, saj pride »list« vsak dan. Prijatelji pravijo, da ga nd mogoče prenašati, če se slučajno zgodi, da ae pismo kje jrutakne in Je Gojko dva dimi brez pošte. »Pisma je zelo vesel,« pravi Ivan. »Vsako pismo mu skrajša rok za en dan. In ker dobi toliko pisem, sploh ne bo občutil, da je služil!« Že sam pogled človeku vse pove... Tudi Ivan Jugovic' je pravnik: »Novo mesto mi je všeč, še posebej ker sem samo eno uro vožnje od doma, od Zagreba. Žena me je že dvakrat obiskala, sam pa sem bil ob poplavah doma. Problem pa je tukaj v Novem mestu s hotelskimi kapacitetami, saj samo vojaki dobe ob praznikih številne obiske, ki nimajo kje prenočiti. Premalo tudi skrbite za družabno življenje, še posebej vojaki to občutimo. Ze odnos do nas je večkrat neprijazen — pa vendar mora vsak fant v vojaško suknjo-Jaz nisem kriv, če služim ravno v Novem mestu. Ne veste, kako nam je bilo prijetno, ko nas Je neka družba zadnjič pred vhodom v kavarno prijazno ogovorila; .Zdravo momci, kako ste?'. Potem smo ugotovili, da sta d/va od njih šele pred krat- kim prišla iz vojske. Ali na bd mogli takega odnosa obdržati za vedno? ze sam pogled človeku vse pove ... « »Kako pa samoupravljanje v vojski?« »No, Ja, imamo ga! Saj je vodna konferenca že zametek samoupravljanja — če zaenkrat več ni mogoče, vojaku tudi ta oblika vzbudi več ose-br prizadetosti in zaupanja-Po razpravi na konferenci so se nekateri problemi v enoti znatno popravili. Ce kolektiv nekoga obsodi, je to težje, kot če ga pokliče na raport ne vem kateri komandant!« Blagoje ni slišal trobente Blagoje Tasevski je steklar iz Skopja. Pravijo, de je dober športnik. »Meni zapreke na telovadnem igrišču niso noben problem. Nekaterim pa morajo trije aH štirje pomagati, da pridejo čeznje. Od začetka sem se mučil s strojevim korakom, zdaj pa že kar dobro talcem. Na zanimanju ni prehudo, le plazenje mi gre na živce, še posebej kadar gre- mo po blatu -- saj ve>te, drugo jutro je treba biti v zboru urejen koit za ženitev! Pa spim rad! Prve dni sploh nisem sMftfvl trobente in ko (Nadaljevanje na 5. str.) ČRNOMELJ: pregled odbornikov, ki jim spomladi poteče mandat V občini črnomeVj bo potekel prihodnje leto spomladi mandat naslednjim odbornikom občinske skupščine t naslednjih volilnih enotah: OBČINSKI ZBOR: odbornik ini. Rado Dvorzak — a volilne enote, Id obsega del Omamlja, (Kolodvorsko oesto od it. 1 do 33, Ulico Otona Zupančiča, Kurirsko stezo, Ulico heroj« Sta-rihe in Partizansko pot); odbomica Vladka Vanović — iz volilne enote, Id obsega del Črnomlja (Semiška ceste, Pod gozdom, Zelezničarska cesta, Metliška ceste, 'Zadružna ceste in Ceste padlih borcev); odbornik Ernest Haler — iz volilne enote, Id obsega: CrmoSnji-oe, Breaovioo, Komerno vas, Ma-šelj, Srednjo vas, Vrčice, Blatnik, Planino, Sredgoro, Sela pri Vrči-cah, Rožni dol, Brezje pri Rožnem dolu, Gor. Laze, Hrib prt Rožnem dolu. Pfleloge, Prtbisje in Potoke; .odbornik zan Skrinjar — iz volilne enote, ki obsega: Cresnjevec pri Semiču, Cerovec pri OreSnjev-cu. Hrib pri Cerovcu, Krvavčji vrh, Stransko vas, Vinjd vrh, Praprot, Movemo vas, Krupo in Brestovce; odbornik Jože Kočevar — iz volilne enote, Id obsega: Semič, Vapčjo vas. Trato in Mladico; odbornik Peter Dragicevi{ — iz volilne enote, ki obsega: Marin-dol, Milice, Žundče, Paunovlče, Vr-hovoe in Gorenjce; odbornik Alojz Juršak — iz volilne enote, ki obsega: Dragatus, Obrh, Brdarce, Sipek, Pusti Gradec, Podlog, Breznik in Zapudje; odbornik Franc Kunič — iz volilno enote, ki obsega: Belčjl vrh, Kriežino, Malo Lahinjo. Cresnjevec, Veliki Nerajec in Mali Nera-Jec; odbornik Alojz Balkovec — iz volilne enote, ki obsega: Pralo-ko, Balkovce in Zlije; odbornik Matija Hudak — te volilne enote, ki obsega: Učakov-ce, Sečje selo, Kovačji grad te Vukovce; odbomik Matija Brodarič — iz Črnomaljska občina v počastitev dneva JLA V črnomaljski občini bodo letošnji dan JLA še bolj slovesno proslavili kot sicer. V ta namen so predvidene naslednje prireditve: Od 17. do 19. XII. bodo oficirji JLA in rezervni oficirji obiskali šole v Adlešičih, Starem trgu, na Vinici, v Dragatušu, Semiču, razen tega pa osnovno šolo in gimnazijo v Črnomlju. Z učenci bodo imeli pogovore, razen tega pa jim bodo predvajali filme o JLA. 20. XII. bo ob 20. uri v Prosvetnem domu v Črnomlju koncert. Slovenske filharmonije iz Ljubljane. 21. XII bo ob 19. uri slavnostna akademija v počastitev dneva JLA. Program zanjo pripravljajo gimnazija, osnovna šola in pripadniki garnizona. 22. XII. bodo predstavniki pionirjev, mladine in občine obiskali garnizon v Črnomlju, kjer jim bo komandant priredil sprejem, še pred. sprejemom bodo predstavniki JLA. ZZB in mladine položili vence na skupno grobnico padlih na Gričku, k spomeniku Staneta Rozmana na Lokvah in k spomeniku heroja Janke Stariha v Črnomlju. Učenci višjih razredov bodo po šolah pisali nagradne naloge s tematiko o NOB in JLA, na slavnostni akademiji pa bodo najboljšim podeljene nagrade. volilne enote, ki obsega Griblje te Cerkvisče; odbornik Janez Kocjan — iz volilne enote, Id obsega: Dob lice, Grič, Jernejo vas, JelSevnik, Do-bticko goro, Bistrico, Maverlen in Miklorje; odbornik Anton Dvojmoč — iz volilne enote, ld obsega: Kaniža-rioo, Blatnik in Kočevje; odbornik Stanko Grmhek — is volilne enote, ld obsega: Petrovo vas, Ručetno vas, Gor. Peko, Lokve, Mjholjo ves te Rožanec; odbornik Stanko Vajs — ta volilne enote, ki obsega: Vojno vas, Desinc, Čudno salo, Zastavo, Pavi-oiče, Dolenjo vas in Vranoviče; ZBOR DELOVNIH SKUPNOSTI A — skupina gospodarstva: odlomik Vekoslav Bobar — iz volilne enote, ki obsega: Bolt Črnomelj (obrat livarne in vzdrževalni oddelek); odbornik Vinko Babic — iz volilne enote, ki obsega: Rudnik rjavega premoga Kandžarica (jamski obrat); odbornik Franc Rozman — iz volilne enote, Jd obsega: Begrad Črnomelj; Piroški potok ob deževju poplavlja Piroški potok povzroča ljudem iz cerkljanskega okoliša ob vsakem deževju nove težave. Do Gornje Piroši-ce je reguliran, od tam do izliva v reko pa ne in zato ob večjih nalivih hitro prestopi bregove. Prizadeti občani želijo, da bi tudi ta del čimprej speljali v strugo in tako zaščitili zemljišča, ki so sicer pogosto poplavljena. Trenutno ni sredstev za regulacijo Piroškega potoka, ker je krajevni odbor V Cerkljah porabil ves denar za ureditev zdravstvenega doma. O nujnosti teh del se bodo ljudje pomenili na zborih občanov in prihodnje leto bo verjetno tudi za ta dela na razpolago nekaj denarja. Prizadeti posestniki so se že sestali in sklenili, da bodo brez odškodnine odstopili svoja zemljišča za regulacijo. Pripravljeni so pomagati tudi z delom. odbornik Ivan Lakner — !z vo lilne enoto, ki obsega: Lič Črnomelj in Kovinar Črnomelj; odbomica Amalija Bandelj — Is volilne enote, ld obsega: obrat Bed v Črnomlju te poslovalnico krojaškega podjetja Novost v Črnomlju; odbornik Leopold Bečaj — iz volilne enote, ki obsega: Cestno podjetje Novo mesto (obrat Črnomelj), Obrtno komunalno podjetje Črnomelj te Opekarno Kani-žarioa; odbornik Franc Košir — iz volilne enote, ld obsega: Iskrino tovarno kondenzatorjev v Semiču (montaža 1, 2 in S) in Obrtni servis Semič; odbornik Rade Vrlinič — iz volilne enote, ki obsega: upravo KZ Črnomelj a poslovnima enotama Okljuk, Maverlen te črmosnjice, ter gozdno gospodarstvo Novo mesto z obrati Črnomelj te Cnnos-njtee in Veterinarsko postajo Črnomelj; odbornik Ivan Grabrijan — iz volilne enote, ki obsega: KZ Ctr-nomenj (proizvodni okoliš Adle-šičl in poslovno enoto Adlesiči); odbornik Anten štefanič — iz volilne enote, ki obsega: PZ Črnomelj (proizvodni okoliš Dragatus te poslovno enoto Dragatus). B — skupina presvete te kulture: odbomica Ivanka Zunič — lz volilne enote, ki obsega: Osnovno solo Črnomelj s podružnicami v Dobličah, na Talčjera vrhu In t Trilbučah; odbornik Ivan Mohar — is to- lilne enote, ki obsega: Osnovno solo na Vinici, s podružnicami v Stari lipi. Ziljah, na Sinjem vrhu, v Pretoki, Starem trgu, Grtbtjah, Dragatušu in Adlešičih. C — skupina državnih organov, družbenih organizacij in društev: odbornik Fran fttajdohar — iz volilne enote, ki obsega: upravne organe Občinske skupščine v Črnomlju; odbomica Štefka Pahulje — M volilne enote, ki obsega: Občinski komite ZKS, občanski odbor SZDL, Občinski komite ZMS. občinski odbor ZB, Občinski odbor RK, Občinski sindikalni svet, Občansko sodišče Črnomelj, Postaje LM V Črnomlju, Semiču in na Vintet, zastopništvo Medobčinske zavara-vatoioe v Črnomlju in Zavod za zaposlovanje delavcev Črnomelj. Prvi evidentirani kandidati v novomeški občini Na letnih konferencah SZDL v novomeška občini živahno obravnavajo priprave na volitve in način izbire kandidatov za odbornike odroma poslance. Na dosedanjih sestankih so občani v nekaterih krajih že prispevali prve predloge, kdo naj bi bil vpisan v evideneb kandidatov. Tem predlogom bodo družbeno -poliMčne organizacije in tudi posamezniki, v koliktor bodlo slednji to seveda želeli, lahko dali še nove predloge. Take predloge sprejema volilna komisija pri ObO SZDL, ki jih bo sproti objavljala v Dolenjskem listu. Občani bodo na ta način lahko ponovno proučili sposobnast in vrednost predlaganih kandidatov, lahko bodo o njih povedali svoje mnenje, prav ta ko pa bodo lahkb predlagali še nove kandidate. Občinska volilna komisija je doslej dobila naslednje predloge kandidatov za nove občinske odbornike: Jože Zagore, kmet. Gor. Vrhpolje; Franc Medle, uslužbenec. Sela pri Ratežu; Anion Srebrnjak, delavec, Velike Brusnice; Anton Gazvoda, upokojenec, Velike Brusnice; Albin Golob, delavec, Ratež; Albin Vidmar, delavec, Srednji Lipovec; Jože Zupančič, kmet, Srednji Lipovec; Bogdan Zupančič, logar, Ajdovec; Edvard. Gnidovec, kmet, Veliki Lipovec; Jože Kastelic, kmet. Brezova reber; August Murn, delavec. Obrh; Metod Rom, delavec, Obrh; Matija Vidic, delavec, Suhoj prt Straži; Mirko Fink, uslužbenec, Meniška vas. Občani, pošljite po potrebi še dodatne predloge za kandidate! Vse predloge sprejema volilna komisija pri občinskem odboru SZDL Novo mesto, lahko pa jih izročite tjudj svoji krajevni organizaciji SZDL. Sodelujmo vsi pri vredno* Kinih pripravah! CERKLJE: zdravstveni dom in javno kopališče - do pomladi Dan je dolg - in pravzaprav prekratek! Minit je dan (Nadaljevanje s 4. strani) me je . potem maral potresti dežurni, sem mislil, da me mama budi. Doma sem bil febirćerf. jedel sem samo jaj-. čka in krompir, tukaj pa šele vem, kaj pomeni košček mesa. ko pridemo s terena.« Kdor hoče,' mu razvedrila ne zmanjka Trobenta-j je klical za večerjo. Klub in čitalnica sta se hitro izpraznila, komaj da sem še dobil nekaj podatkov o delu odbora za dejavnost izven vojaškega učnega programa. Kino imajo za vse vojake vsaj dvakrat na mesec. Zdaj sicer selijo vojaški klub v nove prostore, ki so jih preuredili v bivšii konjušnici, Potem pa bodo imeli predstave kar vsak teden- Glasbena sekcija ima jazz orkester in pripravi vsak mesec, program, pevski zbor pa nastopa na akademijah in Proslavah. Pevce vodi vojak komponist Mladen Franko, dramsko sekcijo pa vojak Zvonko Kolar, ki je končal Akademijo za igralsko u-Oietnost v Beogradu Časopisi prihajajo iz vseh tfcpitblik in so dostopni vsem Vojakom. Samo aa časopise ta revije izdajo na mesec 140 tisoč dinarjev! Ruaglosma postaja z zvočniki po vseh prostorih, štirje televizorji in številni radijski »Parati po vseh enotah zagotavljajo, da so vojaki dobro obveščani o dogodkih v vojašnici, v Jugoslaviji in po ■vetu. Sodelovali bodo budi pri poživitvi družabnega življega v Novem mestu in so že zapostavili stike z mladino te Nuvoteksa, da bodo skuhaj pripravili proslavo dnevan borca v priliodnjem let". Po večerji ostane še nekaj časa za kitaro in pesem. Največji zaspanci se takoj spravijo v postelje, drugi pa me-ljejo vedno svežo temo o morebitnem skrajšanju vojaškega roka. Aco, strojni inženir lz Novega Sada, pobara Hercegovca Marka, ki sedi pri peči in vleče dišeči, v časopisni tulec zaviti tobak: »Ouj Marko, kaj to kadiš, Borbo ali Politiko?« Marku, je seveda takoj jasno, kam moli pes taco in mu širokogrudno ponudi ščepec tobaka in kos Politike. Cisterna je staknil pod blazino gamaiše in opasač. Zanesljiv prijatelj iz druge čete mu je zaupal, da se govori nekaj o nočnem alarmu. Cisterna pa pravi »bolje dirži ga, nego lovi ga« — zadnjič Je namreč pritekel na zborno mesto brez puške! Za vsak slučaj pove tajno novico Se Marku, že zaradi tobaka ... Dežurni ima še vrsto skrbi preden pogasi luči: če so vsi v posteljah, če je učilnica pospravljena in pometena, če je v peči še kaj živega ... Tra-ra-taa! Ta-ta-taaa! Tone leži na trebuhu. Milovan in Ljubo se polglasno kregata, ali naj bo okno odprto ali ne, s postelj pa je slišati vse bolj enakomerno dihanje. Le Stajan vleče dreto ven in noter, da Branko spet živčno svalijka zamašek iz vate. V kuhinji ropotajo s pomito posodo, od zapornic pa se sliši oster žvižg lokomotive ... Ti kar treniraj, si misli Tone, ko me popelješ domov, bo vse drugače. Zdaj znam ceniti delo in kolektiv. Na civilno življenje je treba gledati iz vojašnice, da ga dobro razumeš — šola za obrambo domovine, šola za življenje! Da, vse drugače bo • .. Dober večer, Ivanka ... MARJAN MOŠKON Za novo šolo v Metliki Razvoj mes\a in prešo-lanje mnogih učencev sosednjih šol v Metliko terja nujno zgraditev novega šolskega poslopja. Pred kratkim je svet za šolstvo in kulturo pri občinski stoJpšcini - sklical posvetovanje, na katerem so se navzoči pogovorili o gradnji šole — "a naj bi stala na vzvišeni ravnici za domom Partizana —, o pripravi dokumentacije in naročitvi idejnih projektov, šola naj bi imela 16 učilnic in bi verjetno -veljala blieiu 500 mii;f>> nov dinarjev. Mogoče bodo-s pripravljalnimi deli, to je z ureditvijo terena, kanalizacijo, priključki iftd., pričeli že prihodnje leto. V Cerkljah so dokončali zidarska dela v zdravstvenem domu. Kljub temu so otvoritev premaknili na pomlad. Vreme ni najbolj ugodno, zato bodo zgradbo pre-pleskali čez nekaj mesecev, ko bo spet topleje. Kadi in bojlerje za kopalnice imajo v Zagrebu že naročene in jih bodo odpeljali v Cerklje takoj, ko bo občinska skup ščina poravnala račune zanje. Občani so zadovoljni, čeprav so se dela žal spet zavlekla. Zdaj imajo že neiz- podbitne dokaze, da bodo nt) pomlad dom res lahko upa. rahljali. Za pleskanje oken, vrat in sten ne bo potrebno več veliko delovnih dni. Tudi kopalnice bodo hitro obložene s ploščicami in potem bodo na razpolago vseni prebivalcem CerfcelJ in bM4V njih vasi. Preurejeni zdravstveni dom v Cerkljah tamkajšnjim ljudem mnogo pomeni. Velita) so prispevali zanj in mu namenili marsikatero urico prostovoljnega dela. Pokongresno zborovanje v Ribnici V torek zvečer, 15. dec., je bilo v Ribnici v domu Partizana pokongresno zborovanje, ki so se ga razen članov Zveze komunistov udeležili tudi številni drugi občani. Na zborovanju je govoril o pomenu vili. kongresa ZKJ in o odmevih na kongres doma in v .svetu sekretar občinskega komiteja ZK Ribnica Alojz Petek. Z zborovanja so poslali generalnemu sekretar ju ZKJ Josipu Brozu Titu pozdravno pismo, v katerem med drugim budi pozdravljajo njegovo ponovno izvolitev za generalnega sekretarja. usmeritev ni preprosta stvar! (Nadaljevanje s 3. str.) ko rudnika zajela v svojem poročilu. Kot jg videti, je ostalo vse samo pri poročilu, ker ukrepov, ki bi morati slediti, doslej ni bilo čutiti. — Pri dosedanjem programiranju preusmeritve ste kljub vsemu le nabrali nekaj izkušenj, kaj menite? — Tažav je bilo resda veliko, kolektiv pa ni stal kri-žemrok. Razmišljal je o rešitvi, toda izkušnje, ki smo jih dobili pri izdelavi načrtov za cementarno, opozarjajo, da tako obsežne naloge ne moremo rešiti niti sami, niti v sodelovanju z občino Krško. Zato smatramo, da mora pri tem sodelovati šir. ša družbeno-politična skupnost. Poiskati je treba najboljšo rešitev, nato pa s skup nimi močmi ter s sodelovanjem vse družbe in kolektiva načrte, za katere se bomo odločili, uresničiti! MILOŠ JAKOPEC SAMO NAJBOLJŠI SO PO TESTIRANJU OSTALI MED RADIOTELEGRAFISTI. ZDAJ, KO SE DRUGI VOJAKI SEZNANJAJO S TAKTIČNIMI VAJAMI, SO VEZISTI PRIVEZANI NA SLUŠALKE. PO ENI STRANI JE HUDO ZDRŽATI V UČILNICI, PO DRUGI PA JE VČASIH SPET PRIJETNEJE NA GORKEM KOT NA SNEGU ... Mladina v Artičah ureja športno igrišče Mladina iz Artič se je že več nedelj zapovrstjo zbrala pri prostovoljnem delu na Športnem igrišču. Prostor za tekmovanja bodo imeli na zemljišču v bližini prosvetnega doma. Lega je zelo ugodna. Uredili bodo igrišče za odbojko, igrišče za mali rokomet in prostor za atletiko. Pri izravnavanju terena so delujejo tudi šolarji. Pomagajo Jim starši, ki so navozili že več voz kamenja. Z njim so mladi prostovoljci napolnili odtočne jarke. Pomladi bodo posuli igrišče še s plastjo premogovih ugaskov. Nekaj opreme za igrišče že imajo. Tovarna celuloze je mladini iz Artič zastonj napravila gole za rokomet in stojala za odbojko. Pomladi bo igrišče že na razpolago vsem ljubiteljem športa. Mladina bo preživela na njem marsikatero urico razvedrila, za katero je bila do sedaj prikrajšana. VSE DELOVNE ORGANIZACIJE prosimo, da takoj poravnajo vse račune za objavljene reklamne in male oglase, razpise, objave in druga obvestila. Tudi druge naše dolžnike prosimo, da nemudoma plačajo vse zapadle račune, da bomo lahko uredili naše obveznosti do tiskarne in drugih dobaviteljev! UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA St. 50 (768) DOLENJSKI LIST 5 SAMORASTNIKI na novomeškem odru čas: 150 let nazaj. Kraj: Koroška. Vsebina: propad velikega grunta na Karnicah pa rast in razrast bajtarskih »samorastnikov«. Ni čudno, da je ta povest Prežihovega Voranca, polna dmamtike, psihologije značajev ljudi in dobe, pa tudi socialne problematike, zanimala naše filmske ustvarjalce. Po svoji dramatičnosti pa se je kar ponujala tudi odru. Ni lahka naloga dramatizacije literarne predloge, marsikdaj močno spodleti. Toda Miloš Mi-keln, ki je povest pripravil za odrsko uprizoritev, zasluži priznanje. Svoje delo je opravil ne le kot dober poznavalec dramske umetnosti, temveč tudi s tenkočutnim literarnim posluhom in dolžnim spoštovanjem do avtorja. Zgodbo je razčlenil v tri dejanja ki 14 slik in jim dal zaključeno in smotrno odrsko podobo. Dramatiziranih »Samorast-niJcovt so se lotili člani gledališke družine Dušana Jereba v Novem mestu in jih do zdaj igrali trikrat — dvakrat doma, enkrat na Suhorju. Predstava je ugodno presenetila, tako po dramatizacijski kot po igralski plati. Bila je živa, se povsod, tudi na koni- cah, odvijala s pravšno mero glasovnih, gibnih in duševnih izraznosti. Zvenela je skladno m osvajajoče, v tonu, ki ga je režiser (France Kralj) usmeril na »prave note«. Glavne vloge so imeli Dominik BRATOZ (Karničnik), njegov sin, v resnici in v igri, Milan BRATOZ, Marija ŠA-LIJEVA (Karničnica), Elica KEBER (Meta) — nihče, kdor jo je videl, ne bi mogel misliti, da prvič igra! —, Mirni POUANSKOVA (Huda-bivka) in Polde C IGLE R (župnik), Miro SAJE (grajski gospod) in Jože SAJE fVoi-benk). Potem še druge ženske in otroci — 29 oseb. Na odru smo videli polno novih obrazov, ki so lep obet za gledališko dejavnost v Novem mestu. Društvu je vendar uspelo »prebiti led« pa pomladiti m izpopolniti svoje vrste. Saj so maloštevilni starejši