PTUJ, 26. marca 1970
LETO XXIil., št. 12
CENA 0,60 DIN
glasilo SOOlALfSTiCNB ZVEZE DEtOVNBGA LIOOSTVA
S seje OS Ptuj
!
Večje zanimanje
za delitev
proračunskih
sredstev
Predvideni dohodki občinskega proračuna
bodo znašali ^eios 19,470.300 dinarjev,
iz šlevilniii razprav o delitvi prora-
čunskih sredstev je razbrati, da so	''
potrebe mnogo večje, kot razpoložljiva
sredstva.
Osnutek proračuna občine
Ptuj za icco 1970, ki ga }c spre-
jela OS na prejšnji seji s pred-
logi In pripombami odbornik9v,
so obravnavali tudi na zborih
volivcev v vseh krajevnih skup-
nostih, Zanimanje volivcev za
razporeditev sredstev proraču-
na ie bilo letos- večje kot lani.
Bilo je tudi več konkretnih
predlogov.
Na 15 zborih volivcev so pri-
pomnili, da so sredstva za kra-
jevne skupnosti nezadostna. 8
predlogom, da bi letos prenesli
sredstva za vzdrževanje cest če-
trtega reda na krajevne skupno-
sti so se strinjali volivci na zbo-
rih^ v Desterniku, Doleni, Ki-
dričevem, Ptujski gori in Sto-
perceh. Pomisleke na omenjeni
predlog so imeli volivci na zbo-
rih v Gorišnici, Majšperku in
Markovcih; proti pa so bili na
zborih v Podlehniku in Trnov-
^i vasi. Na zboru volivcev v
Desterniku, Rogoznici in Bregu
so volivci menili, da je za soci-
alne podpore namenjenih pre-
dalo sredstev. Volivci v Pod-
lehniku in Gorisnici so pripo-
"iinjali glede razporeditve sred-
^fsv družbene organizacije v
primerjavi z gasilci in krajevni-
skupnostmi. V Majšperku In
^avrču so ugotavljali nezadost-
ni sredstva, namenjena za kme-
^'iskl sklad glede na potrebe po-
speševalne službe. Na zborih v
Jui-sincih. Lovrencu In Žetilah
ni bilo konkretnih predlogov
glede proračuna.
Na seji občinske skupščine so
odborniki pripominjali glede
sredstev za krajevne skupnosti,
za gasilsko, prosvetno in kultur-
no dejavnost, kmetijski sklad,
financiranje Tednika in radia.
Ker so vse pripombe zahte-
vale Ic povišanje sredstev, so bili
pristojni organi v težkem polb-
žalu Dri vsklaievanju nekaterih
upravičenih zahtev. Vseh za-
htevkov in predlogov ni bilo
iviogoče upoštevati, ker je zi^e-
sek 132.000 din dodatnih sred-
stev premajhen.
Po številnih razpravah, tudi
na zborih volivcev, na današnji
seji OS Ptuj sprejemajo odlok
o proračunu občine za leto
1970. Oglejmo si nekaj številk.
Dohodke v proračunski bi-
lanci so razporedili: za kultur-
no-prosvetno dejavnost milijon
128.000, za socialno skrbstvo
3,095.200, za zdravstveno var-
stvo 1,186.000, komunalni de-
javnosti 1,760.000, delu držav-
nih organov 8,342.250, narodni
obrambi 498.000, dejavnosti kra-
jevnih skupnosti 260.000, dejav-
nosti družbenopolitičnih orga-
nizacij in društev 837.000 din.
Za dejavnost zgodovinskega
arhiva Ptuj so namenili 96.000,
ljudske in študijske knjižnice
315.000, pokrajinskega muzeja
371.000, zavoda za spomeniško
varstvo 16.000, za dopolnitev
knjižnega fonda ljudske in stu-
dijske knjižnice Ptuj 10.000 din.
Dotacija cestnemu skladu zna-
ša 600.000, komunalnemu skla-
du 500.000 dinarjev.
Folklornemu društvu je na-
menjenih 20.000, turističnemu
društvu 15.000, svetu za šolstvo
in telesno kulturo (za društva)
110.000, svetu za prosveto in
kulturo (za društva) 140.000,
svetu za socialno varstvo (za
društva) 6000 dinarjev Itd.
ZR
Pogovori v Mariboru
Nekajkrat smo že omenjali
možnost integracije gostin-
skega podjetja »Hotel Plani-
na« s kakšno močnejšo go-
stinsko organizacijo. Nedolgo
tega, so se Bistričani v Mari-
boru dogovarjali s predstav-
niki veletrgovine Koloniale
in vse kaže, da so podane re-
alne možnosti združitve. Di-
rektor Kolonial Janko Golob
je izrazil tudi, da bi bilo nji-
hovo podjetje pripravljeno
investirati del sredstev za
obnovo hotela v Slovenski
Bistrici. Pisali smo tudi, da
člani delovnega kolektiva
»Hotela Planine« niso naj-
bolj navdušeni nad tovrstno
integracijo. So namreč mne-
nja, da bi pai-tnerje najpi'e-
je iskali med sorodnimi ko-
lektivi. Zato so tudi poobla-
stili svojega direktorja Mak-
similjana Samca, da naveže
stike s predstavniki Kom-
pasa. Do razgovora bo prišlo
§e ta teden, o rezultatu pa
bomo naše bralce tudi obve-
stili.
V razmišljanje naj zabele-
žimo še to, da bi bilo bistri-
ško podjetje v okviru Kolo-
nial popolnoma samostojna
enota, kot je Štatenberg, le
da bi obstajale večje možno-
sti za prepotrebno vlaganje
sredstev v iztrošena osnov-
na sredstva. Možnost, ki se
ponuja prav gotovo ni za za-
metovati, to bi morali spo-
znati tudi bistriški gostinci.
Jasno je, da bi bila poslov-
na povezanost s Kompasom
mnogo bolj uspešna, vpraša-
nje pa je, če so Ljubljanča-
ni pripra\'ljeni na razgovore.
-D
VltEiVIE
fo nedelje, 5. aprila
1970.
Zadnji krajcc bo v po-
nedeljek. 30. marca ob
12.0.-,.
N.SPOVED: do 1. a-
bo vetrovno in
|»ladno vreme. Tu in lam
"Odo tudi manjše pada-
vine. Alniz fVsinik
Te dni po svetu in doma
DRŽAVNI UDAR
V KAMBODZI
V	že tako zapletenih in
vročih političnih dogodkih v
Aziji, je prišlo še do enega
žarišča. V Kambodži so str-
moglavili državnega vodite-
lja princa Sihanuka v času,
ko se je podal na uradni o-
bisk v SZ in na Kitajsko.
