Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagipoilomt 9021 Klogenfurl
Izhaja v Celovcu — Ettcheinungsofl KlagenturJ
Posamezni Izvod 1,30 III., mesečna nofočnlna 5 llllngov
P.b.b.
Celovec, pefek, 19. april 1968
Štev. 16 (1350)
V Zahodni Nemčiji
se zgodovina ponavlja
„Tisti, ki se ne spominjajo preteklosti, so obsojeni, da jo še enkrat doživijo.“
Ta izrek ameriškega filozofa San-tayane zveni, kakor da bi bil posebej namenjen dogodkom, ki se pravkar odvijajo v Zahodni Nemčiji. Ob teh dogodkih se človek namreč nehote spominja, da je nemški narod tak razvoj že enkrat doživljal. In sicer niti ni tako dolgo od tega — komaj štiri desetletja, tako da se zgodovina ponavlja še v dobi iste generacije.
Morda je res težko najti opravičilo za zunanje oblike, ki se jih v Zahodni Nemčiji poslužujejo zdaj socialistični študentje in njihovi somišljeniki v boju proti vladajočemu sistemu. Toda o notranji vsebini tega odpora in o vzrokih, ki so privedli do tako imenovane „izvenparlamen-tarne opozicije", ne more biti nobenega dvoma, da gre za resnično demokratično akcijo in nikakor ne za »upor in nasilje anarhističnih ekstremistov", kakor to skušajo dokazovati krogi, ki ljubosumno čuvajo svojo na reliktih nacističnega rajha zgrajeno „demokratično ureditev" današnje bonske republike.
Tem čuvarjem obstoječega reda res slabo pristoji, da si lastijo monopol v vprašanjih demokracije in hkrati obsojajo vsakega, ki je tako predrzen, da si ustvarja svoje lastno mnenje. Odpor, kakor prihaja do izraza v že omenjeni „izvenparlamentarni opoziciji" in podobnih stremljenjih, gotovo ni le izraz „ mladostne zale-telosti" niti ne sad „nahujskanih mladih anarhistov". Predstavniki vladajočega režima bi si morali biti na jasnem, da so ravno sami s svojimi dejanji največ prispevali k razvoju, ki ga trenutno doživljamo.
Tudi v Nemčiji mladina danes zelo kritično razlikuje med besedami in dejanji. Ta mladina res ob najboljši volji ne more imeti zaupanja v demokratičnost režima, katerega predstavniki gor do kanclerja in celo državnega predsednika so obremenjeni z nacistično preteklostjo. In ravno taki ljudje hočejo mladini vsiljevati nauke o pravičnosti in demokraciji, hočejo ji predpisovati, kaj jt prav in dobro, ko pa na drugi strani s preganjanjem levičarskih strank, s poživljanjem revanšizma in zlasti z zakoni o izrednem stanju grobo teptajo osnovna načela svobode in demokracije.
Torej je samo razumljivo, če v mladini raste odpor, kakor je po drugi strani obžalovanja vredno, da se ta odpor včasih izrodi v ekstremne akcije, ki stvari kot taki gotovo ne koristijo. Še manj pa ji koristi način, kako vladajoči režim skuša braniti svoje postojanke. Atentator, ki je streljal na vodjo socialističnih študentov Dutschkeja, prav gotovo ni »zaslepljen posameznik" ki se navdušuje ob Hitlerju, marveč je produkt sistema, značilnega za ves povojni razvoj v Zahodni Nemčiji. Ta sistem zdaj že dve desetletji uprizarja protikomunistični lov na čarovnice, hkrati pa zelo tolerantno zapira oči pred očitnimi pojavi neonacizma — vse to v imenu tako imenovanega „svobod-nega sveta" in zahodne demokracije.
Na zelo podoben način pa je parlamentarna demokracija v Nemčiji že enkrat odigrala neslavno vlogo uti-ralca poti največjemu sovražniku demokratičnosti in pravice. Tega bi se morali spomniti v Bonnu, ko razpravljajo o ukrepih za „zopetno vzpostavitev in obrambo državne avtoritete".
Protesti mladih socialistov
vznemirjajo vladajoči režim v Zahodni Nemčiji
Številna mesta Zahodne Nemčije v teh tednih doživljajo izredno razgibano politično aktivnost. Po mestnih ulicah se vrstijo množične demonstracije, ki so bile v začetku več ali manj ..disciplinirane", vendar so se spremenile v ogorčene proteste in fizične spopade, ko je pod streli zločinskega atentatorja težko ranjen obležal na cesti ideološki vodja nemških socialističnih študentov Rudi Dutschke. Od tega trenutka dalje so akcije mladih socialistov prerasle ozki društveni okvir in postale sestavni del splošnih protestov proti nedemokratičnim pojavom v današnji Nemčiji.
Vladajoči krogi v Bonnu sicer skušajo napraviti vtis, kakor da bi pri protestnih akcijah socialističnih študentov šlo le za nepremišljene in mladostno neodgovorne poskuse uveljavljanja peščice „mladih nahujskanih ekstremistov". Toda v resnici ta peščica nikakor ni tako majhna in tudi vzroki, ki so privedli do te dejavnosti, niso tako prepro-
Ljubljanska opera spet v Celovcu
V okviru tradicionalne kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo bo Opera Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane spet gostovala v Celovcu. Jutri, soboto, ob pol osmi uri zvečer bodo slovenski operni umetniki v Mestnem gledališču uprizorili opero
TURANDOT italijanskega skladatelja Giacoma Puccinija. Vstopnice za predstavo, ki bo gotovo spet edinstven kulturno-umet-niški užitek, se dobijo v gledališki blagajni.
sti, kakor bi morda izgledalo na prvi pogled. Demonstracije študentov so se namreč kmalu izkazale kot sestavni del široko zasnovanega gibanja, ki se zavzema za splošno demokratizacijo v Zahodni Nemčiji oziroma se bori proti temu, da bi se vladajoči režim posluževal nedemokratičnih sredstev in se z zatiranjem resnične svobode držal na oblasti.
Za kako resen spopad naziranj in stališč dejansko gre, najbolj kaže zločinski atentat na duhovnega vodjo socialističnih študentov. 23-letni Erich Bachmann, ki je v Berlinu streljal na Rudija Dutschkeja, je imel v svojem stanovanju veliko sliko Hitlerja, pri svojem atentatu pa se je po lastni izjavi zgledoval po zločinskem umoru vodje ameriških črncev Martina Luthra Kinga. Njegovo dejanje zasluži najstrožjo obsodbo. Toda meščanski krogi v Nemčiji ne obsojajo Bachmanna in njegovih somišljenikov, marveč izlivajo strup in žolč na žrtev atentata, kakor tudi pristojne oblasti ne posvetijo v ozadje neonacističnega gibanja, temveč surovo razganjajo in napadajo napredne sile.
Tukaj se za vladajoči režim, ki so ga protesti mladih socialistov močno vznemirili, začenja velika
:
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
vabi na
spominsko svečanost
ob 25. obletnici obglavljenja selskih žrtev
ki bo v nedeljo 28. aprila 1968 s pričetkom ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu.
V koncertnem delu bo nastopil
Partizanski Invalidski pevski zbor iz Ljubljane pod vodstvom prof. Radovana Gobca. Pokažimo s svojo udeležbo, da spoštujemo žrtve, doprinešene v boju za mir in prijateljstvo med narodi.
Odbor
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih Slovenskih prosvetnih druStvih in v knjigarni ..Naša knjigaM v Celovcu.
■
i
■
odgovornost. Upati je samo, da ne bo zagrešil isto napako, kot jo je weimarska republika, ki je iz po-
dobnega položaja dvignila na oblast Hitlerja in njegov zločinski nacizem.
Amerika zavlačuje pogajanja
za ukinitev sovražnosti v Vietnamu
Še pred enim tednom je izgledalo, da je blizu trenutek, ko se bodo začeli razgovori o miroljubnem reševanju vietnamskega vprašanja. Ko je severnovietnamska vlada po odločitvi ameriškega predsednika Johnsona, da omeji bombardiranje ciljev v Severnem Vietnamu, izrazila svojo pripravljenost na pogajanja, je namreč prevladovalo mnenje, da je začetek takih pogajanj le še vprašanje formalnosti.
Toda kmalu se je pokazalo, da so bila ta pričakovanja preuranjena, kajti kljub takojšnji navezavi stikov med Washingtonom in Hanoiem vse do danes ni uspelo doseči sporazuma o „formalnem“ vprašanju, kje naj bi bili razgovori. Severnovietnamska vlada je predlagala najprej poljsko prestolnico Varšavo, kjer vzdržuje Amerika že dolga leta stike tudi z LR Kitajsko; pozneje, ko Washing-ton ni hotel privoliti, so v Hanoiu predlagali glavno mesto Kambodže
Ameriški črnci nočejo drobtin
Smrt voditelja ameriških črncev Martina Luthra Kinga je pretresla ves svet, pretresla pa je predvsem Ameriko samo. Opozorila je na veliko ameriško dilemo in napovedala »vroče poletje" — nove rasne nemire, kajti umor Martina Luthra Kinga je le še podžgal tako na eni kakor tudi na drugi strani tiste sile, ki se reševanja odprtih vprašanj lotevajo po tradicionalni ameriški navadi, namreč s silo.
Več kot sto let je sicer že minilo, odkar je Abraham Lincoln odpravil suženjstvo ter proglasil enakopravnost belih in črnih; toda še danes je ta enakopravnost več ali manj le program. Ameriška družba se ni razvijala v duhu integracije. Drži, da je lani postal 52-letni črnec William Washington župan glavnega mesta Amerike; prav tako je res, da imajo mnoga druga ameriška mesta črnske župane — vendar pa je črnec še vedno na dnu družbene lestvice, ostal je državljan druge vrste, kakor so bili nekdaj heloti v stari Grčiji.
Ameriška dilema namreč ni toliko v tem, da pristojni forumi ne bi hoteli skleniti zakonov, ki bi zagotavljali enakopravnost, čeprav ni mogoče spregledati, da so s tem začeli zelo pozno ali morda sploh prepozno. Glavni problem je v dejstvu, da načelo enakopravnosti še ni našlo poti v zavest ameriškega človeka. To pa pomeni, da tudi najboljši in najbolj demokratični zakoni in predpisi ne morejo dosti koristiti, če je za njih spoštovanje potrebna oborožena sila, kakor se je pred leti dogajalo na ameriškem jugu, ko so morale oblasti s policijo in vojaščino utreti črnskim otrokom dostop v zakonito predpisano skupno šolo.
Rasni izgredi torej zelo resno opozarjajo, da zakonska enakost še zdaleč ni tisti čarobni ključek, s
katerim bi lahko rešili črnsko vprašanje v Ameriki. Črnci imajo danes formalno skoraj vse državljanske pravice, toda kljub temu ni bilo rešeno temeljno protislovje, iz katerega izvira napetost. »Črnec ne zahteva pomoči," je pravilno zapisal neki ugledni list, »temveč zahteva, da ga ameriška ekonomska družba sprejme medse, sicer ji grozi z uničenjem." Krik, ki se dviga nad ameriškimi črnskimi geti, je torej zahteva po globokih socialnih in družbenih spremembah, je zahteva, da bela družba v bistvu spremeni svoj odnos do črnega sočloveka.
Ravno v tem oziru pa Amerika še daleč zaostaja za splošnim razvojem v svetu. Tista Amerika, ki je napravila silen korak naprej na gospodarskem in tehničnem področju, spada nedvomno med zaostale dežele, v kolikor gre za načela resnične človečnosti. Tudi k Ameriki leta 1968 namreč spada še vedno sila in nasilje, kakor spadajo k njej nebotičniki. Pri tem pa je najbolj tragično dejstvo, da Američani verujejo v silo, v tisto silo, s katero je bila Amerika osvojena; in s to silo jo hočejo tudi braniti.
Vendar pa ta pot ni le nevarna, marveč je tudi zgrešena. Kolo zgodovine se namreč tudi v Ameriki ne vrti nazaj, tudi v Ameriki gre razvoj naprej. Najboljši dokaz so ravno ameriški črnci, ki se danes nočejo več zadovoljiti z drobtinami, hočejo živeti v »veliki družbi", hočejo se z lastnim delom družbeno in politično uveljaviti enako kot njihovi beli sodržavljani.
Prej se bo tega zavedala bela večina v Ameriki, tem bolje bo za nadaljnji razplet tega danes silno nevarnega problema, ki ne le ogroža notranjega miru, marveč je hkrati sramota za demokratičnost in svobodo Amerike.
Phnom Penh, vendar pa ameriška vlada tudi ta predlog ni sprejela, marveč je s svoje strani predlagala razne azijske dežele, ki pa za Severni Vietnam niso bile sprejemljive.
Zdaj se že skoraj dva tedna nadaljujejo prizadevanja, da bi našli kompromisno rešitev glede kraja razgovorov, medtem pa se v Vietnamu nadaljuje krvava vojna, ki iz dneva v dan zahteva nove in čedalje večje žrtve na obeh straneh. Toda vsak nadaljnji dan te vojne pomeni hkrati tudi nov moralni udarec za Ameriko. Zdaj tudi tisti, ki so v začetku še verjeli Johnsonovi pripravljenosti na pogajanja, resno dvomijo v iskrenost njegovih takratnih besed, ko je izjavil, da je vsakčas pripravljen na katerem koli kraju sveta razpravljati o miru. Na to izjavo pa se sklicuje predvsem severnovietnamska vlada, ki Ameriki in njenemu predsedniku zdaj povsem upravičeno očita, da zavestno zavlačuje začetek pogajanj in s tem prevzema nase vso odgovornost za posledice, ki jih bo imel nadaljnji potek vojne.
Spričo sedanjega zadržanja odgovornih ljudi v Washingtonu se tudi v mednarodni javnosti vedno spet postavlja vprašanje, ali Amerika sploh želi, da bi prišlo do miru v Vietnamu? Doslej na to vprašanje še ni bilo zadovoljivega odgovora, zato je razumljivo, da se po svetu nadaljuje široka protestna akcija, ki je ob nedavnih velikonočnih praznikih doživela višek v mnogih zahodnih deželah.
Nove podražitve
Današnji pefek bo odločil o novi podražitvi ene najvažnejših vrst živil, namreč kruha, v kratkem pa naj bi sledila tudi podražitev pri mleku.
Pristojna komisija bo danes razpravljala in sklepala o zahtevi proizvajalcev, ki hočejo ceno moke povišati za 5 grošev pri kilogramu, ceno kruha pa za 30 grošev. Ta podražitev naj bi začela veljati že prihodnji ponedeljek.
V dobrih dveh letih, odkar OVP sama sestavlja vlado, se bo kruh kot najvažnejše živilo že tretjič podražil — od 5 šilingov leta 1966 najprej na 5,30 šil., lani na 5,70 in zdaj na 6 šilingov pri kilogramu.
Prav tako pa je računati, da se bo v kratkem podražilo tudi mleko, in sicer za 10 grošev pri litru.
Polom je očiten
Trenutno se v nosi državi odvijajo živahne razprave o poteh in oblikah sanacije državnega gospodarstva. Kakor smo v našem listu že poročali, se je OVP kot vladna stranka koncem marca odločila, da bo pričakovani primanjkljaj v državnem proračunu za prihodnje leto — računajo, da bo dosegel 16 milijard šilingov — skušala najprej zmanjšati z zvišanjem davkov na osebne dohodke, na motorna vozila, na premoženje ter na alkoholne pijače in tobak. Finančni minister je medtem tudi že razposlal osnutke ustreznih zakonov v pregled pristojnim organom in ustanovam, ki morajo svoje stališče povedati do 6. maja.
Za trenutno razpravo o OVP-jevskih receptih za ozdravitev državne blagajne je vsekakor značilno, da načelno sicer vsi uvidijo potrebo po določenih ukrepih, da pa načina, ki ga hoče prakticirati OVP oziroma vlada, nihče ne odobrava. Kritike in proteste, ki jih je slišati tako pri opozicijskih strankah in pri sindikatih po eni kakor tudi pri združenju industrialcev m pri zvezni gospodarski zbornici po drugi strani, bi lahko združili v naslednje stališče: pripravljeni smo vsak po svoje prispevati k ozdravitvi državnega gospodarstva, toda vlada mora najprej povedati, kako namerava tako žrtev doprinesti s svoje strani.
Ravno v tem vprašanju pa je OVP odnosno vlada doslej vedela povedati zelo malo konkretnega. Sicer je obljubila, da se bo zavzela za občasno obdavčenje dohodkov političnih funkcionarjev in mandatarjev, toda do sklepa še ni prišla. Prav tako je obljubila, da bo skrčila izdatke za službena vozila in potovanja, vendar nihče ne ve, kako naj bi to izgle-dalo v praksi. Napovedala je zmanjšanje sredstev, s katerimi ministrstva razpolagajo po svobodni presoji, dejansko pa je odkrila možnost za „sprostitev“ večje vsote edinole v pokojninskem skladu.
Po vsem tem se vlada res ne more ponašati, da daje drugim dober zgled. Sadovi dveletnega OVP-jevskega vladanja so namreč takšni, da jih je mogoče oceniti le kot očiten polom. Za ti dve leti so značilna naslednja dejstva:
® Davčna bremena, državne tarife in cene so narasle, kupna moč šilinga pa je padla.
® Investicijska dejavnost je nazadovala, z njo pa tudi mednarodna konkurenčnost avstrijske industrije. '
• Primanjkljaj v državnem proračunu je narasel od 2,6 milijarde šilingov v letu 1966 na 7 milijard v letu 1967, prihodnje leto pa bo verjetno znašal že 16 milijard šilingov.