igralci res že težko sami vlekli otovorjeni voz boginje Talvje na novomeškem odru. »Samorastnike« je (kot smo že omenili) dobro zrežiral France KRALJ. Njegov je tudi osnutek scene — preprost, domiseln pa obenem estetsko bogat in prikupen. Naj ob lepem uspehu »Samorastnikov« tudi novomeški gledališki samarastniki dobijo za svoje prizadevno delo novih pobud! S. TREBNJE: slovesna otvoritev za dan JLA Oddelek glasbene šole v Trebnjem je začel delati v tem tednu, slovesno pa ga bodo odprli v počastitev dneva JLA. S prijavami nadaljujejo, interesente pa vpisujejo v prostorih godbe (garderoba prosvetnega doma) vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek od 16. do 19. ure. Kdor izpolnjuje pogoje, se lahko vpiše za pouk: za pihala, trobila, tolkala, violino in klavir. Delo glasbenega oddelka je pretežno zajamčeno, za prvo leto pa so tudi že zagotovljena sredstva. Pred sobotno sejo občinske skupščine v Krškem V soboto ob 7.30 se bb v Krškem začela 14. seja obeh zborov Občinske skupščine, na kateri bodo med drugim razpravljali o realizaciji družbenega načrta III. četrtletja in o predlogu odloka o spremembi predračuna za leto 1964. Na dnevnem redu je tudi razprava o odtoku o najnižjiih mesečnih nagradah vajencev, o odtoku za začasno financiranje v I. tromeseč-ju 1965, razprava o novoletnih nagradah in razprava ter sklepanje 0 predlogu organov upravljanja o pripojitvi KZ Brestanica in KZ Kostanjevica h KZ Krško. Odborniki bodo tokrat sklepali tudi o financiranju izgradnje mostu v Krškem, na dnevnem redu pa je še vrsta volitev in imenovanj. — O seji bomo prihodnjič obširneje poročali, da bi nekatere najvažnejše probleme iz te občine spoznali vsi^ naši naročniki in bralci. Pravljice za otroke Na povabilo Zavoda za kulturno dejavnost in občinske Zveze prijateljev mladine bo 23. decembra v Novem mestu gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja z dvema pravljičnima igrama za najmlajše. Ob 11. vri si bodo o-biskovalci v dvorani kulturnega doma lahko ogledali pravljično igro »Pojoča skrinjica«. Pravljica, ki jo je napisal Ndkamura Sinkiči, govori o slepi deklici m neusmiljenem razbojniku. Ob 13. uri bo uprizoritev Anderseno-ve pravljice »Cesarjevo novo oblačilo«. Mladim obiskovalcem so Andersenove pravljice ze znane, v tej pravljici pa bodo videli, kako zmaga zdrav razum preprostega človeka nad domišljavostjo in samoljub jem cesarjevih dostojanstvenikov. Ker sta uprizoritvi namenjie-ni učencem odi. do 4. razreda osnovne šone in cicibanom, ki šole še ne obiskujejo, so na obisk vabljeni predvsem ti. šole, otroški vrtci in starši naj si vstopnice pravočasno priskrbijo. Rezervirajo jih lahko pismeno, osebno in po telefonu na številko 21-210 do 21. decembra. V redni prodaji bodo vstopnice 22. decembra od 16.30 do 19. ure ter 23. decembra uro pred predstavo. Vstopnina bo 50, 100 in 150 dinarjev. V soboto: seja obeh zborov OhS Trebnje Ivan Gole, predsednik občinsko skupščine v Trebnjem, je sklical za soboto, 19. decembra, 17. redno sejo obeh zborov, na kateri bodo spre jeli poslovnik za delo občinske skupščine, razpravljali pa bodo tudi o predlogu odtokov o obvezni prključitvi vseh vrst zgradb na vodovodno, kanalsko in električno omrežje na območju občine, o ukinitvi katastrskega zavoda in ustanovitvi novega Zavoda za izmero in kataster zemljišč in pod. Pripravljen je tudi predlog odločbe o preimenovanju Ljudske univerze v Delavsko univerzo Trebnje in predlog odloka o dodelitvi novoletne nagrade uslužbencem in delavcem občinskih državnih organov. Na dnevnem redu je tudi tokrat več voJdtev to imenovan j. Živahna razprava med borci v Škocjanu 13. decembra se je v škocjanu na plenumu krajevne ca^pnizacije ZB NOV razvila živahna razprava. Prisoten je bil tudi predstavnik občinskega odbora ZZB iz Novega mesta. Govorili so predvsem o tem, kako pripraviti letni občni zbor, da bo zajel vse tisto, kar borce tare. Pomenili so se tudi o tem, koga POPRAVLJAMO! V sestavku »7 kilogramov 4000 korakov daleč«, objavljenem v zadnji Številki Dolenjskega Usta, je po krivdi pisca nastala napaka v Izjavi Lojzeta Urbanća, direktorja trg. podjetja »Dolenjka«. Omenjeni Je povedal, da bo zazidalna površina paviljonske trgovine v Bršlinu obsegala 600 kvadratnih metrov, ne pa prodajna, kot je rečeno v sestavku. Prodajne površine bo 260 kvadratnih metrov. Na opozorilo Zavoda za izgradnjo in ureditev naselij, ki ga omenjamo v tem članku, sporočamo bralcem Se tole: ta zavod lahko gradi tudi nove poslovne prostore, saj prav v te namene tudi ubira sredstva raznih investitorjev. Opomba v odstavku »DOLENJKA pripravlja načrte, ared-•tev pa Je premalo«, Id govori o gnutoiji novih poslovnih prostorov, bo zadevala torej Zavod za upravo družbenih nepremičnin. UREDNIŠTVO voliti v novo vodstvo organizacije. Vse, kar se tiče članov, bo v bodoče morala reševati krajevna organizacija, zato je od odbora veliko odvisno, pa tudi sodelovanje vseh članov bo potrebno. V razpravi so načeli še vprašanje preskrbe z drvmi, ki se pojavlja vsako leto, pomenili so se o krvodajalski akciji, h kateri bo organizacija pozvala člane na občnem zboru, ter poudarili, da se otroci padlih in še živečih borcev brez družbene pomoči ne bodo mogli izobraževati in usposabljati za poklice. Na plenumu so razpravljali še o novi zakonodaji za borce, zlasti pa o tistih borcih-kmetih, ki niso zdravstveno zavarovani in so socialno ogroženi, pa ne prejemajo pomoči. Sklenili so, da bo plenum poslal oh činskemu odboru ZZB pripo ročilo, naj reši tudi tiste primere, ki so bili pomotoma izpuščeni, ko je krajevna organizacija reševala predloge za priznavalnino. O tistih, ki bi radi poštah člani ZB iz NOV, bo razpravljal občni zbor. Za novoletne praznike so sklenili obiskati bolne borce in jih obdariti. V Semiču so se zbrali brigadirji Vse mladinske brigade, ki so sodelovale pri gradnji ceste Metlika-čmomelj, so imele po zaključku" del, 6. decembra, zbor v Semiču. V dvorani TVD Partizan 'je zbrane brigadirje v imenu občinskega komiteja ZMS pozdravila Katjuša Gregorič, zatem pa se je v pravem brigadirskem vzdušju razvila zabava, na kateri je mladina obujala spomine na dni, ki jih je preživela pri gradnji odseka belokranjske magistrale. Partizansko srečanje italijanskih borcev na Suhorju pri Metliki Letos nas že tretjič obiščejo nekdanji borci italijanske NO brigade FONTANOT, ki je bila ustanovljena 17. decembra 1944 na Suhorju pri Metliki. V sklopu enot NOV Slovenije se je borila na Dolenjskem, Kočevskem in v Suhi krajani ter je skupno z našimi borci sodelovali pri osvoboditvi Ljubljane. Slavja, ki bo 19. in 20. decembra na Suhorju pri Metliki, se bo udeležilo okoli 130 preživelih borcev brigade Fontanot ter številni ugledni gostje iz Italije in Slovenije. V spomin na 20-letnico ustanovitve brigade bo 20. decembra 1964 ob 11. uri odkrita spominska plošča brigadi na osnovni šoli Suhor. Po slavnostnem sporedu bo prijateljsko srečanje nekdanjih borcev. Občinski odbor ZZB Metlika ter krajevna organizacija ZB Suhor vabita vse občane, da se v čimvečjem številu udeleže slavnosti! V občini Črnomelj doslej 740.897 din za poplavljence Akcija za pomoč poplavljen-cem je tudi v črnomaljski občini lepo zaživela. Doslej so nakazali svoje prispevke: Uslužbenci samopostrežne trgovine »Prehrana« — 7.000 din; uslužbenci samopostrežne trgovine STP Potrošnik so prispevali 740 din; Krajevni odbor RK Črnomelj je zbral 37.500 din; Trgovsko podjetje STP Potrošnik — 200.000 din; Tovarna »Belt« — 350.000 din; Krajevni odbor RK Prcloka 14.100 din; Zavod za zaposlovanje delavcev Črnomelj — 20.000 din; Krajevni odbor RK Butoraj — 11.470 din; Klavnica in mesnica Črnomelj — 60.000 din; Občinski sindikalni svet Črnomelj — 10.000 din; Krajevni odbor RK Grib-lje — 30.187 din. Doslej se je torej zbralo 740.897 din, akcija pa se je šele dobro pričela, zato lahko upamo, da se bo vsota prispevkov še znatno zvišala. Kongresna vsebina na konferencah ZK v trebanjski občini Na pripravljalnih sestankih v trebanjski občini so se te dni dogovorili, da bodo konference osnovnih organizacij ZK od 18. đo 24. decembra. Na njih bodo razpravljali o vseh področjih vloge dn dela komunistov. Znano je tudi to, da bodo konference obravnavale tudi Usta poglavja iz vsebine VIII. kongresa ZKJ, ki se nanašajo na lik in vCogo komunista v občini in še posebej v delovni organizaciji.^. Zavod za zaposlovanje invalidov — KOČEVJE razpisuje delovno mesto RAČUNOVODJE za novo ustanovljeno podjetje »PLETILJSTVO« — Kočevje. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. MALI OGLASI V NAŠEM LISTU VAM PRINESEJO ZANESLJIV USPEH! DOLENJSKA GALERIJA V NOVEM MESTU V NEDELJO, 2. DECEMBRA 1964, ob 11. uri bo v mali dvorani galerije odprta slikarska razstava, ki jo prirejata slikarja • JOŽE IPAVIC iz Šentjurja pri Celju in BOJAN H0RVATIČ iz Velikih Malene pri Krški vasi Razstava bo odprta od 20. decernbra 1964 do 6. januarja 1965. Vse, ki jim je ustvarjalnost naših umetnikov pri srcu, vabi na otvoritev razstave DOLENJSKI MUZEJ Bik» je lepega poletnega popoldne, ko je zadonel od zahodne strani doline, po kateri se vije velika cesta mimo Topolščaka, tenek glas poštnega roga, naznanjajoč ob tem nenavadnem času, da se bliža poseben voz ali »extra pošta«, kakor so dejali domačini. Krčmar Topolščak je bil tega glasu vedno vesel, kajti znal je, da od potnikov, ki se poslužujejo tega pomočka, tudi nanj odpade kaj več, in zato je tudi danes pritekel na dvorišče in čakal pod lipami, kaj mu pripelje naznanjeni voz. Bil je še doli pod klancem, preko katerega nI mogoče drugače nego korakom. »Bo pa že spet kaj — zate, Miklavž!« oglasi se eden izza mize, kjer so sedeli trije pivci, očitno domačini. Govornik je bil majhen, suh možic, zarjavelega, skoraj črnikastega obraza in že postaren, a izpod košatih obrvi mu je zrlo dvoje majhnih svetlih oči tako živo in zvito tja v beli svet, da sta dajali neznatni osebi lastnika svojega nekaj čisto posebnega. »Ej, Tomaž, saj tudi tebi časih kaj pripade!« zavrnil je krčmar malo porogljivo. »Kako pa je bilo tedaj, ko si onemu pozabljivemu Francozu toliko časa roko pod nos molil, da si imel kmalu več v mošnji nego on.« »Tebi pa ni treba rok moliti, Miklavž; ti kar pišeš, prijatelj, pišeš s kredo na mizo, pa ti lete dvaj-setice nanjo m še mar ti ni, se li Francoz ali Tržačan ali najsi bo kdor hoče, kislo drži ali ne! No, le čakaj, Topolščak! V nekaj letih, pravijo, bo železna cesta tam doli za Savo gotova, potem boš pa vesel, če bo Piškurjev Janika vsake kvarte dal pri tebi za polič tepkovca.« »Ti boš pa hodil za bobom kakor kobila za deteljo!« zagodmjal je krčmar malo nejevoljno. Opomin na železno cesto mu ni bil prijeten. Vtem je že pridrdral težki postni voz, katerega so vlekli štirje konji; prvi par je vodil jahač, ki je sedel na vajetnem konju, drugega pa postil j on i visokega sedeža; le-ta je že od daleč migal z bičem v znamenje, da se voz tu ustavi. Topolščak je hitel k vratom, da pomaga prišle-cem izstopiti; a poštni spremljevalec, ki je sedel v vozu, mignil mu je, naj počaka. »Bolnika imamo, ne vem kaj bo ž njim!« je pristavil. Krčmar pokliče sestro Uršo in tudi Tomaž, ki Je doslej le radovedno gledal semkaj izpod lipe, pridružil se je onim. Vzdignili so iz voza postarnega, bledega gospoda in ga odnesli v vežo. Bolnik je M tako slaboten, da ni mogel stati niti sam sedeti ter Je venomer pokaš-ljeval in tiščal robec na usta. Rdeče lise na robcu so pričale, da se mu je bila ulila kri. »Po gospoda pošljimo, po gospoda — umrl bo!« stokala je Urša. »Molči, molči,« zavrnil je Topolščak, »počakaj, ga bo li hotel — gospoda, ali ne!« Hotel je še nekaj pristaviti, toda pogled na prestrašeno lice tujčevo mu je vdal misel, da oni morda ume slovensko. In nI se bil zmotil. »Po zdravnika pošljite,« šepnil je le-ta šiloma, »in postelj — postelj mi pripravite!« Po zdravnika poslati ni bila tako majhna stvar. Na Vranskem in na Pr evo j ah — povsod je stanoval po eden, toda na obe strani je bilo z vozom skoro poldrugo uro. Pa Topolščak ni dolgo premišljeval. Z vranskim podarjeni — kakor so ga imenovali po dolini — bila sta prijatelja; poslal je takoj hlapca z urnim konjičem tja. Vtem pa so bolnika spravili v čedno sobo v drugem nadstropju in postiljon je prinesel več težkih kovčkov za njim. Tomaž mu Je pomagal. »Brez groša pa m ta dedec,« šepnil je na stopnicah, »ker vozi toliko s seboj; pa še tako težko je vse, tako polno; od kod pa je?« »Vrag ga vedi!« sopihal je postiljon. »V Ljubljani je bil še zdrav, tudi v Podpeči je še jel in pil, a tu v Grabnu mu je zdajci jelo slabo prihajati. Mislili smo, da bo v vozu umrl.« Bolnik je navzlic svoji slabosti skrbno pazil, da mu prineso vso prtljago v sobo. Potem pa je želel, naj ga puste v miru; samo eden naj pri njem ostane, čutil se Je nekoliko krepkejšega. Krčmar je ukazal sestri Urši, naj pazi na tujca, sam pa je odšel k poštnim ljudem, ki so se po kratkem počitku odpravljali nazaj v Ljubljano. Na spodnjih stopnicah Je stal Tomaž. »Ti — Miklavž! S tem tam gori ne bo nič! Deset padarjev in pa še Ostriženec po vrhu — mu ne pomaga!« dejal je potihoma. Topolščak je potegnil dvakrat zaporedoma rame kvišku. »Pa veliko ima s seboj! To so težki kovčki!« Krčmar Je odgovoril z ramami kakor prej, potem pa pristavil: »Pojdi, pojdi v Mev, pa poglej malo po živini, dokler se hlapec ne vme!« DELO OBČINSKE SKUPŠČINE V OGLEDALU Dveletno delovno obdobje občinske skupščine v Brežicah naj bi postalo viden mejnik v prizadevanjih za kar največjo uveljavitev družbenega samoupravljanja v občini. Skupščina je v tem času odigrala pomembno vlogo, saj se je večina odbornikov z zavzetostjo vključila v njeno delo. To delo pa so spremljale tudi nekatere pomanjkljivosti, ki bi jih v prihodnje lahko odpravili. Skupina odbornikov občinskega zbora jih je t razgovoru, ki ga je sklical občinski odbor SZDL v sredo, 9. decembra, naštela kar precej. Odborniki so najprej prišfii Da dan z mislijo, da nastopajo v skupščini preveč kot posamezniki in premalo v imenu volivcev. Z njimi nimajo dovolj oigai»feiinanih stikov in družbene organizacije v njihovih volilnih enotah jtih le poredko vabijo na sestanke. Iz tega izhaja občutek osamljenosti, oddvoje-nosti od ljudi, ki jih zastopajo. Predlagali so ustanovitev klubov odbornilkov, da bi se vanje vključevali po interesnih skupinah. Tako bi na primer odborniki kmetje lahko temeljiteje proučevali probleme s podočja kmetijstva, prosvetni delavci šolstvo in podobno. Ko so odborniki nato ocenjevali delo zborov ■volivcev, so ugotoviš, da so bili nanje premalo pripravljeni. To velja zlasti za obravnavo družbenega plana in statuta občine. Od vodilnih ljudi so dobili le bežne napotke in za-radi tega zbori niso vedno poteku tako, kot bi bilo tre-ba. Pri tolmačenju teh problemov so jim priskočili na pomoč člani občinskega odbora SZDL in predstavniki drugih družbeno političnih organizacij. Vendar to ni dovolj in za bodoče predlagajo krajše seminarje , ali vsaj temeljiitejše razgovore z odborniki pred začetkom zborov. Bazen tega pričakujejo, da bo skupščina sčasoma prepustila reševanje manjših komunalnih problemov krajevnim skupnostim Pri obravnavanju dela svetov so se zedinili za mnenje, da je njihov sestav zelo slab. Sestajajo se malokdaj in še takrat so sestanki le bolj farmaSni. Izjemo med njimi jo svet za družbeni plan in finance, bi edini res temeljito razpravlja o vseh problemih. Skoraj na vsaki seji skupščine so na dnevnem redu poroštvene izjave za najemanje posojil. Da bi odborniki imeli bolj jasno predstavo o tem, predlagajo, da bi enkrat ali dvakrat v Bieftu dobili izčrpno poročilo o številu Izdanih garancij ta zadolženosti posameznih posojilojemalcev. Potem izdaja poroštev ne bi bila več samo formalnost. Na sejah člani občinske skupščine večkrat izvolijo ko-misiije, da bi lete proučile različno problematiko. Od borniki so dejali, da žal ni v navadi, da bi te komisije potem tudi natančno poročale o svojih ugotovilbvah.. Tako na primer odborniki miso bili zadovoljnji s pomanjkljivimi pojasnili v zveza z ugoto- vitvami o obrtnem podjetju »Posaivje«, o razmerah v gostišču »Pri gradu« in v podjetju »Virio—Brežice«. Ved pripomb je bilo naperjenih tudi na občinsko upravo oziroma na odnos nekaterih uslužbencev do odbornikov in občanov nasploh. Ti uslužbenci premalo upoštevajo, da odborniki niso profesionalci, da se včasih' zmotijo in včasih kakega problema ne tolmačijo pravilno. V Izakih primerih pričakujejo, da bodo uisfiužbenci z njimi bolj vljudno dn ta&Jtao postopali. Ob tem sto izrekli tudi misel, da se občinska uprava prepočasi prilagaja sedanjemu načinu dela skup ščine. Med največje hibe sodi pomanjkanje analitičnih služb. J. TEPPEY BREŽIŠKE VESTI Skrb za borce v Kmetijsko gozdarskem podjetju Delavski svet Kmetijsko gozdarskega podjetja v Brežicah je skleni, da bo vsem borcem in starejšim delavcem omogočil osebne dohodke po najvišji postavki, določeni v pravilniku. Namen tega ukrepa je izboljšati materialni položaj vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju in vsem tistim starejšim delavcem, ki zaradi ostarelosti ne morejo več dosegati tiste produktivnosti kot v letih, ko so bili še telesno močnejši, člani delavskega sveta menijo, da je tak način nagrajevanja najbolj pravilen. V SPOMIN IVANU VIDMARJU Ivana Vidmarja, zavednega Slovenca in borca za narodne pravice v Brežicah v času narodnostnih bojev med Slovenci in nemčurji ter vnetega lovca in dobrega prijatelja, ni več. Pokopali so ga v petek, 11. decembra, na brežiškem pokopališču. Velika množica Brežičanov in okoličanov ga je spremila na njegovi zadnji poti, ob grobu pa so se od njega poslovili sode lovci, tovariši in lovci. D. V. NOVO V BREŽICAH ■ Danes teden je bila t mali dvorani prosvetnega doma konferenca krajevne organizacije SZDL • mesto Brežice. Obisk jo bil v primerjavi z velikim številom članstva na tem območju precej skromen, kot se v mestu to običajno dogaja. Prisotni so v živahni, polemični razpravi naštevali pomanjkljivosti dosedanjega dela, ki se ne odraža samo v delu odbora, ampak v aktivnosti vseh članov organizacije. Izvolili so novo vodstvo, ki naj bi čimprej sprejelo delovni program za naslednje obdobje. UdeJeženci konference so v imenu članov SZDL mesta Brežice poslali pozdravno brzojavko osmemu kongresu ZKJ. ■ Ljubitelji umetnega drsanja se letos lahko prijavijo za ogled drsalne revije v Celovcu kar v avtobusni pisarni Brežice pri tovarišu Jurišiču. Podjetje SAP LJubljana bo poskrbelo za direkten prevoz iz Brežic. Izlet v Celovec traja en dan ni velja 7.700 dinarjev. Vsi, ki si želijo obiskati to svetovno znano revijo, naj se prijavijo v poslovalnici SAP v Brežicah do 20. decembra, kjer bodo dobili tudi natančne Informacije. V ceni 7.700 dinarjev je vračunan avtobusni prevoz, vstopnina za revijo, -všteti pa so tudd stroški kolektivnega potnega lista in stroški organizacije. Revija v Celovcu bo v dneh od 24. februarja do 9. marca 1965. Nastopila bosta na njej tudi svetovna prvaka v umetnem drsanju Marika KiMus in Hans Jurgens Baumler. ■ Poslovalnica Državne založile Slovenije v Brežicah se je za decembrske nakupe dobro pripravila. Bogata Je predvsem izbira pravljic jugoslovanskih narodov. Otroško branje in slikanice za najmlajše