Glavna osebnost v državnem
središču Phnom Penhu je se-
daj premier Lol Nol, ki je tu-
di objavil, da bodo zavrnili
vsak poskus, da bi se od-
stavljeni princ Sihanuk vr-
nil v domovino. Sihanuk, ki
je trenutno v Pekingu, kjer
so ga sprejeli, še vedno kot
šefa Kambodže, je izjavil, da
je njegova odstavitev proti-
zakonito dejanje, ker ga lah-
ko odstavi edino narod na
vsesplošnem referendumu.
Nekatere države, med njimi
tudi ZDA, so novi režim v
Kambodži že priznale.
POSKUS PUČA
TUDI V KONGU (Brazzavil-
le)
V	ponedeljek zjutraj so
komandosi poskušali v Kon-
gu (Brazzaville) izvesti dr-
ža vn iudar. Zasedli so radij-
sko postajo, nekatere tuje a-
gencije pa so tudi poročale,
da so spustili vse politične
jetnike in povabili v domo-
vino vse izgnance. V sporo-
čilih so tudi objavili, da je
puč izvedel »komite narodne
osvoboditve«, ter da je uki-
njena tistava, ki jo je Kon-
go sprejel lan.sko leto 31. de-
cembra, ko je bil proglašen
za demokratično republiko.
Šef kongoške države N'Gou-
abi pa je nekaj ur zatem po
radiu Evropa I že sporočil,
da se puč ni posrečil in da
se položaj normalizira.
TEPAVAC V SINGAPURU
Državni sekretar za zuna-
nje zadeve Mirko Tepavac
je na obisku v Singapuru,
kjer se je sestal s predsedni-
kom Ishakujem ter finanč-
nim ministrom Swijem. Da-
nes bo Tepavac odpotoval v
Indonezijo.
ZGODOVJ.NSKI DOGODEK
V	ERIURTU
Prvič v zgodovini, odkar
obstajata dve nemški državi,
je prišlo do njunih medse-
bojnih pogovorov. V vzhod-
nonemškem mestu Erfurt sta
se sestala vzhodnonemški
premier Stoph in zahodno-
nemški kancler Brandt. Ob
prihodu obeh vodij delegacij
je množica vzklikala in s tem
dala svoje priznanje, da je
prišlo do pogovorov obeh
Nemčij. Udeleženci pogovo-
rov so obiskali tudi nekdanjo
koncentracijsko taborišče v
Buchen\valdu, Pričakujejo,
da se bosta premier Stoph in
kancler Brandt vnovič sesta-
la v začetku maja.
ENAINDVAJSETIC
PODEIJM l EVSTIKOVE
NAGRADE
V	Ljubljani je založba Mla-
dinska knjiga že enaindv^aj-
setič podelila Levstikove na-
grade. Za izvirno leposlovno
delo je prejel nagrado Ivan
Zorman, za izvirno mladin-
sko delo pa Jože Snoj. Stan-
ko Kotnik je bil nagrajen za
najboljšo poljudno znanstve-
no delo, za ilustratorsko de-
lo pa sta prejela nagradi Li-
dija Osterc in Ive Subic.
OPOZOPILO POTNIKOM
V	AVS I PiIJO
V	času velikonočnih praz-
nikov bodo na jugoslovan-
sko-avstrijskih obmejnih
prehodih veljala posebna do-
ločila. V času od 25 do 31.
marca (od 7. do 20. ure) bo-
do odprti za mednai'odni pot-
niški promet tudi maloob-
mejni prehodi v Gederovcih,
Juriju in v Radljah. Od 28.
do 30. marca je na območju
Avstrije tudi prepovedan pro-
met za vsa tovorna vozila.
JuršincI:
Zbor slovenjegori-
ških vinogradnikov
Preteklo nedeljo so se zbra-
li v Juršincih vinogradniki
in sadjarji Slovenskih goric.
S predstavniki ptujskega
kombinata so razpravljali o
stanju in možnosti obnove
vinogradništva in sadjarstva
v Slov^enskih goricah. Sklica-
telja zbora sta bila obrat za
kooperacijo pri KK Ptuj in
vinogradniški odsek iz Jur-
šinec. Slednjega so osnovali
vinogradniki sami že januar-
ja letos.
Po razpravah, odgov( rih in
por 'ilih so sklenili, da osnu-
jejo vinogradniški odsek v
Juršincih kot del gospodarske
organizacije, ki deluje s kme-
ti. Njegovo delo je določeno s
pravilnikom. VinograOaiSki
odsek skrbi predvsv>m ':a na-
črtno obnovo vinograiicn' io
sadovnjakov, za uvajanje so-
dobne tehnologije v vino-
gradništvu in sadjarstvu,
išče primerne dolgoročne
kredite za kmete in ščiti in-
terese vinogradnikov v Slo-
venskih goricah.
Za območje Slovenskih go-
ric je treba pri obratu za ko-
operacijo »Jože Lacko« zapo-
sliti strokovnjaka za vino-
gradništvo in sadjarstvo.
Sti^okovna služba obrata se
naj posvetuje s strokovnjaki
Kmetijskega zavoda iz Ma-
ribora in drugih stroko\Tiih
združenj in ustanov.
Kreditiranja vinogradništ-
va in sadjarstva v Sloven-
skih goricah ni več mogoče
odlašati. Pri investiranju naj
sodelujeta kred'itni banki iz
Celja in Ptuja ob sodelova-
l"Koncc na 2. strani)
stra:* 2
TEDNIK — ČETRTEK, 26. marca i97fl
Iz poročila o delu postaje mitice Ptuj
Manj kriminala,
več prometnih
nesreč
Iz poročila o delu postaje
milice Ptuj za leto 1969 je
razbrati, da je cestno pro-
metna problematika vedno
bolj pereča. Posledice pro-
metnih nesreč so vedno več-
je. S porastom cestnega pro-
meta je milica vedno bolj
angažirana na tem področju.
Število potrebnih interven-
cij za javno varnost v obči-
ni je v blagem upadanju,
predvsem na področju kri-
minalne dejavnosti in javne-
ga reda in miru.
Najštevilnejša kazniva de-
janja iz splošne kriminali-
tete so zoper družbeno in za-
sebno premoženje. Obravna-
vali so jih 692 ali 46 odst.
skupnega števila vseh kazni-
vih dejanj (leto prej 724).