Ni se treba čuditi, če splošno prevladuje mnenje, da Avstrija po letu 1945 še ni imela tako labilne vlade, kot jo imamo od aprila 1966. Ta vlada ni v stanju uravnovesiti gospodarski razvoj, praksa njene gospodarske politike se kaže v nenehnem zviševanju davkov, tarif in cen, kar na drugi strani upravičeno poraja zahteve po zvišanju osebnih dohodkov; in tako kupna moč šilinga stalno pada.
Zaradi take politike OVP seveda zgublja zaupanje prebivalstva. To so jasno pokazale zadnje volitve na Zgornjem Avstrijskem, Gradiščanskem in Tirolskem ter v mestih Celovec, Salzburg, Linz in Graz. Nevarnosti takega razvoja se čedalje bolj zaveda tudi OVP sama in skuša na najrazličnejše načine zvaliti odgovornost na druge. V to smer kažejo njene vedno pogostejše zahteve, da mora SPO predložiti svoje alternativne predloge, vendar pri tem pozablja, da se s tem odgovornost OVP, ki zdaj že dve leti sama sestavlja vlado, prav nič ne bi zmanjšala. V to smer pa kaže tudi zdaj že skoraj histerično iskanje partnerstva med vlado in sindikati, kar je najboljši dokaz, da se je OVP s svojo gospodarsko politiko znašla na koncu svoje latinščine.
Postojnska jama
slavi 150-letni jubilej
Bilo je 14. aprila 1818, ko je Luka Čeč kof prvi človek opravil pot po podzemskem svetu Postojnske jame. Torej obhaja ta danes svetovno znani kraški biser letos svoj 150-letni jubilej, ki ga bodo prihodnji mesec tudi primerno proslavili.
V priprave za ta jubilej sta bila vključena tudi Inštitut za raziskovanje Krasa ter Društvo za raziskavo jam Slovenije, ki bosta skupno z upravo Postojnske jame izdala jubilejni zbornik, s katerim hočejo v dostojni obliki predstaviti 150 let razvoja Postojnske jame. Luki Čeču bodo 18. maja odkrili v kongresni dvorani spominsko ploščo, istega dne bo v Postojni tudi speološko zborovanje, medtem ko bodo v jamski restavraciji odprli razstavo z naslovom „150 let razvoja Postojnske jame".
Podzemski svet Slovenije pa ne premore le Postojnske jame. Je to sicer največji in najlepši objekt, vendar so jamarji odkrili na področju Krasa že 3000 podzemskih jam. Ker so od teh za turiste odprte in urejene le tri jame — poleg Postojnske še Taborska jama in škocijanske jame —, se bavijo z načrti, da bi ob 150-letnem jubileju Postojnske jame posvetili več pažnje širšemu izkoriščanju podzemskega sveta v turistične namene.

VEGS
še velike težave
S prvim julijem tega leta bodo države članice Evropske gospodarske skupnosti prešle na prost promet industrijskih izdelkov v medsebojni izmenjavi ter uvedle enotno skupno carinsko tarifo nasproti tretjim državam. S tem bo sicer narejen spet važen korak po poti k realizaciji carinske unije, vendar pa se po drugi strani v okviru EGS kažejo tudi razne težave.
Za lansko leto je vsekakor značilno zaostajanje ekonomske aktivnosti ter ekspanzije medsebojne trgovinske izmenjave. Porast realnega bruto narodnega proizvoda je znašal lani namreč le 2,6 %, medtem ko so leta 1966 zabeležili še porast za štiri odstotke. $e večje je zastajanje ekspanzije medsebojne izmenjave: lani je narasla vrednost le še za 5 odstotkov nasproti 11 odstotkom v letu 1965 in celo 12 odstotkov v letu 1966.
Uveljavljanje načel skupnega tržišča le počasi rodi uspehe tudi na področju enotnih cen. Na podlagi proučevanja razlik v cenah za približno 200 izdelkov široke potrošnje so namreč ugotovili, da so cene nekaterih izdelkov v posameznih državah članicah še zelo različne. Največje razlike v cenah so zabeležili pri živilskih izdelkih, kjer znašajo razlike ponekod med najvišjo in najnižjo ceno celo 72 odstotkov. Sledijo televizijski sprejemniki, kjer segajo razlike do 69 odstotkov, pri velikih električnih aparatih za gospodinjstvo pa do 62 odstotkov. Razlike v cenah avtomobilov in bencina znašajo 29 odstotkov, medtem ko se pri drugih izdelkih gibljejo od 45 do 55 odstotkov.
Te razlike opozarjajo na dejstvo, da integracija, ki jo je spremljalo znižanje carin in ukinjanje uvoznih omejitev, še ni dovolj vplivala v smeri relativnega izravnavanja
DESETLETNI NAČRT JUGOSLAVIJE:
V prihodnjih desetih letih namerava Jugoslavija uresničiti široko zasnovan načrt za izgradnjo obsežnega omrežja sodobnih avtomobilskih cest, ki naj bi povezovale kraje od severne meje do Jadrana in Makedonije po eni ter od Slovenije do vzhodnih predelov po drugi strani. Načrte in dokumentacije pripravlja okoli 2000 projektantov in gospodarstvenikov. V načrtu je izgradnja avto-cest v skupni dolžini 2483 kilometrov, poleg teh pa še cela vrsta drugih sodobnih cest.
Med šestimi najvažnejšimi načrti je nedvomno na prvem mestu štiristezna avtocesta Beograd—Zagreb v dolžini 390 kilometrov, ki naj bi v glavnem potekala po trasi sedanje asfaltirane ceste, katero so dogradili leta 1950. Druga načrtovana avtocesta bo povezana s transverzalo Baltik—Jadran. Kakor je v Avstriji na nekaterih odsekih že v gradnji avtocesta Dunaj—Graz, tako v Jugoslaviji že gradijo zagorsko magistralo, ki bo od avstrijsko-jugoslovan-ske meje peljala preko Maribora in Ptuja do Zagreba. V Zagrebu se bo začela dalmatinska transverzala Zagreb—Split, ki bo vodila preko Virginmosta, Bihača, Knina in Drniša. Ta avtocesta bo dolga 290 kilometrov ter bo na širini 25 metrov imela štiri prometne pasove. Naslednji načrt se nanaša na avtocesto Zagreb—Reka—Trst, ki bo imela odcep Reka— Pula. Ta cesta bo dolga 350 km, imela bo dvoje cestišč in vse značilnosti pristne avtoceste; z njo bosta povezani novi avtocesti Koper— Buje—Pula in Pazin—Poreč, poleg tega pa še razni drugi priključki v Istri.
Z istim priključkom na avstrijsko avtocesto pri Šentilju kot zagorska magistrala je načrto-
cen, ker so še vedno različni drugi činitelji, ki v posameznih državah vplivajo na njihovo oblikovanje.
Kljub vrsti težav je lani začel delovati enotni trg za žita, prašiče in svinjsko meso, jajca, zaklano perutnino ter za riž. Žetev žit je bila izredno dobra, tako da znašajo izvozni presežki približno 6 milijonov ton pšenice in 1,5 milijona ton ječmena. Splošna raven cen na trgu se je gibala v glavnem na ravni tako imenovanih intervencijskih cen, vendar jih ni ogrozila. Prehod z avtomatskega sistema podpore na sistem enotnega trga prašičev in svinjskega mesa pa je povzročil na nekaterih območjih Francije dokaj hude probleme, tako da je bila Francija pooblaščena za izvajanje posebnih intervencijskih ukrepov.
Iz vsega tega je torej razvidno, da v okviru Evropske gospodarske skupnosti sicer postopoma uveljavljajo točko za točko izdelanega načrta, da pa se pri prenašanju tega načrta v dnevno prakso vedno spet pojavljajo težave, ki nedvomno vplivajo tudi na splošno vzdušje v tej skupnosti. Da je EGS pravzaprav še zelo daleč od zaže-Ijene harmonije, ki naj bi prevevala sožitje med včlanjenimi državami, pa morda najbolj prepričljivo demonstrirajo očitno povsem nepremostljive razlike v odnosih do dežel, ki iščejo aranžma z EGS.
vana druga slovenska magistrala, ki bo segala od meje preko Maribora in Celja do Ljubljane ter od tam preko Postojne do Nove Gorice, kjer bo priključena na italijansko »Serenissi-mo“. Tudi ta avtocesta bo imela štiri cestišča, dolga pa bo 253 kilometrov.
Eden največjih podvigov v okviru desetletnega načrta pa bo gotovo gradnja 600 km dolge in 24 metrov široke avtoceste Subotica— Djevdjelija. Vodila bo mimo Novega Sada, zahodno Beograda skozi Srem, ob Kolubari, obšla bo Čačak ter peljala po dolini Ibra zahodno od Prištine na Kumanovo do Djev-djelije na jugoslovansko-grški meji. To bo najkrajša in neposredna zveza srednje ter vzhodne Evrope z Egejskim morjem in dalje z Malo Azijo ter Srednjim vzhodom.
Razen teh „velikanov“ bodočega jugoslovanskega cestnega omrežja pa je v načrtu gradnja še mnogih drugih manjših cest in priključkov. Med temi so nekateri projekti tudi že v fazi uresničevanja. Nekoliko dalje v bodočnost pa segajo načrti za primorsko magistralo, ki bi vzporedno z jadransko magistralo šla po notranji strani gorske verige vzdolž obale Jadranskega morja. Peljala naj bi iz Slovenije preko Like, Knina, Sinja, Čapljine, Trebinja in Nikšiča do Titograda, odnosno do Kolašina in dalje v Makedonijo. Naloga te ceste bo v tem, da bo prevzela tovorni in neposredni potniški promet od sedanje jadranske magistrale, ko bo v 5 do 10 letih že prenatrpana z vozili. Trasa primorske magistrale dokončno še ni določena, vsekakor pa bi bila dolga kakih 600 kilometrov.
osi ROKea) svecu
DUNAJ. — Zvezni prezident Jonas bo na povabilo prezidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze v drugi polovici maja uradno obiskal Sovjetsko zvezo, kjer bo bival od 20. do 25. maja. S tem bo vrnil obisk sovjetskemu predsedniku Podgornemu, ki je bil leta 1966 na obisku v Avstriji.
ULAN BATOR. — Po enotedenskem obisku na Japonskem je v ponedeljek prispel predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito na uradni obisk v LR Mongolijo, kjer je bil deležen izredno prisrčnega sprejema. Med bivanjem na Japonskem so imeli predsednik Tito in drugi jugoslovanski predstavniki številne razgovore z japonskimi voditelji, kjer so obravnavali tako bilateralne odnose med obema državama kakor tudi aktualna mednarodna vprašanja. Na tiskovni konferenci je predsednik Tito povedal, da se zavzema za sklicanje nove konference predsednikov držav in vlad neuvrščenih držav, na kateri naj bi razpravljali o Vietnamu, o Srednjem vzhodu, o nevmeša-vanju v notranje zadeve drugih držav, o reševanju problemov na miroljuben način, o pomoči nerazvitim deželam ter o razorožitvi.
NEW YORK. — V ameriških krogih je bilo slišati vesti, po katerih naj bi se ame-rišk zunanji minister Dean Rusk bavil z namenom, da v kratkem odstopi. Neki list je celo že vedel povedati, da je za novega zunanjega ministra predviden Cyrus Vanče. Zunanje ministrstvo je tozadevne vesti sicer demantiralo, vendar politični opazovalci ne izključujejo možnosti, da bo res prišlo do take zamenjave.
MOSKVA. — Sovjetski znanstveniki so zabeležili spet lep uspeh v svojih prizadevanjih za osvojitev vesolja. Že drugič so namreč izvedli povsem avtomatično združitev dveh umetnih satelitov v vesolju, ki sta se na povelje z Zemlje potem spet ločila in vsak zase nadaljevala pot okoli Zemlje. V znanstvenih krogih menijo, da predstavlja ta uspeli poskus važen korak naprej po poti k Luni in drugim planetom.
MADRID. — Španske oblasti so z grobo policijsko silo zatrle demonstracije baskovskih nacionalistov v mestu San Sebastianu, kjer so kljub uradni prepovedi demonstrirali za neodvisno baskovsko državo. Skupino mladih Baskov, ki so prepevali nacionalistične pesmi, je policija večkrat napadla in po pričanju očividcev aretirala okoli 100 demonstrantov.
VARŠAVA. — Ob 23-letnici podpisa poljsko-sovjetskega sporazuma o prijateljstvu in zavezništvu na Poljskem poudarjajo, da pomeni ta pogodba zgodovinsko prelomnico za Poljsko. Odprla je obdobje novih odnosov, omogočila je, da so bili matični deželi vrnjeni njeni prastari kraji, ki zagotavljajo poljske meje in mirno socialistično graditev. Hkrati pa je — kakor piše poljski tisk — zveza s Sovjetsko zvezo tudi osnova poljskega gospodarstva, ki je najtesneje povezano s sovjetskim gospodarstvom.
BONN. — Kakor v prejšnjih letih so nasprotniki atomskega oboroževanja tudi letos priredili po vseh večjih mestih Zahodne Nemčije posebne velikonočne pohode. Udeleženci — tokrat jih je bilo na stotisoče — so ostro obsojali atomsko oboroževanje in vojno v Vietnamu, protestirali so proti domačim monopolom, proti zakonu o izrednem stanju in proti neonacizmu ter zahtevali resnično demokracijo in priznanje Vzhodne Nemčije.
NEW YORK. — Neki ameriški list ve poročati, da bo predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosigin konec tega meseca morda potoval v New York, kjer naj bi se udeležil razprave v glavni skupščini OZN, ko bo le-ta razpravljala o sporazumu za prepoved širjenja jedrskega orožja. Ob tej priložnosti bi se sovjetski premier utegnil sestati z ameriškim predsednikom Johnsonom, če bo — kakor piše list — to dopuščal razvoj pogovorov o Vietnamu.
HAVANA. — „Hrup na kubanskih mestih je popolnoma zamrl, ulice so tihe in uste, večina ustanov in uradov je prene-ala z delom." Tako poroča latinskoameriška tiskovna agencija o uspehih velike mobilizacije delovne sile za prostovoljno žetev sladkornega trsa na Kubi. Samo iz Havane je šlo na prostovoljno delo več kot 80 %> uslužbencev in skoraj 75 %» delavcev, podobno je tudi v drugih mestih Kube.
BERLIN. — V Baltiškem morju sta v nedeljo zvečer trčili zahodnonemška podmornica „Hunter“ in vzhodnonemška potniška ladja „Volkerfreundschaft“. Človeških žrtev sicer niso zabeležili, pač pa je vzhodnonemško zunanje ministrstvo ostro protestiralo zaradi tega »piratskega dejanja" zahodnonemškc vojne mornarice. Vzhodnonemške oblasti ugotavljajo, da sta potniški ladji, ki se je vračala s Kube, pri otoku Fehmarn zastavili pot dve zahod-nonemški vojni ladji, od katerih ena se je »namerno postavila tako, da je poškodovala levo stran vzhodnonemške ladje".
Izdatki za vietnamsko vojno
težko bremenijo ameriško gospodarstvo
Nedavna »zlata mrzlica" in sprejeti ukrepi za začasno ozdravitev dolarja so zelo jasno opozorili na resne težave, v katerih se je znašlo gospodarstvo Amerike. Te težave morda najbolj karakfe-rizirata naslednja podatka: leta 1964, torej še preden se je začelo neposredno vmešavanje Amerike v vietnamsko vojno, je ameriška plačilna bilanca zabeležila na mesec povprečno za 584 milijonov dolarjev prebitka; lani pa se je ta bilanca zaključila s primanjkljajem v višini 3,6 milijarde dolarjev, medtem ko
znaša primanjkljaj v letošnjem državnem proračunu 21,3 milijarde dolarjev.
Tako ameriški kakor tudi mednarodni gospodarski strokovnjaki so prepričani, da je vir vsega zla v vietnamski vojni. Iz državnega proračuna gre zdaj letno okrog 27,5 milijarde dolarjev za vojaške izdatke v Vietnamu, po drugi strani pa ta vojna obremeni ameriško plačilno bilanco vsako leto za 5 milijard dolarjev. Prihodnje leto naj bi se izdatki za Vietnam še povečali ter v finančnem letu, ki se bo začelo 1. julija letos,
dosegli 28,85 milijarde dolarjev.
Posledice so seveda porazne. Amerika mora od vsakega dolarja, ki ga izda v finančnem letu, odšteti 14 stotink za vietnamsko vojno, medtem ko nameni za vzgojo in izvajanje socialnega programa le 11 stotink. Zaradi tega je moral predsednik Johnson skoraj povsem opustiti izvajanje svojega velikopotezno napovedanega socialnega načrta, ki naj bi pomagal odstranjevati tudi vzroke za spore med belim in črnim prebivalstvom.
Omrežje sodobnih avtomobilskih cest
M 9 H £	•* ‘Sl Hi M
\hZS$XSt\AsR
Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane
bo ob 25. obletnici obglavljenja selskih žrtev gostoval na Koroškem
V	nedeljo 28. aprila se bomo koroški Slovenci poklonili spominu vseh tistih naših junakov, ki so se borili in žrtvovali svoje življenje v boju za svobodo, mir in prijateljstvo med narodi. Ob 25. obletnici obglavljenja selskih žrtev prireja Zveza slovenskih organizacij na Koroškem spominsko svečanost, ki bo 28. aprila ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu.