so na razpolago tudd v srbohrvaščini. Veliko je tudi povpraševanja za pravljice na ploščah, vendar se izbor do sedaj še ni povečal, čeprav jih v LJubljani že napovedujejo. ■ Izbira na trgu je bila tokrat nekoliko skromnejša zaradi mraza. Gospodinje pogrešaijo piščan- ce s pitališča v Mokricah, ki Jih že od 29. novembra ni več naprodaj. Perutnine je bdio kljub temu nekaj, le cena je nekoliko poskočila. Za jajčka Je še vedno veliko povpraševanje. Bila so po 55 in 60 dinarjev. Na stojnici kmetijske zadruge so prodajali por po 80 dinarjev, krompir po 50 dinarjev, solato po 160 dinarjev in rdečo peso po 90 dinarjev kilogram. V soboto so prvič prinesli na trg tudi limone in pomaranče. Cena jabolk Je zdaj že 120, 140 to 150 dinarjev kilogram. RADIO BREŽICE NEDELJA, 20. decembra 1964: 10.30 — Poročala nase komuna — Prijprave na volitve t predstavniške organe — Magnetofonski zapisek: Obisk v Artačah — Za naše kmetovalce — HTZ — Tovarna pohištva Brežice — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor 3 poslušalci — Obvestila in spored ktas-matografov 12.05 — Občani čestitajo k> pozdravljajo SREDA, 23. december 1964: 18.00 Vlado Curin: Puberteta, va* no obdobje človekove osebnosti — Čestitke —- Od srede do srede v hrvatskem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Izbirata sami! V Tovarni pohištva ne bodo uresničili plana Tovarna pohištva v Brežicah letos ne bo v celoti izpolnila planskih obveznosti. Za to navajajo v podjetju več razlogov. Tako so morali med letom nepredvidoma spreminjati izdelke, kar je zniževalo proizvodne uspehe. Tovarna ima tudi neprestane težave z uvozom furnirja, okovja, brusilnega materiala in podobno. Delo ne more potekati normalno, če je oskrba neredna in posledica tega je tudi zmanjšan izvoz. Izvoz je namreč vezan na uvoz in na račun pomanjkanja materiala je podjetje zgubilo letos skoraj enomesečno proizvodnjo. Za leto 1965. tovarna že zaključuje pogodbe, vendar te še niso dokončne. Plan bodo povečali od letošnjih 700 milijonov na 1 milijardo. Od tega bo za izvoz namenjenih 70 odstotkov. Za 500 milijonov povečan promet v »Krki« V trgovskem podjetju ' »KRKA« ugotavljajo, da so letos napravili 500 milijonov več prometa kot so ga predvidevali. Na to je vplivala večja potrošnja, večja storilnost zaradi stimulacije pri nagrajevanju, delno pa so na to vplivale tudi zvišane cene. Celoten promet bo torej znašal ob koncu leta 2 milijardi in 200 milijonov dinarjev. Delavski svet in upravni odbor sta vzela to za osnovo v prihodnjem letu in predvidela v trgovini na drobno 12-odstot-no povečanje, v trgovini na veliko pa 9-odstotno povečanje prometa. Soia - najlepši spomenik Ob 20. obletnici delovanja prve partizanske šole v Spodnjem Zasavju na Razboru pod Llsco so svečano odprli prenovljeno šolo in proslavili izgradnjo vodovoda. Oba objekta sta pravzaprav spomenik partizanski šoli, ki sta jo leta 1944 vodila Ana in Rudi Mir, dokler ju niso Nemci ujeli in internirali. Solo je obnovila občina s pomočjo mest Maribora in Celja ter rinančno podporo republike. Vsi stroški bodo znesli okrog 10 milijonov dinarjev, precej del pa so opravili tudi vaščani sami. Pravo veselje je priti v Razbor zdaj. ko so uredili tudi cesto in okolico hiš. V šoli so ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo padlim učencem te šole. V Sevnici vedno bolj potrebujejo tržnico V Sevnici je meja med starim in novim dedom mesta zelo ostro začrtana. Vse, kar je novo, je zraslo v okolici železniške postaje. Predvsem so to stanovanjski bloki, družinske hišice in v tem okolju je bila pred dobrim mesecem zgrajena tudi osnovna šola. V starem delu mesta je utrip življenja bolj posloven. Tam je še vedno trgorvEko središče, tam je sodež občinske uprave, pošta, sodišče in enkrat v mesecu tudi tradicionalni sejem. Takrat je po mestu še posebno živahno, saj pridejo tja ljudje iz bližnje in daljnje okolice. V mestnem centru je tudi špecerijska samopostrežna trgovina z n^rektajenim delovnim časom. TOTarišica Jožica Siokovič, ki je zaposlena kot blagajničarka, je pojasnila, da je v Sevnici za prodajo špecerijskega dobro poskrbljeno. Vseh špecerijskih prodajaln je 5, od tega dve sarnbpostrežni. »Kolikšen obisk imate približno na dan?« »Povprečno prida nakupo-vait k nam dnevno okrog 600 do 700 ljudi, promet pa znaša 250.000 do 300.000 dinarjev.« »Gotovo dobro poznate želje potrošnikov, zato najbrž tudi vesLe, kakšne so po-manjkijivosti vsakdanje preskrbe.« »Čimprej bi potreba,ali samostojno trgovino z zelenjavo in sadjem ali pa vsaj tržnico! Za ta živita je težko zlasti pozimi.« »Pa potrošnike sploh kdo zaiaga z njimi?« »Nekaj tega jim skušamo nuditi v naši trgovini,« je dopolnil blagajničarko prodajalec Kari ZOsader in nadaljeval pogovor. »Kot vidite, predajamo tu jajca, solato, zelje in sadje. Zelenjavo dobimo iz Ljubljane, zato ni vedno najbolj sveža.« »Ali okoličani nič ne prine-so na trg?« »Nimajo kam, če smo pa brez tržnice! Sicer je rej, da smo na podeželju, a z večanjem mesta jo bomo vedno bolj pogrešali.« »In kaj menite, da bi bilo razen tega še treba urediti v Sevnici?« »PotrebovaCi bi mlečno restavracijo v novem delu prt postaji. Morda jo bo odprlo naše podjetje. Predvsem pa mislim, da bi morali v občini izboljša'! ceste. Brez dobrih cestnih zvez se bo Sevnica težko razvila v faurističnl kraj, čeprav ima zanj vse naravne pogoje.« Prijetni prostori pri sevniškem »LOVCU« »Pri lovcu« so prijetno uredili prostore za goste — Zadovoljni abonenti najboljša reklama — Ob sobotah ples Ob uradnih dnevih, ko pridejo ljudje v Sevnico po o-praivkih, je že od nekdaj dobro obiskana gospina »Pri lovcu«. V zadnjem času je ta, prej skoraj neprijazni lokal, temeljito spremenil podobo. Vse prostore so na novo uredili in opremili, zato se gostje zdaj mnogo bolje počutijo. Največja pridobitev pa je prav gotovo centralno ogrevanje. »Tudi mi usiužba-ici smo zdaj bolj zadovoljni,« nam je povedala natakarica Anica Demičeva. »Letos mo se morali 'kar vsi potruditi, da smo prišli do sodobno urejenih prostorov.« »Ste že dolgo zaposleni tukaj?« »Pri podjetju sem že deset let, v tej gostilni pa šele krajše obdobje. Preden sem prišla sem, sem delala v Ko lodvoraki restavraciji. Tukaj mi je všeč predvsem zaradi tega, ker sem blizu doma. Komur.isti v Loki in na Blanci Pred kratkim je bila v Loki konferenca osnovne organizacije ZK, katere so se udeležili tudi člani aktivov po podjetjih.. Razpravljali so'o idejnosti članstva, o sprejemu novih članov in o ustanovitvi krajevne skupnosti v Loki. Istega dne je bila konferenca komunistov tudi na Blanci. Živahna razprava se je sukala največ okoli kmetijske dejavnosti, komunalnih del, govorili so o stanovanjskem problemu predvsem prosvetnih delavcev, ter ureditvi trgovskega lokala. Izvoljen je bil novi sekretariat, ki je izdelal obširen, a realen delovni program.^ Ljubljanski upokojenci v Sevnici Kulturno prosvetna družina Društva upokojencev v Ljubljani je konec novembra gostovala na Impoljci v Domu počitka, popoldne ob 16. uri pa je nastopila v sevniškem gasilskem domu. Ljubljanski upokojenci so s svojim programom želi obilo priznanja in so morali obljubiti, da bodo še prišli. Gostovanje je organizirala sevniška podružnica DU in tudi poskrbela na skromno pogostitev ljubljanskih go stov. Malo pred to prireditvijo pa so sevniški upokojenci prirecMi ieCet -v Maribor in na Pohorje, s katerim so bili zelo zadovoljni. AS. Delo pa je enako tu in tam. Važno je le, da svoj poklic opravljam z zadoKncfljtsfoom.it »Koliko članov pa šteje vaš kolektiv?« »V tem gostišču nas je pet, dve natakarici, kuharica, po> slovodkinja in pomožna mod v kuhinji.« »In kako ste nagrajeni za svoje delo?« »Osebni dohodki so odvisni od prometa, ki ga ustvarimo. Niso ralvno vusoki, zato je želja nas vseh, da bi bilo gostov kar največ.« »Imate tudi stalne abonente?« »Da, okrog 20 jih redno prihaja k nam. V zadnjem času smo izboljšali prehrano in upam, da slo vsi zadovoljni. Pritožb nismo imeli. Kuhari- ce se trudijo, da bi jim čimbolj ustregle in zadevoljsivo je obojestransko. Sicer pa za abonente ne kuhamo samo pri nas Hranijo se še v obratu družbene prehrane in V Kotodvmski restavraciji. Tukaj predvsem poskrbimo, da imamo redno na razpolago dobre domače jedi. V zimskem času imajo geotje zelo radi koline, zato jim večkrat postrežemo z njimi.« Mesečni promet v gostišču »Pri lovcu« znaša približno dva milijona dinarjev. Za a-daptacije lokaila so uporabili lastna sredstva. Da bi promet še zvišali, so ob sobotah uvedli glasbo im ples. S tem so šele začeli, zato obisk ni zadovoljiv. Marsikdo še ne ve za te prireditve. SEVNIŠKI VESTNIK Revija otroške konfekcije v Sevnici Konfekcija »Jutranjika« iz Sevnice je v ponedeljek, 14. decembra, priredila modno revijo, na kateri je prikazala nove modele otroških oblačil, ženskih kopalnih kostimov in ženskih jutranjih halj. Revija je bila v prostorih gasilskega doma v Sevnici. Ogledali so si jo Številni gostje. Med njimi so bili poslovni partnerji podjetja, predstavniki Zavoda za napredek gospodinjstva iz Ljubljane ter gostje iz domače občine. Podjetje je priredilo revijo i namenom, da bi odjemalci njegovih konfekcijskih izdelkov in ostali obiskovalci kritično ocenili nove modele. Vsak udeleženec je preje! ocenjevalni listek, na katerega je pripisal svoje pripombe k posameznim modelom. Gostje so ugodno ocenili z okusom odbrane kroje, še prav posebej pa so pohvalili lep izbor otroške konfekcije. »Jutranjka« si prav na tem področju uspešno utira pot do potrošnika. Uredili bodo ograjo pri spomeniku Krajevna organizacija ZB na Blanci je za dan republike organizirala zelo uspelo veselico, katere čisti dobiček je namenjen ureditvi ograje pri spomeniku ZB pred Prosvetnim domom. ZB na Blanci šteje že 67 članov, ki se bodo sestali 26. decembra na občnem zboru organizacije. Računajo, da bo tudi letos, kakor prejšnja lete, udeležba lepa. S. Sk. Novo slikanico j iz partizanskega življenja bomo v poča- I stitev 20. obletnice i osvoboditve začeli objavljati takoj po novem letu 1965! Ne zamudite »VIHARNE POMLADI« - naročite j si Dolenjski list na domači naslov, če ga morda tja še ne dobivate ali pp ga še vedno sproti kupujete v ! trafikah! „0b Cerarju sem zares najbolj užival!" Četrta nagrada olimpijskega DELA je šla v Ribnico Četrto nagrado olimpijskega Dela — večdnevno potovanje po Jugoslaviji s Kompa-sovim avtobusom — je prejel IVAN PRESEK iz Ribnice 207. Te dni sem srečnega »olimpijskega« nagrajenca poiskal in ugotovil, da je že svojih šest le* poklicen upokojenec, sicer Gorenje, zadnjih 10 let pa Ribničan. Kaj kmalu sva bila sredi živahnega »olimpijskega« pogovora... »Predvsem,« je povedal, »zelo rad berem! Karkoli, samo, da je tiskana beseda. Naročene imam skoraj vse časo-pies ali pa si jih sposojam od drugih.« — »Se Našo ženo prebere vso,« je pristavila njegova žena. »I, kaj je to kaj slabega?« se je začudil, »prav prijetno branje je . .. Časa imam tako in tako na pretek, če pa prebiram časopise, prej mine dan in vedno sem o vsem na tekočem.« »In nagrada? Kako ste do nje prišli? Ste navdušen športnik?« »Ja, tisto o športniku je bolj tako, le z branjem in spremljanjem športnih dogodkov preko časopisja in televizije. Ko je bila v Tokiu olimpijada, se nisva ganila od televizorja, dokler ni bil program končan. Naj- bolj me je zanimala gimnastika, plavanje, maraton, posebno pa naš Miro Cerar ... Ne morete si misliti, kakšni občutki so me obhajali, ko je telovadi Miro, kar tresel sem se zanj in trdno veroval v njegovo znanje in sposobnosti. In potem, ko se je iz daljnega Tokia zaslišala na- ša himna, je bilo skoro tako, kakor bi tudi sam in z menoj vsi mi stali na zmagovalni stopnički.« »Kaj vam je bilo še razen tega najbolj všeč?« »Pričetek m zaključna svečanost Olimpijade, skratka ves ceremonijal, ki je bil ena sama velika manifestacija sožitja, prijateljstva in sodelovanja med narodi vsega sveta, ne glede na barvo kože in politično pripadnost ... Mislim, da bi moral bita šport vzor in zraktično ponazorilo vsemu človeštvu, kako je treba kovati in izvajati miroljubno sodelovanje.« »Kaj menite o našem Cerarju?« »Miro je neprekosljiv in želim, da bi še vrsto let zastopal naše barve, nosil našo zastavo, kar pa zadeva nogo metaše, je bilo že dovolj re-čenega. ..« »Kaj boste z nagrado?« »Pol leta imam čas, da ae odločim, kam se bom spustil s Kompasovim avtobusom. Po Jugoslaviji sem sicer že veliko potoval, vendar priložnosti ne bom zametavaj, saj bom lahko marsikaj lepega videl. Ce bom le zdrav — dolga potovanja me namreč utrujajo — bom ob prvi priložnosti odrajžal na pot.« F. GRIVEC Upokojenec I. Presek iz Ribnice, dobitnik i. nagrade olimpijskega DELA: večdnevno potovanje po Jugoslaviji s Kompasovim avtobusom Presaditev jeter pri psu Presaditev jeter iz enega živega bitja na drugo bo verjetno postavila medicino preti manjši problem kot presaditev ledvic. Poizkusi z živalmi na denverski univerzi (ZDA) so dali ohrabrujoče rezultate. Kirurg dr. Thomas E Starzl je nekemu psu odstranil jetra in jih nadomestil z jetri drugega psa, ki ni bil s tem psom nič v sorodstvu. Žival je to težavno operacijo srečno prestala in živi že sedem mesecev Najdaljši viseči most na svetu Te dni so izročili prometu 2100 metrov dolgi most Ver-razano čez Lbwerski zaliv v New Yorku. Na mostu, ki povezuje Brooklvn s State Islandom bodo pobirali mostnino 50 centov (375 dinarjev). Računajo, da bo v prvem letu peljalo čez novi orjaški most okoli 13 milijonov vozil. Most, ki prvič v zgodovini povezuje mestno četrt Brooklvn z otokom State Islandom, je z razponom 1280 metrov trenutno najdaljši viseči most na svetu. Ime je dobil po italijanskem pomorščaku Giovanniju da Verra-zanu, ki je leta 1524 odkril področje sedanjega newyorš-kega pristanišča. Pod mostom morejo pluti največje ladje, ker je njegovo spodnje cestišče 85 metrov nad vodno gladino. VPLIV TELEVIZIJE Na zdravniškem posvetovanju v japonskem mestu Kvu Siju so zdravniki navedli nenavadne podatke. Tako so štirje fantje in dekleta med 10. in 13. letom dobili božjastni napad, ko so gledali televizijski spored. Pediatri sodijo, da je otroke preveč razdražila svetloba, ker so sedeli preblizu televizijskega ekrana. Otroci so padli s stolov in so bili deset minut nezavestni. Moda za pse Modna hiša Ryan v New Yorku je dala v prodajo kratke kožuhovinaste plaščke za pse. Ceha plaščkov se vrti od 80 do 120 dolarjev. V tej modni hiši je mogoče kupiti tudi posebne pasje ogrlice, namenjene za večerne sprehode in poseben pasji parfum, ki ima vonj svežega mesa. 8 milijonov ljudi na Kennedvjevem grobu Američani se zelo živo spo minjajo tragično preminulega predsednika Kennedvja. Po anketi Paula Louisa Har risa sodijo mnogi Američani, da je bil Kennedv eden največjih predsednikov ZDA. Na vprašanje, aH čutijo njegovo smrt tem bolj, čim bolj mineva čas, je večina odgovorila pritrdilno. Večina anketirancev poudarja, da je bil pokojni predsednik velik človek. Velik ugled Kennedvja dokazuje tudi podatek, da je obiskalo njegov grob v enem letu več kot osem milijonov ljudi. NIc VEC NE BO TREBA ITI V VOJSKO S POPULARNIM ZABOJEM, KOT DO SEDAJ! POSTOPOMA BODO KOVČKE ZAMENJALE OMARICE, KAKRŠNE VIDITE NA SLIKI IN JIH V NAŠEM GARNIZONU ZE IMAJO. PREDALČEK NA VRHU JE NAMENJEN ZA PREDMETE OSEBNE HIGIENE IN DRUGO DROBNARIJO, DRUGI JE ZA PRAZNIČNO UNIFORMO, TRETJI ZA NAHRBTNIK IN SPODNJI ZA COPATE IN ČISTILNI PRIBOR VIII. zlet bratstva in enotnosti pred vrati Priprave na VIII. zlet bratstva in enotnosti, ki bo prihodnje leto v Karlovcu, so se že pričele. Težišče priprav bo v nekdanjih in sedanjih okrajnih središčih. Na Dolenjskem bodo sodelovale v pripravah črnomaljska, metliška, novomeška in trebanjska občina, ki bi morale po dogovoru poslati v Karlovac okoli 500 nastopajočih. Občinski odbor SZDL v Novem mestu je z občinsko zvezo za telesno kulturo že imenoval zidni odbor, ki bo vodil priprave. V odboru so: Nace Bukovec, Slavko Doki, Jože Gršič, Uroš Dular, Andrej Grča, Danilo Kovačič, Franc Moljk, Ema Muser, Marjan Potrč, Miran Simič, Franc Škof in Miro Thorževskij. — Priprave na to veliko športno manifestacijo bomo spremljali v našem listu. Pristojni organi raziskujejo zadevo Jez pri mlinu v Novem mestu so začeli obnavljati v letu 15» i 1. Zaradi porušitve .si tregl jezu se je namreč gladina Krke toliko znižala, da ob nizkem vodostaju niso bili pokriti kanalizacijski iztoki. Obnovitev je bila za-apna Komunalnemu podjetju, kot investitor in nadzorni organ pa je nastopala Vodna skupnost Dolenjske. (>l>-linslia skupščina je sodelovala pri Izgradnji z delom finančnih sredstev (nekaj čez 2 milijona dinarjev) pri skupni vrednosti investicije 7,170.760 dinarjev. Jez naj bi provizoričnn rešil vprašanje gladine Krke, dokler ne bo to urejeno v celoti, predvidoma z zapornico pri Otočcu, ki naj bi dvignila površino vode za nekaj metrov. Dejstvo jc, da je občinska komunalna inšpekcija letos ugotovila na nekaterih mestih luknje v jezu. Delno so ga na najobčutljivejših mestih že poskušali popraviti. Vendar pristojni organi vodijo pdstopek. da bi ugotovili krivce, zaradi katerih se je začel jez predčasno rušiti. Dejansko škodo bodo strokovnjaki Vodne skupnosti ugotovili v mesecu Januarju 1965, ko pričakuje jeo najnižji vodostaj Krke. BREZPLAČNO lahko dobivate DOLENJSKI LIST do konca decembra 1964, če si ga takoj naročite na svoj domači naslov! Naročite pokrajinski tednik Dolenjske in Spod. Fosavja sorodnikom v tujini in svojcem, ki žive v drugih krajih naše države! Veseli bodo vaše pozornosti, novice iz domačih krajev pa jim bodo vsak teden povedale več kot jim to lahko sporočite vi v občasnih pismih! Naročite DOLENJSKI LIST sinu, fantu ali možu, ki je v vrstah JLA — vesel bo vsakotedenskega pozdrava iz znanih krajev! SPOROČITE NAM SVOJ NASLOV, pa boste začeli naš časnik dobivati že prihodnji teden! Do konca decembra 1964 — brezplačen izvod DOLENJSKEGA LISTA za vaše znance, prijatelje in sorodnike! Naredite jim uslugo — seznanite jih z našim domačim časnikom! NAVZLIC OBNAVLJANJU IN POPRAVILOM ZA SEDEM MILIJONOV DINARIEV JEZ PRI MLINU V NOVEM MESTU NE VZDRŽI PRITISKA KRKE, KI GA JE NAČELA NA VEC MESTIH. NAJVEČJI STA LUKNJI NA LEVI POLOVICI, KI STA OZNAČENI S PUfiOI-OAMA NOBENA ZAPREKA NE USTAVI '{JSRCEV IZ INŽENIRSKE ENOTE. PRIKRASTI SE SOVRA2NIKU CIM BLI2E IN t^Vtl MINE V ZA SLEDOVE TAKO OBČUTLJIVI SNEG CELA MOJSTROVINA! Dolina Mirne je za tuj«izredno vabljiva V sevniški občini so ugodni pogoji tzvoj ribiškega turizma Turizem je v občini Sevnica ena izmed panog, ki so še prav na začetku razvoja. Doslej mu niso namenili dovolj pozornosti. V letošnjem družbenem planu pa se je občinska skupščina zavzela predvsem za obnovitev gostinskih obratov. Napredek je že viden in gostišča so lepša in privlačnejša kot prej. Preure- janja so se lotili v družbenem in zasebnem sektorju. V Sevnici in okolici za sedaj žal še ni pogojev za prenočevanje Brez urejenih prenočišč pa si težko zamišljamo razmah inozemskega turizma. Za te namene bi lahko uporabili sevniški grad. Preurediti ga nameravajo ob strokovnem sodelovanju Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani. Za sedaj te zamisli niso uresničili zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev. V