Znatno se je povečalo šte-
vilo odvzemov motornih vo-
zil — 35 kaznivih dejanj več,
in majhnih tatvin, goljufij
ter zatajitev. Lani je bilo
med drugim 76 vlomnih tat-
vin, 4 ropi itd. Največ mope-
dov ukradejo zaradi brez-
brižnosti lastnikov, ki jih pu-
stijo nezaklenjene pred go-
stilno. Težji so primeri od-
vzemov avtomobilov, kjer
gre za daljše prevoze. Storil-
ci pogosto poškodujejo vo-
Miličniki postaje milice Ptuj na proslavi 25-Ietnice službe
javne varnosti.
Zbor slovenjegoriških vinogradnikov
CNadaljevanje s 1. str.)
nju KK Ptuj. Kmetje naj
zbirajo svoja sredstva v hra-
nilno kreditni odbor pri ob-
ratu za kooperacijo, ki bo iz
zbranih sredstev odobraval
kredite za investicije. KK
Ptuj naj izdela potrebno do-
kumentacijo za natečaje pri
vseh ustanovah, ki imajo
sredstva za investiranje za-
sebnega kmetijstva (banke in
drugi denarni zavodi). Vino-
gradniški odsek naj zbere in-
teresente, ki bodo obnavlja-
li vinograde in sadovnjake
do leta 1975. Poleg tega naj
zbere osnovne podatke o ko-
ličinah, legah, in drugo kar
je potrebno pri izdelavi na-
črta za obnovo. Obrat za ko-
operacijo in druge strokovne
službe naj vinogradniškemu
odboru strokovno pomagajo.
Iz sklada za kmetijstvo pri
SO-Ptuj se naj financira iz-
delava skupnih načrtov za
obnovo v Slovenskih goricah.
Pri trgovini z moštom in
vinom naj kletarstvo »Slo-
venske gorice« stori vse, da
bo zaščiteno tudi kmečko vi-
no, njegov sloves. Doseči je
treba ugodno prodajno ceno
mošta. Pii odkupu mošta naj
sodeluje v bodoče v Juršin-
cih poleg predstavnika »Slo-
venskih goric« še domač, u-
gleden vinogradnik. S tem
naj bi preprečili očitke in
nezaupanje kvalitete in cen.
Vinogradniki in sadjarji so
zahtevali med drugim tudi
več razgovorov predvsem o
pomoči pri obnovi vinogra-
dov in sadovnjakov. Dogovo-
rili so se, da bo pri'»odnji
zbor kooperantov vinograd-
nikov pred trgatvijo.
ZR
žila v prometnih nesrečah.
Lani je bilo 8 odvzemov av-
tomobilov. Storilce so odkrili
vozila pa vrnili oškodovan-
cem. Nekatera vozila so bi-
la zelo poškodovana.
Druga najštevilnejša sku-
pina kaznivih dejanj so k. d.
zoper življenje in telo. Lani
jih je bilo 309 ali 20,5 odst.
vseh kaznivih dejanj. Zmanj-
šalo se je število najtežjih
kaznivih dejanj — ubojev od
8 iz leta 1968 na 2 v letu 1969.
Hudih telesnih poškodb je
bilo 26, lahkih telesnih po-
škodb 226, ogrožanja z ne-
varnim orodjem 50 ... Vzro-
ki tovrstnih dejanj so vedno
enaki: reševanje medsebojnih
sporov, največkrat v vinje-
nem stanju. Na območju Ptu-
ja je bilo 75, Desternika 75,
Gorišnice 51, Kidričevega 15,
Majšperka 44, Vidma 49 to-
vrstnih kaznivih dejanj. U-
boja sta bila na območju OM
Desternik in OM Kidričevo.
Zoper osebno dostojanstvo
in moralo so lani obravnava-
li 24 kaznivih dejanj. Naj-
številnejša so kazniva deja-
nja spolno občevanje z mla-
doletno osebo (12) in posil-,
stev (11 primerov). Pri posil-'
stvu so največkrat prizadete
mladoletnice.
Na uspešno raziskovanje
kaznivih dejanj je vsekakor
vplivala zavestna služba mi-
lice pri obhodih, v opazoval-
ni službi in občasnih organi-
ziranih akcijah, prav tako pa
tudi sodelovanje s kriminali-
stično službo UJV in sosed-
njimi postajami milice.
Od skupnega števila obrav-
navanih kaznivih dejanj so
mladoletniki storili 240 kaz-
nivih dejanj ali 15,9 odst.
Med njimi je tudi večje šte-
vilo povratnikov kar opozar-
ja na resnost problema.
Stanje javnega reda in mi-
ru v ptujski občini se je gle-
de na prejšnja leta precej iz-
boljšalo. Število prekrškov in
kršiteljev se je zmanjšalo.
Nedvomno ima pri tem za-
sluge povečana aktivnost de-
lavcev milice ter ostrejša
kaznovalna politika sodišča
za prekrške pri SO Ptuj.
V	preteklem letu so obrav-
navali 1559 kršiteljev javnega
reda in miru (r41 manj kot
leta 1968), ki so .storili 1125
različnih kršitev (197 manj
kot leta 1968). Občutno je pa-
dlo število kršitev v gostin-
skih obratih in zasebnih sta-
novanjih. Največ kršitev je
bilo v naseljenih krajih, ob
raznih prireditvah... Se ve-
dno so najštevilnejše in hude
kršitve javnega reda in mi-
ru predvsem pretepi, drzno
vedenje, prepiranje, vpitje
ter nespodobno vedenje na
javnem kraju. Vzdrževanju
javnega reda in miru je po-
svetila postaja milice poseb-
no skrb, še posebej v Ptuju
in drugih naseljenih krajih.
ZR
V	prihodnji številki Ted-
nika o delu milice Ptuj v
prometni varnosti.
Urbanistični načrt tudi za podežeij
Naloge, ki stopijo pred ko-
munalno dejavnostjo v slo-
venskobistriški občini so šte-
vilne in obsežne. Med njimi
pa bo potrebno zbirati le ti-
ste, ki jih je možno glede na
razpoložljiva sredstva, čas in
stopnjo pripravljenosti, de-
jansko realizirati. Sklad za
komunalno dejavnost bo raz-
polagal z okoli 550.000 N din,
od tega bo prišlo na račun
cestnin ob registraciji okoli
240.000 dinarjev, iz občinske-
ga proračuna pa lahko priča-
kujemo največ 300.000 dinar-
jev.
V prihodnjih mesecih bi
morali dosledno vztrajati na
pravočasnem plačevanju sa-
moprispevka delovnih orga-
nizacij za obnovo ceste O-
plotnica — Sp. Ložnica. Mno-
go več naporov pa bi morali
vložiti tudi za to, da bi pri
republiškem cestnem skladu
dobili trdnejše zagotovilo za
sredstva, ki jih potrebujejo
za modernizacijo te ceste.