Ob tej priložnosti bo na Koroškem gostoval tudi znani Partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane, ki bo pod vodstvom svojega dirigenta prof. Radovana Gobca priredil koncert partizanskih, narodnih in umetnih pesmi.
V	naslednjem objavljamo kratek pregled nastanka, razvoja in dosedanjega uspešnega udejstvovanja tega zbora, prav tako pa tudi spored, ki ga bo zbor izvajal na koncertu v Celovcu.
Med novimi knjigami
Spored koncerta
Partizanskega invalidskega pevskega zbora
28. aprila v Celovcu
Dirigent prof. Radovan Gobec
I.
1. Mafej Bor: Hej brigade Alojz Srebotnjak: Kolona Milan Apih: Bilečanka Viktor Šafranek: Konjuh pianinom Rado Simoniti: Podgorski mornarji Peter Lipar: Partizanova izpoved Makedonska: Bolen mi leži (priredil Rado Simoniti)
Janez Kuhar: Jutri gremo v napad Marjan Kozina: Naša vojska
II.
Danilo Bučar: Tam, kjer pisana so polja
Narodna: Lastovki v slovo (priredil Rado Simoniti)
Narodna: Furmanska (priredil France Marolt)
Pavle Kernjak: Mojcej Aleksander Svešnikov: Pesem Sergej Žarov: Dvanajst razbojnikov
7.	Narodna: A čal (priredil Rado Simoniti)
8.	Aleksej Novikov: Rodina maja Sveto Marolt: Pesem XIV. divizije (priredil Radovan Gobec) Karol Pahor: Na juriš
Solisti: Jože Gašperšič, Zmago Benčan, Polde Černigoj,
Jože Udovič, Miro Černigoj Glasbena spremljava: Janez Kuhar
"N
9.
10.

Dne 21. aprila 1944 je bil na pobudo pokojnega Borisa Kidriča, takratnega komisarja Glavnega štaba narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije, u-stanovljen v vasi Planina v Kočevskih gozdovih invalidski pevski zbor, ki se je kasneje preimenoval v PARTIZANSKI INVALIDSKI PEVSKI ZBOR.
Zbor so sestavljali partizani — ranjenci in invalidi. Njegov prvi dirigent je bil partizanski skladatelj Karol Pahor. Pod vodstvom dirigentov Karla Pahorja, Pavla Šivica, Janeza Kuharja in drugih je zbor imel do osvoboditve nad 120 javnih nastopov. Sedaj vodi zbor partizanski skladatelj in glasbeni pedagog prof. Radovan Gobec, po rojstvu naš ožji rojak iz Podjune, ki je že dobro znan in priljubljen pri naših pevcih in vseh ljubiteljih petja.
Med vojno je zbor pel partizanske pesmi borcem na položajih, ranjenim tovarišem v partizanskih bolnišnicah, pel je ljudstvu in proslavljal zmage na partizanskih mitingih. Pel je tudi partizanskim enotam drugih jugoslovanskih narodov. Prav tako je bil zbor še v času narodnoosvobodilne borbe v Italiji, kjer je pel jugoslovanskim in zavezniškim ranjencem ter zavezniškim vojaškim misijam. Turneja po Italiji je v zelo veliki meri pripomogla k popularizaciji narodnoosvobodilne borbe med pripadniki zavezniških armad.
Na dan osvoboditve Ljubljane je zbor z ostalimi partizanskimi enotami zapel v svobodni Ljubljani.
Po osvoboditvi je Partizanski invalidski pevski zbor s pesmijo bodril in navduševal ljudstvo za velike napore pri graditvi nove Jugoslavije.
Sedaj nastopa zbor na mnogih prireditvah in proslavah občinskih praznikov, prireja koncerte za mladino, poje delavcem v tovarnah, sodeluje na komemoracijah in na slavnostnih sprejemih ter nastopa v radiu in televiziji. Zbor je sodeloval v nekaterih filmih in z uspehom nastopal tudi v inozemstvu — Ro-
Kidričeve nagrade
Ob 15. obletnici smrti znanega političnega in družbenega delavca Borisa Kidriča so v Ljubljani podelili letošnje Kidričeve nagrade za znanstveno in raziskovalno delo. Kidričevo nagrado sta prejela prof. dr. Jože Pokorn za znanstveno razpravo „Denar in kredit v narodnem gospodarstvu“ ter dr. inž. Anton Železnikar za razpravo s področja matematike. Poleg tega je bilo podeljenih deset nagrad sklada Borisa Kidriča ter pet nagrad za izume.
muniji, Italiji, Vzh. Nemčiji in na Nizozemskem. S partizansko in narodno pesmijo se je zbor predstavil številnim uradnim delegacijam in tudi predstavnikom prijateljskih držav, ki so obiskali Jugoslavijo.
Od ustanovitve je imel zbor že več kot 1300 nastopov. Posnel je nad 80 jugoslovanskih partizanskih pesmi za Muzej ljudske revolucije Slovenije, najbolj znane partizanske pesmi pa je zbor posnel tudi na gramofonske plošče.
Člani zbora so nosilci številnih visokih vojaških in drugih odliko-
„Pogovor z našimi sosedi na vzhodu se je davno začel." Tako ugotavlja založba Langenscheidt, ko poroča o svojih najnovejših učbenikih, ki naj bi olajšali razumevanje predvsem z ljudmi na Poljskem in na Češkoslovaškem. Med temi učbeniki je eden namreč namenjen poljskemu jeziku ter bo gotovo koristno služil vsakomur, ki si hoče prisvojiti nekaj znanja poljščine.
Zbirka Langenscheidtovih „prak-tičnih učbenikov" obsega že celo vrsto zvezkov, katerim se je kot najnovejši pridružil učbenik poljskega jezika. Ena izmed odlik teh učbenikov je nedvomno v tem, da metoda učenja ni suhoparna, marveč temelji na praktičnih primerih z vsemi zanimivostmi iz vsakdanjega življenja. V konkretnem primeru gre za 30 lekcij, v katerih učenec spremlja poljsko družino pri najrazličnejših opra-
Zamejski literati
so se predstavili v Ljubljani
Na pobudo ljubljanskih študentov je bilo prejšnji teden v Ljubljani srečanje mladih slovenskih pesnikov in pisateljev iz Koroške in Primorske. Prireditev je obsegala literarni večer v Narodni galeriji, poleg tega pa še tiskovno konferenco in televizijski razgovor v okviru oddaje Kulturna panorama.
Koroško so pri tem srečanju zastopali pisatelj Boro Kostanek (Florijan Lipuschj ter pesniki Gustav Ja-nusch, Miško Maček (Karel Smole) in Niko Darle (Erik Prunč), Primorsko pa pesniki Marko Kravos, Igor Tuta In Filibert Benedetič.
Literarni večer v veliki dvorani Narodne galerije je dobro uspel tei je številnim obiskovalcem posredoval zanimiv prerez skozi ustvarjanje mladih slovenskih literatov na Koroškem in Primorskem. Med nastopi posameznih pesnikov je pianistka Gita Mally izvajala klavirske kladbe Pavleta Merkuja.
Srečanje zamejskih pesnikov pa je ljubljanskim študentom nudilo tudi priložnost, da so se podrobneje seznanili z razmerami, v kakršnih živijo Slovenci na Koroškem In na Primorskem.
vanj. Po svojem sestavu in programu je Partizanski invalidski pevski zbor edinstven v Jugoslaviji. Za uspešno delo je predsednik SFRJ Josip Broz - Tito odlikoval zbor z visokimi odlikovanji: ob 15. obletnici ustanovitve z Redom zasluge za narod I. stopnje, ob njegovi 20. obletnici pa z Redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem.
Koroški Slovenci z velikim zanimanjem pričakujemo obisk tega slavnega zbora, kajti njegov nastop 28. aprila v celovškem Domu glasbe bo edinstven užitek.
vilih in doživetjih, tako pri delu, v prostem času, doma, v javnosti, gre z njo na sprehod skozi Varšavo, obišče razne trgovine, kulturne ustanove, praznuje družinske praznike, se pogovarja s prijatelji, spoznava zgodovino in zanimivosti Poljske.
Ob takih prijetnih in zanimivih vtisih se učenec povsem neprisiljeno srečava s pravili gramatike, se mimogrede nauči izraz za izrazom, se privadi pravilne izgovorjave, skratka spoznava lastnosti poljskega jezika, bogati svoj besedni zaklad in si polagoma osvaja najbolj značilne rečeni-ce dobrega poljskega občevalnega jezika.
Vsaka izmed tridesetih lekcij je zgrajena iz štirih delov: prvi del obsega kratko berilo z ustreznim slovarjem in pojasnili za učenca še neznanih izrazov in težjih rečenic; v drugem delu so vaje, ki temeljijo na besedah iz prvega dela, hkrati pa omogočajo praktično uporabo gramatike iz tretjega dela, medtem ko četrti del vsebuje še razna dopolnila prejšnjih beril in poglavij iz gramatike. Vrstni red lekcij je sestavljen tako, da se le-te stopnjujejo tako glede gramatike kakor tudi glede vsebinske snovi. Lekcijam sledijo obširna pravopisna pojasnila, ob koncu pa je dodan še bogat poljsko-nemški slovar, ki pri geslih navaja številko lekcije, v kateri so posamezni izrazi izčrpno obravnavani.
Učbenik je sestavil zdaj že pokojni lektor za poljski jezik na berlinski univerzi dr. Norbert Damerau, ki je stremel za tem, da bo knjiga uporabna za učenje poljščine tako z učiteljem kakor tudi brez učitelja. Ravno za samouke je namenjen še poseben „ključ“ k vajam, ki učencu omogoča, da se lahko sproti prepriča o pravilnem prevajanju.
Langenscheidtov praktični učbenik poljskega jezika obsega 200 strani in stane broširan 9,80 marke. Prav tako pri Langenscheidtu so izšli tudi poljsko-nemški (736 strani, 18 mark) in nemško-poljski slovar (1048 strani, 28,50 marke) ter žepni slovarček, ki obsega oba dela in stane 4,50 marke.
KULTURNE DROBTINE
•	Prejšnji teden je bil v Ljubljani redni občni ibor Slovenske Itseljenske matice, kjer so obširno razpravljali o bodočem delu te pomembne narodne organizacije. Za novega predsednika matice je bil izvoljen Franc Pirkovič, projšnji generalni konzul v Celovcu. Največja letošnja prireditev, ki jo pripravlja matica, bo izseljeniški piknik 4. julija v školji loki, kjer so bodo zbrali številni slovenski rojaki iz vseh delov sveta. Zelo obširen in pester pa je tudi program, ki ga je matica pripravila za svoje letošnje delo na kul-turno-informativnem področju, kjer hoče Slovencem v tujini posredovati predvsem slovensko tiskano besedo.
•	Na slavnostni prireditvi so prejšnji teden podelili ameriške lilmske nagrade „Oscar" za najboljše domače in luje filme v letu 1967. Kot najboljši ameriški bilm je bil nagrajen ..Bonnie in Clyde" retiserja Arthurja Penna; nagrado za najboljši v angleščini posnet lilm je prejel „V iaru noči", nagrado za najboljši inozemski lilm pa so priznali češkoslovaškemu tilmu ,.Strogo nadzirani vlaki". Kot najboljša igralka je bila nagrajena Katherine Hepburn, nagrado za najboljšega igralca pa je dobil Rod Steiger. Vsekakor je zanimivo, da vsi nagrajeni filmi obravnavajo trenutno zelo aktualni rasni problem.
•	Od junija do septembra bodo v Karlovcu razstavljena dela, ki so zadnja leta nastala na simpozijih Forme vive v Portorožu, Kostanjevici in na Ravnah. Razstava bo prirejena pod naslovom „Park skulpture".
•	Na avstrijskih visokih šolah in umetnostnih akademijah je letos vpisanih okrog 45.000 študentov. Od teh jih je — kakor je povedal prosvetni minister dr. Piffl-Perčevič — 7651 dobilo štipendijo, kar pomeni, da je okroglo 18 % študentov deležnih štipendij, ki Jih podeljuje prosvetno ministrstvo.
V Brežah se pripravljajo
za novo sezono na Petrovi gori /
Poletne igre na Petrovi gori v Brežah bodo letos od 22. junija do 24. avgusta. Torej ima igralski ansambel le še dva meseca časa, da se pripravi za novo sezono, v kateri bo mnogim tisočim obiskovalcev predstavil komedijo »Volpone" angleškega avtorja Bena Johnsona ter Lessingovo dramo »Modrec Natan".
Seveda bi bilo že prepozno, če bi v Brežah s pripravami začeli šele zdaj; le-fe so v teku že dolge mesece, kajti vodja breških iger arh. Hannes Sandler sebi in svojim sodelavcem tudi čez zimo ne privošči počitka, zavedajoč se, da morajo Breže vsako leto znova braniti ugled in sloves najboljše amaterske igralske skupine v Avstriji. Z izbiro obeh omenjenih komadov si v Brežah letos spet obetajo uspeh, kot so ga v zadnjih letih doživeli predvsem z Brechtovim »Puntilo" in Molierovim »Namišljenim bolnikom".
Od leta 1950, odkar se leto za letom vrstijo prireditve v Brežah, so na Petrovi gori uprizorili že 30 klasičnih del svetovne literature ter s prvovrstnimi predstavami navdušili blizu 400.000 obiskovalcev od blizu in daleč. Zdaj je v Brežah spet na delu 120 ljudi, ki bodo poskrbeli, da bodo ljubitelji gledališke umetnosti tudi letos prišli na svoj račun.
»Koroška v srcu Evrope«
Zelo zveneč naslov — ..Koroška v srcu Evrope” — si je izbrala ustanova Evropska hiša v Celovcu za 96 strani obsegajočo brošuro, v kateri skuša prikazati svoj pomen in svoje dosedanje delo. V knjižici so objavljeni prispevki številnih predstavnikov — od najvišjih reprezentantov treh sosednih dežel Koroške, Slovenije in Furlanije-Ju-lijske krajine do zastopnikov raznih kulturnih, gospodarskih in drugih ustanov. Iz vseh je razbrati predvsem eno resnico: usojeno nam je, da ne glede na različno narodnost, jezik ali prepričanje živimo kot dobri sosedje, zato moramo stremeti za medsebojnim razumevanjem, spoznavanjem in spoštovanjem, kajti le po poti dobrega in iskrenega sosedstva bo mogoče prispeti do skupnega cilja — združene Evrope.
V prvem delu knjižice so objavljeni prispevki koroškega deželnega glavarja Hansa Sime (Evropska politika na ozemlju Alpe-Adria), predsednika avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine dr. Alfreda Berzantija (Skupni gospodarski interesi med Furlanijo-Julijsko krajino in Koroško) ter predsednika izvršnega sveta SR Slovenije Staneta Kavčiča (Mednarodni pomen obmejnega sodelovanja). Kakor je razvidno že iz naslovov teh prispev-
kov, predstavniki treh dežel opozarjajo na razvoj odnosov in sodelovanja na stikališču različnih narodnih in kulturnih skupin, na politiko mirnega in prijateljskega sožitja, ki jo tri sosedne dežele in njih prebivalci že dolga leta uspešno prakticirajo in tako dan za dnem zgledno prispevajo k zbližanju v tem delu 'Evrope.
Drugi del je posvečen Evropski hiši v Celovcu, ki je posebno lani razvila živahno dejavnost ter s številnimi mednarodnimi posvetovanji, seminarji in osebnimi srečanji prispevala k navezovanju in utrjevanju stikov med predstavniki najrazličnejših interesnih skupin iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine. »Gospodarski in kulturni prispevek Koroške" pa je naslov tretjega dela knjižice, kjer so nanizani razni članki o političnem, kulturnem, gospodarskem in družbenem življenju v naši deželi s posebnim ozirom na vlogo Koroške pri
Vabilo
Slovensko prosvetno društvo ..Bilka” v Bilčovsu vabi na filmsko predavanje z naslovom
K MORJU — OB MORJU — NA MORJU
ki bo v nedeljo 21. aprila 1968 s pričetkom ob pol treh popoldne pri Miklavžu v Bilčovsu. Predaval bo zastopnik Koroške dijaške zveze.
Vsi prisrčno vabljeni!
NOVO NA KOROŠKEM ŽIVILSKEM TRGU:
Več sort sira znamke „Desserta”
Ing. Marko Polzer
PETINSEDEMDESETLETNA
„Ves je preprost, skromen in domač. Kaj ga le bistveno razlikuje od preprostega kmečkega človeka? Gor-kijev obraz se ti prijazno smehlja.
Vedno mi prihajajo v spomin Zupančičeva vprašanja ob uvodu v Prežihove „Solzice“: ali si skala ali klada ali človek ali medved? Ubogi pa-ver sem, odgovarja tudi ta v svojem skromnem pogledu. Ko ga gledam, se neprestano vprašujem, kakšen naj bo le kmetijski strokovnjak med slovenskim narodom. Res je, da je narodnjaštvo v besedah le puhla fraza, za narod je treba dejavno živeti.
Inž. Polzer se je odločil za to pot. ..“
Besede, ki jih je pred dvemi desetletji povedal znan kmetijski strokovnjak iz Slovenije, ko je spoznal našega Marka Polzerja, veljajo tudi danes, veljajo ob njegovem 75-letnem življenjskem jubileju, ki ga je inž.