sevniški občini so ugodni predvsem pogoji za ribiški turizem. V poletnih mesecih je privlačna zlasti tiha in slikovita dolina ob Mirni. Domači ribiči jo dobro poznajo, saj preživijo na njenih bregovih marsikateri dopustni dan. MU* tortni ribič Franc SuDt*iiSa ie Povedal, da s^tf«4 družina v Sev-nicitti«?0v' Priključena pa je ribiški družini iz Ra-detj*i obeh družin so seJSa za ime »Mirna«. Sei^.ribiči lovijo pred-vsetf '■irni in Savi. Tovariš i* t je 28 ribolov od-nain' mladinec, pravi, dajTj6 lovi v Mirni. Na vP^tJ kakšnih rib je največ t rečici, je odgovoril: *lt!?' 50 doma pred-vSe0dfc Popusti in kle-""'jMtti ra naprej lovimo w*n:Ti so precej veliki in *jj*ia srečo, lahko ulo vijj?» težkega do 8 ki-l02Zt icer pa ni namen ritJ\t** W za vsako ceno m iJr^ Uloviti. Veliko na*Jr*W že samo to, da se ^"Hoio v naravi« ^ bila pred leti kalna- f^Oa voda, ker je bil ted«« Krmelju še rudnik. Z^'njej spet dovolj rib in radi obiščejo tudi kop Privlačna je za vsa- kogar, ki bi se rad soočil in tujcem jo je treba samo pokazati. Letos so pri železniški postaji že začeli prodajati ribolovne karte in s tem bodo nadaljevali vsako sezono. Na območju občine je tudi več ribnikov. V ribniku pri Krmelju so ribiči vzgojili zarod krapov. Velik ribnik je tudi med Bučko in Rako. V njem živijo linji in krapi. Ta ribnik je še zapuščen in treba bi bilo urediti dohode do njega in vložiti vanj novih rib. Tretji ribnik je za kopitarno, kjer ribiči priredijo vsako leto tradicionalni lov na postrvi in krape. Ribe potem prodajajo in Sevničani se radi zberejo na tej prireditvi. V Sevnici imajo torej vse pogoje za usmeritev v ribolovni turizem. Ob programiranju turističnega razvoja v naslednjih letih ga bodo vključili kot pomembno dopolnitev dosedanjih načrtov za razvoj te panoge. J. T. Dolg finančnemu ministrstvu Da bi poravnal moralno krivico, je neki mož v York-shiru, ki je umrl v !)2. letu, zapustil ministrstvu za finance 500 funtov. To je pojasnil takole: ker ni nikoli niti kadil niti pil alkoholnih pijač, ni plačeval davka na tobak in alkohol in je potemtakem v 70 letih oškodoval državo. Princ prodaja šolske zvezke Britanska kraljica je ogorčena. Princ Charles, njen najstarejši sin, je v središču afere, ki je zbudila v angleški javnosti veliko pozornost. Ko je mlademu prestolonasledniku, ki se šola v internatu, zmanjkalo denarja, je prodal sošolcem nekaj svojih zvezkov. Leti so jih za lepe denarce prodali naprej, dokler niso prišli zvezki v roke prevejanih agentov, ki so jih za tisoč funtov (dva milijona dinarjev) prodali ham-burški reviji Stern. Revija je objavila nekaj prinčevih spisov. Princ Charles je star 16 let. Višina žepnine, ki jo prejema v internatu, ni znana. Ze nad 270 televi-1 zorjev v trebanjski občini V trebanjski občini so množična sredstva informacij precej razširjena. Poleg dnevnega in tedenskega časopisja, revij in drugih pu-liko število radijskih bdikaeij, je v občini ve-sprejemmkov, saj ga ima že skoraj vsako gospodinjstvo. Po zadnjih ocenitvah je televizorjev že nad 270. Največ jih je v občinskih središčih, imajo pa jih tudi šole in javni lokali. vIOgĆLZATAJI VOZILO, POTEM JE VSEJ ENOTI ONE-rifiti NO HITRO PREMIKANJE, PRAVITA MILAN in (vj PETAR GOLIĆ, MEHANIKA, KI SKRBITA, DA rti v^ARE NA VOJAŠKIH AVTOMOBILIH ČIMBOLJ JdjijPREJ POPRAVLJENE. PRAVITA, DA JE TUKAJ ;S5?EJE DELATI KOT V CIVILU, KER IMAJO VEC p{^toENTOV, ORODJA IN DOVOLJ REZERVNIH .KOMPAS, PRIREJA IZIETE POjUGOSLAVIJI IN INOZEMSTVU IZREDNO ZNIŽANE CENE ZA AVTOBUSNE PREVOZE IN IZLETE DELOVNIH KOLEKTIVOV IN ŠOLSKE MLADINE Informacije — ponudbe — naročila: KOMPAS - LJUBLJANA ali poslovalnica NOVO MESTO Novi trg 8 — tel. 2M23 % v nesreči na brežiškem mostu (tir- 8. decembra, ob ,5>£,1a mostu med Sa-»»'•V0 v Brežicah trčil * jJii^Poln potnikov, pet-*2JjrV"*0rnjiik trgovskega P£»l\ »živila« iz Kranja, in t W Pripeljal iz Brežic "Li' |! »amenjen v Novo "iif^C" sr'''"a".i('"' N to-\rt& V* 86 ic umaknil po- Hf,|I% 10 ln SC V iStCm ' ("Lj^tavil. Tovornjak ^11)11(^*1 nasproti neprava r\ levl strani cestiš.-a *>vrcti. Prijela je jftfiK^kva zavora, ostali h Cesta je bila ino-mi«. V^lo ga je v avto-l|ii*E*K» Je pri trčenju '»olj v desno. Av- tobus je podrl del mostne ograje in le za las je manjkalo, pa bi s«- prevrnil pod mo.st. Večina potnikov je zlezla iz avtobusa kar skozi okno, ker na levi strani ni nobenih vrat. l*o nestrokovni oceni znaša škoda na avtobusu okrog 250.000 dinarjev, škoda ha tovornjaku pa 100.000 dinarjev. Avtobus je bil last podjetja »Gorjanci« iz Novega mesta, vozil pa ga je Ivan Zagore. Šofer tovornjaka Je bil Andrej Ažman iz Kranja, ki je nezgodo zakrivil zaradi prehitre in nepra-vilne vožnje po levi strani. Razen tega tudi zavore niso bile v redu. — Nehaj že končno nergati; dovolj je zakonskih mož, ki za domače opravilo nimajo tako modernih aparatov! — ... in tole tukaj je nožna zavora! SMEH STOLETIJ Splošno znan lopov je obesil nad vhod svoje hiše napis: »Zlo naj ne stopi v ta dom!« Diogen, za katerega je znano, da je z lučjo pri belem dnevu iskal Človeka, se je začudil, ko je videl napis: »Glej no, kako pa pride gospodar v hišo?« * * * JVUadina se je rada posmehovala Diogenu (mladina se torej v dveh tisočletjih ni bistveno pokvarila), toda ta se je zdaj braniti. Ko sta dva mlečnozobca na cesti srečala modrijana v njegovi čudni opravi, je eden opozoril soseda: »Bodi previden, da te ta žival ne požre!« Diogen pa je pomirjevalno dejal: »Bodi brez skrbi, takšne zelenjave ne mara.« * * * Na svojih potovanjih je prišel v mesto, kjer si je s svojimi nastopi naprtil jezo prebivalstva. Nazadnje so mu čisto preprosto rekli, naj izgine. Ker je bilo mesto precej zanemarjeno, je Diogen ob odhodu posmehljivo pripomnil: »Kaznovan bi bil, če bi moral tu ostati!« * * *.. Diogen je živel zelo skromno: stanoval je v — sodu (kljub temu svetlemu vzgledu stanovanjsko vprašanje še do danes ni rešeno, ne v Grčiji ne kje drugod). Rad bi trdil: »Ce lahko ješ zelje, se ti ni treba klanjati velikašem.« * * * V začetku četrtega stoletja je bila Sparta zapletena v hude boje s Perzijci in drugimi sovražniki. Vendar ji je takrat vladal spretni in uspešni vojskovodja Agezilaj in sovražni pritisk ni dosegel ničesar. Po neki bitki se je Agezi-laju približalo več vojakov, ki so močno krvaveli. Ponosno so mu izjavili, da niso sovražniku nikdar obrnili hrbta. Kralj pa jim je rekel: »Raje bi imel v svoji službi tiste, ki so vas tako zdelali.« Saša Dobrila: ARGONA VTI RUNO SEDA} NA3BRŽ NI ZASTRA2£NQ ^KfcR SE VSI STRAŽARJI Bggg-^lJJf—l JTVoNČNoT] i HITRO OP TOD! PREBUDIL ILSE BO ARESOV ZMAV. Na sestankih Socialistične zveze po vaseh in trgih VINICA: kaj bo z gradnjo ceste? 6. decembra je bila krajevna konferenca SZDL na Vinici in ker je bil isti dan ob isti uri sklican tudi sestanek vaške organizacije ZWI, so občani to kritizirali. V novo vodstvo organzacije Je bilo izvoljenih 22 odbornikov, od teh 10 novih; izvoljenih je NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE bilo tudi 9 članov v svet Krajevne skupnosti, ki se je štiri dni zatem že prvič sestal. V razpravi so domačini spet načeli vprašanje zdravstvene postaje. Občina je predlagala montažno gradnjo poslopja, Viničani pa bi radi imeli zidano stavbo, v kateri naj bi bilo tudi stanovanje za zdravnika, zato so pripravljeni celo na večji krajevni samoprispevek, samo da bi bilo njihovi želji ustreženo. Kaj bo z gradnjo nove ceste od Črnomlja do Vinice, so spraševali občani in pametno predlagali, naj bi pravočasno mislili na vodovodno omrežje, da ne bi že gotovega cestišča zaradi tega razkopavali. Povedali so še, da imajo težave z uporabo razstreliv pri popravilu poti in da bi morali prodajo kruha na tak ali drugačen način vendarle urediti, ker ne moremo pričakovati od turistov, da bodo kruh na Vinico nosili s seboj. Ob koncu konference je neki občan zahteval boljše obveščanje, do katerega imajo ljudje pravico po ustavi in predlagal, naj bi SZDL skupno z drugimi vaškimi organizacijami za to poskrbela. STARI TRG: vodstvo SZDL ni bilo razrešeno Okoli 90 delegatov in drugih občanov se je 8. decembra zbralo v Starem trgu na krajevno konferenco SZDL, kjer so izrazili zadovoljstvo nad ugodnejšimi avtobusnimi zvezami in poslovanjem zob ne ambulante, ki sodita med pridobitve zadnjih mesecev. Kmetovalci, katerih zemlja je v IV. skupini, so bili močno veseli vesti, da jim poslej ne bo več treba plačevati davkov od slabo donosne zemlje, ob tem pa so kritizirali poslovanje žag, s katerim niso zadovoljni. In njihove želje? V kraju je te dni posebna komisija že določila lokacijo za prodajo goriv in olj, tako da jih bodo lastniki motornih vozil lahko že kmalu kupovali do ma in jim ne bo več treba ponje v Črnomelj. Prebivalci Starega trga si predvsem že lijo primernega prostora za klub, v katerem bi se lahko zbirali na sestankih in ob razvedrilu. Ker dosedanje vodstvo SZDL ni pobralo članarine in tudi ni uredilo nekaterih drugih organizacijskih zadev, na krajevni konferenci ni bilo bilo razrešeno, pač pa so ga zadolžili, da mora vse to urediti do konca letošnjega leta. Ha ČREŠNJEVCU: televizor bodo dobili Tudi v Crešnjevcu so člani SZDL na krajevni konferenci razpravljali največ o krajevnih problemih. Ker je vaške pokopališče nujno potrebno popravil, so se dogovorili za samoprispevek občanov in prostovoljno delo, kolikor pa z lastnimi sredstvi vsega ne bodo mogli urediti, bodo za pomoč prosili še občino. Predvideno je bilo, da bo Crešnjevec vključen v krajevno skupnost Semič, občani Sprevod dedka Mraza bo letos v Črnomlju Zveza DPM pripravlja s sodelovanjem vseh mestnih organizacij novoletno slavje za najmlajše in šolarje. Na vseh podeželskih šolah bodo imeli posebne prireditve za otroke s kulturnim programom in obdaritvijo, v Črnomlju pa pripravljajo še obsežnejši novoletni spored. S pomočjo delovnih organizacij in društev bodo organizirali sprevod dedka Mraza skozi mesto, ki bo tedaj lepo okrašeno. Na trgu pred občinsko stavbo, kjer bodo nekatera trgovska podjetja postavila stojnice, je predvideno glavno otroško veselje. Sredstva za vse to že zbirajo po kolektivih v podjetjih in zavodih. Z njimi nameravajo, če bo le mogoče najti dovolj zavijalcev, pripraviti za vse otroke v občini enaka darila. Razen otroškega veselja ob novoletni jelki v Črnomlju ne bo manjkalo zabav tudi za odrasle. Po vseh vaseh pripravljajo skupna silvestrovanja, na katerih bodo vaščani s pesmijo, plesom in petjem dočakali 1965. leto. Nekateri delovni kolektivi bodo poleg vsega tega imeli še svoja silvestrovanja. Ker letos ne bo sprevoda dedka Mraza ne v Ljubljani in ne v Novem mestu, bo gotovo črnomaljski sprevod prišlo gledat tudi precej gostov iz drugih krajev. Točen datum in uro sprevoda bomo objavili prihodnjič. V Bednju in Pribincih bodo popravljali cesto Skazi Bedenj in Pribince je pot postala tako slaba, da Je vaščani ne morejo več prenašati. Čakati, da jo bo kdo popravil, tudi ne kaže več, zato so se ljudje zmenili, da bo vsako gospodarstvo postavilo na cesto 2 kubična metra gramoza tolčenca. Velika večina gospodarjev je za tako sodelovanje, le redki posamezniki, ki sicer pot prav tako uporabljajo, pa niso pripravljeni nič prispevati. To so v glavnem isti kmetje, ki nikoli ni- so hoteli sodelovati v skupnih akcijah prebivalstva. Ali naj drugi zanje delajo? Vaščani obeh vasi so na zboru volivcev pred kratkim sprejeli sklep o krajevnem samoprispevku, predložiti pa ga nameravajo občinski skupščini v potrditev. S tem bi krajevni samoprispevek postal obvezen tudi za tiste gospodarje, ki niso hoteli prostovoljno sodelovati pri popravilu vaških poti. pa so se izbrali proti temu, ker sta kraja preveč oddaljena. Kmetovalci niso zadovoljni s sodelovanjem črnomaljske zadruge, saj je njihova domača zadruga prej sklicevala dosti več sestankov in pogovorov s kmetovalci, pa tudi veliko laže so prišli do raznih strojnih uslug. Članarina je bila v vseh vaseh v redu pobrana, le na Krvavčjem vrhu ne. Občani so na sestanku povedali, da zaostanka niso le oni krivi, temveč odbornik, ki članarine ni pobiral. Izvoljen je bil novi odbor SZDL, v katerem je največ novih članov. Prebivalci teh krajev si želijo rednih predstav potujočega kina, razen tega pa televizor, ki bi ga lahko postavili v pred kratkim urejeno vaško dvorano. Občinski odbor SZDL in občina sta jim televizijski sprejemnik obljubila. ROŽNI DOL: šolska Stavba se lahko zruši 5. decembra so imeli krajevno konferenco SZDL v Rožnem dolu, na kateri so se odkrito pomenili o vsem, kar teži tamkajšnje občane. Ljudje niso zadovoljni z dostavo pošte, katero dobivajo le dvakrat v tednu, na Gor. Lazah pa poštna dostava sploh ni urejena. Ponovno so sprožili željo po telefonu, ki so ga izgubili ukrati z železniško postajo, in tudi po kurjeni Čakalnici. Prosili bodo občino za nabavo drv, sami pa bodo poskrbeli za kurjenje v zimskih mesecih, da ne bodo njihovi otroci v mrazu čakali na vlak, s katerim se vozijo v šolo. Na račun šolske stavbe, ki je tako dotrajana, da se lahko celo zruši, je spet padla prenekatera grenka, in občani so zahtevali, naj pristojni organi to stvar urede. Ker sta Rožni dol in Cr-mošnjice precej oddaljena, v tej volilni enoti ni prave povezave in si občani Rožnega dola želijo, da bi jih odbornik večkrat obiskal. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi vaške organizacije lahko *e uspešnejše delale, če bi zaposleni občani aktivneje de- ■ Letos Je Jugoslavija pridelala za 391.000 vagonov krušnih žit, od tega v družbenem sektorju 101.000 vagonov. V Sloveniji so pridelali 12.100 vagonov pšenice, kar je za 14 odstotkov več kot lami. Slovenija Je imela tudi največji hektarski pridelek pšenice in sicer 21,4 stota. loval v njih. Radi se namreč izgovarjajo na funkcije v službi, za nekatere pa so ugo-lovali v njih. Radi se namreč Z dosedanjim predsednikom SZDL Antonom Hutar jem so bili člani tako zado voljni, da je bil tudi na teh volitvah ponovno izvoljen. 0 V dneh, ko so potekale 0 po vaseh in trgih krajev-0 ne konference SZDL, je 0 začel delati tudi že VIII. 0 kongres ZKJ. Občani so 0 zanj pokazali precejšnje 0 zanimanje in vse dni bud-0 no spremljajo njegovo ile-0 k) preko radia, tiska in 0 televizije. Le nekaj desetin metrov od Podzemlja se vije nova belokranjska cesta, vaščani pa bi radi imeli asfaltiran še njihov priključek in cesto skozi vas do Kolpe, kamor bodo poleti prihajali gostje Uspehi in prizadevanja RK v Črnomlju Prejšnji četrtek je imela krajevna organizacija RK v Črnomlju občni zbor, na katerem so obravnavati dosedanje delo, sprejeli so program dola za prihodnje leto in izvonli novi odbor. Predsednica mestne organizacije RK Rezka Jelenič .Je v poročilu poudarila, da je imela organizacija v letošnjem letu zelo raznovrstne naloge, od katerih je bila med najpomembnejšimi organizacija krvodajalske akcije. Odzvalo se je kar 135 članov. Največ Jih je bilo iz Belsada, Belta in Lica. Ob dnevu krvodajalcev je organizacija priredila proslavo. Program je bil posvečen tudi 20-letnici ustanovitve RKS, ob tej priložnosti pa so bile podeljene značke in priznanja krvodajalcem, ki so že večkrat darovali kri. Izročenih Je bilo 45 srebrnih in dve zlati znački. Organizacija se je ukvarjala tudi s socialnimi problemi, ker je na njenem območju še vedno nekaj ljudi, ld so potrebni družbene pomoči. Organizirali so nabiralno akcijo med članstvom in zbrala ne- kaj obleke, obutve in tudi denarja. Letos je 63 otrok letovalo v raznih klimatskih krajih, največ otrok pa je bdlo prav s področja črnomaJij-ske organizacijo RK. Na občnem zboru je bilo podano tudi posebno poročilo o delu pod-mladkarjev na osnovni šoli. V pretekli sezoni Je bilo delo 980 članov podmladka precej razgibano, saj so nudili RK veliko pomoč. Po ustanovitvi aktivov RKS v gospodarskih organizacijah se je že letos pokazala potreba, saj bi bilo mnogo laže organizirati krvodajalske akcije, zdravstvene tečaje, predavanja itd., vendar aktivi niso bili ustanovljeni zaradi slabe povezave s sindikalnimi podružnicami. Na občnem zboru Je bilo sklenjeno, da se bodo te naloge čimprej lotili. Vidni uspehi so bili doseženi ludi pri pridobivanju članstva. V začetku leta je odbor sklenil zbia-ti vsaj 1000 članov; to nalogo Je lepo izpolnil, saj šteje organizacija danes že 1181 članov. S tem uspe- hom pa še niso zadovoljni in oodo skušali v novem letu število članstva zvišata na 1500. V razpravi so govorili o ureditvi mahe za učence, o toplem obroku hrane za vozače, o mestu in vlogi organizacije v krajevni skupnosti in se o nekaterih drugih organizacijskih stvareh. Ob zaključku občnega zbora ta predsednik občinskega odbora RKS izrekel ReaEkt Jelenič, požrtvovalni predsednici mestne organizacije, in Mariji Gazvoda javno priznanje in pohvalo za njuno prizadevno delo. -ju Med svečanostjo ob otvoritvi tovarne kondenzatorjev v Semiču so za rekonstrukcijo najzaslužnejšim tovarišem podelili nagrade Po knjigo 7 km daleč! V klubu SZDL na Vinici posluje tudi knjižnica z nekaj več kot 200 knjigami. Čeravno so knjige bralcem na voljo vsak dan od 7. do 14. ure na krajevnem uradu, kjer jih izposoja Marija Karin, je bilo letos izposojenih le 64 knjig. Bralci so večinoma domači učitelji in nekaj mladine, dva stalna bralca pa predstavljata izjemi, kakršnih je malo v naših krajih. Upokojeni Jože Gerdun iz Balkovca ima knjige tako rad, da redno prihaja ponje 7 kilometrov daleč, razen njega pa je v tem koncu največ prebrala Olga Kaj in iz Podklan-ca, mati osmih otrok. Kot pravijo ljudje, je Kajino-va dobra gospodinja, njeni otroci so vedno čisti in zašiti, in vendar — za lepo knjigo kljub vsemu vedno najde čas! Zakaj v kolektivih »ni časa« za izobraževanje' 0 nekaterih izkušnjah Delavske univerze v Me t Irk i Delavska univerza v Metliki ni križemrok pričakala nove delavne sezone, ki je navadno v zimskem času najpri-kladnejša za njeno deCovamO«. Organizirala je že pouk večerne šole za 7. in 8. razred osemletke, katerega obiskuje Tečaj prve pomoči v BETI V tovarni BETI v Metliki je ba od 20. novembra do 7. decembra tečaj za prvo pomoč, ki ga je vodila medicin, ska sestra Stanka Škofova. Obiskovalo ga je deset tečajnic, ki so se v 20 predava-njih seznanile v vsemi oblikami prve pomoči in tudi praktično preizkusile svojo spretnost in znanje. Na za-kljiicliii tečaja so vse tečajnice uspešno opravile izpit in prejele knjižico o prvi pomoči, v kateri je tudi potrdilo o opravljenem tečaju. Pridobljeno znanje hodu tečajnice ob morebitnih nesrečah v obratu uspešno u-porabi c. Priporočljivo bi bilo, da bi tudi v drugih metliških podjetjih organizirali podobne tt-čaje! 24 učencev, mimo tega pa seminar za člane delavskih svetov im upravnih odborov gospodarskih organizacij. Ker delajo skoro povsod v dveh izmenah, so dvodnevni seminar organizirali v dveh skupinah, vendar je uspel le eden, za drugega pa ni bilo dovolj interesentov. Verjetno je treba vzroke za to deloma iskati v preobremenjenosti zaposlenih, ki bi morali po rednem opravljenem delu v službi poslušati še dva dni zapored po 6 ur predavanj. Deloma pa je pri gospodarskih organizacijah in tudi u-pravljavcih premalo zanimanja za tovrstno isjobraževa-nje. Ker bi člani delavskih svetov in uprsivnih odborov morali dodobra poznati snov predviđenoga