Krajevne skupnosti v Slo-
venski Bistrici, Pragerskem,
Poljčanah in v Oplotnici |J
do razpolagale s prispevkJ
za uporabo mestnih zemlji!
s strokovnjaki pa se bo p]
trebno dogovoriti za dol^
letno načrtovanje pora||
sredstev tega, na novo uved
lega, prispevka. Poleg zbii
prispevka, bi morali teži
tudi k temu, da bi morda u
vedli ponekod novi krajevu
prispevek. Ta možnost pa j
precej mala, saj so občani j
sedaj preobremenjeni s pU
čevanji najrazličnejših dajj
tev. V kolikor pa bi do no
vih samoprispevkov prišlo
bi jih morali uporabiti
vzdrževanje krajevnih ces
javne snage in olepševanj
naselij.
Nujno bi bilo potrebno re
šiti vprašanje zazidalne?
načrta za Poljčane. Ob tei
pa ne smemo pozabiti tudi n
bolj koristno izkoriščanj
prostora na podeželju. V t
namen bi morali izdelati ur
banistični načrt za podeželjJ
ske predele občine.
-d
Poseka!! so tibolski gozd
Takoj za Slovensko Bistri-
co v smeri proti Šmartnu na
Pohorju se vzpenja hrib, ki
mu Bistričani pravijo Tibola.
Ob spodnjem pobočju klan-
ca je bisti-iško pokopališče,
za njim pa je še do nedavne-
ga bil prijeten gozd, ki je nu-
dil mnogim Bistričanom lepo
sprehajališče. Ne dolgo tega,
pa so gozd popolnoma pose-
kali, kajti KK KZ Sloven-
ska Bistrica, je pričel širiti
plantažne nasade, ki se jim je
moral umakniti tudi toliko
priljubljeni gozd. Ljudje o-
stajajo presenečeni, ko vidi-
jo skladovnice drv, mnogi pa
se sprašujejo, če je bilo to
zares potrebno. Včasih bi bi-
lo dobro, da bi za takšno od-
ločitev sklicali širši sestanek
in ljudem pojasnili, v koli-
kor je tista krpa zemlje res
toliko potrebna, in vsemu ne-
godovanju bi se lahko izog-
nili.
Tibolski gozd je omenje
že v prvih prospektih Slo
venske Bistrice kot prijeta
sprehajališčna točka mešea
nov, posebno pa ga bodo po
grešali starejši, ki so ga dol
ga leta obiskovali. Ostale si
skladovnice drv, nam p
ostane edino to, da pričaku-
jemo od pristojnih odgovd
zakaj tako!
-d
Gledališče Ptuj
Četrtek, 26. marca ob 16. nri
T. Williams: Steklena Mena'
žerija, Red: S2 in izven;
Ponedeljek, 30. marca
ob 16. uri:
Svajger: Domačija. Red: FO
in izven;
Torek, 31. marca ob 16. orf
Svajger: Domačija. Red: si
in izven,
ob 19. uri — Svajger: Doma'
čija. Red: K02 in izven.
Od prijetnega tibolskega gozda nad Slovensko Bistrico so
ostale le še skladovnice.
.j^pnik — ČETRTEK, 26. marca 1970
STRAN 3
$ seje občinske skupščine Ptuj
Kultura je
)}podhranjena<(
Proračunska sredstva so razdeljena
Razprava o proračunu ob-
čine Ormož, bili smo ji priče
na četrtkovi seji obeh zbo-
rov skupščine občine Or-
mož, je pokazala, da so bila
dokaj pičla proračunska
sredstva, ki so bila na voljo
v višini 7,431.500 dinarjev,
preudarno razdeljena.
Milan Ritonja, predsednik
sveta za finance je obrazlo-
žil predlog proračunske po-
trošn.ie ter med drugim pou-
daril, da so imeli sestavljav-
ei predloga proračuna dokaj
težavno nalogo. Zahteve in
potrebe koristnikov proraču-
na so bile precej večje, kot
pa so bile realne možnosti za
njihovo zadovoljitev.
Skupno zbrana sredstva za
proračunsko potrošnjo so le-
tos vključujoč tudi imobili-
zirana sredstva iz lanskega
leta — večja za 15,7 odst.
Sredstva proračunske po-
trošnje se bodo stekala iz ne-
spremenjenih vseh virov pro-
računskih dohodkov, razen
davka od kmetijskih prolz-
ivajalnih priprav in samo-
I rodne trte, ki v letu 1970 ni
' predpisan.
Razprava o proračunu, ki
;je bila razmeroma kratka in
I nič preveč »vroča«, je s tem
pokazala, da so imeli sestav-
Ijavci proračuna dokaj »sreč-
no roko«, saj k temu predlo-
j gu tudi občani na zborih vo-
livcev niso imeli večjih pri-
pomb.
Odborniki so pred spre j e-
j manjem občinskega prora-
čuna obravnavali še poročilo
o kulturno prosvetni dejav-
nosti v občini. V razmeroma
živahnih in na trenutke »e-
nergičnih« razpravah, smo
slišali več ugotovitev med ka-
terimi je bila najbolj enotna
ta, da je kulturna dejavnost
na območju ormoške občine
I dokaj »podhranjena«.
Gizela Blagovič, predsed-
nica sveta za kulturo je v u-
vodni razpravi apelirala na
®bč'.nsko skupščino naj od-
ločno vztraja pri tem, da bo
"nela občina samostojno te-
®®eljno kulturno skupnost.
Se posebej glasna in ži-
vahna razprava se je razvila
?Krog knjižničarstva. O tem
zelo pregledno po/očala
■knjižničarka matične knjiž-
nice v Ormožu, ki je med
^t^gim poudarila, da nekate-
vaške knjižnice dobesed-
životarijo.
Mimica Pišek, predsednica
'KPo je analizirala delo pro-
^^'etnih društev ter se v raz-
pravi zavzela, da bi morali
sicer redkim ideali-
ki na povsem amater-
osnovi skrbijo za kultur-
jj® prosvctljenstvo — vsaj
r^^ralno oziroma družbeno
PHznanje, če jim že ne mo-
^mo nuditi materialnega sti-
'^uians;^.
Prosvetni delavci so posta-
vili vprašanje, zakaj za kul-
turno mrtvilo na podeželju
vedno vračamo krivdo le na
prosvetno pedagoški kader.
Dogovoriti bi se morali ko-
likšen naj bo pri tem njihov
delež in v kakšni obliki lah-
ko zadolžimo za razvoj kul-
ture i:; prosvctljenstvo vasi
tudi inteligenco iz drugih po-
klicev.