Polzer obhajal včeraj takorekoč sredi dela v svoji ljubljeni drevesnici.
Če se ob tej priložnosti skupaj z jubilantom ozremo na njegovo življenjsko pot, potem vidimo le eno:
Marko Polzer je vse svoje življenje v zvestobi svojemu ljudstvu in njegovim idealom posvečal svoje sile in svoje sposobnosti prizadevanjem za napredek naše vasi, za blaginjo slovenskega kmečkega človeka na Koroškem. Bil je na tem področju pionir v pravem pomenu besede, kajti za napredek je skrbel in delal že takrat, ko so deželne ustanove za pospeševanje kmetijstva naše vasi načrtno puščale ob strani in ko so tudi takratni pristojni ljudje v narodnem vodstvu samo govorili o našem „prid-nem pavru“, namesto da bi mu kazali pot v modernizacijo kmetijstva in s tem gradili trdnost in neodvisnost našega kmečkega človeka.
Ne bi mogli v kratkih stavkih opisati in našteti vseh tistih neštetih poti, ki jih je Marko Polzer prehodil od vasi do vasi, iz svojih rojstnih Vaz tja po širni Podjuni ter v Rož in celo v Ziljo, kjer povsod je radodarno delil nasvete in nauke — bodisi kot zastopnik svoje lastne drevesnice ali pa kot strokovnjak Slovenske kmečke zveze. Opravil je dragoceno delo kot priznan strokovnjak in izkušen praktik. Kljub temu pa je ostal skromen, prijazen z vsakim in domač povsod, kamor je prišel.
1 akega se ga spominjamo iz prejs-	„	.	.. . ,	, . ,
njih desetletij, tak je tudi zdaj ob J? ^assn.ga prejsn,, teden obiskal. svojem življenjskem jubileju, ob ka- Ljubljano, kjer so imeli razgovore s terem mu izrekamo iskrene čestitke! članom republiškega izvršnega sveta SR Slovenije Bojanom Lubejem in republiškim sekretarjem za prosveto in kulturo Tomom Martelancem. Razgovorov se je udeležil tudi avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld.
Delegacija je predstavnike Slovenije informirala o delu in načrtih Avstrijsko-jugoslovanskega društva za Koroško. Predvsem pa so ob tej priložnosti razpravljali o možnostih za nadaljnjo razširitev sodelovanja, o poglobitvi kulturnih stikov ter o izmenjavi informacij o razvoju obeh sosednih dežel.
razvijanju politike prijateljstva med sosednimi narodi in deželami.
V publikaciji Evropske hiše je govora tudi o koroških Slovencih, o katerih je zanimiv in informativen članek prispeval dvorni svetnik dr. Joško Tischler. Tudi v uvodnem pojasnilu izdajatelja beremo (v slovenskem jeziku) priznanje, da „na poti do evropske skupnosti dopri-naša tudi slovenska narodnostna skupina na Koroškem svoj delež”, medtem ko direktor Evropske hiše dr. Walter Oberleitner v svojem članku ugotavlja: „V Evropski hiši tudi ne prezremo, da na Koroškem ne živijo le nemško govoreči Avstrijci, marveč tudi slovenski deželam, ki jih — v kolikor se priznavajo k slovenski narodnosti — imenujejo z neljubeznivo besedo .manjšina'. Napravili bomo vse, da navežemo in gojimo stike tudi s to skupino, kajti bilo bi nesmiselno stremeti za integracijo Evrope, če ne bi bili zmožni kolikor toliko zadovoljivo urediti položaj v lastni deželi.” Poseben poudarek vlogi narodnih manjšin pa je dal predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Stane Kavčič, ki je v svojem članku izrecno poudaril: „Ob dobrem sosedstvu in odprtih mejah je še posebno pomembna vloga narodnih manjšin in narodnostno mešanih področij. Narodne manjšine na tromeji Koroška, Furlanija-Ju-lijska krajina, Slovenija so v pravem smislu postale most sporazumevanja med sosedi, ker je odprta meja tudi njim omogočila naravno povezavo z matičnim narodom. Tako so manjšine postaie trajni faktor v odnosih med našimi državami in element zbližanja, bogatenja kulturnega in mirnega sožitja."
ST. JAKOB V ROŽU:
Slovo
od Košatovega očeta
„Tiho sem prišel in tiho hočem spet oditi.“ Tako se je glasila želja, ki jo je izrazil Košatov oče v Veliki vasi, ko je čutil, da so njegovemu življenju štete ure. V svoji skromnosti, ki ga je spremljala po vsej življenjski poti, je želel, da bi bilo njegovo slovo od življenja in sveta čim bolj mirno, v čim ožjem krogu. Upoštevajoč to njegovo željo ob odprtem grobu res ni bilo govorov in ne petja, toda mnogo več kot vsak govor in najlepša pesem je govorila udeležba pri pogrebu — bila je prepričljiv dokaz in izraz globokega spoštovanja, ki ga je pokojni užival v domači občini in širom po naši zemlji.
Florijan Košat je doživel 75 let starosti, tri četrt stoletja življenja, ki mu je od mladosti pa do življenjskega večera potekalo v trdem delu in skrbi za vsakdanji kruh. Njegovo življenje res ni bilo praznik: že v mladih letih je moral za delom v tujino in šele zadnja desetletja je stalno preživljal na svojem malem posestvu, ki si ga je kupil v Veliki vasi. Pred leti mu je umrla žena, zapušča pa sina Florija in hčerko Micko, ki sta oba zaposlena v slovenskem zadružništvu.
Morda je bila ravno trda življenjska pot ena izmed komponent, ki so izoblikovale značaj Košatovega očeta tudi v narodnostnem pogledu. Sicer nikdar ni silil v ospredje in se nikoli potegoval za naslove in priznanja, toda bil je vedno in povsod tam, kjer je šlo za koristi slovenske narodne družine na Koroškem. Neprecenljivo je njegovo tiho, podrobno delo, ki ga je skozi desetletja požrtvovalno in nesebično opravljal za skupno stvar. Njegova aktivnost je veljala najrazličnejšim dejavnostim vse od prosvete pa do zadružništva; njegovo „delovno področje“ je obsegalo celo prostrano občino, kjer je neštetokrat prehodil pot od hiše do hiše, obiskoval, pridobival, bodril in navduševal naše ljudi do zadnje 'domačije visoko v hribih. Poseben spomenik si je nedvomno postavil z vzornim širjenjem slovenske tiskane besede in gotovo se bo eden ali drugi danes že odrasli občan ob spominu na svoje otroštvo hvaležno spominjal tudi „strica“, ki mu je pred mnogimi leti podaril prvo slovensko mladinsko knjigo. Zavzetost za propagiranje literature je Košatovemu očetu narekovala tudi njegova lastna ljubezen do knjige in branja. Bil je izredno na-čitan človek in imel je zelo dober spomin. Zato je bilo resničen užitek prisluhniti njegovemu pripovedovanju, bodisi o dogodkih, o katerih je bral, ali pa o lastnih doživetjih, kot so bili na primer njegovi spomini na viharne čase revolucije, ki jih je med prvo svetovno vojno sodoživljal v ruskem ujetništvu.
Neutrudnega in vsestranskega prizadevanja Florijana Košata smo se hvaležno spominjali na velikonočni ponedeljek, ko smo ga spremljali k zadnjemu počitku na šentjakobskem pokopališču. Ob odprtem grobu ni bilo govorov, toda prepričljiva govorica je bila udeležba žalnih gostov. Zveza slovenskih zadrug se je pokojniku oddolžila z lepim vencem, Slovenska prosvetna zveza pa bo namesto venca prispevala ustrezen znesek za dijaški dom Slovenskega šolskega društva.
Košatovemu očetu bomo ohranili časten spomin, žalujočim svojcem pa velja iskreno sožalje!
Selška občina bo počastila obglavljene žrtve fašizma
Občinski odbor selske občine je na svoji seji prejšnji teden pod predsedstvom župana Hermana Velika med drugim soglasno sklenil, da bo ob bližnji 25-letnici počastil spomin obglavljenih žrtev fašizma iz Sel in okolice.
V ostalem je občinski odbor na
Letos marca so se na živilskem trgu pojavile sorte sira znamke „Des-serta“. S to znamko sira se je predstavila Zveza mlekarskih zadrug Štajerske in Koroške skupno z Zvezo mlekarn Gradiščanske. Sir znamke „Desserta“ je v Avstriji in mednarodno zaščiten.
Pod to znamko so zaenkrat na trgu naslednje sorte sira: tri sorte pod imenom Rilos, in sicer Rilos na holandski način, Rilos Gonda in Rilos 310 g, nadalje sorte Jerome, Bon Bleu in Bosna (trapist). Poleg teh pa še holandski sir in masleni sir ter sor-
Za širše sodelovanje
med Koroško in Slovenijo
Predstavniki Avstrijsko-jugoslovanskega društva za Koroško so pod vodstvom predsednika Mathia-
te Emmentaler, Tilsiter in Edamer. V proizvodnji program „Desserta“ sodi tudi sir v malih zavojih s težo 100 do 350 gramov. V takih porcijah so pod znamko „Deserta“ na trgu Rilos 310, Baby-masleni sir, sir »Tajni svetnik" in sorte Jerome, Bon Bleu in Port Mollč.
seji razpravljal predvsem o gospodarskih vprašanjih. Predloženo mu je bilo poročilo o letnem računskem zaključku za leto 1967, ki izkazuje presežek v višini 113.898 šilingov. Približno polovica tega zneska odpade na nepredvidene višje dohodke, druga polovica pa gre na račun varčnega gospodarstva. Odbor je vzel poročilo na znanje ter je občinskim uslužbencem in županu izrekel priznanje in zahvalo.
Obširno so obravnavali tudi vprašanje gradnje prometne zveze v Zgornjem Kotu. Zupan je poročal o ustanovitvi posebne skupnosti za izgradnjo te ceste ter je odboru posredoval prošnjo za podporo občine, kakor jo je v prejšnjih letih nudila že mnogim drugim obča-
nom. Okrajna agrarna oblast bo namreč gradbene stroške krila le do 60 %, medtem ko bodo morali ostalih 40 % prispevati prizadeti gorski kmetje. Občinski odbor je sklenil, da bo tudi v tem primeru pomagal v okviru svojih možnosti.
GesiiimncI
Dolgoletni naročnik našega lista g. Jurij L i b n i k v Gornjem Bregu pri Mežici bo v ponedeljek obhajal svoj 89. rojstni dan in v sredo praznoval svoj god. Njegova hčerka, ki živi v Nemčiji, mu je namenila naslednje voščilo:
OBČINSKI ODBOR SELE vljudno vabi na
spominsko
svečanost
OB 25. OBLETNICI OBGLAVLJENJA SELSKIH ŽRTEV
v nedeljo 28. aprila 1968 po drugi maši pri spominskih ploščah na domačem pokopališču.
Sire iz programa „Desserta“ je imenovana zveza v torek minulega tedna v velikovški mlekarski zadrugi predstavila koroškim veletrgovcem z živili. Kakor je ob tej priložnosti povedal docent dr. Alfonsus, je program „Desserta“ sad večletnih prizadevanj štajerskih, koroških in gradiščanskih mlekarn in sirarn, da bi po poti špecializacije zboljšale kvaliteto svojih izdelkov in da bi po tej poti tem izdelkom zagotovile zaščitno znamko. Vsako od 14 mlekarn, ki sodelujejo pri tem programu, nadzorujejo posebej šolani nevtralni nadzorniki, vsaka pa je morala prej s kvaliteto svojih izdelkov dokazati, da je vredna te zaščitne znamke. Po tej poti je uspelo, da so siri znamke „Desserta“ po kvaliteti za 25 odstotkov nad avstrijskim povprečjem sirov prvega kvalitetnega razreda.
V program „Desserta“ je vključena tudi velikovška mlekarska zadruga, ki izdeluje sir skupine Rilos. Ta program še ni zaključen. Med drugim bo razširjen še na izdelavo skute v PVC-posodicah, na jogurt s sadjem in na pinjenec ali zmetke. Združene mlekarne pa stremijo zlasti za tem, da bi izbiro med sortami sira še povečale in da bi zadostile trgovinam s samopostrežbo, ki želijo sir v porcioniranih zavojih.
Borovlje
Prejšnji teden je v celovški bolnišnici umrl bivši boroveljski župan Josef Schonlieb. Z njim je predvsem socialistična stranka izgubila enega svojih najzvestejših članov, saj je bil že od leta 1902 včlanjen v takratni socialdemokratski stranki ter bil aktiven tudi v sindikalni organizaciji. Nacisti so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Dachau.
V letih 1921 do 1926 je bil župan podljubeljske občine, od 1946 do 1950 pa župan mestne občine Borovlje. Takrat je boroveljska občina pod njegovim vodstvom omogočila tudi prekop partizanskih borcev, ki so v dneh od 8. do 12. maja 1945 padli v bojih z nacističnimi enotami, katere so bežale iz Jugoslavije.
Za svoje zasluge je Josef Schonlieb prejel plaketo Viktorja Adlerja.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klagenturt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 54-24. — Tiska: Založniška In tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje.
Prisrčne čestitke k 89. rojstnemu dnevu in godu z najboljšimi željami. Za mnogo nadaljnjih let zdravja in zadovoljstva v upanju na mnoga srečanja.
Meri, Janit, Irma, Koko in Saša Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo!
V LASTNI ZADEVI
"»iijj pii:
*tsHttm::tmj::;::mmi:t*
'''“»Iillliir
Iščemo stalnega sodelavca za naš list. Interesente prosimo, da se oglasijo v uredništvu, Celovec, Gasometergasse 10.
UZBEŠKA PRAVLJICA
PAMET IN ZLATO
V staroslavni Buhari je živel nekoč zelo reven človek. Hodil je po ulicah in prodajal vodo. Ljudje so ga klicali Maškob, kar pomeni vodar.
Nekega dne je šel Maškob kot po navadi spet po ozki, prašni ulici in kričal: »Prodajam vodo! Kdo bi rad hladne vode?"
Naproti mu je prišel tujec. Obleko mu je pokrivala plast prahu.
— Tu imaš vodo! Kupi vodo, odžejaj se! — je zaklical Maškob.
— Koliko sveta sem prepotoval! Vse moje življenje — samo potikanje. Žejen sem, rad bi pil, pa nimam groša, da bi ti plačal vodo.
Maškobu se je starec zasmilil. Dal mu je piti in ga povabil celo k sebi prenočit.
— Dober človek si, — je rekel starec Maškobu. — Dobroto si mi izkazal. V zahvalo ti razkrijem skrivnost, kako se varijo čudodelna zdravila. Naj zholi človek za kakršnokoli boleznijo, ta zdravila ga koj ozdravijo. Tole knjigo receptov ti dam, samo to si zapomni: nikoli ne vzemi nobene nagrade od ljudi, ki so tako revni, kot si zdaj ti.
Maškob je vzel knjigo, se priklonil starcu in vprašal:
— Povej, kako se pišeš.
— Pišem se Abu Ali ibn-Sina.
Maškob se je hotel starcu zahvaliti, ampak že ga ni bilo več. Samo vrata z dvorišča na ulico so še tlesknila in potem je bilo vse tiho.
Maškob se je natančno držal navodil v knjigi in začel zdraviti. Ljudstvo se je kar zgrinjalo k njemu. Od revežev ni terjal nobene nagrade, plačilo je sprejemal samo od bogatih in vplivnih ljudi. Kot je napovedal tujec Abu Ali ibn-Sina: sreča ni prišla samo v Maško-bovo hišo, marveč v domove mnogih drugih prebivalcev staroslavne Buhare. Ljudstvo je Maškoba slavilo. »Naš modri zdravnik," so govorili o njem.
Maškob je začel živeti v blagostanju. Postavil si je dom, si ustanovil družino in vsak dan jedel plov (riž z mesom) s prepelicami.
Vse bi bilo prav, samo če se ne bi naselil v Maškobovo dušo črn pohlep. Takole je jel premišljevati: »Zakaj zdravim nekatere ljudi brezplačno? Kaj mi mar, ali je kdo bogat ali reven? Zdavnaj že bi lahko živel razkošneje Lot vsi buharski bogataši in velikaši...“
Maškob je pozabil na svarilo Abu Ali ibn-Sina. In prav tistega dne je prišel k njemu z bolnim otrokom prav tak Maškob, kakršen je bil nekoč on sam.
— Plačaj!
— Ne groša nimam, — je zastokal Maškob.
— Poberi se! — je zakričal zdravnik Maš-L°b.
In tisti hip je pozabil, kako se izdeluje zdramilo. Iskal je knjigo — knjige nikjer. Mozgal ]e po spominu, da bi se spomnil, iz česar je treba zvariti zdravilo — vse zaman.
Kmalu, prav kmalu je zapravil vse pridobljeno bogastvo, dom in premoženje.
Spet je hodil po prašnih mestnih ulicah in klical: »Prodajam vodo, hladno vodo! Kdo bi rad hladne vode?"
Vsekdar pa, kadar je nalival vodo v kozarec, je vzklical:
— Preklet naj bo Abu Ali ibn-Sina!
Od jeze je Maškob shujšal in shiral. Podoben je bil črni vrani, ki kraka, kadar jo zebe in je lačna.
Ko je nekoč spet takole hodil po prašnih ulicah in ponujal vode, je srečal človeka, ki je jahal velbloda.
— Ej, Maškob! — je zaklical človek na velblodu. — Popotnik sem in nikogar ne poznam. Sprejmi me pod streho čez noč!