seminarja, ga bodo ponovili konec meseca. Ni čudno, če ponekod govorimo o šibko razvitem de'.av-skom Upravljanju, kio sploh ni zanimanja, da bi samoupravni organi spoznali organizacijo podjetja, naloge in dolžnosti orgtmov in tehnične ttuSbt, dohodek podjetja in delitev čilega dtihodka ter probleme občine in njen odnos do posameznih podjetij. Med uspehe v dedu aiertošnje sezone lahko štejemo tudi predavanje o novih gospo-darskih ukrepih, ki ga je za člane političnega aktiva v občini pripravil predsednik republiškega gospodarskega zbora Leopold Krese. Oživel je tudi potujoči kino! Vse od novembra dalje redno vsak teden obišče Su-hor, Drašiče ln Radovico, kjer predstvalja vaščanom domala edino iaavedrlio, zato so ga tembolj veseli. In kakšne načrte ima metliška delavska univerza v prihodnje? Njen predsednik, France Braneelj Jih je naštel oefio kopico: — Najbrž nam bo uspelo še pred novim letom organizirati predavanje o aktualnih kmetijskih problemih. Snov bo zelo zainimiiiva za vse dru-žbeno-;:oliitične delavce, zlasti zato, ker bo o teh stvareh govorila zvezna posflarika inž. Pepoa Pero v Sok. Tudi preda-vanjo o mednarodnem položaju v sve'u lmflimo v načrtu, vcrdn.r le iščemo primer nega predavatelja. V dogovoru smo tudi za mlaclinsko politično šoto; pripravljamo programe, čeravno še ne vemo, ali bo zanjo dovolj pri-javflj«ncev ali ne. . Po novem letu se bomo takoj lotili orgianizacije poljudno znaratvenih predavanj za občane, hkrafti pa bi radi oživeli šolo za žMjenje, ki je lani že začela s tremi predavanji, pri četrtem pa je zmanjkalo poslušalcev. Med drugim bodo januarja preda- METLIŠKI TE D INI K vanja o obrambni vzgoji prebivalstva in tečaji civilne zaščite. Nase delo pa bi bilo lahko še mnogo uspešnejše, če bi « izobraževanjem prodrli v delovne kolektive. Doslej j- bilo na tem področju vse premalo scdeOovainja. Čeravno toliko poudtojamo pornomb-nos'; izobraževanja zaposlenih, gospodarsko organizacije z« to stvar ne nRJdejo časa. Skoda! R. B. ZA ŠOLO V KOČEVJU: ZDAJ OD DESED K DEJANJEM! Približno tak je zaključek širšega posvetovanja o gradnji nove šole v Kočevju prejšnji teden. Govorilo se je pač že dovolj, zdaj je treba že pričeti razmišljati o sredstvih in delo čimprej zastaviti. Posvetovanja se je udeležilo okrog 90 ljudi — predsedniki delavskih svetov, sindikalnih podružnic, sekretarji osnovnih organizacij, direktorji, odborniki zbora delovnih skupnosti, člani sveta za kulturo in prosveto in člani komisije za gradnjo šole, kateri predseduje inž. Savo Vovk. Predsednik občinskega odbora SZDL Stane Lavrič je v uvodnih besedah poudaril, da to ni trenuten problem, ki ga na posvetu tudi ni moc dokončno rešiti. O njem so razpravljali že na več zborih volivcev, na konferencah KO SZDL — predvsem v mestu, večkrat na skupščini itd. O problematiki in organizaciji šolstva v mestu je nato spregovoril inž. Vovk. V šolah že grozi tretja izmena, torej je nuja po gradnji toliko večja. Z ozirom na število otrok bi potrebovali precej veliko šolo, — za 900 do 1000 otrok — stala pa bi predvidoma okrog pol milijarde din. Prva etapa, ki bi jo končali prihodnje leto, bi stala približno 300 milijonov dinarjev. Ena možnost, kako priti do sredstev, je v tem, da še naprej obdržijo dopolnilni proračunski prispevek, ki bo z novim letom sicer ukinjen. Tako bi v o-bliki samoprispevka zbrali v enem letu okrog 90 milijonov din. Nadaljnjih 90 milijonov bi zbrali s prispevkom iz skladov delovnih organizacij za izobraževanje kadrov, računajo pa tudi na precejšen prispevek kolektivov. Predstavniki gospodarskih organizacij naj se na posebnem sestanku dogovorijo, koliko bi lahko posamezno podjetje prispevalo za šolo, predsedniki delavskih svetov pa naj do 26. decembra skličejo zbore volivcev, ki jih bodo vodili njihovi odborniki v zboru delovnih skupnosti V torek, 29. decembra, bo potem o teh stvareh sklepala še občinska skupščina na svoji letošnji zadnji se- KOČEVSKE NOVICE Matični urad Kočevje V času od 19. novembra do 11. decembra ni bMo rojstev. — Poročili so se: Janez Kovač, kmetijski tehnik iz Padova, in Jožeta Račka, lmjigovodkinja iz Dolnje Brige; Jože Kajfež, priučeni mizar iz Vasi pri Fari, in Nada Ožamič, poljedelka iz Kuželja; Franc Bencina, šofer iz Livolda, in Silvana Vidrin, kmetijski tehnik iz Novega mesta — Zalog 19. V Ljubljani sta' se poročila: Viktor Kužriik, strugar, to Marija Kolesa, vzgojiteljica, oba iz Kočevja. — Umrla sta: Alojz Medved, upokojenec iz Kočevja, 79 let in Neža Kornerdčki, upokojenka iz Kočevja, 83 let. S SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE KOČEVJE DVE NOVI OBRTNI ORGANIZACIJI Na predzadnji letošnji seji prejšnja torek so se odborniki ObS Kočevje sešli že v mali dvorani v domu telesne kulture, koder bodo zasedali preko zime. Glavna točka dnevnega reda je bilo poročilo o problemih krajevnih skupnosti, o čemer poročamo v posebnem sestavku, razen tega pa so obravnavali še ustanovitev obrtnih podjetij »Pletdljstvo« to »Vulkanplast«, razpravljali o novih tarifah Komunale za pobiranje smeti, sklepali o odloku o odstopitvi dohodka za letošnjo leto servisu »Avta«, sprejeli odlok o pooblastitvi stanovanjskega sklada za vzdrževanje stanovanjskih hiš to poslovnih prostorov i. dr. Poročali smo že o likvidacija Zavoda za zaposlovanje invalidov, ki preneha poslovati konec leta. Iz dosedanjega zavoda je obema ustanovila dve novi obrtni delovni organizaciji, »Fletijstvo« in »Vulkanplast«. Z likvidacijo zavoda skupščina nd nameravala dejavnost pletiljstva to konfekcije odpraviti, pač pa omogočiti kolektivu nad 120 delavk boljše pogoje za nadaljnje delo. »Pletiljstvo« bo izdelovalo vse vrste tekstilne konfekcije to trikotaže, moško, žensko to otroško vrhnjo konfekcijo to perilo, posteljno perilo, moško, žensko in otroško trikotažo oziroma pletenine itd. Dosedanji obrat zavoda Vulkani-zaedja bo po novem letu začel poslovati kot obrtno podjetje Vulkanplast ta bo izdelovalo razne vrste gumijastih Izdelkov, opravljalo vulkajlizacdijo gum Jtd. Začasno bo dolžnost direktorja opravljal v Fletiljstvu Vinko Hren, v Vulfcanplastu pa Janko Kurtalj. Na predlog Komunale je skupščina sprejela odlok o novih tarifah za pobiranje smeti: za gospodinjstva 500 din mesečno od smetnjaka (prej 240), za poslovne prostore pa 750 din mesečno (prej 340 ddn). Podjetje je utemeljilo prošnjo s tem, da je bila cena določena še leta 1961, v tem času pa so se osebni dohodki občutno spremenili, delo je umazano to je težko dobili ljudi, M hI ga opravljali. Analiza je tudi pokazala, da ima Komunala z odvozom smeti izgubo. Odborniki so predlog odloka sicer potrdili, menili pa so, da bi moralo podjetje poskrbeti za boij človeški odnos pobiralcev smeti do strank in za bolj snažen odvoz smeti, kakor je z vozom, s katerega veter polovico smeti spet zmeče na tla! Poslej kino v Hinjah in Strugah Kočevski potujoči kino bo imel v prihodnje namesto v Prevolah kino v Hinjah, namesto v Kompoljah pa v Strugah. To so morali narediti, ker dvorana v šoli na Prevolah ni dograjena. Prvo predstavo bodo imeli v Hinjah v nedeljo ob pol dveh popoldne. Predstava bo v zadružnem domu (nad trgovino). Predvajali bodo najboljši domači film »Kozaro«. Predstavniki v Hinjah bodo poskrbeli, da bo dvorana zatemnjena in zakurjena in se bodo obiskovalci kina lahko dobro počutili. Pridite in oglejte si največjo domačo filmsko umetnino! MC TE DNI V KOČEVJU ■ V enajstih mesecih leta se je število turistov t Kočevju t primerjavi z lanskim letom znižalo za 6 odstotkov. Od tega je bilo domačih za 4,4 odstotka manj, tujih pa za 18,2 odstotka. Število nočitev se je zmanjšalo za 9 odstotkov, domačih skoro za 14 odstotkov, medtem ko je število nočitev tujih gostov za 32,7 odstotkov večje. Povprečna doba bivanja turista v Kočevju se Je mižala za 15 odstotkov, od tega pri domačih turistih skoro za 17 odstotkov, pri tujih pa se Je povprečna doba bivanja povečala za 7,6 odstotka. ■ Ta torek zvečer je glasbena šola priredila v gimnazijski dvorani že tretji glasbeni večer. Učencem glasbene šole so pri izvajanju pomagali dlani mladinskega kulturno umetniškega društva Matej Bor iz gimnazije. ■ V torek, 15. decembra, je bilo v hotelu Pugled posvetovanje o turistični dejavnosti na področju tega dela ljubljanske turistične zveze. Posvet je sKicala gospodarska zbornica okraja, razpravljali pa so o devetmesečnih rezultatih turizma to gostinstva ter o vključevanju zasebnega gostinstva v turistično dejavnost. Bazen predstavnikov ljubljanske turistične zveze so se razgovora udeležili tudi zastopniki ftmsttčruh in gostinskih organizacij iz teh občin. Več o posvetovanju bomo poročali v prihodnji številki našega lista. ■ V ponedeljek popoldan se Je prvič po imenovanju flpfatala volilna komisija pri občinskem odboru SZDL, ki Jo vodi predsednik SZDL Stane Lavrič. Na sestanku so se pogovarjaM o programu dola do volitev; poudarili so, naj analiza dela skupščine ne vsebuje le statistične podatke o njenem sestavu, pač pa naj obravnava njeno delo t podrobnostih, nagovarjali so se tudi o kriterijih za izbiranje novih kandidatov za odbornike to sploh o liku odbornika; pri tem je treba upoštevati družbeno aktivnost posameznih kandidatov, sodelovanje z volilci, ugled med ljudmi, družbeno ekonomsko razgledanost ter poznavanje problematike občine itd. Menili so tudi, da je treba pritegniti v predvolilno aktivnost in k izbiranju možnih kandidatov vse družbene to politične organizacije. ■ Na tržnici je zadnje čase vedno manj prodajalcev. Odprti prostor in oster mraz sta pregnala skoro vse. Vseeno sta bila v ponedeljek še dva ali trije, ki pa so prodajali le umetno cvetje, volnene rokavice in hruške po 200 dinarjev. • Povečanje trgovine Francija— Romunija. Z rjovim sporazumom se bo povečal obseg trgovine med Francijo to LR Romunijo na milijardo frankov letno. Romunija bo izvažala predvsem nafto, uvažala pa stroje za opremo svojih industrijskih obratov. • Nova agencija. Generalni sekretar OZN U Tant Je predložil Generalni skupščini predlog o ustanovitvi agencije za industrijski razvoj. Ta agencija bi podpirala industrializacijo nerazvitih dežel ta nudila pomoč pri Enansiranju raznih objektov. \ • Sporazum o liberizaciji trgovine. Naš veleposlanik v Kobenhavnu Lazar Lilić in danski zunanji minister Haekerup sta podpisala sporazum o sprostitvi trgovine med Jugoslavijo to Dansko. S tem so odpadle omejitve, ki so doslej etežkočale trgovinske stike. JiRATKL I IZ RAZNIH STRANI I Odlikovana ribiča v Kočevju V nedeljo dopoldne je bil občni zbor ribiške družine Kočevje, ka se ga je udeležilo nad 40 članov. Izvolili so novo starešinstvo, kateremu bo poslej predsedoval Vinko Mu-hič, tajnik bo Ivan Kolobota, gospodar Prane Potočnik in blagajnik Alojz Skendar. Ko so govorili o uporabi sredstev, ki jih bo družina imela prihodnje leto, so sklenili večino denarja porabiti za po-ribljanje Rinže. Tako bodo vložili prihodnje leto v Rdnžo okrog 4000 linjev, 4000 krapov in 2000 ščuk. Precej so govo- rili tudi o odplakah s pose. štev KGP, ki zastrupljajo ribji zarod v Rinži. V zadnjih mesecih se je močno utrdila tudi mladinska sekcija, redno pa bo pričela z delom prihodnje leto. Dva člana ribiške družine — starešina Rudi Mamom ta tajnik Alojz Jakopin — sta za vestno delo tudi prejela od republiške zveze odlikovanja 3. stopnje. Berite in razširjajte Dolenjski list! KOČEVSKI SPORT !'■•■:.. u-i uteži so po večmeseč« nem treningu pred dnevi preizkusili svoje moči na društvenem tekmovanju. Nekateri so bili zadržani, tako da niso tekmovali vsi. Pokazali so dokaj moči in volje, poznalo pa se je, da bi pod strokovnim vodstvom dosegli več. V vrstah dvigaleev sodeluje pretežno delavska mladina. Rezultati v triatlonu: zagar 230 kg, Pire 220, corič 207,5, Cebin 185 in tako dalje. Izven konkurence je dviiral tudi Meljo, ki je stecr domačin, a tekmuje pri Ljubljani. Dvignil je 275 kilogramov. Najbolj sta se izkazala mladinca Žagar in Cebin, ki je komaj prišel od pionirjev. e| Strelska družina »Jože Se- ško« podjetja Inkop je imela v nedeljo občni zbor. Ta delavna družina ima 45 članov, od tega 7 žensk in 10 mladincev. Podpira jih tudi podjetje, tako da so dobro založeni z orožjem. Novi odbor bo izdelal plan dela za naslednje leto. To občnem zboru so imeli društveno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Podjetje jo najboljšim podelilo nagrade. Rezultati: Južnič 162 krogov. Veselic 160, Markovič 150. — Strelstvo se je v Kočevju zelo razvilo, odkar je prišlo na program delavskih iger. A. ARKO Prvo mesto Slovenkam V Kočevju Je bil v nedeljo medrepubliški namiznoteniški turnir ženskih reprezentanc. Razen Makedonije so se tega tekmovanja udeležile vse ekipe. Slovenija Je obranila prvo mesto v postavi Pire, Zrlmec ln Kokalj. Turnir so igrali v Domu telesne kulture ob velikem številu gledalcev. Organiziral ga jo domači Partizan. Rezultati — I. kolo: Slovenija I.: Slovenija n. 5:2. Srbija : Bosna ln Hercegovina 5:1, Hrvatska : Crna gora 5:0, — n. kolo: Slovenija II. : Bosna to Hercegovina 5:4, Slovenija I. : Cma gora 5:0, Srbija : Hrvatska 5:2, — III. kolo: Slovenija II. : Hrvatska 5:4, Slovenija I. : Bosna in Hercegovina 5:0, Srbija : Crna gora 5:0, — IV. kolo: Slovenija II. : Crna gora 5:0, Slovenija I. : Srbija 5:1, Hrvatska : Bosna in Hercegovina 5:4, — V. kolo: Bosna in Hercegovina : Crna gora 5:1, Srbija : Slovenija II. 5:3, Slovenija I. : Hrvatska 5:2. Vrstni red: Slovenija I. 5 zmag, Srbija 4, Slovenija II. 3, Hrvatska 2, Bosna in Hercegovina 1 in črna gora brez zmage. Presenetile so mlade igralke Slovenije, ki so premagale tudi Hrvatsko. Prva ekipa Slovenk je bila favorit in Je tudi zanesljivo zmagala. Organizacija Je bila dobra, tekmovanje Je teklo v redu, vendar Je bilo prenatrpano. V domu so imele vse reprezentance odlične pogoje za Igro. A. ARKO Za Silvestrovo na Travno goro! Dom na Travni gori se pripravlja na silvestrovanje in si tudi letos obeta veliko gostov. Solidne cene in lep gorski svet pustila pri obiskovalcih lepe vtise. Spokojna tišina travnogorskih gozdov in zasnežena pokrajina dajeta novoletni noči še poseben mik. Gozdovi privabljajo številne lovce, bližnje planjave pa so kot nalašč za ljubitelje srhuškega športa. Dostop na Travno goro je mogoč z dveh strani: iz Ribnice in iz Zlebiča po cesti do Vinic, tam pa se odcepi cesta preko Nove Štifte na Travno goro. Ce se še niste odločili, kje boste pričakali novo leto, se odločite za Travno goro. Ne bo vam žal! —r OPOZORILO! UPRAVA VODNE SKUPNOSTI KOČEVJE - RIBNICA opozarja vse hišne svete, individualne lastnike hiš, gradbena podjetja in druge gospodarske organizacije, da skrbno zaščitijo vodovodno napeljavo, če je izpostavljena mrazu. Pazljivo Jo treba zaščititi pred zmrznjenjem vodomere, da ne pride do večje škode in stroškov, ki bodo bremenili koristnike. Kje je 2,5 milijona dinarjev? V večernih urah 3. decembra je bilo v delavnici mehanika Antona Dcjaka v Ribnici ukradenih okrog 2,5 milijona dinarjev. Okrog velikega ropa opravljajo organi TNZ uvodne poizvedbe. Na vsak način pa dokazuje tatvina, da ni dobro hraniti denar — posebno večjih zneskov! — doma in da je še vedno najvarnejša banka. Požar v Brezah Gasilci iz Brež oz. Jurjevi-ce pri Ribnici so imeli minulo nedeljo dovolj dela, da SO preprečili razširitev požara v Brezah. Nenadoma je namreč pričel goreti kozolec — dvojnik, last Marjete Zidar. V kozolcu je bilo razno kmetijsko orodje. Domači gasilci so se pri gašenju zelo izkazali in preprečili, da se ogenj ni razširil še na sosednja stanovanjska in gospodarska poslopja. Škodo cenijo na okrog dva milijona dinarjev, požar pa je po oceni komisijo nastal zaradi samovžiga. ' ZAPISKI S PRVE SEJE VOLILNE KOMISIJE V RIBNICI DRUŽBENA AKTIVNOST, SPOSOBNOST ■ IN PRIUUBUENOST... Prejšnjo sredo se je v Ribnici prvič sestala volilna komisija pri občinskem odboru SZDL, ki jo vodi Dušan Lavrič. Na seji so med drugim ugotovili, da so v občini že pričeli s pripravami na volitve s konferencami krajevnih organizacij SZDL, na katerih precej razpravljajo o kandidatih in so jih ponekod že predlagali, še širši razmah pa bo predvolilna aktivnost zavzela z občnimi zbor sindikalnih podružnic ter ostalih društev in organizacij. Predvidevajo, da bodo občani predlagali precej kandidatov, primernih za odbornike v enega od obeh zborov občinske skupščine, v nekaterih krajih pa bo volilna komisija izvedla anketo za zbiranje kandidatov. Predvsem pa je treba volivcem prikazati pomen in vlogo občinske skupščine, da . bodo znali pravilno presoditi njeno delo in izbrati najprimernejše kandidate. Najvažnejši kri- terij za izbiro kandidatov, so poudarili, pa mora biti družbena aktivnost, sposobnost in priljubljenost kandidatov. Hkrati ko razpravljamo o kriterijih za kandidiranje, je treba razpravljati tudi o delu in strukturi dosedanje skupščine. Brez dvoma pomeni sedanja skupščina v primerjavi s prejšnjim ljudskim odborom velik korak naprej, vendar pa je bila včasih še vse preozka, preveč se je spuščala v sprejemanje in potrjevanje raznih odlokov in se premalo ukvarjala s konkretnimi, za vso občino važnimi vprašanji, ni se še čutila kot najvišji samoupravni organ v občini, saj je bila včasih samo glasovalni stroj za sprejemanje odlokov. Dnevni redi sej skupščine so še vedno preobsežni. Težišče njenega dela je prenekaterikrat v glavnem na reševanju zadev splošnega ljudskega premoženja, volitvah in imenovanjih ter sprejetju nekaterih odlo- kov, medtem ko pa ni razpravljala o nekaterih problemih, o katerih so v zadnjem času na široko govorili v zvezni kakor tudi republiški skupščini (otroško varstvo, problematika šol, mlečne kuhinje itd.). Sedanja skupščina je od prejšnjega ljudskega odbora »mlajša«, v njej je več žena in mladine. Do 25 let starosti v skupščini ni nobenega, največji odstotek odbornikov pa je starih do 35 let, medtem ko je povprečna starost 38 let. Veliko manj razveseljiva je podoba, če pogledamo sestavo skupščine po izobrazbi: le 7 odbornikov ima srednjo šolo in 4 višjo izobrazbo, skoro polovica pa ima le osnovno šolo (končano ali pa tudi ne). V tem obdobju, približno leto in pol, je imela skupščina deset skupnih sej obeh zborov, zbor delovnih skupnosti pa še eno ločeno, sprejeli pa so 30 najrazličnejših odlokov. Konferenca Socialistične zveze med Slemenci V nedeljo, 13. decembra, je bila v središču Slemen, pri Sv. Gregorju, konferenca SZDL. Na njej so se pogovarjali o pripravah za ustanovitev krajevne skupnosti. Ugotovili so, da bo na tem zaključenem področju, ki ima okrog 600 ljudi, lahko krajevna skupnost dobro delala. Zgradili so tudi vodovod, tako da ima prebivalstvo zdravo pitno vodo. Poleg prispevka družbe so prebivalci sami zbrali za vodovod s prostovoljnim delom, z vožnjami in denarjem kar 20 milijonov dinarjev. V razpravi o komunalnih vprašanjih so se dotaknili problema potov, ki jim bo potrebno posvetiti večjo pozornost. Bili so mne-nia. da so z davki boli obre- menjeni kot druga, njim podobna področja. Ugotovili so tudi, da je cena hlodovine v drugih občinah višja kot v ribniški. Ker so Slemena hribovski predel, dela divjačina vsako leto precej škode. Ljudje so menili, naj bi jim škodo v celoti povrnili. Na konferenci so govorili tudi o pomenu bližnjih volitev v občinsko, republiško