Vlado Ožbolt, poslanec kul-
turno prosvetnega zbora zve-
zne skupščine in predsednik
občinske konference SZDL
Ormož: »Ne moremo se pre-
več zanašati na pomoč po-
klicnih kulturnih ustanov,
saj so te preveč obremenje-
ne s svojimi težavami. Neka-
tere krajevne skupnosti na
območju naše občine so že
začele vlagati sredstva tudi v
obnovo in ureditev prosvet-
nih dvoran in drugih objek-
tov, ki služijo kulturi. Pri
Tomažu so to več kot uspeš-
no izvedli.
Franc Novak, predsednik
občinske skupščine Ormož:
»Kljub težavam in pomanj-
kljivostim smo lahko zado-
voljni s tem kar smo dose-
gli na področju kulture, se-
veda pa nas to zadovoljstvo
ne sme uspavati. Naša nalo-
ga je, da tudi v bodoče po-
svetimo amaterski dejavno-
sti vso pozornost.«
Med razpravo o kulturi v
ormoški občini, se mi je v
misli prikradla primerjava o
kulturni hrani, ki jo ima na
razpolago občan v večjem
mestu kjer je poklicna kul-
turna ustanova in občan na
podeželju, kjer imajo ama-
tersko kulturno umetniško
društvo, ki komaj životari.
Ne bom pogrešil, če rečem
da pomeni kmečkemu člove-
ku razpadajoča kulturna dvo-
rana na podeželju in v njej
uprizorjeno dramsko delo, ki
so ga pripravili mladi ali pa
starejši entuziasti — prav to-
liko, kot recimo meščanom
večjega mesta Drama ali pa
Mestno gledališče.
J. S.
Končan prvi tečaj za gasilske
podčastnike
v organizaciji občinske ga-
silske zveze Slov. Bistrica je
bil pred dnevi končan prvi
tečaj za gasilce podčastnike,
ki se ga je udeležilo 33 ga-
silcev iz devetih društev.
Razveseljivo je, da je bilo
med udeleženci veliko mla-
dine. Posebni pomen pripi-
sujejo udeležbi mladine, zato
ker je prav v zadnjem času
v nekaterih društvih opažati
dokaj skromni prirast mla-
dega članstva v gasilskih vr-
stah.
Organizator tečaja, občin-
ska gasilska zveza v Slov.
Bistrici je bila z udeležbo in
tudi zaključnimi izpiti zelo
zadovoljna. Prav tako uspe-
šno pa so bile ocenjene tudi
praktične vaje, kjer so vsi
udeleženci prikazali spret-
nost v rokovanju z gasilski-
mi aparati ter reševanju na-
log, s .katerimi se srečujejo
pri požarih ali elementarnih
nezgodah. Tako pridobljeno
znanje bodo lahko koristno
uporabili v praksi in svojih
društvih, kjer bodo svoje
znanje posredovali ostalim,
predvsem mlajšim gasilcem.
Seminar je trajal 148 ur
teoretičnega pouka in 58 ur
praktičnih vaj. Medtem ko
je organizacijo uspešno vo-
dil poveljnik občinske gasil-
ske zveze Anton Ferk, pa so
novim gasilskim kadrom
predavali znani gasilski stro-
kovnjaki bistriške in mari-
borske občine. Zaključnih
izpitov se je kot predsednik
izpitne komisije udeležil
predstavnik republiške ga-
silske zveze Edvard Kolman,
ki je pohvalil znanje udele-
žencev tečaja.	V. H.
Slovenska Bistrica
»Sejm bil je živ...<(
• Po dolgem času so v Slo-
venski Bistrici spet priredili
sejem, na katerem smo lah-
ko opazili, da je za tovrstno
trgovanje med ljudmi še ve-
dno veliko zanimanje. Seve-
da ni primanjkovalo najraz-
ličnejših krošnjarjev, med
katerimi so prevladovali ti-
sti s hrvaške strani. In kak-
šen naj bi bil sejem brez na-
ših starih znancev Ribniča-
nov? Urbana resda ni bilo
med njimi, so pa prišli zato
drugi, s kombiji in celo to-
vornjaki.
Hodil sem po sejmišču gor
in dol, opazoval ljudi, tu m
tam pa sem koga pobaral,
kako je zadovoljen. Ugotovi-
tev, da je za takšne stvari
še vedno veliko zanimanja ni
bila nobena »salomonska«.
Zenica iz okolice Slovenske
Bistrice mi je porekla: »Ve-
ste, mi starejši ljudje smo
navajeni na to. Nekaj sej-
mov na leto mora biti, to je
del našega življenja.«
Potem sem opazoval mla-
de gospodinje, ki so hitele
proti svojem domom oblože-
ne s cekarji, novimi seveda,
v njih pa so nosile najrazlič-
nejše potrebne in nepotreb-
ne gospodinjske potrebščine.
Pa sem se odločil in poba-
ral tudi enega izmed Ribni-
čanov, kako gre s poslom. In
Ribničan bi ne bil Ribničan,
če ne bi potarnal in obudil
spomin na dobre stare čase,
ko je bila njihova roba mal-
ce bolj spoštovana. Kljub tar-
nanju pa mi je le usc>elo iz-
vedeti, da najslabše ravno ni,
sicer pa sem sam imel pri-
ložnost videti, kaj so ljudje
kupovali in priznati moram,
da veliko. Na »trgu« so kup-
ci lahko našli vse od oljčnih
vejic pa do oblek, vse pa ka-
že, da so bili zadovoljni tako
kupci kot prodajalci
Ob koncu pa naj še povem,
da sejmov v Slovenski Bi-
strici ne bi smeli prirejati na
trgu Alfonza Sarha, ki za to
prav gotovo ni najbolj pri-
meren. Je ob glavni cesti in
velikokrat je moten tudi pro-
met, tako da bodo morali v
prihodnosti razmisliti o no-
vi lokaciji in prirejanju sej-
mov .
-d
Ribničani so imeli na sejmu v Slovenski Bistrici dovolj
kupcev
Krajevni praznik na Zg. Pofskavi
Krajevno združenje ZB
NOV na Zg. Polskavi je v ne-
deljo ob krajevnem prazni-
ku priredilo komemoracijo
ob spomeniku talcev v Gaju,
Vaščani in gostje so se
zbrali v središču vasi, potem
pa so odšli v kilometer od-
daljeni Gaj, kjer je bilo na
pragu svobode 23. marca 1945
ustreljenih trideset talcev.