Maškobu ni bilo po duši, da bi sprejel pod streho tujega človeka, ampak zakona gostoljubnosti ni hotel prelomiti.
— Naj ti bo, — je nerad privolil in odpeljal tujca na svoj dom.
— Dober človek si, — je rekel drugo jutro tujec. — Za svojo gostoljubnost si zaslužil nagrado. Vedi, da sem velik kemik. Iz hvaležnosti ti bom povedal, kako se pridobiva zlato. Pomni pa: ne skrivaj tega pred ljudstvom. Zakaj ko bodo vsi ljudje vedeli, iz česa se lahko izdeluje zlato, takrat na svetu ne bo več prepirov, nevoščljivost bo izginila. V vse domove se bosta naselila mir in sreča. Zlato bo ob vso moč, ko bo ljudstvo njegov gospodar. Naj zlato ne vlada človeku. Da pa ne boš po-
zabil, kako se zdeluje zlato, ti pustim svojo knjigo o skrivnostih kemije.
Maškob in tujec sta še isti dan zvarila zlato.
Od čudenja se Maškob ni mogel niti premakniti. Gost se je poslovil in Maškob ga še pospremiti ni mogel.
»Če ljudje zvejo za moje zlato, mi ga ukradejo," je pomislil Maškob in skoraj ponorel od pohlepa. »Obogatel bom. Vsi se mi bodo priklanjali. Nikomur ne povem, kako se izdeluje zlato."
Spet si je kupil hišo, pregrnil tla s preprogami, stene okrasil z dragocenostmi pa zaživel v njej v razkošju in blagostanju.
Nikoli se ni spomnil tujčevih besed: »Naj zlato ne vlada človeku!"
Čez kako leto dni ni bilo več niti zrnca zlata od tistega, ki ga je bil zvaril s tujcem, in šel je iskat knjigo skrivnosti. Pogleda — knjiga se je spremenila v kamen.
— Gorje mi, uničen sem, uničen! — je zaječal Maškob.
Spet je začel hoditi po prašnih, ozkih ulicah in prodajati vodo.
Nekoč je spet srečal tujca. Zdaj je ta tujec jahal konja.
— Ej, Maškob! — je zaklical tujec. — Mar me ne poznaš več? Dvakrat sva se že srečala. Abu Ali ibn-Sina sem. Naučil sem te, kako se varijo zdravila. Tebe pa je premagal pohlep in začel si prodajati zdravila tudi revežem. Storil sem, da si pozabil recept. Potem sem si mislil, da si se poboljšal, in povedal sem ti, kako se izdeluje zlato. Niti tokrat me nisi ubogal. Spet si pohlepu popustil vajeti in spet sem te kaznoval. Triintrideset let sem pisal knjigo, a pisal sem jo za ljudstvo. Ti pa si hotel obdržati skrivnost samo zase. Zato se je knjiga spremenila v kamen. Kamen lahko
zmehča spet v knjigo samo človek, ki je voljan dati življenje za ljudstvo. Le-ta bo iz knjige zajel vso modrost. Z zlatom je ne kupiš.
Ko je Maškob v tujcu prepoznal modreca Abu Ali ibn-Sina, je z bolečino vzkliknil:
— O veliki, slep sem bil, odpusti mi!
Abu Ali ibn-Sina pa je samo odmajal z glavo, še enkrat ponovil: »Naj zlato ne vlada človeku!" in oddirjal.
Deklica-čarovnica
(INDIJSKA PRAVLJICA)
Živeli sta prijateljici, tako zvesti in neločljivi, da sta zmeraj skupaj mleli koruzo. Zgodilo pa se je, da je bil obema všeč isti fant. Tako sta se zasovražili, da sta se težko prijazno gledali. Deklica, ki je bila čarovnica, imenovala se je Rumena koruza, pa je hotela uničiti svojo tekmico.
Nekoč zvečer, ko sta se vračali od studenca na koncu vasi, je Rumena koruza rekla, naj se na hribcu malo ustavita. Prijazno je pogledala nekdanjo prijateljico, nato si je odtrgala pas, pobarvan z mavričnimi barvami in ga vrgla na svojo sosedo. Ko je pas zadel deklico, je padla na tla in se hipoma spremenila v kojota — prerijskega volka. Čarovnica se je zlobno zahihitala, zgrabila svoj vrč in se vrnila v vas.
Ubogo deklico, začarano v volka, pa so psi pregnali iz vasi. Ves dan je blodila in zvečer prišla pred lovsko kolibo. Tu je našla zajca in ga pojedla, potem pa zadremala. Ko so se lovci vrnili iz gozda, so zagledali volka in že so pripravili lok in puščico. Ko so pa zaslišali njegove vzdihe in zagledali solze v njegovih očeh, so ga ujeli in ponesli onstran reke k Ženi-pajku.
Zena-pajek je takoj prepoznala v volku deklico. Takoj je naročila lovcu, naj ji nabere trave — tomoale in cedrin les. Prinesli so ji in skuhala je v loncu travo in cedrin les.
Potem je z vodo oblila kojota in koža je padla z njega. Pred njo je stala prelepa deklica. Žena-pajek je poslušala njeno zgodbo, nato pa ji je rekla:
— Pomagala ti bom. Tvoja prijateljica ima dve srci, toda ugnale jo bova.
Okopala je deklico še enkrat v cedrini vodi in ji dala koruze, da jo je mlela. Drugi dan pa ji je rekla, da za njo žaluje mati, poklicala je z vrha strehe lovce in nališpala deklico, — Nato ji je še razodela, kako naj ravna s svojo prijateljico — čarovnico.
Drugi dan so lovci spremili deklico v rodno vas. Ljudje so jo koj prepoznali in oče jo je dočakal z razprostrtimi rokami.
Naslednje jutro je deklica mlela koruzo in veselo prepevala. Njena prijateljica-čarovnica jo je zaslišala in jo prišla obiskat. Ves dan sta mleli koruzo, zvečer pa sta šli na studenec po vodo. Medtem ko sta točili vodo, pa je deklica-čarovnica opazila, kakšen lep vrč ima njena soseda. Od vrča je voda sijala v prelestnih mavričnih barvah. Čarovnica je zgrabila vrč in pila iz njega. Takoj se je spremenila v kačo in nikoli je niso več videli v vasi.
Dolgo, dolgo je že od tega. Rada bi že pozabila, a vedno znova in znova pride, temna, velika in nezaželena. Samo kak gib in nekaj besed, pa je tu.
»Zakaj se je moralo zgoditi!" se še danes vprašujem.
Vroče je bilo. Čudna sopara, omamljiva in težka, je legala na vse. Nenadoma sem si tako zaželela sladoleda. Če sem šla še po tako samotni in tihi ulici, me je spremljal neki glas in mi govoril: »Kupi si ga! Kupi si ga!" Temu je pomagal še klic slaščičarja: »Sladoled! Sladoled!” Vedela sem, da ga ne bom mogla kupiti in tako sem si ga še bolj želela.
Pred seboj sem zagledala drobno, sključeno žensko. Roka se ji trese, ko prešteva groše. Gleda jih, kot da bi se ne mogla ločiti od njih. Gledam jo in gledam, in potem,
kako hoče potisniti denarnico v žep, a denarnica ji pade na tla. Na tla, prav pred mene.
Gledala sem jo, samo gledala ... Misli so bile nekje daleč. Nenadoma sem začutila v sebi praznino. Potem me je preblisnila misel, ki me je stisnila v prsih. Kaj, ko bi
DENARNICA
pobrala denarnico! Bila bi moja, nihče ne bi vedel. Pogledala sem okoli, zbala sem se, da bi ljudje ne zvedeli, kaj mislim. Ali obrazi so bili brezbrižni, vsakdanji.
Sklonila sem se, hitro sem jo pobrala. Mraz me je spreletel in spet vročina. Dušilo me je, zbegana sem pogle-
dala okoli sebe. Starke nisem več pogledala.
Ali začela sem se nemirno prestopati. »Kradla si! Kradla si!" je govorilo v meni. Ropot tramvajskih koles je tolkel žalostno in nenehno: »Kradla si!" Vse se je strnilo v čudno gmoto, ki je vpila: »Kradla si! Kradla si!" Stopila sem iz tramvaja in stekla, da bi glasovi utihnili. A niso, le neki drug glas mi je jel vztrajno prišepetavati: »Saj nisi. Denarnico si našla! Nisi kradla!” Tako sta me potem ta dva glasova odganjala in tudi beg ni nič pomagal, v pesti sem stiskala denarnico.
Kje vse sem begala! Iznenada pa sem jo zagledala pred seboj. Koga le! Tisto ženico. Iskala je, ko da ne bi mogla verjeti, da ne bo našla. Planila sem tja k njej, ji stisnila denarnico v roke, ki so se tresle.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiii»ii>'"iii»i»iiiiii>iiiii»iii*iii'|>iii|iii»|
Daphnč du Maurier:
Še en poljub
^Nadaljevanje iz zadnje številke)
Bilo je skoraj enajst in kava bi nama prav prijala. Na drugi slrani cesfe je stala majhna baraka, ki je bila še odprta. Vstopila sva. Tam so že sedeli šofer, sprevodnik in 'letalec, ki je sedel pred nama v avtobusu. Naročili so že 'čaj in sendviče. Midva sva naročila kavo. Opazil sem, da dekle opazuje letalca, kot da bi ga poznala in tudi on Se je zanimal zanjo. Nato mu je obrnila hrbet in začela Piti kavo. Ugajalo mi je tukaj in poslušal sem, kaj se drugi Pogovarjajo.
Dekle je popila kavo in mu cukala za rokav. Z glavo je pomignila proti cesti. Vstala je in stopila ven. Roke je držala v žepih. Rekel sem: »Lahko noč," in šel za njo. Še vedno je deževalo.
Ko je prečkala cesto, se je ustavila poleg pokopališča ,n me smeje se pogledala.
»Kaj pa zdaj?" sem vprašal.
»Grobovi so včasih ravni," je rekla.
»In potem?" sem vprašal ves zbegan.
»Lahko ležiš na njih."
Obrnila se je in začela stopati ob ograji. Na nekem ^estu je manjkala ena palica in tam se je ustavila.
»Vedno je kje kakšna špranja."
Z lahkoto se je splazila skoznjo. Sledil sem ji. Sprehajala se je med grobovi in ko sem prišel do nje, je ležala na dolgem ravnem kamnu, z rokami pod glavo in zaprtimi °čmi. Tega vsekakor nisem pričakoval.
»Vsa boš mokra, če boš tako ležala," sem rekel.
»To je moja navada." Odprla je oči in me pogledala.
»Da ležiš na dežju?”
»Tako sem zrasla. V zavetjih na prostem. Zato nam pravijo izgubljeni otroci vojne."
»Niste bili evakuirani?"
»Ne. Nikoli nisem ostala tam. Vedno sem se vračala."
»Nimate staršev?"
»Ne. Oba je ubila bomba, ki je porušila našo hišo."
To je povedala čisto preprosto.
Sedel sem poleg in jo držal za roko. Hotel sem jo pospremiti domov.
»Ze dolgo delaš v kinu?"
»Tri tedne. Nikoli ne ostanem dolgo. Tudi zdaj bom kmalu menjala službo."
»Zakaj?"
»Živci."
Nenadoma je dvignila roki in me prijela za obraz. Zdela se mi je srečna.
»Lep obraz imaš. Všeč si mi," je rekla.
To je povedala tako nežno, da sem bil vesel, da sem končno tudi jaz našel dekle, ki mi je res všeč. Toda ne samo za en večer. Za vedno ...
»Imaš koga?" sem jo vprašal.
»Ne."
Mislim, da je bil to najbolj smešen pogovor na pokopališču.
»Tudi jaz nisem imel nikoli pravih prijateljev. Nisem preveč družaben. Rad imam svoje delo. Sem mehanik v garaži in imam dobro plačo. Sobo imam pri prijaznih ljudeh, Thompsonovih. Tudi šel je dober človek. Nikoli se nisem počutil sam in tudi zdaj nisem. Toda zdaj, ko sem spoznal tebe, bo še lepše kot prej. Vsak večer te bom prišel čakat pred kino. Šla bova v majhno restavracijo, kjer nama bodo prihranili kaj dobrega. Veš kaj hočem reči? To ni samo kratka dogodivščina, ampak nekaj resnejšega."
Ne vem, ali me je poslušala. Ležala je tam in me nežno božala po obrazu.
»Rad bi ti kaj dal: včasih rože, včasih zaponko ali zapestnico, kaj drobnega."
Spustila je roki in zaprla oči. Bila je čisto premočena. Zlasti noge je imela mokre, ker je imela le tanke nogavice in lahke čevlje.
»Ti nisi bil nikoli pri letalcih?" me je vprašala. Glas ji je postal trd, suh, spremenjen.
»Smešno vprašanje. Ne! Bil sem pri motoristih."
»Zadovoljna sem. Ti si pogumen, dober. Zadovoljna sem."
Taka je torej ta stvar. Poznala je letalca, ki jo je pustil. Zdaj sem se spomnil, kako je gledala tistega letalca v kavarni. Nekaj sovražnega je bilo v njenem pogledu.
Vprašal sem jo: »Zakaj jih ne maraš? Kaj so ti storili letalci?"
»Porušili so mojo hišo, moj dom.”
»Toda Nemci, ne naši."
»Vsi so enaki, vsi so ubijalci," mi je odgovorila.
Njen glas ni bil več trd, ampak žalosten in nesrečen. Tako se mi je zasmilila, da sem jo hotel odpeljati s seboj k Thompsonovima in jima reči: »To je moje dekle. Pazite nanjo.” Tako bi bila na varnem in nič se ji ne bi moglo zgoditi. Bal sem se, da ji ne bi kdo storil kaj žalega.
Sklonil sem se in jo objel.
»Poslušaj, preveč že dežuje. Odpeljal te bom domov. Na smrt se boš prehladila, če boš ležala na tem mokrem kamnu."
»Ne, še nihče me ni spremil domov. Odšel boš sam!"
»Ne bom te pustil tukaj."
»Da, želim, da tako narediš. Če boš odklonil, me boš ujezil. Nočeš, da bi bila jezna, kajne?"
»Kaj hočeš reči s tem?”
Igrače v postelji
Vnetje želodca
Dobro zlikana srajca
Matere malce težko gledajo, če vzame otrok s seboj v posteljo umazanega medvedka, strgano cunjico in podobne stvari. A če mu to vzamejo, otrok joče in ne more zaspati.
Igračka daje otroku občutek varnosti in mu predstavlja prijatelja v postelji. Odrasli težko razumemo, da se otrok z igračko pogovarja, jo ljubkuje in ob njej brezskrbno zaspi.
Človek je družabno bitje in ni rad sam. Posebno edinček se čuti osamljenega in zato pogosto vsem svojim igračam in predmetom, ki jih ima rad, „vdihne življenje“ in jih jemlje s seboj v posteljo. Prijetneje mu je, če mu delajo v postelji družbo, kot če spi sam.
Zato se ne vznemirjajmo, četudi je igračka, ki jo otrok jemlje v posteljo, umazana in raztrgana. Operimo jo, očistimo in tako se bomo otroku še bolj približali.
Vedeti moramo, da je otrok že osebnost. Otroci pa se med seboj razlikujejo, tudi če so enake starosti. Tako lahko že pri osemmesečnem dojenčku opazimo, da zaspi tako, da drži v rokah vogal odejice ali pa škatlo, s katero se je pred spanjem igral. Kolikor otrok, toliko navad.
Mislim, da to ni razvajanje, če majhen otrok vzame s seboj v posteljo tisto, kar ima rad. Če stiska k sebi mehkega medvedka, mu je toplo, prijetno in varno.
Hudo je, če otrok igračko izgubi. Nekateri otroci prenesejo ljubezen na drugo igračko in sčasoma pozabijo na izgubo. Otrokovo navado, da jemlje v posteljo igrače, lahko otroku mirno pustimo, saj jo bo nekega dne sam opustil. V svojem razvoju bo dosegel višjo stopnjo in tudi njegovo zanimanje se bo preusmerilo.
Starši se boje, da se ne bi otrok z igračko v postelji ranil ali da ne bi mogel spati, če ima v postelji preveč igračk.
Take skrbi so popolnoma odveč. Otrok bo mirno spal, četudi ima v postelji polno igrač. Ni zdravega, veselega otroštva brez igre in brez igračk. Zanimivo je, da se normalno telesno in duševno razvit otrok najprej naveže na igračo, šele potem na živega soigralca.
Da ne bo igrača nevarna otrokovemu zdravju, naj starši pri nakupu pomislijo na to, da bo otrok igračo morda jemal v posteljo, jo nesel v usta in podobno. Izbrati morajo igračo, ki bo za otroka primerna z zdravstvenega vidika in z vidika njegove osebne varnosti.
Vnetje želodca je lahko akutno ali kronično, se pravi, da hitro vzplamti in se tudi hitro pozdravi, ali pa da traja bolezen dalj časa.
Znaki akutnega vnetja želodca, ki najpogosteje nastane zaradi neprimerne ali pokvarjene hrane, so bolečine v predelu želodca, to je pod rebernim lokom in v žlički, slabost, bruhanje, driska, suha usta, iz ust smrdi, jezik je obložen, včasih je tudi visoka vročina. V splošnem se bolnik počuti slabo in negotovo.