in zvezno skupščino. ... in v Prigorki Istega dne je bila konferenca tudi v Prigorici pri Dolenji vasi. Ljudje so bili mnenja, naj bi .'im občina nudila večjo pomoč za komunalne dejavnosti. Urediti bo treba odcep asfaltirane ceste od Pr'Bririoe rio mostu č<^ Rib- nico pred Dolenjo vasjo. Most je tu slab in nujno terja popravilo. Za popravilo potov Prigorica—Otavice naj bi prispeval del sredstev tudi gozdni sklad, ker tu vozijo les tudi za KGP Kočevje. . Ko so razpravljali o krajevni skupnosti, so bili prisotni mnenja, naj bi Imeli svojo krajevno skupnost. Govorili so tudi, da je treba posvetiti skrb starim in socialno ogroženim ljudem; materialno skrb naj prevzame občinska skupščina. "\"KL ORAZEM REŠETO St. 50 (768) D O L K N J S KI LISI 03 Gornje Vrh polje: odgovorno delo in pomen SZDL Na lelni konferenci v Gor. Vrhpolju so pred dnevi precej razpravljali o vlogi SZDL in področjih, na katerih se organizacija lahko aktivno udeležuje. Ob kopici nerešenih vprašanj, za kar ni nihče bolj odgovoren kot SZDL, so obravnavali družbene prostore, pomoč drugim organizacijam, poslovanje trgovine, članstvo itd. će bodo te zadeve reševali, ne bo treba več razglabljati o vsebini in delu organizacije, medtem ko bo odgovor občanom na zastavljeno vprašanje le konkretno delo. Konferenci je prisostvoval član izvršnega odbora Ol>0 SZDL Janez Potočar. ZAMEŠKO: pripombe kmetovalcev na rajonizacijo V Zameškem je konferenca spravila na površje precej problemov, vrednih širše obravnave. Taka obravnava naj bi odgovorila na vprašanja, ki so jih zastavljali občani verjetno KO SZDL, ki bi moral na pristojnih mestih najti razumevanje skupne problematike. Socialistična zveza bi morala pripraviti odgovore občanom, če bi to napravila, ne bi govorili o pasivnosti članstva. Novo vodstvo, ki ga vodi predsednik Jože Bregar, bo moralo pomagati in aktivnost bo tu. Občinski odbor SZDL je na tej konferenci zastopal Stane Uc AJDOVEC: iz leta v leto drugačna vprašanja Skoda, ki jo napravi divja- črin na letošnji konferenci v Ajdovcu ni bila osrednji predmet razprave. Tokrat so bolj načeli komunalne probleme in se pogovarjali o nabavi televizorja. Nekaj vprašanj bodo, kot kaže, lahko že v kratkem rešili. Kljub temu, da je sredstev za televizor precej zbranih, želje še niso uresničili. Ce bodo vztrajno nadaljevali začeto delo, pa uspeh ne bo izostal. Novo vodstvo t KO SZDL je na konferenci, ki ji je pri-sostoval Franc Smolič, prevzel Bogdan Zupančič. BRUSNICE: plodna dejavnost na obzorju Uspešra razstava češenj v Brusnicah je pomenila poživilo v delu organizacije. Do večje živahnosti je pripomogel tudi novo ustanovljeni mladinski aktiv. Obravnavali so razvrstitev zemljišč v ustrezne okoliše, ureditev dvorane, dograditev šolskih prostorov, izobraževanje s predavanji. Pripombe so imeli k odkupu kmetijskih pri delov in preskrbi s semeni. V imenu občinskega odbora SZDL je na konferenci spregovoril Ivan Hrovatič. BELA CERKEV: večje možnosti za dobro delo Delo v Beli cerkvi ni bilo takšno, kot bi lahko bilo Morda je vzrok temu to, da so šele v zadnjem času zaceli reševati zadeve kot ureditev vaških potov, studencev, šolskega poslopja, poživitev ga Novomeška kronika ■ BENCINSKA uiti" ALKA pri industriji perila ima z nastopom vremena manj prometa i osebnimi avtomobili in veS s to-vornjaki, ce primerjamo prodajo v poletnih dnevih m v ponedeljek, 11. decemebra: V ponedeljek so prodati 1975 litrov navadnega bencina (2600 povprečno na dan v avgustu), 2099 litrov superja (3300) in 3126 litrov nafte (2200). Zmanjkalo jim je antifriza v kliskih posodah, saj so ga nekatere dni v začetku decembra prodali tudi po 170 kilogramov. ■ MESTNO GLKDAJ.ISCE LJUBLJANSKO je v torek zvečer gostovalo v Novem mestu s Jean Kanovo komedijo v treh dejanjih Mary. Marjr! Dali so dve predstavi v Prosvetnem domu, ob 17. in 30. url. Režiral je Igor Pretnar. ■ V NOVEM MESTU DALJ ČASA ni balo mogoče kupite tobaka za pipo. Kar je marsikdo po podražitvi cigaret In dokazih ameriških strokovnjakov o dejanski škodljivosti cigaret hotel preiti na kajenje pipe, Je tudi povpraševanje po takem tobaku naraslo. Podjetje Tobak jo založilo svoje prodajalne z lepo embaliranim, vendar precej močnim, ztOTjaninsiklm »ExU-.i lulasem«, da »lula&i« lahko zdaj z manjšo skrbjo zastran raka puhalo svoje vivčko .. . ■ ZAVOD /A IZGRADNJO IN UREJANJE NASELIJ je razpisal gradnjo dveh develstanovanjsklh blokov na Jerebovi ulioi (vrtovi Gtobevnik. Kline, Kosak). Za enega so zbrali sredstva združeni investitorji, za drugoga pa Tajništvo za notranje zadeve. Gradnja naj hi bila končana do 1. oktobra 1965. Eden od blokov jo lociran tako, da bodo morali posekati smrekov gozdiček na Globovratko-vem vrtu. ■ PRETEKLI TEDEN jo bila zjutraj tako močna poledica, da je na poti v službo marsikdo pristal na tleh v vodoravni legi. Pa tudi avtomobili so plesali po cest« po- vsod, kjer ni bilo dovolj posipano z gramozom. Za dopoldne, okoli 11. ure, pa Je nastopila otoplitev. ■ Na ŽIVILSKI TRG v ponedeljek ni bilo tako enostavno priti, vsaj z leve strani ne. Pred tržnico je bilo namreč več stojnic z okraski in podobnim blagom, tako da je bila tam prava gneča, medtem ko je bilo znotraj tržnice prostora še dovolj. Mleko je veljalo 80 din liter, orehi 200 din »Črki«, suhe hruške 150 din »firkl«, jabolka IDO din, radič od 60—80 din merica, motovileč 50 din merica; hren so prodajali po 10 din, Jajca po 55 din, zelje po 50 din kg. solato v glavicah po 40 cUn in kislo zelje ter repo po 120 din kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rojstev ta teden v mestu ni bilo. Poročili so se: Peter Pavlovič, podoficir JLA iz Jerebove 12, in Prida Berkovlć, krojadica z Brega 15; Jože Rajer, upokojenec iz Dra-gomlje vasi, in Katarina Ivec, gospodinjska pomočnica iz Guhčeve. 22. — TucH smrti v minulem tednu na področju mesta ni bilo. Jutri prva seja sveta krajevne skupnosti Jutri, 18. decembra, bo ob 16. uri v dvorani na rotovžu prva seja Sveta krajevne skupnosti Novo mesto, ki jo je sklical predsednik iniciativnega odbora Stane šinid. Na seji bodo izvolili predsednika in podpredsednika in druge organe krajevne skupnosti: izvršni odbor, komisijo za program in proračun, socialno varstveno komisijo in potrošniški svet. Zatem bo razprava o programu krajevne skupnosti. silskega društva itd. Če bodo ta vprašanja reševali sistematično, ni bojazni, da v prihodnje organizacija ne bi opravičila svojega dela. Možnosti za požitivev dejavnosti ne manjka. Na konferenco je obč. odbor SZDL poslal inž. Nlka Riharja. P00H0STA: predvsem o kmetijstvu Veliko zanimanje članstva Socialistične zveze v nekdanji podružnici in sedanji KO SZDL v Podhosti in živahna razprava na konferenci sta opozorila na to, da so začeli reševati probleme, ki jih je največ v kmetijstvu. Na svoji prvi konferenci so spregovorili o tem, kakšna Je občin- ska kmetijska politika pri obdelovanju arondiranih zemljišč, reševanju preživnin za starejše ljudi, obveščanju kmetovalcev, ki jim zemljo arondirajo itd. O teh vprašanjih je bil živahen razgovor s piedstavniki novomeške zadruge, ki so prisostvovali konferenci. Razčiščevanje vprašanj na kraju samem je ključ za spodbujanje občanov v reševanju vseh vprašanj. Na konferenci je bil navzoč član IO ObO SZDL Jože Blažič. -OL Plodna konferenca SZDL v Šmarjeti Poročilo predsednika Toneta Barboriča je bilo kritično, saj je podčrtalo, da bi lahko organizacija opravila več, če bi člani z odborom bolj sodelovali. Pohvalil je pristno sodelovanje, ki se Je razvilo pri delu z drugimi družbenimi organizacijami, saj so člani KO SZDL bili v vseh aktivni. V razpravi so se lotili problema nove sole in učiteljskih stanovanj, saj je oboje v Šmarjeti več kot potrebno. Vse ostalo, kar so načeli v razpravi, pa se tiče krajevne skupnosti: treba bo načeti vprašanje področne ambulante; kakršnikoli obrtni ali proizvodni obrati (bodisi kovaški, tolarski, krojaški, šiviljski ali frizerski) bi v Šmarjeti prišli zelo prav, zato ker obrtnikov ni in ker bi se mladi rod, ki domove zapušča, lahko nato vsaj deloma zaposlil v domačem kraju. Vsi so bili mnenja, da prostor, v katerem so v šmarjeti sestanki vseh organizacij, za to ni primeren in da ga kaže obnoviti. Govoreč o mladini so menili, da ji premalo pomagajo in da se bodo mladi ljudje najlaže naučili dela v organizacijah tako, da jih pritegnemo že zdaj. Nekdo Je načel razgovor o prošnjah, ki Jih prihaja sila veliko (mnoge z nemogočimi zahtevami!) na razne organe, prosilcev pa nt nikoli na noben sestanek, da bi se o tem pomenili. Franc Seničar Je kot predstavnik ObO SZDL ob koncu obrazložil nove predpise o davčnih olajšavah in omenil, da na šmarješkem koncu najbrž ne bo nihče več plačeval hišnine. Steklarno je treba čimprej dograditi! Na 10. seji zbora delovnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto, ki je bila 12. decembra, Kaznovana nepoštenost D. G., davčni izterjevalec na Upravi za dohodke v Črnomlju, si je neupravičeno prilastil denar, ki mu je bil zaupan y službi, s tem, da si je v zadnjih petih mesecih le- ta 1962 postopoma prisvojil 30.084 din. 13.000 din je prejel od kmeta M. č. iz Gribelj na račun davkov, 17.034 din pa si je pridržal na račun davkov, ki jih je izterjal v štrekljevcu, Črnomlju in na Krvavčjem vrhu. Pri kmetovalcih je ta poneverba vzbudila precej ogorčenja, ker so judje za plačilo davkov že sicer občutljivi, zato so tembolj obsojali nepoštenost davčnega izterjevalca. Obtoženec sprva poneverb ni priznal, spričo dokazov pa je na obravnavi pred okrožnim' sodiščem v Novem mestu v tej trditvi klonil. Obsojen je bil na 3 mesece zapora, pogojno za dve leti, razen tega pa mora plačati občini Črnomelj 16.000 din. Oškodovani kmet iz Gribelj bo moral svojih 13 tisočakov izterjati v posebni obravnavi. mmmMMMMHMM.....niittiiiniiiuimiit......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiu Naročite domači tednik bratu ali sinu, ki je pri vojakih! Vabilo občanom Novega mesta V sredo, 23. decembra, bo v Novem mestu govorila o VIII. kongresu ZKJ kot »Kongresu delovnih ljudi Jugoslavije« tov. Francka Strmole, predsednica okr. odbora SZDL. Uro in kraj bomo sporočili po radiu in na oglasnih deskah. Matični urad Mirna peč Oktobra ni bilo rojstev izven porodnišnice. — Porok v oktobru in novembru ni bilo. — Oktobra sta umrla: Julijana Šuštar, kme-tovalka, 50 let, in Prane Murgelj, užitkar, 87 let. Novembra je umrla Frančiška Krevs, kmetovalka, 84 let. Jutri komisija na Cankarjevi cesti •IIIMIIIIIIIIKI««« Letne konference SZDL v novomeški občini V prihodnjih dneh bo v naši občini spet 1 vrsta letnih konferenc krajevnih organizacij: I na TRŠKI GORI — 18. decembra ob 18. uri; I v DRGANJIH SELIH — 19. decembra ob 18.30; I v ŽUŽEMBERKU — 19. decembra ob 19. uri; I na RATEŽU — 19. decembra ob 19. uri; na I DRČI — 20. decembra ob 8. uri; v ŠMIHELU j PRI ŽUŽEMBERKU — 20. decembra ob 7. uri, I in v PREČNI — 20. decembra ob 8. uri zjutraj. »IIIIIHMHUM so odborniki razpravljali o tri-četrtletni družbeni realizaciji družbenega načrta in poročilu o varnosti in požarni varnosti v delovnih organizacijah.. Podpredsednik občinske skupščine Andrej Grča je v uvodnih besedah orisal gibanje gospodarstvu v razdobju januar-september. V tem obdobju vse gospodarske panoge visoko prekoračujejo svoje planske naloge. Hkrati beležijo izredno visoke poraste proizvodnje tudi v primerjavi z istim obdobjem minulega leta. Tako Je gospodarstvo novomeške občine ustvarilo v 9 mesecih letošnjega leta nad 31 milijard 784 milijonov dinarjev družbenega bruto proizvoda, kar je 87.8 odstotka letnega plana in 37,5 odstotka več kot lani v tem času. Hkrati se v jasnejši luči kaže tudi vpliv predpisov za ureditev našega gospodarskega sistema. V ilustracijo naj omenimo samo nekatere strukturne elemente, ki so se letos v primerjavi z istim obdobjem minulega leta povečali takole: narodni dohodek za 40 odst.. čisti dohodek za 48,7 odst.. osebni dohoditi za 48.2 odst., za sklade pa je ostalo kar 60,4 odst,- medtem ko se je produktivnost povečala za 31,3 odst. Tudi primerjava s predvidenim letn'm planom kaže močno prekoračenje .dinamičnega plana, kar zagotavlja, da bo letni družbeni načrt novomeške občine tudi precej presežen. V razpravi je bilo največ govora o KREMENU in izgradnji steklarne. Odborniki so se glede na odcepitev steklarne v izgradnji od kremenovih rudnikov zanimali za perspektivo rudnikov, ki so letos iz objektivnih m subjektivnih vzrokov v slabSecn položaju kot. so so bili prejšnja leta. V zvezi s tem je zbor delovnih skupnosti priporočil samoupravnim organom KREMENA, da čimprej urode no- Tudi v Gabrjah bi iradi videli potujoči kino Ko prebiram v Dolenjskem liotu, da :ste uvedli potujoči kino, bi vas prosila, da bi tudi v Gabrjah uvedli potujoči kino. Predvajanje v Brusnicah je namreč za našo mladino zelo oddaljeno. Mi mlaSi si želimo čimveč filmov, zato bi bdi zelo veseli, če bi tudi nas obiskal potujoči kino; ta bi bil zlasti ob nedeljah dobrodošel gost! M. K. tranje odnose, ki povzročajo določeno anarhijo med delavci in da kljub objektivnim težavam poiščejo rešitve za nastale probleme, predvsem znotraj kolektiva. Kar zadeva steklarno v izgradnji, kt jo venomer spremljajo nove težave, zlasti tinančnega značaja, pa so naglasili, da je treba tovarno čimprej dokončati, ker vsak mesecev zavlačevanja izgradnje terja okoli 16 milijinov dinarjev več stroškov, razen tega pa izgubimo vsak mesec na izpadu proizvodnje še okoli 250 milijonov dinarjev družbenega bruto produkta-V drugi točki dnevnega reda so člani zbora delovnih skupnosti prisluhnili poročilu sveta za splošne in notranje zadeve o varnosti in polarni varnosti v delovnih organizacijah. Poročilo ugotavlja, da je v večini delovnih organizacij zelo pomanjkljiva splošna varnost, pa tudi požarnovarnostne mere so slabo ali pa sploh niso urejene. Na podlagi teh ugotovitev in razprave je zbor delovnih skupnosti na predlog sveta sprejel več priporočil delovnim organizacijam. Med drugim: naj samoupravni organi poskrbe za odpravo vseh ugotovljenih pomanjkljivosti na tem področju; delovne organJzaci.lt' naj najkasneje do februarja prihodnjega leta izdelajo ustrezne pravilnike fizičnega zavarovanja objektov in požarne varnosti itd. O problemih varnosti in požarne varnosti bomo v našem tedniku 'v kratkem še obširneje poročali. Živahna turistična sezona v Dol. Toplicah Odbor Turističnega društva t Dol. Toplicah ugotavlja, Ua je bila minula sezona glede obiska precej boljša od dosedanjih, saj je obiskalo zdravilišče kar za 30 odst. več gostov kot kdajkoli poprej. Med njimi je bilo precej tujcev; Nemcev, Italijanov, Švicarjev in drugih. Mnogi gostje hodijo na ribolov na Krko. Čeprav je že december, je v zdravilišču Še vedno okoli 130 gostov. K razvoju turizma bosta lahko veliko prispevali letos dograjeni novi nadstropji Kopališkega doma. Blagajna dni-stva si je precej opomogla, poplačali pa so tudi' večino dolgov iz prejšnjih let. Za novoletne praznike nameravajo prirediti silvestrovanje; v ta namen je že imenovan pripravljalni odbor. . DRAGO GRKCiORC Berite in razširjajte Dolenjski Ust! TREBNJE: nad 2500 članov spremljalo kongres Za VIII. kongres ZKJ je bito budi v trebanjski občini veliko zanimanje. Po vesteh, ki so prišle v Trebnje, se je vsak dan zbralo ob radijskih in televizijskih sprejemnikih povprečno 2500 ljudi. Pet lastnikov si je kupilo televizorje prav zato, da so lahko doma spremljali delo kongresa. Javni lokali in drugi prostori, ki imajo televizorje, so bili najbolj obiskani v popoldanskih in večernih urah. ker so ljudje pretežno zaposleni ddpoldlne. Z delom kongresa so se lahko seznanili tudi iz poročil v Dedu, ljubljanskem dnevniku in drugih drjervinikih, ki so jih v času kongresa tudi v trebanjski občini prodali več kot druge dni. Občani so z zanimanjem posUiušali ali brali vse glavne in uvodne referate, s katerimi je začel delo VIII. kongres. Najbolj so seveda po Črtati I. vrednostni razred Pod 30.529 hektarov obdelovalne zemJJe v trebanjski občini vodijo 413 hektarov jvrvorazredne zemlje, ki pa je že pretežno podružbljena. Zato je bila umestna razprava na seji občinskega komiteja ZK (zadnjo dni novembra) o usodi maloštevilnih I prvorazrednih zem'jisč, ki so I še ostala v zasebni posesti. Tu pa je več nesoglasij, ker se v prvi razred uvrščajo tudi površine v močvirskih in poplavnih predelih. Glede na j to, so meniti na seji, bi ka-| zalo spremeniti odnos do obdavčevanja te zemlje, oziroma ukUniti prvi vrednostni razred. Razen tega so se na \ seji komiteja pogovoriti o Na željo prebivalcev Cankarjeve ceste v Koloniji je občinska skupščina zaprosila ustrezne inštitute v Ljubljani, ki so sestavili josebuo komisijo za ocenitev možnosti zazidavc na južni strani le ceste. Po splošnem programu smatra občinska skupščina, da je treba čimprej zazidati zemljišča, ki imajo že urejene komunalne naprave (vodovod, elektrika, kanalizacija, dovoz), se posebej zato. ker komunalni prispevek, ki so ga pobirali do sedaj, se zdaleč ni zadoščal zA ureditev osnovnih komunalnih naprav. Tudi proračunska sredstva za komunalo so premajhna za kritje razlik do dejanskih stroškov — saj s njimi lahko komaj vzdržujejo obstoječe: popravila, čiščenje, pra-nje in klužonjc cest in podobno. Zato je Zavod za urejanje lil izgradnjo naselij že v maju zaprosil m take lokacije, kjer so te naprave več ali manj zgrajene. Denarne [ »možnosti graditeljev individualnih hišic so namreč prešibke, d;t hi prenesle plačilo izgradnje novih komunalnih objektov. Tako je Zavod zaprosil tudi za več lokacij na Južni strani Cankarjeve cea te. Pri- t eadoU oličani. ki imajo tam svoji- vrtove, so ugovarjati zazlditvi lega predela in po več razgovorih s predstavniki občim; predlagali Imenovanje iiosebne komisiji-, sestavljene Iz strokovnjakov irvrn Novega mesta, ki naj objektivno ocenijo položaj. Komisija bo oh sodelovanju prizadetih občanov jutri po ogledu terena podala mneujr o možnosti zazidave na tem območju. Upi ivnl organi občinske skupščine ne mislijo Izdajati kakršnihkoli i»r.iv:..li aktov, dokler problem ne ho vsestransko razčiščen. problemih zasebnega kmetijskega pridelovanja, o zadevah borcev — kmetov, pripravah na konference OO ZK in občinsko konferenco ZK ter programu del« občinskega komiteja ZK. 12 Vodi perutnina Po številu glav domačih žl-viiii v trebanjski občini je na prvem mestu perutnina s 34.944 kokošmi, gosmi racami in purani. Prašičev so našteli 8.020, krav, bikov, volov in teCot 5.109. konjev 1.270 in drobnice 200 gflav. Razen tega je še 900 panjev če bed. zdravili javnost dela kongresa in način, da so ae s'>vafi jasno postavile in pribite. Komunisti sto Se posebej po TiU<:iv\N.jski; novici: zdraivili nadaljnjo vlogo Zve ze komunistov, kakor je bila podčrtana v referatu tov. Aleksandra Rankoviča. En delegat na pet komunistov Ze. občinsko konferenco ZK v drugI polovici januarja prihodnje leto bodo komunisti v trebanjski občini izvolili na vsakih pet članov v osnovnih organizacijah enega delegata. Konferenca bo po vsej verjetnosti v Trebnjem. Izobraževanju večjo pozornost V nedeljo, IS. decembra, J« bila v trehnjem občinska konferenca 7.IVIK. Razpravljali so o raznoterih vprašanjih gospodarstvu In skrbi za kadre. l*ri tem so podcrtavali zlasti tista mest -.. kjer bi morala ZMS vplivati s svojimi stališči. Daljše poročilo o konferenci bomo objavili prihodnji teden. Okraski, razglednice, vizitke Marij« Krištof, pi\>da-jalka v trebanjski knjigarni DZS: »Se že pozna, da se bliža novo leto. Največ prodamo okraskov, razglednic, vizitk in koledarjev. Zvezki, pisma in ovojni papir se kar sami prodajajo. Knjige gredo bolj slabo v promet, Še najbolj slikanice za otroke.