Poleg članov krajevnih di'už-
benih in političnih organiza-
cij, so komemoraciji priso-
stvovali tudi predsednik ob-
čine Miro Kolenko, tajnik
Stevo Ebrl ter predsednik
občinskega združenja ZB
NOV Maks Peklar.
Pri izvajanju programa so
sodelovali učenci polskavske
osnovne šole, ki so pod vod-
stvom pevovodje Potokarja
zapeli tudi nekaj pesmi. Na-
stopila je tudi skupina reci-
tatorjev šole in člani DPD
Svoboda Zg. Pol.skava. V pro-
gramu je sodelovala tudi
godba na pihala gasilskega
društva s Sp. Polskave.
-d
Pred spomenikom talcev v Gaju pri Zg. Polskavi
stra:* 4
TEDNIK — ČETRTEK, 26. marca i97fl
M Ptyjy parkira
vsak po svoje
Nič novega vam ne bomo
povedali, če bomo zopet opi-
sali neurejeno parkiranje v
Ptuju. Sprememba na boljše
(ali pa slabše) je le paznik
za avtomobile na' Trgu mla-
dinskih delovnih brigad, ki
takoj za tem, ko voznik par-
kira, pohiti k avtomobilu in
mu pomoli listek in zahteva
plačilo ra parkiranje. Ptuj-
čani se omenjenega parkiri-
šča izogibajo saj se zaveda-
jo, da je mogoče v Ptuju
parkirati povsod kjer se ko-
mu zahoče. Avtomobile par-
kirajo povsod, na primernih
in neprimernih mestih. Avto-
mobili stojijo zelo neprimer-
no, otežujejo promet in sa-
mo parkiranje. Večkrat se
pripeti, da kateremu vozniku
»zaprejo« vozilo. Nesrečnik
preklinja in besno gleda na-
okoli, kdaj se bo vrnil tisti
o..,, in umaknil svojo g...
Omenjeni dogodek je pogost
na neurejenem parkirišču on-
stran živilskega trga, pred
gostilno »Beli križ« in drug-
je. Prav bi bilo, da bi konč-
no določili parkirne prostore
in na njih začrtali bele čr-
te, ki bi urejevale parkira-
nje. Upajmo, da sta paznika
na omenjenem parkirišču že
»kasii-ala« toliko denarja, da
bodo lahko kupili barvo in
plačali tistega, ki bo pobelil
črte.
Krona neurejenemu parki-
ranju v Ptuju je vožnja in
parkiranje avtomobilov na
pločnikih. Vozniki, z željo, da
se pripeljejo čim bliže trgo-
vini, pisarni..., zapeljejo s
polovico ali pa s celim avto-
mobilom na pločnik in ga
tam pustijo, ne da bi pomisli-
li, da s tem ovirajo pešce in
druga vozila. Se »kavboji« v
filmih z divjega zapada ob
prihodu v mesto privežejo
konje ob zato določene ogra-
je...
Vsem na očeh in mnogim
ovira in v napr»to je pred-
vsem neurejeno parkiranje
na pločniku pred trgovino
»Borovo« in »Jasmin*. Na
nekoliko širšem pločniku
na katerem je manjša zele-
nica, ki so jo projektanti
predvideli verjetno za lepši
izgled mesta, je vsak dan
parkiranih več avtomobilov.
Avtomobili, parkirani na
pločniku, pred trgovino »Jas-
min«, povsem zastrejo lopo
urejene izložbe, ki naj bi pi'i-
tegnile tudi goste in turiste
iz hotela, ki stoji na drugi
strani ulice. Predvsem pa o-
virajo v^hod v trgovino. Kup-
ci in mimoidoči le po napor-
nem slalomu pridejo do vho-
da trgovine. Nepotrebna gne-
ča in zastrt pogled na izložbe,
verjetno odvrača kupce in
zmanjšuje promet. Glede na
to se čudimo, da trgovini Bo-
rovo in Jasmin ne reagirata
ostreje in naredita konec sa-
movoljnemu pai^kiranju na
pločniku, ki prav gotovo ni
namenjen avtomobilom. Na
cestišču mimo trgovine Jas-
min je sicer prepovedano
parkirati. Vozniki, ki hočejo
imeti svoje vozilo »pri sebi«
ga glede na prepoved parki-
rajo na pločniku. Predpis o
prepovedi parkiranja baje
velja le za cestišče, ne pa tu-
di za pločnik ob cestišču. Za
prepoved parkii-anja na ploč-
niku bo treba postaviti še en
prometni znak.
Upajmo, da bodo letos le
uredili parkiranje v Ptuju.
Sredstva, ki bi bila potreb-
na za nekaj belih črt še niso
tako premoženje, da jih tudi
v ptujski občini ne bi zmog-
li.	ZR
Voznike ne moti prepovedano parkiranje na cestišču pred
trgovino Jasmin, saj lahko pustijo vozila na pločniku. Pri
tem ne pomislijo, da zastira jo izložbe, zmanjšujejo promet,
»virajo pešce ...
Obisk pri mladih v Majšperku
Lepo je v tako lepi nedelji
obiskati mladince, se sezna-
niti z njihovim delom, teža-
vami in načrti. Kakih 40 se
jih je nabralo v veliki dvo-
rani in kljub privlačnemu
prvemu spomladanskemu
soncu, so vneto vadili osnov-
ne korake angleškega valč-
ka. En — dva — tri, en —
dva — tri... je odmevalo po
dvorani. V velikem krogu so
se vrteli pari, malo spodr-
sljajev, tu in tam je kakšen
fant še stopil namesto na
parket, na dekletov čevelj, a
kljub temu je bil začetek do-
ber.
V kotu pri gramofonu sem
zagledala sedanjega predsed-
nika majšperških mladincev
Krivčevega Toneta. Ko sem
mu povedala, zakaj sem pri-
šla, je z veseljem odgovoril
na moja vprašanja. Pozneje
je pristopil .še blagajnik Jani
Gajser, in prijeten pogovor
je stekel.
Mladinska organizacija v
Majšperku deluje bolj ali
manj uspešno že od 1953 leta.
Trenutno je v njej vključe-
nih 80 mladincev in sicer tu-
di iz okoliških vasi. Žal jih
je toliko le na papirju, aktiv-
nih pa je le polovica. Seveda
je glavni vzrok tudi študij,
saj je mnogo mladincev od-
sotnih prav zaradi tega.
Da mladinska oi-ganizaci-
ja lahko uspešno deluje,
mora imeti svoj prostor, to
pa je tudi glavni problem
mladine v Majšperku. Nikjer
ne najdejo za njih prostora,
vendar kljub temu organiza-
cija deluje, nikjer ni ene
majhne sobe, kjer bi se sesta-
jali. Organizacija je poka-
zala trdno voljo, zbirajo se,
rešujejo svojo probleme, de-
lajo načrte — v gostinskem
lokalu.