Bolnik, ki je obolel za akutnim vnetjem
Drobni nasveti
■	Mnoge imamo grdo razvado, da med šivanjem denemo bucike ali šivanke v usta in pozabljamo, kako hitro jih moremo pogoltniti in si nakopati hude težave. Šivanke in bucike raje zabodite v posebno blazinico, ki vam more med delom viseti okrog vratu.
■	Sveže konserve ugotovite takole: eno stran škatle pritisnete s prsti, in če se ob tem pločevina dvigne, pomeni to, da konserva ni sveža.
■	Sveže drobtinice bodo popile mnogo manj maščobe kot zelo stare in močno posušene. Torej — uporabljajte predvsem sveže drobtine.
■	Kristalno posodo boste najlažje oprale v milnici, ki ji dodate boraks. Potopite kristalno posodo v milnico in jo drgnite z mehko krpo. Po pranju operite posodo v nekaj čistih vodah in v zadnjo denite malce plavila za pranje perila. Tako oprana kristalna posoda bo čudovito lesketajoča.
■	Nikoli ne odnašajte kozarcev z mize tako, da vtaknete enega v drugega. Kozarci se vam lahko razbijejo ali pa jih ne morete razstaviti. Če se vam to zgodi, naredite takole: v zgornji kozarec vlijte hladno, v spodnjega pa toplo vodo. Zavoljo hladne vode se bo zgornji kozarec skrčil, spodnji pa zavoljo toplote raztegnil — in narazen bosta.
Če imate podbradek
•	Kadarkoli utegnete, držite glavo visoko dvignjeno.
•	Nikar si pri spanju ne dajajte pod glavo dve blazini. Najprimernejša je iz peneče gume.
•	Preden ugriznete jabolko ali hruško, potegnite ramena nazaj. In ko žvečite, nikar ne povešajte glave. (To
je učinkovita in najenostavnejša gimnastika!).
•	Vrat in podbradek morate negovati kot obraz.
•	Vsak dan si umivajte podbradek s toplo in hladno vodo.
•	Zvečer si namažite vrat s kremo in jo razmažite z dlanjo od spodaj navzgor,
pri odbradku pa v smeri od brade proti ušesom.
•	Če je podbradek večji, nikar ne obupajte! Vsak dan masirajte vrat in podbradek z mehko ščetko.
•	Vsako jutro si opljuskaj-te vrat in podbradek z mrzlo vodo.
•	S pestjo pritisnite podbradek, glavo nagnite vznak in desetkrat odprite in zaprite usta.
želodca, naj pije en dan samo ruski čaj brez sladkorja ali sladkan s saharinom, potem naj je naslednji dan rižev sluz na vodi ali pa ovsene kosmiče, prepečenec in nato nekaj dni le lahko hrano. Bolezen navadno kmalu premine in posledic ni.
Kronično vnetje želodca je eno najpo-gostnejših bolezni prebavil. Nastane zaradi stalne slabe prehrane, zaradi stalnega uživanja alkoholnih pijač, kajenja, zaradi ostrih začimb, zaradi prevroče hrane, pa tudi zaradi tega, če hrana ni dovolj prežvečena. Večkrat pa je kronično vnetje želodca posledica kakšne druge bolezni, n. pr. jetike, gnojenj itd. Tudi pomanjkanje vitaminov C in B povzroča to bolezen.
Bolnik s kroničnim vnetjem želodca ima bolečine v žlički, napetost v trebuhu in toži, da ga v pasu tišči obleka, včasih mu je slabo, riga se mu, peče ga zgaga, včasih zjutraj bruha, posebno, če je alkoholik. Apetita navadno ni, zato bolnik hujša. Usta so suha, jezik obložen, iz ust smrdi. Bolnik gre na blato neredno. Večkrat so driske ali zelo mehko blato. Če je želodčne kisline malo ali pa sploh nič, lahko pride do slabokrvnosti.
Kronično vnetje želodca zahteva zdravljenje. Najprej je potrebno ozdraviti eventuel-na^ žarišča, n. pr. gnojenje zob. Na vsak način pa je nujno treba opustiti pitje alkoholnih pijač in kajenje, zelo zmanjšati uporabo začimb, uživanje premastnih in težko prebavljivih jedi. Važno je, da jemo večkrat na dan po malem, da ne bi želodec preobremenili. Hrano moramo dobro prežvečiti, ne sme biti ne prehladna in ne prevroča. Če se hoče tak bolnik pozdraviti, mora biti seveda discipliniran.
Preden pričnete likati moško srajco, jo dobro navlažite s čisto vodo in trdno zavijte v tulec. Čez pol ure jo pričnite likati:
OVRATNIK — Najprej zlikajte narobno stran ovratnika potem pravo. Pri tem nategujte blago in likajte v smeri konica—sredina.
ZAVIHKI — Zlikajte najprej narobno stran, potem pravo. Če so zavihki dvojni, na-značite z likalnikom rob.
ROKAVI — Naravnajte jih po šivih in likajte od zavihkov do ramen. Pazite, da ne napravite nelepih gub!
HRBTNA IN PREDNJA STRAN — Zlikajte najprej hrbtno stran, potem prednjo. Pazite, da lepo zlikate blago ob gumbih in luknjah, prav tako pa zlikajte z narobne strani rob prednjih delov.
ZLAGANJE — Zapnite gumbe in obrnite srajco tako, da leži na prednji strani. Zložite rokave in previjte srajco čez polovico. Potem še enkrat prav narahlo prevlecite čeznjo z likalnikom in jo pustite — preden jo položite v omaro —, da se ohladi.
Poskusite!
Piščanec po pariško
Mladega piščanca razrežite in nasolite. Potem naredite malce bolj gosto testo kot za palačinke, povaljajte v njem dele piščanca (predtem jih povaljajte v moki) in specite na vrelem olju ali masti. Ko ste ocvrli celega piščanca, sesekljajte zelen peteršilj, ga malce spražite na preostali maščobi in t njim potrosite meso.
Piščanec v slanini
Piščanca razpolovite in ga napolnite s temle nadevom: namočena žemlja, sesekljan peteršilj, 2 žlici margarine, sesekljana jetrca, žlica mleka, malce drobtin, sol in poper. Sešijte piščanca z dvojno belo nitko, zavijte ga v večje tanke kose slanine, prevežite s tanko vrvico in pecite, vmes pa piščanca nenehno obračajte. Pečenega piščanca razrežite na kose in ga servirajte z rižem ali krompirjem.
Čiščenje preprog
Preproge, ki jih vse leto čistimo s sesalcem, moramo vsaj dvakrat na leto stepsti z iztepa-čem. Iztepamo vedno po hrbtni strani, tako da lahko izpadeta prah in droben pesek, ki se zaleze med vozle, kjer povzroča največ škode. Kot ostra žaga počasi in vztrajno načenja osnovo preproge, tako da so v nevarnosti vozli, ki začno lepega dne izpadati.
Dobro izprašeno in prekrtačeno preprogo položimo na tla in jo še „operemo“. Toda brez vode! V trgovini kupimo čistilo za preproge ali pa pripravimo v skledi bogato peno detergentov. Na preprogo nanašamo peno s krpo ali gobo in dobro zdrgnemo. Pri roki imamo še suho krpo, da sproti zbrišemo očiščene dele in kaplje, Iti so nam po nesreči padle na preprogo. Barve osvežimo z vodo, ki smo ji dodali kis. Krpo vselej dobro ožamemo, ker je voda za preprogo strup. Debela plast se zelo nerada posuši in je najboljše gojišče plesni.
Ko visi preproga na drogu ali na ograji,
operemo tudi rese in jo pustimo toliko časa na zraku, da so rese suhe.
Če smo po tleh pogrnili novo preprogo, se ji ne približujmo s sesalcem. Vsaj tri mesece naj leži na tleh, medtem pa jo čistimo le s ščetko ali metlico, ki jo pomočimo v čisto vodo in dobro otresemo. Na smetišnici se bo nabralo precej volnatih kosmov, ki pa se jih ne ustrašimo. To je kar normalno „obnašanje“ preproge, ki je prišla iz tovarne v stanovanje in je še polna drobnih volnenih vlakenc, ko so ji uravnavali vrhnjo površino.
Tanjše preproge na parketu rade drčijo, kar je neprijetno oziroma nevarno, če je v družini otrok ali starejša oseba. Takim preprogam prišijemo ali prilepimo na spodnjo stran vogalov manjše ploskve gume, ki jih izrežemo iz stare zračnice ali pokvarjenega termoforja.
Preproge nikoli ne polagamo na sveže pori-bana ali pološčena tla. Počakamo dan ali dva, da se podlaga temeljito osuši.
.........................mirni..........................im......min.................................nuni.....mil
.Hočem, da greš in me pustiš tukaj samo. Pojdi domov, zaspi, zjutraj se boš zbudil in vse bo, kot je bilo prej."
.In ti?"
„Ne skrbi zame. Pojdi."
Ni odgovorila. Samo nasmehnila se je in me gledala.
.Jutri te pridem čakat pred kino."
Nato je zaprla oči in rekla:
.Se en poljub ..."
Pustil sem jo, kot je hotela. Odšel sem domov in ves čas mislil nanjo. Se vedno je deževalo. Doma sem takoj legel in zdelo se mi je, da je še vedno pri meni.
Drugi dan sem pri zajtrku povedal gospe Thompson, da me verjetno ne bo na večerjo, ker imam sestanek.
Stari gospod Thompson me je pogledal iznad očal in rekel:
,Če boste bolj pozni, raje vzemite ključ."
Odšel sem v službo. Bilo je mnogo dela. Ob pol štirih je prišel šet in mi rekel:
.Zdravniku sem obljubil, da bo njegov austin popravljen do večera. Do pol osmih bi naj bil nared. O. K.?“
Nisem bil preveč zadovoljen. Rad bi odšel bolj zgodaj, da bi kupil nekaj malenkosti. Zato sem prosil šefa, naj me pusti ven, preden zapro trgovine, potem pa bi opravil z austinom.
Odšel sem v draguljarno in kupil majhno zaponko z ljubkim modrim kamnom v obliki srca.
Spravil sem darilo v žep in šel v kino, da bi se prepričal, ali je dekle v službi.
Ko sem vstopil, mi je srce bilo kot kladivo. Pogledal sem k zavesi, kjer bi morala stati. Toda ni je bilo. Stalo je neko drugo dekle, ne ona. Mogoče je sedaj na balkonu. Ko je vstopil zadnji gledalec, sem se približal dekletu in ga vprašal:
„Mi lahko poveste, kje bi lahko našel gospodično, ki je bila včeraj tu, tisto z bakrenimi lasmi?"
.Danes je še nismo videli. Jaz sem jo zamenjala. Niste j prvi, ki sprašujete zanjo. Pred nekaj minutami je bila tu policija zaradi nje. Spraševali so direktorja in vratarja. Jaz nič ne vem, toda mislim da ne bo kaj dobrega."
Obstal sem ne da bi vedel, kaj naj storim. Imel sem občutek, da se mi tla majajo pod nogami.
.Ste jo poznali?" me je vprašalo dekle.
„Da," sem rekel.
.Jaz mislim, da je naredila samomor in so jo našli mrtvo."
Sel sem ven in hodil po ulici. Nekaj se je zgodilo mojemu dekletu. Sedaj sem to vedel. Zato je hotela ostati sama. Hotela se je ubiti, tam na pokopališču. Ko ne bi bil odšel, bi bilo sedaj vse v redu. Ko bi ostal samo pet minut dlje in jo prosil, da jo odpeljem domov, ko ne bi poslušal njenih neumnosti, bi bila sedaj v kinu in bi vodila gledalce na sedeže.
Mogoče pa ni tako hudo, kot si mislim. Mogoče je samo izgubila spomin in je sedaj na policiji. Kaj ko bi šel na komisariat in povedal, da je moja prijateljica? Četudi me ne bi spoznala, ne bi odnehal. Toda najprej moram končati z austinom, potem pa bom šel na komisariat.
Vrnil sem se v garažo, ne da bi vedel, kaj delam, in prvič v življenju se mi je vonj po bencinu zastudil. Oblekel sem delovno obleko in vzel orodje. Lotil sem se dela, toda ves čas sem mislil le na dekle. Čez uro in pol sem končal, austin je bil pripravljen za pot. Hitro sem se umil, oblekel suknjič in začutil zavojček v žepu. Nisem opazil, kdaj je vstopil šet. Povedal sem mu, da je austin popravljen. Sel sem z njim v pisarno, da je zapisal nadurno delo. Rad bi hitro končal, da bi lahko odšel.
Rekel je: .Spet so nekoga ubili. To je že tretji v treh tednih. Izkrvavel je kot prejšnja dva. Zjutraj je umrl v bolnišnici. Pravijo, da je bil letalec."
.Kaj je bilo? Se je letalo zrušilo?" sem vprašal.
.Letalo zrušilo? Moj bog, ne! Umor! Nož v trebuh, ubogi {ant! Kaj ne berete časopisov? To je tretji v treh tednih, pa prav na isti način, vsi trije so bili letalci in vsakokrat so jih našli na pokopališču. Niso samo moški ubijalci, ampak tudi ženske. Toda to bodo kmalu imeli, verjemite mi. V časopisu piše, da so ji že na sledi in da jo bodo kmalu aretirali. Čas je že, preden ubije četrtega."
Zaprl je knjigo in vtaknil svinčnik za uho: „Bi kaj popili?"
„Ne, hvala. Imam sestanek."
„Ah, tako!” se je nasmehnil. „Pa dobro se zabavajte."
Sel sem na cesto in kupil časopis. Bilo je, kot je rekel, na prvi strani. Zločin je moral biti storjen okoli dveh zjutraj. Mlad letalec, v severovzhodnem delu Londona. Posrečilo se mu je, da se je zavlekel do teletonske govorilnice in poklical policijo.
Preden je umrl v bolnišnici, je vse povedal. Neko dekle ga je ogovorilo in sledil ji je — mislil je, da je kakšni lahkoživka, prej jo je videl z nekim drugim v kavarni. Mislil je, da je pustila prejšnjega spremljevalca, ker ji je on ugajal. Nato pa ga je zabodla v trebuh.
Morilko je natanko opisal in policija prosi moškega« ki je bil prej z njo, da se javi in pomaga pri iskanju morilke.
Nisem več potreboval časopisa. Vrgel sem ga proč. Hodil sem po mestu, ne da bi vedel, kje. Nato sem se spomnil, da Thompsonova verjetno že spita in odšel domov. Našel sem ključ in šel v svojo sobo.
Gospa Thompson mi je poleg postelje postavila termovko s čajem in zadnjo izdajo večernika.
Aretirali so jo. Ob treh popoldne. Nisem prebral ne članka ne imena, nič. Usedel sem se na posteljo s časopisom v roki: na prvi strani je bilo moje dekle in me gledalo. Vzel sem zavojček iz žepa, ga odvil, odvrgel papir in gledal majhno srce, ki sem ga držal v roki.
AKTOVKA
Vse popoldne so skrbno čistili orožje, vmes pa pogledovali v dolino, kamor so se spustili ob prvem mraku. Pa ne ves bataljon, temveč le dvajset mladih s tremi strojnicami oboroženih fantov. Z njimi sta šla tudi komandant in komisar, vodil pa jih je terenec Miha, ki je poznal spodaj vsak korak.
Hodili so ko duhovi, da bi bila zaseda čimbolj uspešna. Bilo je rečeno, da bo ta večer na cesti nemški intendantski transport. Komaj se je znočilo, so se v varnem razmaku približali cesti, ki je bila v glavnem speljana po čistimi. Zato je bil majhen gozdiček kot nalašč za zasedo. Hkrati pa je pretila nevarnost, da jih Nemci niso prehiteli, kajti prav tam je bilo mogoče hoditi in se prikrivati blizu ceste, ki je bila pomembna okupatorjeva žila.
Smotrno so razmestili strelce in mitraljezce, polegli in čakali v prepričanju, da bo sovražnika zanje preveč, da bo plen velik in da se bo nemara težko prebiti nazaj v hribe. Čakali so pol ure, čakali tri-četrt ure, a mimo ni bilo drugega kot nek nagel osebni avto. Prijemalo se jih je vznemirjenje in sosed je že šepetal sosedu:
.Nemara pa so zvedeli za našo nakano?" Toda — kako naj bi zvedeli, ko je o nameri vedel samo štab.
Vznemirjenje pa ni raslo zaradi negotovosti, temveč zaradi čisto nekaj drugega: dve uri so hodili do tega nevarnega kraja in čepeli v temi, da so jim umirali udi, zdaj pa naj ne bo tistega, kar so čakali in naj bi se vrnili praznih rok! Hodili ki potuljeno in neprimero teže, kakor s težkimi nahrbtniki na ramah.
Komandant se je zato odločil:
»Užgali bomo na vsak avto, ki se bo pripeljal s severne strani! Dosti ne moremo zgrešiti, kajti kdo se drugi vozi dandanes, če ne okupator in taki, ki so z njim!"
Ta odločitev se vsem sicer ni zdela prav preveč všeč, kajti kdo ve, kako naključje lahko potisne na cesto kakega izmed njihovih znancev
Vzeli so aktovko in avto uničili se umaknili slabe volje.