- Od revij imamo le »Našo ženo«. Drugo ustrezno čtivo nudi kiosk. Kupci plačajo sproti, izjemoma pa dobijo tudi na kredit.« Sindikalni občni zbori Občinski sindikalni svet v Trebnjem je na razširjenem plenumu 23. novembra določili, da morajo biti občni zbori sindikalnih podružnic končani do 25. decembra. Razpravljali bodo o proizvodnji, kadrih in podobnem. Dolenjski list v vcako hišo naše pokrajine! Močan odpor domačinov v Kočevju V soboto, 12. decembra, sta se v Domu telesne kulture srečali trsti mladincev to mladink Kočevja to Novega mesta. Obema tekmama je živahno sledilo okrog 50 gledalcev. MLADINKE: GLADKA ZMAGA GOSTIJ Kočevje: Menard 7, J. Honaak 8, Lovšin 8, M. Honzak, Knafelc 3, Sercer. — Novo mesto: Marka!], Dobovšek 12, Pezelj, Kotnik, Bolite, Somrak 2, Turk 12, Germ 1, Kajič. — Prijateljska košarkarska tekma mladink: Novo mesto — Kočevje 27:22 (15:10). Novomeščanke so takoj v začetku pokazale, da bodo odločno zaigrale na zmago, saj so z nekaj koši od daleč prišle v vodstvo, ki so ga obdržale do polčasa, ko so vodile a petimi pikami razlike. V drugem polčasu se je razvila ogorčena borba za zmago. Domačinke so najprej znižalo rezultat in omajale visoko vodstvo gostij. Te pa so se hitro znašle: priborile so si nekaj žog, ko so bile v napadu domačinke to Iz bditrdb napadov dosegle več košev, ki so odločili tekmo. Obe moštvi sta sicer še naprej napadali, eno je hotelo izenačiti, drugo pa obdržati pribor-jeno si prednost. Jasno pa je bilo, da bodo uspele slednje, zlasti še, ker so imele čvrsto obrambo, ki je domače mladinke niso mogle probdti. Ob koncu je zmagala ekipa Novega mesta, ki je obdržala razliko iz prvega polčasa. MLADINCI: ZA LAS V ZADNJI MINUTI! Kočevje: Kersnič 17, Pire 2, Kajtna 8, Smole 13, Artač, Levstik 3, Obronovič, Krhovič, FajdUga. — Novo mesto: Knoll 12, Jereb 6, Berger, Poorvina, Blažič 17, Polen- S P Dob pred vsemi 29. novembra je bilo v Trebaj em organizirano strelsko tekmovanje z zračno puško. Strel-sbvo postaja vse bolj množičen ljudski šport; to je pokazalo tudi zadnje tekmovanje Res Je, da rezultati niso bili najboljši, vendar pa je treba upoštevati, da niti ena družina nima urejenega strelišča. Tudi to tekmovanje je bilo organizirano v šoli, kjer je strelce motil mrak, večkrat pa jim Je nagajalo tudi sonce. Ekipe so se uvrstile takole: SD Dob (812 krogov), SD Trebnje, SD Mokxonog, SD Kemooprema Trebnjle, Mešana ekipa SD Trebnje, SD Veliki Gaber, SD Puščava in SD Toplovod Treb. nje. Mladinci so imeli le eno ekipo, ki je nastreljala 402 kroga. Prva ekipa pionirjev je dosegla 515 krogov, mokrono-fiki pionirji pa 43. Najboljše ekipe so dobile praktične nagrade in pokale, vsi posamezniki pa spominske diplome. Množičnost, M Jo. Je bilo opaziti na tem tekmovanju, je pokazala, da je treba strelstvo še bolj razširiti, saj je to primerno razvedrilo A. STABIC B!r«liTii'.:i.:;i.aii!:'UKMaiK!itti{!*l!;iKtli;'. rHKHiritiiU.-HitHEriiHlHlHi m ŠAH m Brez poraza le Pen ko in Picek SD Novo mesto Je močno poživilo dejavnost. Po birezikategcirnl-fikih turnirjih, na katerih je sodelovalo 34 šahistov, se sedaj bližajo h koncu še četrtokaiegornčški, na katerih igra 26 igralcev. Tisti, ki bodo osvojim tretjo kategorijo, bodo skupaj z ostalimi tretjekate-Eorniki sodelovali na hirnirju za pridobitev druge kategorije. Prijave za ta turnir sprejemamo v po-ncdeljak, 21. decembra, od 18. do 19. ure v šahovski sobi v stari posti, nato pa bo prvo kolo. Šahovski turnir za prvenstvo Novega mesta se bo začel v drugi polovici januarja. Na njem bodo lahko igrali vsi prvo- to drugokato-gomlM, če bo premalo prijav, pa še najboljši trot^ekategoinlM. sest prvoplasliranih bo Igralo na med-oboinskom prvenstvu. Na decembrskem brzoturnlrju sta promoJno zmagala brez poraza Poriko in Jure Picek. Prvi Je zbral 8,5 točko, drugi pa pol točke manj- Slede: Piberi 6, Istenič in Koržan 4,5, Doki, Fink, Sporar in Avsoc 3, Kronje 1,5. Braoturnir je potekal v lepih športnih borbah. V pr!lvxlnje bi želeli le to, da bi šahiflti prišli ob mpovtdflnl uri, ker zamudnikov ne bomo več upoštevan! šah v Mirni peči Prejšnji teden Je eden Izmed nčemcev osmega razreda v Mirni peči prinesel šah v šolo. Kmalu se Je zbralo dovolj pristašev te Igre. Zadeli so sanirati. Najprej so se srečali najboljši: Prime, Domitrovlč in Novftak. Prvo Igro sta odigrala Domitrovlč tn Novšak. Mer slednji z Domitrovičeim večkrat Izgubi, raje Igra s Primoem; z njim ima namreč več sreče. Snh se učimo tudi drugi učenci. Tako ze igrata Avbar in Hrnstar. Tema kajpak drugI pomagajo, da premagata na. nprotnlke. Deklice šaha ne igralo, ampak se raje pogovarjalo. Tako nam potekajo odmori, večkrat pa navdušeni Igralci prešahlrajo tudi uro in več po pouku. ANTON PUST aok, Pire, Spiihal 9. — Prijateljska košarkarska tekma mladincev: Novo mesto — Kočevje 44:43 (23:25). Se enkrat je bilo dokazano, da t športu ni zanesljivih favoritov. Novomeščani bi morali po računih na papirju gladko to zanesljivo zmagati. Na koncu tekme pa lahko trdimo, da so »srečno zmagali«. Domačini to biii ves čas enakovredni in so diktirali hiter tempo. Gostom se je močno poznalo, da te tri mesece niso trenirali. Streli od daleč so se dosledno končevali mimo koša, kontranapadi pa jim zaradi slabe kondicije tudi niso uspevali. Tako so vse koše dosegli iz individualnih napadov, medtem ko so domačini igrali premišljeno okrog conske obrambe Novomešča-nov in dosegli koše od daleč. Ob polčasu so tako vodili za dva koša. Ista situacija je bila tudi v drugem polčasu. Novomeščani so s svojo igro še enkrat pokazali, da brez rednega treninga ni napredka. Led v Novem mestu: še ta teden Pri občinski zvezi za telesno kulturo so povedali, da bo ledena ploskev bržčas nared že ta teden. To je kajpak vesela vest za vse Ljubitelje drsanja v Novem mestu. Zanimanje je tolikšno, tU se nekateri že zdaj boje, ds bo ledena ploskev premajhna za vse drsalce. Tov. Serini Je pojasnil, da so pripravili le eno teniško igrišče zato, ker nekateri očitajo, da se bodo na ta način uničila teniška igrišča. Hkrati je poudaril, da bodo povečali površino ledu, če bo preveč drsalcev. Torej: po dolgih letih se bomo verjetno že ta teden spet lahko na drsalkah zapeljali po ledeni ploskvi na zadnjem teniškem igrišču v športnem parku na Loki! Kričeč primer pomanjkanja telovadnice Je ta čas prav gotovo glavni vzrok, ki zavira napredek vseh novorneškiih športnikov. Gostije so Igrali dobro le eno minuto! To je bilo dovolj za zmago: minuto pred koncem so Novomeščani izenačili m si priborili žogo. Iz osebne napake so dosegli en kos to nato ru-tinirano obdržali razliko. Domači so v teh trenutkih izgubili živce: namesto da bi igrali rako kot vso tekmo, so hoteli zmagati s košem iz prodora, pa so izgubili žogo, ki Jo Novomeščani niso izpustili iz rok do zaključnega sodnikovega žvižga. Zanimiva zimska prvenstva v Kočevju Prizadevni športniki v Kočevju pripravljajo za ta in prihodnji mesec dva razveseljiva športna dogodka. V Domu telesne kulture nameravajo prirediti zimski prvenstvi Dolenjske v odbojki in košarki. Odbojkarji naj bi se srečali še ta mesec, medtem ko se bodo košarkarji predvidoma pomerili januarja prihodnjega leta. V Kočevje nameravajo povabiti vse odbojkarske in košarkarske kolektive iz Dolenjske. Kočevski športniki upajo, da se bosta obe tekemovanji lepo posrečili in postali tradicionalna srečanja dolenjskih klubov v zimski sezoni. Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DOLENJSKI LIST si na ročit« na svoj naslov! Keglfaški mozaik Efeqpa Pionirja je gostovala na Jesenicah in se srečala z Jesenicami ln Kranjsko goro. V prvem dvoboju je zablestel Le-gisa, ki je premagal oba slovenska reprezentanta: Slibarja in Hafnerja ter podrl 864 kegljev. Poleg Le-gifie so čez 800 kegljev podrli še Stepec 809, Romih 806 in Barbič 806. Ostali štirje so bili nekoliko slabši. Jeseničani so zmagali s 6566:6390 keglji. Naslednji dan so kegljali proti Kranjski gori, vendar so zaradi utrujenosti dosegli precej slabše rezultate, Legisa pa je moral zaradi poškodbe na polovici odnehati. Tokrat so bili najboljši Mrzlak (833), Krušič (829) to Hren (810) ter skupno z Leglšo 815. Pri Kranjski gori je bil najboljši žerjav z 846 keglji. ■ železničar je tekmoval v conski ligi, kjer se je poskušal uvrstiti v slovensko ligo, a ni uspel, se naprej bo ostal v conski ligi. Najboljši posameznik Je bil Rodič, ki je v LJubljani podrl 887 kegljev, na kegljišču Graddsa pa 737. železničar je dosegel na Gradisu 6096 kegljev, na Maksu Percu pa 6233. (en) OBČINSKA KEGUAŠKA ZVEZA V 3. in 4. kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Vseh devet I: Elektro 371:339, Bolnica : Luknja I. 271:285, Pionir I. : Pionir (ž) 428:305, Pionir II. : Iskro II. 385: 274, Pionir (ž) : Iskra I. 261:324, Luknja II. : Vseh devet JX 317: 297, Železničar II. : Vseh devet I. 352:419, Elektro : Pionir II. 304: 295, Vseh devet II. : 2elezničar I. 333:313, Luknja I. : Iskra I. 360: 319, Iskra n. : Luknja II. 279: 289. — V tem kolu je ekipa Vseh devet II. presenetljivo premagala favoriziranega Železničarja. — V vodstvu sta Pionir I. ki Vseh devet I. z osmimi točkami. Vsi ostali so že izgubili kakšno igro. V soboto, 19. decembra, se bodo pri Vrhovniku srečale ekipe Novega mesta, Bršlina. JLA in rezervnih oficirjev. jm Kegljovkam je šlo dobro V prijateljskem srečanju so se v disciplini 0x100 lučajev pomerile ekipe Novega mesta, Delnic ln domačega Kočevja. Zmagale so domačinke z 2150 podrtimi keglji (Potočnik 389, Sercer 382, Kosten 363), slede jim Novomeščanke z 2092 keglji (Osolnik 367, ze-leznik 363, Nanger 351) in Delni-čanke s 1982 keglji (Tomac 353). Dan prej so kegljači nastopili v conski ligi na keljišču Gradisa in podrli 6406 kegljev (Kočevar 836, Henigman 807, Sčap 804, Sercer 801, Kosten 800). Tako so se uvrstili na tretje mesto, za Lokomotivo in Brestom. Prva dva sta se uvrstila v slovensko ligo, Kočevci pa bodo morali odigrati še tekmo s trboveljskim Rudarjem. Jože Smolej Vsakemu ena zmaga Športniki učiteljišča ln kmeUJ-ske šole na Grmu so odigrali dvoboj v šahu in namiznem tenisu. V šahu so bih uspešnejši uči-teljiščniki s 4:1 (Kobe : Kupec 1:0, Sterk : Bradač 0:1, Lužar : Vavhen 1:0 in KrošelJ : Smrekar 1:0). V namiznem tenisu so zmagali kmetijci v postavi Kupec. Dolinar in RetelJ, ki so zmagali kar s 5:0. ZDRAVNIK VAM SVETUJE PAS0VEC IN DRUGI HERPES Herpes zoster ali pasovec je nalezljiva bolezen živčevja, -ki jo povzroča virus. Večinoma ga nalezemo s kap-ljično infekcijo ali pa z dotikom, lahko pa nastane tudi tedaj, če je telo zaradi kakšne druge bolezni oslabelo. Napada bolj moške kot ženske, največ v starosti od 20 do 60 let. Znana je tudi zveza med pasovcem in noricami, saj večkrat zbole otroci za noricami, odrasli pa za pasovcem. Nastopa lahko v manjših epidemijah. Od okužbe do razvoja bolezni preteče običajno okrog 10 dni. Bolnika začne boleti v predelu, kjer bo izbruhnila bolezen, pojavi se vročina. Na bolečem mestu, ki je sprva rdeče, se pojavijo mehurčki, ki se pozneje posuše, iz njih nastanejo kraste, ki počasi odpadejo. Na tem mestu ostanejo brazgotine. Vsa bolezen traja kakšen mesec. Pasovec ima ime zato, ker napade telo v obliki pasu in to samo na eni polovici telesa, bodisi na levi ali pa na desni. Večinoma se pojavi na trupu, včasih pa tudi na obrazu, redko drugje. Nevarno je, če zajame oko. Začne se ob izhodišču živca ob.hrbtenici in potem se ob njem nadaljuje okrog polovice trupa do sredinske črte spredaj. Nikdar pa ne gre čez črto. Bolezen sama ni posebno nevarna, je pa zelo neprijetna in bolnik potrebuje nujen posvet z zdravnikom. Pasovec na očesu zahteva še večjo pozornost in specialno zdravljenje. Pri nekaterih boleznih, ki potekajo z vročino, npr. pljučnica in gripa, se razvijejo mehurčki na ustnicah, ki se lahko tudi zagnoje. Včasih se pojavijo mehurčki tudi na drugih delih telesa, čeprav ni vročine. Ti herpesi so bolj nedolžni, razen če ne poškodujejo oči, kar lahko povzroči slepoto. Pri nekaterih ženskah se pojavlja herpes na ustnicah ob menstruaciji vsak mesec. Vse te herpese povzroča drug virus kot pasovca. Sem spadajo tudi alte v ustih, ki so majhne belkaste pege z rdečim robom in močno bole. Bolezen se začne z vročino in močnim slinjenjem Bezgavke pod čeljustjo so otekle. Bolezen navadno dobe otroci. Zaradi bolečin odklanjajo vsako vročo in kislo hrano. Ce ni še kakšne dodatne okužbe, traja bolezen nekako teden dni. Dr. B. O. Da je mali nogomet priljubljen med brežiško mladino, pove tudi zgornja fotografija: 6. decembra,so se igralci sami zbrali na rokometnem igrišču, kjer so odigrali dve prijateljski tekmi. Ker je to predvsem izvenšolska delavska mladina, ne bi bilo napačno, da bi brežiški Partizan ustanovil sekcijo za mali nogomet — (Foto: Oskar Gerjevič) Športno pismo iz Brežic KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE V zadnjih 14 dneh so darovali kri na novomeški transfu-rijsM postaji: Frančiška Marinčič, Hedvika Petruna, Jože Senica, Viktor Hočevar, Mihaela Lekan, Mirko Stupica, Franc Gnidovec, Olga Gum, Marija Struna, Marija Kužnik, An&Knžnik inton Slak, Jože Uršič, Franc Košiček, Francka Kuhelj Danica, llrovat, Marija Skube, Sabina Kužnik, Ana Grivec, Jožefa Gole, Janez Golobic, Alojz Kužnik, člani kolektiva Iskra 2u-Jemberk; Franc Mura, Jože Fric, člana kolektiva Cestno podjetje Novo mesto; Jože Vovk, posestnik iz Zafare; Jožefa Mum, gospodinja iz Dvora; Marija Novak, gospodinja Iz Dvora, Marija Bukovec, gospodinja lz Dvora; Marija Mura, gospodinja iz Dvora; Jože Kafcrlc, posestnik z Jame; Josipina Mirtič, gospodinja iz Dvora, • Marija Irt, gospodinja lz Dvora; Ana Zupančič, gospodinja Iz Stavce vasi; Anica Bižman; gospodinja iz Srednjega Lipovca; Marija Pohajač, član kolektiva Osnovna šola Ajdovec; Marija Košiček, gospodinja iz Žužemberka; Marija Sirnica, gospodinja iz Srednjega Lipovca; Neža Rodič, gospodinja fcs Plana; Marija Mirtič, delavka iz Velikega Lipovca; Amalija Jarc, gospodinja iz Sela pri Ajdovcu; Feliks Rogelj, posestnik Ibb Velikega Ajdovca; Janez G roj, klepar iz Malega Lipovca; Jože Jare; delavec lz Velikega Lipovca; Anton Strurabelj, traktorist dz Ajdovca; Andrej Strojin, ključavničar iz Malega Lipovca; Jože G liha, čevljar iz Žužemberka; Miha Zupančič, član kolektiva O. O. Straža; Ahacij Mura, Jože Stravs, Franc Kmet, Vinko Veselic, člani kolektiva Mizarstvo Dvor; Frane Senica, Andrej Kotnik, člana kolektiva TNZ LJubljana; Pcpca Kužnik, gospodinja is Srednjega Lipovca; Slavko Su-Star, posestnik iz Srednjega Lipovca. Matevž Otowitz, upokojenec lz Novega mesta; Anton Gačnik, član kolektiva G. G. Novo mesto; Alojz Poljane, Franc Muliič, Anton Ucman, Janez Kastellc, člani kolektiva Ktomimalnega podjetja Novo mesto; Anton Mllilavčič, Janez Hočevar, Franc Tramtc, Ferdo Mllavec, Anton Slkonja, Anton Rešetič, Anton Krascvee, Marko Lukšič, Jože Opara, AloJ« Avbar, Janez Kovačlč, Marica Drah, Ljudmila Klanfnr, Marija Ilotko, Anton Dollnšek, Jože llrovat, Jože Vesel, Jože Lukšič, Slavko Povše, Franc TIrovatič, člani kolektiva LMV Novo mesto; Ivan Slaven, član kolektiva Kremen — Steklarna Novo mesto; Franc Trščinar, Jože Surla, Alojz Mlkcc, Dušan Udovč, Janez Ovci bar, iz Cestnega podjetja Novo mesto; Angela Novak, Marija Udovič, Anica Skantar, Marija Prinar, Jane* Blatnik. Alojz Prah,, Anton Hecl, Pepca Reve. Frane Verblč, Frančiška Verblč, Anton Kerln, Marila Bnblč, To-iAka Crrovič, Martina Cvelhar, Marija Domik, Frcnc Kupan, Tone Klobučar, fttefan Bratkovlč. Marjan Jordan, Jožefa Frankovič, člani kolektiva Iskra S»ottorneJ: Albert Zupane, član kolek-Hva Osnovna Ma Šentjernej; Marija Hočevar, gospodinja i Vrha; Ana JurSlč, gospodinja z Iglenka. V Na 13. seji brežiškega Partizana so 7. decembra pregledali rezultate v posameznih sekcijah. Odbojkarji so v okrajni ligi zasedli drugo mesto, ženske pa tretje. Nogometaši so bili peti v podzvezi, iokornetašd prvi v LCL, rokometa-šice devete v SRL, pionirji so bili prvi v Sloveniji, pionirke pa druge. Kegljači bodo šele začeli s tekmovanjem v celjskornariborski ligi. Uredili so si urnik vadbe, s katerim so imeli precej težav, saj edino brežiško telovadnico uporabljajo tri šole to vsa športna društva. Trenerja rokometašev sta že izdelala program zimske vadbe. Rokometašice že pridno vadijo, moški pa so začeli trenirati 15. decembra. Uprava Partizana bo skušala najti z Dijaškim domom skupno rešitev, da bodo uporabljali dvorano Dijaškega doma, ObZTK pa bo skušala odikupšti zemljišče na Čatežu, kjer bodo zgradili smučarsko skakalnico. Začel se je turnir šahistov za dosego četrte kategorije. Potem ko je bilo odigrano prvo kolo, so igralci zaman prišli na drugo, kar je bila dvorana v Prosvetnem domu zasedena. Namesto rednega kola so imeli brzotumir, na kate rem so trenirali za okrajno mo-štveno brzopotezno tekmovanje. NAMIZNI TENIS V prijateljskem srečanju Je kombinirana sindikalna ekipa KGP to Občinska skupščina premagala mlado ekipo Arttč s 7:2. Articani so nastopili brez najboljšega igral, ca, kar se Jim Je močno poznalo. O. Gerjevič Športna tekmovanja v počastitev dneva JLA V počastitev dneva JLA prirejata Občinski rinriilralnl gvet t Brežicah ln garnizon Cerklje športna tekmovanja v šahu, streljanju in kegljanju. Tekmovanje bo v nedeljo, 20. decembra, v domu JLA. Za občinski sindikalni svet bodo tekmovali člani delovnih kolektivov, ki Jih vabijo predstavnik] garnizona po končanem tekmovanju na ogled letali-šča. Občinski sindikalni svet v Brežicah priporoča delovnim kolektivom na območja mesta, da sa praznik naše armade lepo okrasijo vsa izložbena okna. RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00. 13.00, 17.00, 19.30 , 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do 8.00. PETEK, 18. DECEMBRA: 8.05 Odmevi z Balkana, 8.55 Pionirski tednik, 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe jugoslovanskih komponistov, 10.35 Novo na knjižni polici, 11. Nimaš prednosti, 12.05 Kmetijski nasvett — Jože Kregar: Množenje lesnih okrasnih rastlin z grebenlčernjem, 12.30 Prizori iz jugoslovanskih oper, 15.30 Poje zbor Francoske radiodifuzije. 15.45 Novo v znanosti, 18.15 Revija naših pevcev zabavne glasbe, 20.40 Vloga zbora v evropski glasbi, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.10 Za ljubitelje jazza. SOBOTA, 19. DECEMBRA: 8.05 Vokalni kvintet Niko Stri-tof ob spremljavi Štirih fantov. 9.45 Četrt ure s hammond orglami, 10.15 Glasbeni sejem, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Jaka Ferjan: Reja prašičev v kooperaciji. 12.30 Iz domače glasbe. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Zbor Primorskih študentov Vinko Vodopl-vec. dirigent Anton Nanut, 17.05 Gremo v kino, 17.35 Pesmi in plesi Jugoslavije, 18.45 S knjižnega trga, 20.00 »Modrost-ni zob- (mladinska oddala), 21.00 Zaplešite z n-imi, 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 20. DECEMBRA: 7.40 Pogovor s poslušalci, 8.00 Mladinska radijska igra Aleksander Popovič: Kot kragulj č-kov clngl'an'c. 9.05 Naši poslu- šalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši a) Savo Vilhar: Partizan v pelerini, b) Matija Suhadolnik — Luka: Ukana, naš pomočnik, 10.30 Pesmi borbe in dela, 11.40 Nedeljska reportaža, 1S.05 Naši poslušalci čestitajo to pozdravljajo — n., 13.30 Za našo vas, 13.50 Cez hrib ln dol, 14.00 Danes popoldne, 16.00 Humoreska tega tedna — S. Grozdicwska: Satirično cvetje, 17.38 Radijska igra — Zofija Posmysz: Potni, ca iz kabine 45, 18.23 Glasba za predvečer, 20.00 Naš nedeljski sestanek, 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe, 22.10 Melodije za lahko noč. PONEDELJEK, 21. DECEMBRA: 8.05 Jutranja glasbena srečanja, 8.55 Za mlade radovedneže — Mirko bo ribič, 9.45 Igra pihalna godba Welsh Guards, 10.35 Naš podlistek — F. S. Finžgar: Polom, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Radijska kmečka univerza — Inž. Lojze Hrček: O škodljivem delovanju hibridnih vin in sokov, 12.30 Skladbe za virtuoze, 14.05 S poti po Romuniji . .. , 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Zborovske skladbe Vinka Vodoptvca in Petra Jereba, 17.05 Iz opernega sveta, 18.15 Zvočni razgledi — z zabavnimi melodijami po Češkoslovaški, 20.00 Skupni program JRT — Studio Zagreb Prenos simfoničnega koncerta orkestra in zbora RTV Zagreb, 22.10 Nočni akordi. TOREK. 22. DECEMBRA: 8.05 Kvintet Borisa Franka ln Trio Zorkn Skoberneta. 0.25 Drobni n.rlln.mk1 iz oper, 10.15 nln^rx-ni sejem, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Prof. Leopold Zor: Sadimo medovite rastline, 14.35 Pet minut za novo pesmico — Janez Kuhar: Ciciban je brigadir, 15.30 V to. rek nasvidenje, 17.05 Koncert po željah poslušalcev, 1B.46 Na mednarodnih križpotjlh, 2Q.20 Radijska igra Vjekoslav Kaleb — Mitja Mejak: Čudoviti prah, 21.05 V spominih na slavne dni, 22.15 Skupni program JRT — studio Ljubljana Armijski ansambli zabavne glasbe. SREDA, 23. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja, 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — M. Zoščenko: Zgleden otrok, 9.45 Pri domačih to tujih solistih; 10.45 Človek to zdravje, 11.00 Nimaš prednosti! 12.05 Kmetijski nasveti — Inž. Stojam Vrabl: Katera sredstva bomo riaročili za varstvo sadnega drevja v prihodnjem letu, 14.35 Kaj to kako pojo mladi pevci pri nas in po swetu, 17.05 Slovenski reprodukcijski umetniki v preteklosti in danes, 18.15 Iz fono-teke Radia Koper, 20.00 Poje Akademski zevski zbor Branko KrETnanovič iz Beograda, 22.10 Godala in zabavni zborL ČETRTEK, 24. DECEMBRA: 8.05 Jutranji zabavni zvoki, 9.25 Glasbeni vedež, 11.00 NirnoS prednosti! 12.05 Radijska, kmečka univerza: Inž: Milena Jelene: Osnove gnojenja v sadjarstvu, 12.30 Modest Musorg-ski: Slike z razstave. 14.05 Naši solisti v popularnih operah, 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo, 16.30 Igra pihalna godba Ljudske milice, 18.45 Jezikovni pogovori, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi In napevov, 21.00 Literarni ve-č^r 22. S popevkami po svetu. št. 50 (768) DOLENJSKI LIST 15 V TEM TEDNU VAS ZANIMA Petek. 18. decembra — Rade Sobota, 19. decembra — Urban Nedelja, 30. deoombr* — Julij Ponedeljek, 31. dec. — Toma* Torek. 227 decembra — Dan JLA Sreda, 23. decembra — Viktorija Četrtek 24. decembra — Era ČESTITKA JANEZU SAJETU iz Hamiltona Iskrene čestitke za njegov praznik. Obenem čestitamo Gazvodo-vim iz Toronta in Klobučarjevim iz Hamiltona za novo leto 1965. Tina Gazvoda in ostali iz Šentjošta mmmi 14. decembra 1964 smo spremili na zadnjo pot na ljubljeno ženo, mamico, hčerko in sestro x ANICO LUZAR, iz Vinice pri šmarjeti, ki je zaradi težke bolezni morala t prerani grob. Vsem, ki ste sočustvovali z nami, iskrena hvala. Topla zahvala gospodu župniku lz šmarjete za ganljive besede ob odprtem grobu nase drage pokojnice. Žalujoči mož, otroci in ostalo sorodstvo. Ob izgubi mojega nepozabnega življenjskega tovariša MARTINA KOSTEVCA, ae iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem m znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Marija ln otroci. Ob težki izgubi dragega moža m očeta ALOJZA GOLOBA iz Birčne vasi, se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence ln cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni Zvezi borcev, godbi tn obema govornikoma za poslovilne besede. Žalujoča žena. hčerke Pepca, Slavka ta Fanika ter sta Lojze Ob smrti nepozabnega moža in očeta ANTONA PLUTA, se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sodelavcem in sosedom za izrečeno sožalje in pomoč, ld so nam Jo nudili ob njegovi smrti ter vsem, ki so ga spremili na zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju Splošne bolnišnice Novo mesto, dr. Antonu Kvasiču, zdravniku Splošne ambulante v Semita in njegovim bivšim sodelavcem Lesnega podjetja Metlika — obrat žaga Suhor. Toplo se zahvaljujemo tudi krajevnim organizacijam na nagrobni govor. Iskrena hvala vsem darovalcem vencev In cvetja! Žalujoči: žena Ivana, sinovi Anton, Janez in Andrej, hči Rezka z družine in ostalo sorodstvo Kot pri Semiču PRODAM vseljivo enostanovanj-sko hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem v Skocjanu pri Novem mestu. — Ponudbe pod »Gotovina 1,000.000«. 716-64 ZARADI selitve prodam TV anteno — J ta 9 kanal (z drogom) in trodelno kombinirano omaro. PeterUn, Novo mesto. Trdinova 3. PRODAM rabljeno kuhinjsko pohištvo lepe oblike. Ogled ob nedeljah. Rajsp, Novo mesto, Sini hetska 6. Kaj je novega| v občim i Krško I To zanima vse prebi-1 volce Dolenjske in 1 I Spod. Posavja, ki zad-nje mesece niso imeli : priložnosti spremljati napredka te naše komune. Zato prebeirite prihodnjo številko DO- -LENJSKEGA LISTA. »I kateri vam bomo pred-' stavili letošnji razvo) to razgibane spodnje-; posavske občine, v. kateri skoraj 3000 naročnikov spet dobiva medobčinsko glasilo SZDL našega področja. PRIHODNJI TEDEN: VSO o novem v občini Krtke! SPREJMEM brivsko-frizersko va-jenko. Kostanjevica na Krki, Oražnova IS. OTROKA vzamem t oskrbo od 7. do 14. tn. Naslov t upravi lista. 749-64 ZDRAVILIŠČU ROGAŠKA SLATINA — Proti sladkorni bolezni, prottau in tolščavosti (bolezenskemu debeljenju) pomaga rogaški DONAT vrelec. V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju »Hmeljnika, telefon 21-129 ta »Standard«, telefon 21-158. ODDAM sobo za pomoč t gospodinjstvu. Naslov v upravi lista 754- 64 IŠČEM gospodinjsko pomočnico za dopoldne, k dvema otrokoma. Popoldne bi se zaposlila v tovarni. Za opravljeno delo nudim hrano ta stanovanje. — Naslov v upravi lista. 755- 64 PARTIZANSKI upokojenec s primarno pokojnino, star 44 let, ločen — ne po svoji krivdi — brez otrok, išče sebi primerno življenjsko družico zaradi takojšnje ženitve. Imam precej gotovine za ureditev ali nakup stanovanja.' V poštev pridejo tudi ločenke, ne po svoji krivdi, brez otrok. Resne ponudbe pošljite upravi Dolenjskega lista pod šifro »Srečna bodočnost kjerkoli v Sloveniji.« 750-64 23. decembra francoski film »Vzgoja srca«. Mokrouot: 1». In 30. decembra italijanski film »Bila J* noč t Rimu«. Noto mesto — »Krka«: IT. decembra ameriški film »Motal Dtk«. 18. decembra ameirišfcl barvni GAm »Obračun v Table Rooku« ta ameriška barvni £3m »Južni Pacifik«. 19. decembra barval film »Anastazija ta ameriški barvni film »Južni Pacifik«. 20. decembra franoosko-italijanski barvni film »Lepotica ta Cigan« in ameriški barvni film »Južni Pacifik«. 21. decembra ameriški barvni film »Trojanska Helena«. 22. decembra italijanski barvni film »Jez na Pacifiku«. , Osilnica: 20. decembra mehiški film »Macaric«. Pred grad: 20. decembra nemški film »V krempljih špijonov«. Ribnica na Dol.: 19. ta 20. decembra ameriški barvni film »Razkošje v travi«. Sevnica: 19. in 20. decembra Italijanski film »Teror barbarov«. 23. decembra francoski film »Ti at moje življenje«. »Sodražica«: 19. ta 20. decembra italijanski film »Italijanke ta ljubezen«. Stara cerkev: 19. ta 20. decembra španski film »Navihanec lz Tormesa«. Straža: 19. ta 20. decembra ameriški ffilm »Gusar«. Trebnje: 19. ta 20. decembra italijanski barvni film »Kartagiina v plamenih.« POTUJOČI KINO NOVO MESTO predvaja ameriški film »Drevo za obešanje«: 19. decembra ob 19. uri v Stoplčah; 20. decembra ob 15. uri v Brusnicah; ob 19. url v Mirni peči; 21. decembra ob 19. url v Podgradu; 22. decembra ob 19. uri v Šmarjeških Toplicah in 23. decembra ob 19. uri v Orehovid. POTUJOČI KINO KOČEVJE predvaja jugoslovanski film KOZARA: 20. decembra ob 13,30 v Hinjah, ob 16. uri v Strugah ta ob 19. uri v Polomu. Brežice: 18. ta 19. dec. avstrijska film »Moja nečakinja ne dela tega.« 20. ta 21. dec. francoski barvni film »Balet Pariza«. 22. ta 23. dec. jugoslovanski film »Lito valovito«. , ' Dol. Toplice: 19. ta 20. decembra ameriški film »Konjeniki«. Kočevje — »Jadran«: 18. do 20. decembra španski bravni film »Krvavi kapetan«. 21. decembra ruski film »49 dni«. 22. ta 23. decembra domači film »Kozara«. 23. ta 24. decembra nemški film »Dokažite alilbi«, Kostanjevica: 20. decembra francoski film »Lepa Američanka«. Metlika: 19. ta 20. decembra ameriški film »Aprilska ljubezen«. Matični urad Novo mesto V času od 7. decembra do 14. decembra je bilo rojenih 12 dečkov ta 19 deklic. — Poročila sta se: Anton Bartelj, veterinarska tehnik iz Jablana, ta Marija Magdalena Kavsek, uslužbenka iz Got-ne vasi. — Umrli so: Ana Zoretič, osebna upokojenka iz Metlike, 58 let; Marjeta Tekavec, gospodinja iz Kraljev, 59 let; Martin Košir, kmet iz Broda, 78 let; Franc Okle-se, osebni upokojenec iz Verduna, 62 let, ta Anton Bačar, kmet iz Vonje vasi, 73 let. Pretekla teden so v novomeški parodrešrece rodile: Pepca Novak — iz Sfcrlta — Mileno, Marija Mohor s Krke — Martina. Cveta Tramte iz Gornjega Suhadola — Zvonko, Slavka Kaferle iz Zaloga — Tatjano, Ana Zoran z Griča pri Klevovžu — Branka, Rozalija Pre-sečnik z Griča — NataSo. Angelca Mihelftič iz Malin — Veroniko, Marija Novak iz Senovega — Matjaža, Nada Nemanič s Planine — Bojano, Ana Pajič iz Krškega — Tomtolava, Evgenija Oman iz Kranja — Darka, Marija Juršič iz Irce vasi — Francija, Marija Avbar z Dalnjega vrha — Bojano in Alojzija, Danijela Frlan iz Dolnje Straže — Igorja. Jožefa Skrabar iz Leskovoa — Brigito, Ana Kostevc lz Knnelja — Bojana. Marija -Mez-narsič iz Metlike — Branko, Ivanka Progar iz Starega trga — Marijo, Marija Pozdirc iz Črnomlja — Matjaža, Marija Žužek iz Slive Reke — Romana, Kristina Krama-rič iz Rosalnic — Nado, Frančiška Simon iz Črnomlja — Štefana, Draga Sajatovic lz Keeerjev — dečka, Vera Udovč iz Crmošnjic — dečka, Marija Novak iz Dobravice — deklico, Ana Salmdč iz Ločno — deklico, Ana On* iz Malega Kamna — 2 dekUoi. Frančiška Kosfrevc is Srednjega Lakenoa — deklico. Iz brežiške porodnišnice Protekli teden so v brežiški porodnišnici rodilo: Marija Sotosek s Trebožo -- VTMJn, Marija Ltbrič iz Samobora — Roberta. Stefioa Kramar iz Jereslavca - Dušana, Antonija Zidanic iz Globokega - MMtjo, Marija Zidartč lz Sel Renato, Marija Unsti* iz Bušeče vasi — Darjo. Angela Gregi z Bizoljskttga — Romano, Marija Sttmnooki Iz Bnr.ioviot> — Zantja Pretekli teden so so pomMrečdil ta Iskali pomoč v »mmieSkn bolnišnici: Ignac Kolone, u]x*aJonec lz Zaloga, al Jo na ktuuNd noči opekel levo peto: Vinko Rogiua, delavec lz Boljčjega vrha, al Jo na oiirkularkl mekoduvol desno roko: Peter Auštaršič, delavce lz Dolnjega Mraševa, al je na cir-ktilarkl poškodoval demo roko; BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ ProteJcll teden so as poootnVMl ta Mfcall pomoči v brohlftlct hodnlA-ulol: Antona Zorka, delavca iz Tr- nja, je povozil motor in mu poškodoval levo roko; Milana Bre-zaka, delavca iz Poljanice, je pri podiranju dreves urtarjllo drevo po hrbtu; Matilda Merslavič, žena posestnika iz Brežic, je padla na dvorišču ta si poškodavala kolk desne noge; Josip šantavič, delavec iz Sevnice, je padel z mosta in si pri tem poškodoval glavo; Marka Lubšina, upokojenca iz Sel, je udaril konj v koleno leve noge; Franjo Petrinčič. tapetnlk lz Bregane, je padel s kolesa in si poškodaval glavo. • Smrt na železniškem prelazu Na železniškem prelazu pri Pelrolu v Goni jem Lenartu se je 10. decembra pripetila smrtna nesreča. Zapornice so bile spuščene, ker je prihajal tovorni vlak št. 447. Vlak se na brežiški postaji ne ustavlja. Prav tedaj se je namenil čez prelaz 53-letni Alojz Ci-zelj iz Gornjega Lenarta. S kolesom vred je šel pod za pernicami ln takoj zatem ga je Diesel lokomotiva prihajajočega vlaka odbila po tleh. Ponesrečeni Cizelj je obležal mitev. »ZASTAVA« no strehi Zaradi poledice je 11. decembra zjutraj > avtomobilske ceste pri Rutini vasi zdrsnil in se prevrnil na streho osebni avtomobil Zastava 750, ki ga je vozil Zagrebčan Duško Kovačič. Vozilo je med vožnjo močno zanašalo. Od potnikov ni bil v nesreči nihče ranjen, škodo na vozilu pa so ocenili na 150 tisoč dinarjev. Trčenje pri Srednji Dragi Na mostu avtomobilske ceste pri Srodnji Dragi sta se 3. decembra ob 12.30 srečala in trčila tovornjak NM 25-85 z voznikom Janezom Banovcem lz Črnomlja ln osebni avto ZG 280-87, ki ga je vozil Ljudovtt Tupek. Zaradi prehitevanja je pripoljal osebni avtomobil nasproti tovornjaku po lovi strani. Pri nesreči si je Tupek poškodoval lobanjo. Vinjen mopedist podrl pešca Na cesti pri Težki vodi Je 12. docombra ob 21,10 mopodLst Janez iimuk podrl Borisa Stoparja, ki so Jo peš vračal domov. Oba sta padla. Lažo so jo poškodoval le mopedist. Umek Je kazal znake vinjenosti, zato so mu vzeli vozniško dovoljenje Matični urad Šentjanž Novembra so bilo doma rojene S deklic« in 1 deček. — Porok in smrti ul bilo. RAZPIS JAVNE DRAŽBE Razpis javne dražbe DOM POČITKA IMPOLJCA, Studenec pri Sevnici razpisuje javno dražbo za prodajo: 12 keramičnih peči, 1 lutzova peč, 3 peči »Gorenje«, 2 železnih peči, 1 štedilnika »Gorenje«, 1 vodne črpalke z elektromotorjem. Dražba bo v soboto, 19. decembra 1964, ob 8. uri v doma. Ogled peči je možen vsak dan od 13. do 15. ure. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor. Razpis delovnih mest GOSTINSKO PODJETJE »PLANINKA« KAMNIK, išče priučena dekleta, lahko tudi brez kvalifikacije, ki imajo veselje do gostinstva. Službo lahko nastopijo takoj. OBVESTILO GOSTIŠČE RUPERC VRH sprejema naročila za kolektivna silve-Informaclje dobite po telefonu št. strovanja do 29. decembra 1964. 21-404 ali 21-447. Prašička so našli v Zarabčevi zidanici V noči med 8. in 9. decembrom Je iz svinjaka Marije Ptletič v Strauberkn 1 izginil do 30 kilogramov težak prašiček. Zmikavt je prašička prinesel na dom Alojza Vidrina iz Strauberka 5. Tu so žival zaklali ta jo očistili. Meso je Alojz Novak lz Podtuma 18 pri Trebelnem skril v Srednjem Grčevjo v zidanico Franca Zarab-ca. V času tatvine se je nekaj dni mudil pri Vidrihu v Strauberkn Edo Hudorovac. Zaradi vlomov, ki Jih Je do zdaj zagrešil, so Hu-dorovca varnostni organi prijeli. Vsi, ki so botrovali kraji in odločali o usodi prašička, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem. Na harmoniki manjka »R« 9. decembra dopoldne Je neznanec s ključem, ki ga Je našel nad vrati, odprl sobo v eni stanovanjskih barak SGP Pionir v Bršlinu ta iz nje odnesel za 240 tisoč di-dinarjev raznih predmetov. Sest stanovalcev iz te sobe je bilo na delu, sedmi pa je bil v času kraje pri zdravniku. Med navedenimi rečmi je klavirska harmonika, moška obleka in več drugih oblačil. Harmonika Je znamke »VVeltmeister«, vendar pri tem napisa manjka »r«. Kaže, da je neznanec dobro poznal stanovanjsko naselje v Bršlinu. Možno je, da Je kdaj sam tam stanoval ali pa se Je tam slučajno mudil ter da Je bil v tem predela zaposlen. Kdor bi kaj vedel o storilcu ta ukradenih predmetih, naj to pove organom Ljudske milice. Prav je, da v preiskavi, ki se med tem nadaljuje, pomagajo tudi občani. Delovna skupnost dijaškega doma v Črnomlja razpisuje delovno mesto VZGOJITELJA Pogoji: učitelj (p. u., prof.) % večletno prakso. S pismeno prijavo naj pošljejo prosilci življenjepis in potrebne priloge. Na razpolago Je garsonjera KMETIJSKA ŠOLA GRM Novo mesto razpisuje po sklepu organa upravljanja prodajo odvisnih kmetijskih strojev in orodja; - vprežne sejalnice, - vprežnlh grabelj Itd. Razprodaja bo 26. decembra 1964 ob 9. url na Grmu. Republiški sekretariat za notranjo zadeve SR Slovenije razpisuje ZA KAZENSKO PO BOLIŠ EV ALKI DOM DOB PRI MIRNI prosta delovna mesta: 1. dveh socialnih delavcev 2. treh vzgojiteljev POGOJI: pod 1. končana Višja šola za socialne delavce pod 2. končano učiteljišče z nekaj leti prakse aH Višja pedagoška šola. Plača se določa po zakonu o javnih uslužbencih ln po internih predpisih Republiškega sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije. Stanovanja bodo zagotovljena v prvi polovici leta 1965. Ponudbe s kratkim življenjepisom dostavite na Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, Ljubljana, Kidričeva 2. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij Trgovskega podjetja »NOVOTEHNA« NOVO MESTO, PARTIZANSKA S sprejme v delovno razmerje ZA NOVO POSLOVALNICO NA GLAVNEM TRGU V NOVEM MESTU 2 TRGOVSKA VAJENCA železninsko-tehnične stroke Pogoji: končana osemletna osnovna šola. Osebni dohodki po uredbi o vajencih. Ponudbe dostavite gornjemu naslovu do 15. januarja 1965. SKUPŠČINA OBČINE TREBNJE razpisuje za 18. december 1964 JAVNO DRAŽBO za prodajo ' osebnega avtomobila ZASTAVA 1100, leto izdelave 1960, začetna cena 1,100.000 din Dražba za družbeni sektor traja od 8. do 10. ure, po 10. uri za zasebni sektor. Pred pričetkom dražbe je treba položiti varščino v višini 5«,', od začetne cene, katero se ponudniku, ki ne bi uspel na dražbi, vrne. — Informacije dobite pri oddelku za finance - skupščine občine Trebnje. NOVOTEHNA trgovsko podjetje na debelo in drobno (prej ŽELEZNINA) — NOVO MESTO OBVEŠČA vse cenjene odjemalce, da bo zaradi letnega popisa blaga ENGR0 SKLADIŠČE zaprto od 25. 12. 1964 do vključno 7. L 196». Hkrati sporočamo, da bo popis blaga v prodajalnah na malo, razen v novoustanovljeni prodajami v Novem mestu in Trebnjem v naslednjih dnevih: - v prodajalni »Avto-moto-deli«, Novo mesto od 21. 12. do vključno 24. 12. 1064; - v prodajalni »Barve-Lokl«, Novo mesto od 23. 12. do vključno 23. 12. 1964; - v prodajalni »Železnlna«, Novo mest« od 4. 1. do vključno 7. L 1965; - v prodajalni In skladišča Krike od 4. 1. do 7. L 1965. MED POPISOM BLAGA NE BOMO IZDAJALI. Kaj se vsak leden zgodi pri vas, vam pove DOLENJSKI LISTI DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Urastao, Črnomelj, Kočevje, llettika, Novo mesto. Ribnica, »srnica ta Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Ootnik (glavni ta odgovorni urednik). Rta Boter, Irance Ortvoc, MU os Jakopeo, Marjan Mostam, Jožica Tepper ta Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna storilka 30 din — Lat-na naročnina 1200 din, polletna 800 din; plačljiva Je vnaprej-Za inozemstvo 2400 din — Tekoči račun pri podružnici NB t Norem mestu: 80C-11-608-9 — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Postni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ta fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje DELO t LJubljani