Kmalu sem zvedela še za
drugi problem. Tovarna jim
je odpovedala v.sa denarna
sredstva, in tako jim je glav-
ni dohodek denar, ki ga do-
bijo na vedno uspelih zaba-
vah, katere prirejajo ob več-
jih praznikih. Tako so tudi
za Novo leto priredili vese-
lico za staro in mlado in do-
kazali, da znajo delati, da so
tudi mladinci zmožni izvesti
uspelo zabavo. Z delom de-
narja so si kupili gramofon,
ostalega pa so namenili izle-
tu, ki ga imajo v načrtu po-
leti.
In kakšni so njihovi načr-
ti? Pravkar tečejo plesno va-
je, za katere niso potrebova-
li plesnega učitelja. Zopet so
pokazali svojo dobro voljo in
prevzeli sami to nalogo. Ta-
ko zdaj uspešno vodita ples-
ne vaje kar mladinec in mla-
dinka. Prirediti nameravajo
oddajo »Pokaži kaj znaš« v
mesecu maju. Radi bi prire-
dili kakšno igro, vendar so
velike težave okrog učitelja
in pa tudi ljudi, ki bi bili
pripravljeni igrati, ni dovolj.
Za 1. maj imajo v načrtu tu-
di krajši izlet na Donačko
goro.
In še želje? Na to vpraša-
nje sem dobila kratek odgo-
vor: »Svoj prostor in več ra-
zumevanja starejših ljudi do
organizacije.«
Takšni so torej majšperski
mladinci, takšno je njihovo
delo in težave. Le če bodo
enotni v zavesti in akciji, bo-
do dosegli svoj cilj, in ko sem
zapuščala mladince, ki so Se
vedno vneto vadili angleški
valček, sem imela občutek,
da so prav oni zmožni doseči
svoj cilj. Andreja Vorina
Obnova haloških
vinogradov
je nujna
v nedeljo, 15. marca so se
zbrali v leskovški šoli vino-
gradniki z območja krajevne
skupnosti Leskovec. Raz-
pravljali so predvsem o ob-
novi izrojenih vinogradov ter
o načinu kreditiranja.
Viktor Cvirn, direktor KB
Ptuj, je vinogradnikom ob-
razložil način ki'editiranja
obnove in pri tem poudaril,
da je obnova po ni-, aru ali
hektarju cenejša čim večji
je skupni kompleks name-
njen za obnovo. Površina v
velikosti do 20 arov ne pri-
de v poštev za kreditirano
obnovo. Od 20 arov do 2 ha
površine daje KB za obnovo
posojilo s 5 odst. obrestmi, za
večjo površino do 5 ha pa
je obrestna mera za kmeto-
valce, ki se pretežno bavijo
s kmetijstvom — 3 odst.
Razliko v obrestih do 7 odst.
bo krila občinska skupščina
Ptuj.
V razpravi je bil sprejet
sklep, da je obnova izčrpanih
haloških vinogradov nujna,
če hočemo v teh pasivnih ob-
močjih zadržati naseljenost
in zaustaviti odhod ljudi v
druge kraje in zadnje čase
tudi v tujino. Tako kot je ve-
lika želja in potreba po ob-
novi vinogradov, prav tako
je na drugi strani velika bo
jazen, da bi kmetje že tat
velike družbene obveznos
povečali s še dodatnim bre
menom t. j. — odplačevanj
obresti od kreditov. V obno
vo vinogi-adov je treba vkljij
čiti vso sodobno razpoložljil
vo mehanizacijo, saj v rd
sprotnem primeru ne more;
mo pričakovali želj enih us
pehov in lepšega jutrišnjeg
dne za haloške vinogradniki
Do sedaj je skupina knn
tov zainteresiranih za obno
vo vinogradov že ponudi:
oziroma sklenila, da bodo ob
novili 5 ha. Tudi na drugI
območjih so v teku pripra.
ve za organizirani pristop
obnovi.
Tov. Skočir, tehnični vod
j a obnove, je obrazložil na
čin obnove in v tolažbo de
jal, da bo verjetno obrestnj
mera še nižja, ker potreb
obnove vinogradov to zahte
va. Obnovljeni vinogradi pi
bodo tudi 8 let prosti davka
Pregovor, ki pravi, da j
v slogi moč, bi morali tokra
dosledno upoštevati in ;
združenimi močmi obnovit
lepe, sloveče haloške grio
ter jih zasaditi z žlahtno vin
sko trto!
J. M.
Integracijske
moinosti
v občini Slovenska Bistri-
ca obstajajo precejšnje inte-
gracijske možnosti. V pri-
hodnjih obdobjih bodo mo-
rali vsi odgovorni temu po-
svetiti precej več pozornosti.
V	aluminijski in lesni
industriji lahko pričakujemo
nekatera združevanja, zlasti
glede formiranja integracij-
skih jeder. Aluminijska in
lesna industrija sta lahko no-
silec ekspanzije zaradi moč-
nega neposrednega vpliva na
razvoj obrtne dejavnosti v
občini, in to zaradi svoje
dolgoročne orientacije.
V	gradbeni operativi in in-
dustriji gradbenega materia-
la bo potrebno večje medse-
bojno poslovno povezovanje
s ciljem, da bi dosegli večje
po.slovne rezultate na tem
področju.
Tudi v go.«5tinstvu bi mora-
li še naprej težiti k večjim
poslovnim sodelovanjem, kar
bi zagotovilo boljši razvoj
dejavnosti in seveda tudi tu-
rizma.
Kmetijstvo je v občini po-
membna gospodarska pano-
ga, zato bi morali posvetiti
vso pozornost kooperativnifl
osnovam zasebnega sektorji
z družbenim.
Možnosti povezovanja nJ
v^seh področjih so precejšnje
Morda bi kazalo, da bi na
vsakem podi-očju ustanovil
posebno komisijo ali sorodefl
organ, ki bi pregledal vse
možnosti in pripravil realne
analize, mnenja delovnih ko-
lektivov, vsekakor pa ne bj
smeli pozabiti na izkušnje, la
jih imajo nekatere organi*
zacije, ki so se že integrira-
le.
Vsem mora postati jasnO'
da je prihodnost manjših de-
lovnih kolektivov, ki mords
Se životarijo, ogrožena. N^
tržiščih se srečujejo z mnog"
bolj organiziranimi konku-
renti, ki ne izbii^ajo metod
za odstranitev manjših.