Čez nekaj dni je v štab bataljona prišlo sporočilo in predlog posebne vrste: če vrnejo aktovko, jim bo lastnik prinesel radijsko oddajno postajo! Lastnik je bil znan: domačin, obubožan bogataš ki se je celo med vojno ukvarjal s „šver-com". V avtomobilu je bil poleg
France Filipič
stolp
Človekova roka je stolp, iztegnjen k nedosegljivemu, človekov jezik je stolp, izprožen k daljni besedi, človekova resnica je stolp, višja od ceste in peska, v sanjah zidam svoj stolp, vso noč ga zidam, podnevi ga zidam, obseden od stolpov, od kamnov, od pečine velikega stolpa, v višino iz lobanje mi zraste stolp, kakor antena za trepet vsemirja, iz ust mi je planil rjoveči stolp, zarotitev smrti, stolp iz kamna, iz dobrega kamna, stoji tisoč let, to je majhna večnost, hočem sezidati svojo večnost, z nespečnostjo svojih dlani in z bridkostjo svojega poguma, vidim končan svoj stolp, zanj se je splačalo živeti, biti poražen, sovražiti, biti ponižen, ljubiti, biti krivoprisežnik, spoznal sem, človekova roka je stolp, iztegnjena k nedosegljivemu, človekov jezik je stolp, izprožen k daljni besedi, človekova resnica je stolp, višja od ceste in peska.
njega njemu podoben domač pa-tron ter dva nemška podoficirja. Toda — kot nalašč, nihče razen enega prašička, ni bil od številnih partizanskih krogel niti opraskan! Sicer pa so merili v kolesa! Zanimiva druščina je iz preluknjanega avtomobila pobegnila pred prihodom bataljoncev.
Ta zanimiva aktovka? V njej je bilo veliko nekakšnih italijanskih in nemških taksenih znamk, nekakšnih kolekov. Natanko za 25.000 lir in mark! Zato ponuja lastnik radijsko postajo? na vsak način je bilo to za partizane neprecenljivo bogastvo! Toda, kje jo bo dobil? Nedvomno — ali jo bo „prišvercal" ali pa mu jo bodo dali Nemci! Vendar, postaja je postaja! Vse nekaj drugega, kakor kurirske noge!
Aktovko je v neko skalno razpoko skril komisar, medtem pa je vze-za z „švercerjem” vzpostavljena. Prvič je prišel „parlamentarec" sam, brez lastnika aktovke in na kraju javke so partizani za vsak primer postavili zasedo. Morda bo zakrknjeni kulturbundovec s kosmato vestjo le prinesel v bližino svojo dragoceno glavo, in če jo bo, ne bo sam. Aktovka je ostala skrita v skalovju, kajti glede radijske postaje ni bilo še nič otipljivega. .Parlamentarec" je obljubil, da jo bo prinesel drugič. Tako je bil spet dogovorjen nov sestanek in na drugem kraju . .. Pod pogojem, da pride s postajo lastnik sam!
Kdo bo torej koga?
Naslednji sestanek je bil povsem drugačen, kot je bil zamišljen, kajti že čez dva dni so se Nemci pognali v novo hajko. Medtem je namreč prišla tista intendantska kolona, ki jo je bataljon povsem uničil. Tega pa mogočni okupatorji niso mogli mirno gledati.
Pod Karavankami je tisti dan ostro pokalo in na vsaki strani je bilo nekaj mrtvih. Padel pa je tudi bataljonski komisar, ki je edini vedel za skrito aktovko!
Sicer so jo v skalovju ostali nekaj dni iskali, a vsi napori so bili zastonj: aktovke ni bilo nikjer!
In tako partizani tudi niso dobili radijske postaje in tudi zviti .kulturbundovec" se ni več pokazal.
Naslednjo pomlad pa je tisto rjavo aktovko v neki skalni razpoki dobil kurir Niko, ko je v hudi uri iskal zavetišče. Toda — marke in tisti vrednostni papirji so bili samo še sivkasta, napol preperela in zgr-bančena gmota, ki niti za kurjenje ni bila kaj prida!
izberite tudi vi!
■	Ivan Mažuranič: SMRT SMAIL AGE ČENGIJIČA,
biser hrvaškega pesništva, 116 str., slik. priloge, pl. 18 šil.
■	Dr. Herbert Lewandowski: LJUBEZEN TOD IN DRUGOD,
opis erotičnega življenja pri raznih narodih,
352 str., slik. priloge, polusnje	81 šil.
® ZLATO ČRNIH DLANI, umetniška proza črnske Afrike,
218 str., ppl.	47 šil.
• Metod Mikuž: SVET MED VOJNAMA, pregled najvažnejših dogodkov v letih 1918—1939,
212 str., slik. priloge, br.	29 šil.
B Ivan Cankar: ZBRANO DELO, prva knjiga,
pesniške zbirke, 396 str., pl.	80 šil.
■	France Prešeren: PESNITVE IN PISMA,
obširna komentirana izdaja, 384 str., pl.	23 šil.
■	Janez Trdina: BAJKE IN POVESTI O GORJANCIH, izbor
najlepših pripovedk, 128 str., ilustr., br.	10 šil.
■	Miha Maleš: JADRANSKI MOTIVI, zbirka barvnih
reprodukcij, 124 str., velikega formata, pl.	98 šil.
® Matej Bor: V POLETNI TRAVI, pesniška zbirka,
148 str.,	pl.	17	šil.
“ ŠTIRISTO NAJLEPŠIH, zbirka družabnih iger za staro
in mlado, 240 str., ilustr., ppl.	52 šil.
» Ogrizek-Daninos: MEDNARODNI BONTON, zakonik občutljivosti in dobrih običajev po vsem svetu,
428 str.,	ilustr., pl.	79	šil.
■	Fran Šijanec: SODOBNA SLOVENSKA LIKOVNA UMETNOST,
pregled likovne ustvarjalnosti v zadnjih desetletjih,
552 str., vel. formata, ilustr., pl.	142 šil.
« France Tomšič: NEMŠKO-SLOVENSKI SLOVAR,
992 str.,	pl.	130	šil.
■	France Tomšič: SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR,
768 str.,	pl.	100	šil.
Posamezne knjige lahko naročite v knjigarni
m
„naša knjiga", celovec, vvulfengasse
za dobro voljo
»No, Mihec, kako je bilo včeraj na izletu?«
»Imenitno! Jana je segla v osje gnezdo, mama si je pri kuhanju kave spekla prst, očka pa je stopil v krav je k!«
žk
Zdravnik pacientu: »Če ne boste prenehali piti, ne boste doživeli visoke starosti.«
Pacient: »Saj sem vedno pravil, da dobra kapljica ohranja človeka mladega.«
»No, kako se kaj počutiš v zakonu?«
»Imenitno! Z ženo sva si lepo razdelila čas. Dopoldne dela ona, kar hoče, popoldne pa jaz, kar ona hoče!«
»Kaj, na službenem potovanju si izgubil poročni prstan?« obupano vpraša žena.
»Da! Zakaj pa mi nisi zašila luknje v žepu!«
»Karte za gledališče sem dobil. Katra!«
»Prav! Takoj se bom začela oblačiti.«
»Da, le obrni se. Predstava je namreč že jutri zvečer!«
žk
Sodnik: »Ali ste morda v sorodu Z obsojencem?«
Priča: »Ne!«
Obtoženec: »Ni res, gospod sodnik! Že deset let je moj vinski brat!« *
»Gospodična Metka, ljubim vas. Rad bi vas za ženo.«
»Ne morem pristati. Veste, sem zelo izbirčna.«
»Toda izbirčnost ni lepa čednost. Mene posnemajte!«
*
Teta svoji nadobudni nečakinji: »Oh, otrok moj, ko sem bila toliko stara kot zdaj ti, sem si pisala dnevnik.«
»To je staromodno, tetka. Jaz sem si raje uredila lično kartoteko.«
ali sorodnikov. Večina fantov iz bataljona je bilo namreč domačinov. Na koncu pa so bili vsi istih misli: praznih rok se ne bodo kopali nazaj v Karavanke.
Spet je poteklo četrt ure, morda dvajset minut, ko je napeto tišino •n temo pretrgal najprej komaj opazen plamen luči, potem pa zvok avtomobilskega motorja, ki je naglo rasel. Približavajoče se luči so se naglo večale.
»Pripravite se! Moj strel pomeni Začetek! Merite v kolesa, kajti sa-010 eden je!" je naročal šepetaje komandant, in od njega je šlo povelje v levo in desno, kot dogorevajoča eksplozivna vrvica.
V	mislih vseh, ki so bili v zasedi, j'e bilo eno samo vprašanje: Kdo ko tisti, ki je v avtomobilu?
V	tem je počilo in takoj nato so Zadrdrala avtomatska orožja. Avto s prestreljenimi gumami je začel yse bolj ropotati, zavijati s ceste 'n se ustavljati. Prvi so iz zasede skočili k njemu s pripravljenim orožjem. Iz avtomobila, katerega vrata so bila na stežaj odprta, je kilo slišati neko cviljenje. Avto je kil prazen, le zadaj sta bila dva Majhna prašička, na sprednjem sedežu pa velika, nova in lepa rjava oktovka. Razen tega so vsi znaki kazali, da je bil avto last nemške
vojaške enote.
Ležim na postelji, ki je, nevem zakaj, še nisem postlala. Slišim, kako mama v kuhinji ropota z lonci. Menda bo ze poldan. Dan pa je siv in pust. Tak kot včerajšnji, ki je bil podoben predvčerajšnjemu. Rada bi ujela muho, ki mi kar naprej seda na roko in me neprijetno žgečka, da mi gre na živce. Potem bi jo ubila. Ali pa bi stopila do okna in jo spustila. Vsekakor bi nekaj storila. Morda bi rešila še ostali dve, ki se zaletavata v šipo in brenčita, da ju komaj poslušam. Nekdo je v predsobi prižgal radio. Menda je oče. Vedno posluša stare arije. Jaz pa imam najraje balade in serenade.
Ležim. Zavesa na oknu je spet umazana. Tudi blazina na postelji je zamolklo siva. Morala jo bom preobleči. In čez teden bo spet zamazana kot zdaj. Nič se ne spremeni; dnevi so enaki in prav tako življenje. Le Marjan je umrl. In to je tudi vse. Smejal se je, ko sem ga zadnjič videla. Potem ga ni nihče več videl. Pripovedovali so, da je bil silno bled; veliko krvi da je izgubil, so rekli, čeprav jih ni nihče vprašal. Zato jih tudi poslušala nisem. Ljudje vedno govore nemogoče stvari. Na pokopališče sem šla zato, ker so me prisilili, čeprav zdaj ne vem, kako. Vsi so jokali, jaz pa nisem mogla.^Zdelo se mi je nesmiselno, kar so počenjali. Ničesar nisem razumela. Pokopavali so nekoga, ki je hotel živeti. Samo to sem vedela. A razumeti nisem mogla. Stala sem tam, kamor me je zanesla reka ljudi. Ko so odhajali, me niso mogli potegniti s seboj, ker je bil tok preslab.
Zdaj sem v svoji sobi in zaman poskušam ujeti muho. Zdaj jih je že pet. Morda jih bo čez čas že deset in potem dvajset. Morala bom zapreti vrata na balkon.
Gledam skozi okno in premišljujem. Nekje daleč se sliši motor, ki se približuje. Odhitim na balkon in posluam. Ničesar ni več sliati. Moral se mu je pokvariti. Kako čudno včasih umolknejo motorji!
Muha mi je sedla na golo ramo. Udarim z roko in omamljena pade na tla. Še je živa. Vzamem jo v roko in premišljujem, če bi jo pustila, ali pa bi jo raje ubila. Potem pa ugotovim, da je še dovolj muh in jo ubijem. Morda je niti rešiti ne bi mogla. Po nesreči tudi ljudje umrejo.
Ležem nazaj. Poskušam brati, pa piše o smrti. Hočem napisati pismo, pa ne vem komu. Prečrtam naslov: Dragi prijatelj, zmečkam nepopisan list in ga vržem v koš.
Škorec v kletki je nekaj rekel. Nisem razumela kaj. Menda je že vse pozabil, kar je znal. Nekoč sem vedela, česa sem ga hotela naučiti. Zdaj pa sem sama pozabila. Skušam se spomniti, pa mi ne uspe.
Stopim proti kletki in jo odprem. Ptica veselo zaprhuta in odleti po sobi. Kar zavidala sem ji to veselost. Zafrfuta s krili, sede na luč, se odžene, prevrne kipec na omari in skoči proti
ANI ROSTOHAR
balada
oknu. S kljunom udari ob šipo, da zažvenketa. Potem se požene na balkon, malo obstane in odleti. Saj res. Pozabila sem. Ne bi smela odpreti kletke.
Grem skozi vrata, ki sem jih prej pozabila zapreti, na balkon in gledam. Še jo vidim, kako se oddaljuje. Rahlo se pozibava v zraku, kot bi plesala v ne vem katerem ritmu.
Skozi veje začne pršiti.
Ležem^nazaj na posteljo in gledam po sobi. Velika knjižna omara s prevrženim kipcem žene in stari oguljeni temni naslonjači okrog težke, pre-
visoke mize iz baroka. Vsa je izrezljana in na majhnih figuricah se je nabrala debela plast prahu. Nekdo je prinesel krizanteme in jih vrgel na tla.
Toda to je bilo že pozneje. V sanjah.
Bile so velike in bele in dišale so po mrličih. Hotela sem jih pobrati, pa so se spremenile v lobanje z velikimi usti, ki so govorile o življenju in poljubih. Iz votlih oči so prihajali črvi in se razgubljali po preprogi. Od nekod je pribrnel motor, ki pa je bil podoben vranu. Kljuval je po črvih in očeh, ki jih ni bilo. S kremplji je praskal po obrazu, a so le kosti ječe škripale. Zbežala sem. Tedaj je tudi motor močneje zabrnel in se oddaljil.
Ko sem pogledala na tla, ni bilo več rož. Le brnenje sem še slišala. Čisto blizu je bilo. Skočila sem pokonci. Naenkrat je spet vse utihnilo.
Legla sem na hrbet in gledala v pajčevino, ki je visela s stropa.
Nehalo je deževati. Videti je bilo, da bo posijalo sonce. Šla sem na vrt in zalila rože. Kako dolgo že nisem zalivala rož! Nisem videla, kako je voda odtekala po razmočeni zemlji. Natrgala sem šop belih vrtnic in se vrnila v sobo. Dala sem jih v vazo in pozabila naliti vode, da so še tisto popoldne ovenele. Škoda! Bile so tako bele in velike.
Postlala sem posteljo in sedla v star naslonjač. Pogledala sem, če morda le ni kje krizantem. Ni jih bilo. Le muhe so kot prej letale iz kota v kot in delale sobo še bolj pusto.
Le kaj naj počnem vse to dolgo poletje?! Reka je nekam preveč zelena in prozorna in tiste kači-ce debel v vodi so preveč izrazite. In cesta je čisto blizu, kjer vedno brnijo motorji.
Pobrisala sem prah in postavila kipec. Bolje sem se počutila, če sem kaj delala. Morala bom nekaj delati. Morda bom pisala. A o čem drugem. O ptici, ki se bo morda vrnila. Ali pa o mrtvecih, ki so živeli v naročju osušenih rož.

Avstrijski dogodki
v_____________________
S

mmmmmmmmšmmm
m
0 Lani le malo stavk
Po podatkih, ki jih je objavila zveza avstrijskih sindikatov, je bilo lani v Avstriji najmanj stavk od leta 1951 dalje. Skupno je lani stavkalo le 7496 delavcev in nameščencev (leta 1965 jih je bilo 146.009 in leta 1966 120.922), število stavkovnih ur pa je znašalo 131.285, medtem ko so leta 1965 zabeležili 3,387.787 in leta 1966 570 tisoč 846 stavkovnih ur. Povprečno je stavka lani trajala 17 ur in 30 minut, leta 1965 23 ur in 12 minut, leta 1966 pa 4 ure in 43 minut. Lani je bila v Avstriji le ena stavka, ki je zajela več zveznih dežel, to je bila stavka delavcev v industriji sladkarij, ki je trajala od 2. do 7. novembra in pri kateri je sodelovalo 3616 delavcev.
^ Narodni park Avstrije
Na stikališču treh dežel Koroške, Vzhodne Tirolske in Salzburške nameravajo v Visokih Turah urediti prvi narodni park Avstrije. Po načrtih naj bi ta park obsegal področje okoli 1300 kvadratnih kilometrov. Če bo prišlo do realizacije — računajo, da do leta 1970, evropskega leta varstva narave — potem na tem ozemlju ne bi smeli več graditi objektov, kot so avtoceste, velike elektrarne in podobno, da se narava ne bi spreminjala. Z ureditvijo takega parka bi Avstrija gotovo dobila edinstveno turistično atrakcijo, saj spada to področje med največje pokrajinske zanimivosti Evrope.
Obračun pošte
Avstrijska pošta je lani svoje dohodke povečala za 22,6 %>. Pri poštnem prometu je bil sicer zabeležen primanjkljaj v višini 284 milijonov in pri poštnih avtobusih za 156 milijonov šilingov, zato pa je pošta pri telefonu in telegrafu dosegla presežek 165 milijonov, tako da je bil skupni primanjkljaj pošte v višini 276 milijonov za 93 milijonov manjši kot leta 1966. Pošta je vzdrževala avtobusni promet na 548 progah, na katerih je 1474 avtobusov prevozilo skupaj več kot 44 milijonov kilometrov (torej 1100-krat okoli Zemlje!) in 71 milijonov potnikov.
# Žalosten rekord v cestnem prometu
V cestnem prometu je bil ob letošnjih velikonočnih praznikih zabeležen nov žalosten rekord. Kljub vsestranskim svarilom in opozorilom voznikom motornih vozil je pri prometnih nesrečah, ki so se v Avstriji pripetile od četrtka do ponedeljka, zgubilo življenje 42 ljudi, na desetine oseb pa je utrpelo težke poškodbe. Samo na Koroškem je cestni promet zahteval 5 človeških življenj in 25 težko poškodovanih.
AVSTRIJA
REGIONALNI PROGRAM
Poročila: 5.00, 5.50, 6.30 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00.
20.00,	22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih): 5.40 jutranja razmišljanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.20 Glasba —
9.00	šolska oddaja — 10.05 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12.00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave, pregled sporeda — 13.45 Opoldanski koncert — 14.15 Slovenska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 16.00 Koncert po željah — 18.00 Razgledi po deželi — 18.15 Odmev časa
—	18.45 šport — 18.55 Lahko noč otroci — 23.10 Ogledalo poročil.
Sobota, 20. 4.: 7.55 Hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za filateliste — 14.20 Ljudske pesmi — 15.00 Noč obljube —
15.30	Koncert po željah — 18.00 Za delovno ženo —
18.45	Kulturnopolitične perspektive —	20.10 Od
Straussa do Kolmana — 21.00 Zveneča alpska dežela — 22.10 Šport.
Nedelja, 21. 4.: 7.35 Glasba za nedeljsko jutro — 8.05 Kmečka oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.10 Pisan šopek melodij za nedeljsko jutro — 10.30 Sovražniki, pripovedka — 11.00 Dunajski zajtrk z glasbo — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasbeni dezert — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Ogledalo koroškega tiska — 18.15 Pisane note — 18.45 Ljudske pesmi
—	19.00 šport v nedeljo — 19.30 Govori koroški deželni glavar — 20.10 Zadnji kralj, veseloigra.
Ponedeljek, 22. 4.: 5.05 Ljudske viže — 8.30 šolar Gerber, roman — 9.30 Dom in šola — 11.00 Godci zaigrajte — 14.00 Zenska oddaja — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 15.30 Otroška ura — 20.10 Ljudska igra —
21.30	Ljudska glasba sosedov: lužna Tirolska.
Torek, 25. 4.: 5.05 S pihalno godbo v novi dan —
8.15	Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije —
9.30	Ljudske pesmi in plesi iz šlezije — 11.00 Veselo je v gorah — 14.00 Ženska oddaja — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Otroška ura — 17.10 Zabavna glasba
—	19.15 Ljudske pesmi — 20.10 Orkestrski koncert —
21.30	Dirigira Robert Stolz.
Sreda, 24. 4.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.45 Ljudske pesmi — 11.00 Ljudska glasba
—	14.00 ženska oddaja — 15.00 Vsakodnevne satire —
15.30	Orkestrska glasba iz Koroške — 17.10 Operetni koncert — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 20.10 In sedaj, reportaža — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Neznano in redko v avstrijski ljudski glasbi.
četrtek, 25. 4.: 8.05 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 ženska oddaja — 15.00 Ura pesmi — 15.30 Otroška ura — 17.10 Koncert pri kavi — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Dobro razpoloženi — 20.10 Zabavna oddaja — 21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek, 26. 4.: 5.05 Z veselim zvokom — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Evropska zborovska glasba: Švedska — 11.00 Ljudska glasba — 14.00 Ljudske pesmi — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Koroška avto- in moto revija — 19.15 Veselo vam igramo — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz življenja koroške glasbe — 22.00 Pogled k sosedu: Glasbeno življenje v Bratislavi.
		
AVSTRIJA		JUGOSLAVIJA
Sobota, 20. 4.: 16.30 Listamo v slikanici — 16.55 Kaj lahko postanem — 17.30 Za družino — 18.00 Od tedna do tedna — 18.30 Mi: Tirolska zima — 19.00 Jeanle
—	19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa —
20.15	Dober večer v Avstriji — 21.25 športni žumal — 21.55 čas v sliki — 22.05 Film Iz divjega zapada.
Nedelja, 21. 4.: 16.00 Svet mladine — 16.30 Otok zakladov — 18.00 K. Heinrich VVaggerl bere svoja dela — 18.30 Veselje z glasbo — 19.00 čas v sliki —
19.30	Šport — 20.15 Tovariš Crampton — 22.10 Vroče četrt ure — 22.25 Čas v sliki.
Ponedeljek, 22. 4.: 18.00 Francoščina — 18.30 Avstrijska slika — 19.00 Zaljubljen v čarovnico — 19.45 čas v sliki — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov — 21.20 Poštni predal 7000 — 21.30 Telešport v ponedeljek — 22.30 čas v sliki — 22.40 Maščevanje, komedija.
Torek, 23. 4.: 18.00 Angleščina — 18.30 Zeleni svet
—	19.00 Theo Lingen — 19.45 čas v sliki — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Film — 22.45 Čas v sliki.
Sreda, 24. 4.: 11.00 Lahko so smejite — 16.30 Pavliha in stara lokomotiva — 17.05 Glasba ne pozna meja —
18.00	Pri zdravniku rož — 18.30 Aktualna kultura —
19.00	Televizijska kuhinja — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Gola Maja — 22.05 čas v sliki — 22.15 Utopije, analize In prognoze.
četrtek, 25. 4.: 10.30 Šolska oddaja — 18.00 Italijanščina — 18.30 športni kaleidoskop — 19.00 Nočni kurir Javlja — 19.45 Čas v sliki — 20.15 Kriminalni film —
21.15	čas v sliki — 21.25 Jour Fixe.
Petek, 26. 4.: 11.00 Gola Maja — 18.00 Francoščina
—	18.30 Slika Avstrije — 19.00 Kriminalna komedija —
19.45	čas v sliki — 20.15 Pariz aktualen — 21.00 Prosimo odložite — 22.00 čas v sliki — 22.10 Dokumentarna igra: Državljanska vojna v Rusiji.
Sobota, 20. 4.: 14.50 Šolska oddaja — 17.50 Poročila
—	18.40 Dogodivščine kapitana Coocka — 19.20 Naš globus — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mirno spite — 21.35 Videofon — 21.50 Bonanza, ilm — 22.40 Poročila.
Nedelja, 21. 4.: 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mokedajeva matineja — 17.50 Slovenski ansambli tekmujejo — 19.10 Gora skrivnosti, film — 19.40 Filmska burleska — 20.00 Dnevnik — 20.50 Zabavna glasbena oddaja — 21.50 Športni pregled — 22.20 Dnevnik.
Ponedeljek, 22. 4.: 10.35 Ruščina — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.50 Šolska oddaja — 16.10 Angleščina — 16.45 Kulturna panorama — 17.05 Mali svet
—	18.25 Slovenščina — 18.50 Reportaža: Sarajevo —
20.00	Dnevnik — 20.35 Svet na zaslonu — 21.35 Teme z variacijami — 22.05 Dnevnik.
Torek, 23. 4.: 14.50 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 18.25 Risanka — 18.45 Torkov večer — 19.15 Svet na zaslonu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Celovečerni film — 22.05 Kulturna panorama —
22.45	Poročila.
Sreda, 24. 4.: 17.15 Kljukec kot pestunja — 17.45 Kje je, kaj je — 18.20 Združenje radovednežev — 19.05 Zgodba o jazzu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Porin, opera
—	21.55 Belfegor, film — 22.25 Poročila.
četrtek, 23. 4.: 10.35 Nemščina — 14.50 šolska oddaja — 17.30 Pionirski studio —■ 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Samci, humoreska — 20.00 Dnevnik — 20.35 Na poti od do — 21.15 Tuj glasbeni program — 22.00 Poročila.
Petek, 26. 4.: 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.50 Deček iz džungle — 18.20 Mi mladi — 19.05 Brez parole — 19.35 človek in kultura — 20.00 Dnevnik — 20.35 Film.
Podjunski trgovski CENTER bratje RUTAR »Co
Dobrla ves-Eberndorf
Mešalnike za beton
80 I v najboljši kvaliteti
vključno motor	2590.—
brez motorja	1790.—
Vabljeni tudi v hotel-gostilno RUTAR
1. PROGRAM
Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00,
23.00,	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob sobotah, nedeljah in praznikih): 6.00 Pozdrav — 6.40 Jutranja opazovanja
—	7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.10 Jutranja glasba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 10 05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Slavni dirigenti, slavni orkestri — 14.15 Lepi glas —
14.45	Mednarodne gospodarske vesti — 15.00 Več učenja, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti —• 17.10 Kulturna poročila — 18.00 Mladinska redakcija — 18.30 Pregled večernega sporeda
—	22.10 šport z vsega sveta.
Sobota, 20. 4.: 6.05 Govori Fritz Schilling — 6.09 Agrarna politika — 6.14 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.30 Jutranja glasba — 9.00 Smehljaj spada k lepemu vedenju — 13.00 Majhen koncert — 13.30 Tehnični razgledi — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Literarna delavnica — 15.00 Filharmonični orkester Los Angeles — 17.10 Kritično osvetljeno — 18.00 Viva la mušica — 19.00 Večerni žurnal — 19.20 Oddaja zveznega kanclerja — 19.45 Hombergov kaleidofon — 21.00 Solistični koncert.
Nedelja, 21. 4.: 6.05 Vesele melodije — 8.05 Včeraj zvečer v svetu — 8.15 Lepa umetnost — 9.10 Nedeljska satirična oddaja — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 13.10 Dobrodošli z novicami — 13.20 Stališče — 14.30 šolar Gerber, roman — 13.35 Operni koncert — 15.00 Glasba za nedeljsko popoldne — 17.05 Magacin znanosti — 17.45 Kako nastane knjiga
—	18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Kavalir z rožo, komedija.
Ponedeljek, 22. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6.45 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.15 Knjiga tedna — 18.00 Večerni koncert — 20.00 Lahko govorimo o tem — 20.30 Evropski koncert — 21.30 Čas, v katerem živimo — 23.10 Sodobna glasba.
Torek, 23. 4.: 6.05 Predno odidete — 7.30 Jutranja glasba — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.15 Mož z muhico, pripovedka — 17.30 Aktualnosti iz krščanskega sveta — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Spectrum Austriae —
21.30	Zabavna glasba.
Sreda, 24. 4.: 6.05 Odkrito povedano — 6.45 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 15.45 Koncertna ura — 17.15 Lirika — 17.30 Mladinska redakcija —
19.00	Večerni žurnal — 19.45 šansoni — 20.00 Orfej in Evridika — 22.10 Mednarodna radijska univerza —
22.30	Kriminalna igra.
četrtek, 25. 4.: 6.45 Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 14.00 Znani dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.30 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.45 Ura pesmi — 20.00 Za in proti —
20.45	Klavirske sonate — 21.30 Nedeljski pesniki.
Petek, 26. 4.: 6.08 Oddaja delavske zbornice — 6.13
Vesele melodije — 9.00 Za prijatelje glasbe — 14.00 Znani dirigenti — 15.45 Koncertna ura — 17.15 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija —
19.00	Večerni žurnal — 20.00 Radijska igra — 21.15 Glasbene šarade — 22.30 Kriminalna igra.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 20. 4.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Zeleni gozd je lovčev gaj.
Nedelja, 21. 4.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 22. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave, pregled sporeda — Za našo vas — 18.00 Dober večer našim malim poslušalcem.
Torek, 23. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Športni mozaik — Od tedna do tedna na Koroškem.
Sreda, 24. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev — Koroške narodne.
četrtek, 25. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave — Ura pesmi — Malo pomislimo, o domači vljudnosti.
Petek, 26. 4.: 14.15 Poročila, vreme, objave. Iz ljudstva za ljudstvo.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih);
5.30	Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva In pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnost! doma In po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 20. 4.: 6.50 Danes za vas — 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Naši ansambli
—	9.45 Iz albuma skladb za našo mladino — 11.20 Kar po domače — 12.40 Popevke — 14.05 Od melodije do melodije — 15.45 Naš podlistek — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Igramo beat — 18.15 Pravkar prispelo
—	18.50 S knjižnega trga — 19.15 Poje Ivanka Krašovec — 20.00 Tekmovanje ansamblov — 21.00 Melodije za dobro voljo — 22.10 Oddaja za izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden.
Nedelja, 21. 4.: 6.30 Informativna oddaja — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.35 Skladbe za mladino — 9.05 Voščila — 10.00 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela
—	10.45 Nedeljski mozaik lepih melodij — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.10 Voščila — 13.15 Iz operetnih partitur — 14 00 Popoldne ob lahki glasbi — 14.30 Humoreska tedna — 15.05 Pojo znameniti operni pevci — 16.00 Radijska igra — 17.05 šport — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.15 Serenadni večer.
Ponedeljek, 22. 4.: 8 08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Iz jugoslovanskih štu-diov — 9.45 Za mlada grla — 11.20 Melodije za razvedrilo — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Razpoloženjska glasba — 14.35 Voščila — 15.40 Poje zbor ..Ljubljanski zvon" — 17.05 Odlomki iz opere ..Mirellle" — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja
—	19.15 Poje Elda Viler — 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.10 Radi ste jih poslušali.
Torok, 23. 4.: 8 08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Slovenska glasbena folklora — 9.40 Cici-
GO
NOVICE s IZ [I
0 Koledar prireditev v Mariboru
Mariborska občina pripravlja posebetr prospekt, s katerim hoče v slovenskem, nemškem, angleškem in ruskem jeziku opozoriti na najvažnejše prireditve v letošnji turistični sezoni. Posebno pester program pripravljajo za meseca maj in junij. Izmed neštetih prireditev bi omenili le nekaj najvažnejših: tekmovanje pevskih zborov, koncert Antona in Hilde Dermota, razstava slikarja Romana Ukmarja iz Trsta, razstava »Muzej NOB, njegove zbirke in dejavnost", kulturno-zabavna prireditev »Mladina za dan mladosti", revija mladinskih pevskih zborov in orkestrov, mednarodno teniško tekmovanje Alpe-Adria, razstava in: sejem cvetlic s cvetličnim plesom, karavana prijateljstva Beljak-Maribor-Barcs in mnoge druge.
# Tekmovanje za turistično priznanje
V času od 15. maja do 15. septembra bo posebna komisija ocenjevala v Sloveniji ureditev in čistočo krajev in gostinskih lokalov, izbiro blaga v trgovinah in gostilnah, ureditev informacijske službe in podobno. S to akcijo hočejo ugotoviti, kateri kraj Slovenije si najbolj prizadeva, da bi dosegel čim višjo stopnjo turistične ureditve. Tisti kraj, ki bo po oceni komisije najbolj urejen in katerega prebivalci bodo pokazali največ prizadevanja, bo dobil ob koncu leta posebno priznanje.
0 Rekord jeseniške železarne
Meseca marca je martinarna na Jesenicah izdelala 32.000 ton surovega_jekla, kar je največja proizvodnja v tem obratu doslej. Istega meseca so dosegli tudi dnevni rekord, ko so 12. marca izdelali 1165 ton jekla. Končno so meseca marca dosegli na težki progi v valjarni rekordnih 5062 ton valjane pločevine. Torej v enem samem mesecu trije proizvodni rekordi.
^ Ljubljanski grad vabi
Starodavni ljubljanski grad je že dolgo let privlačna turistična točka, ki dan za dnem privablja številne obiskovalce. Posebno lep razgled na Ljubljano in njeno okolico se nudi z razglednega stolpa na gradu. Ta stolp je zdaj odprt vsak dan od desetih dopoldne do petih popoldne, od 1. maja naprej pa bo dostopen dnevno od devetih dopoldne in do sedmih zvečer. Vstopnina na stolp znaša 1 din (2 šilinga) za odrasle in pol dinarja za otroke. Na gradu je urejena tudi moderna restavracija.
banov svet — 11.20 V ritmu današnjih dni — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Lahka glasba — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 Slovenske zborovske skladbe — 18.45 Svet tehnike — 19.15 Poje Majda Sepe — 20.00 Od premiere do premiere — 20.55 Pesem godal — 21.15 Deset pevcev, deset melodij — 22.15 Jugoslovanska glasba.
Sreda, 24. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Glasbena pravljica — 11.15 Slovenske narodne in domače melodije — 12.40 Operetni zvoki — 14.05 Igramo za razvedrilo — 14.35 Voščila
—	15.45 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi In vam
—	18.15 Naši umetniki igrajo Domenlca Scarlattija — 18.40 Naš razgovor — 20.15 Vstajenje, opera.
četrtek, 25. 4.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Nekaj pesmi s slovenskega Juga — 11.20 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe
—	12.10 Iz opero »Nikola Šubic Zrlnski" — 12.40 Igrajo pihalni orkestri — 14.05 Majhen recital sopranistka Vande Gorlovlčeve — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Turistična oddaja — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.15 Pevka Lidija Kodrič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 22.1® Starejša slovenska glasba.
Potek, 26. 4.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Pionir-ski tednik — 9.25 Pesmi Albina Welngerla — 9.40 h glasbenih šol — 11.20 Igramo za vas — 12.10 Lisztov® skladbe za klavir — 12.40 Iz kraja v kraj — 14.05 IT arhiva lahko glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Turistični napotki — 15.45 Kulturni globus — 17.05 Človek Ih zdravje — 17.15 Glasbene uganke — 18.15 Zvočni raZ' gledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Pojo zbor »Slavček" — 20.30 Dobimo so ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
NAJBOLJ ZANESLJIVO RASTOČA SADNA DREVESCA NUDI DOMAČA DREVESNICA
MARKO POLZER, pd. LAZAR pri št. Vidu v Podj'uni
Ribez, čolplja In maravdel) polovična cena