Člani nekaterih vodstev
občinskih organizacij so
velikokrat napovedali težs'
ven položaj, vendar delovn«
organizacije niso bile vedn"
pripravljene poslušati. GotO'
vo pa je, da bomo uspeli edi'
no z načrtnim in povezanini
delom.	-d
tednik • ČF/rrrilok, 26. marca 1970
STRAN 5
V spomin Janku
v prejšnji številki Tednika
smo objavili kratko vest, da
je tragično preminil štiri-
najstletni Janko Steinbaher,
iičenec osnovne šole Pohor-
skega odieda i?. Slovenske
Bistrice. Janko je obiskoval
osmi razred, poleg loga pa je
bil med najboljšimi člani NK
Osankarica, za katerega je
igral v pionirskem moštvu.
Tako kot vse sorodnike in
znance, je vest prizadela
njegove tovariše, s katerimi
je delil srečo ob zmagali pa
tudi žalost ob porazih.
Upravni odbor NK Osan-
karica je imel kmalu po tra-
gediji žalno sejo, na kateri
so na pobudo pionirjev od-
ločili, da se bo odslej pionir-
sko moštvo imenovalo »Jan-
Ivova sekcija«.
Več sto ljudi je pospremilo
Janka na njegovi zadnji po-
ti, solze v očeh pa niso mogle
povedati tistega, kar so vsi
čutili v srcu.
Ob grobu se je njegov pri-
jatelj takole poslovil od nje-
ga: »Ali je kaj bolj bolečega
kot govoriti ob odprtem gro-
bu prijatelja, s katerim smo
Se včeraj delil! prešerno
mladost? Usoda je hotela, da
te danes ni več med nami.
Odšel si iz naših vrst, odšel
v času, ko se naznanja po-
mlad. Da, dragi Janko, tebe
ne bo več med nami na trav-
natih igriščih. Nikoli več ne
bomo videli tvojih razširje-
nih rok ob zmagi.
Približuje se pomlad, toda
tvojega imena ne bo na se-
znamu tekmovalcev. Ko se
poslavljamo od tebe naj spo-
ročim, da smo odločili pio-
nirsko moštvo, v katerem si
rasel, imenovati po tebi. Naj
nosi tvoje ime, naj nas spo-
minja mladostne vedrine in
tovarištva.
Ko bodo tvoji vrstniki spet
pritekli na igrišče, bodo na
prsih nosili vtkano tvoje ime,
v srcih pa žalost in spomin
nate. In s ponosom ga bodo
nosili.
Dragi Janko, še nekaj te-
dnov in oživel ter ozelenel
bo naš stadion. Ti pa boš
mirno spal. Naj pomlad ob-
raste tudi tvoj grob, naj ze-
leni kot bo v naših srcih ne-
ovenljivo zelenel spomin na-
te!«
Janko Steinbaher
P\s\m bralcev:
Pozabili so m nas
Kot smo iahko prebrali v va
šem listu, so se skoraj v vseh
krajevnih centrih spomnili ma
ter, žena in deklet ob našem
prazniivu 8. marcu. V Cirkula-
nah tega žal nismo bile deležne.
Prizadete matere, žene in de
kieta se sprašujemo, kje so or
ganizatorji, ki so nam pred leti
pripravili tudi /a 8. marec pri
jetno presenečenje? \ nabilo
polni dvorani smo sc zabavale
do ranega jutra in pozabile na
vsakodnevne skrbi in težave, ki
tias tarejo. Letos tega nismo bi-
le deležne! Skrbi in težav, ki
tarejo lialoŠko ženo in mater je
več kot preveč in prijetno bi
biie presenečene, če bi nam kdo
vsaj enkrat v letu — ob našem
prazniku — s skromno prire
ilitvljo dokazal, da nismo po
polnoma pozabljenel
Žene iz Cirkulan
P. S.; Res je tako, kot pišcre
v svojem pismu. Skrbi in težav,
ki vas tarejo, je več kot preveč,
preveč pa je tudi tistih, ki so
ppzabiii na vas. Niste nam na-
pisale, kdo je prejšnja k-ta orga-
niziral proslavo dneva žena.
Prav gotovo bi morali biti or-
ganizatorji tovrstnih prireditev
nioški, ki pa sc, kot nam poro-
čate, letos res niso izkazali.
Morda jim bo to vaše pismo
Pponiin za prihodnje leto. Vc-
pa, da s tem krivice, ki so
Vam jo storili letos, ne bodo
mogli popraviti.
^ Popolnoma razumemo vašo
J^eljo, da bi rade vsaj enkrat v
letu zapustile trdo delo, ki ga
Opravljate od ranega jutra do
poznega večera, ter sc sprostile
'.'S skromni prireditvi z zavest-
jo, da je slovesnost namenjena
samo vam. Priznali smo vam
Enakopravnost, posvetili smo
vam dan v letu, pozabljamo pa,
da bi vam ob vašem prazniku
poklonil! vsaj šopek ro?.. Ver-
jemite, niste edine, ki ste bile
razočarane ob 8. marcu. Toda
s tem se ne smete tolažiti. To
vam je lahko samo argument za
še večjo obtožbo.	J. S.
Pošljite mi položnico!
V nabC uredništvo je pred
dnevi prispelo pismo z nasled-
njo vsebino:
»Nekam čudtio sc mi zdi, da
mi ne pošljete položnicc za pla-
čilo vašega lista, ki ga prejemam
od 1. decembra lanskega leta da
Ije. Prvo številko sem dobil ne-
koliko bolj pozno in precej
zmečkano, no sedaj pa je vse
v redu. Zanimivega čtiva je do-
volj in nimam kaj pripomniti.
Prosim, da mi list redng poši-
ljate tudi v bodoče!«
Lepo vas pozdravljam!
Anton SerdinŠek,
Rožendolska 27,
Gornje Radvatije pri
Mariboru
Takoj v začetku vam moramo
povedati, da boste list redno
sprejemali tudi v bodoče. S pla-
čilom naročnine pa je pri nas
tako: položnice romajo k naroč-
nikom dvakrat na leto in siccr
v aprilu In oktobru. Kntalu se
bo torej tudi pri vas oglasil pis-
monoša. Seveda pa lahko pla-
čate naročnino 3000 starih din
že predtem na naš tekoči račun
pri SDK Ptuj, Št. 524-3-72.
Zahvaljujemo sc za pozdrave
in vam obljubljamo, da sc bomo
tudi v bodoče potrudili, da Ih>
TF.DNfK tak. kot si ga želite.
Uredništvo
»Zkto puščico« je
dobil Ivan Lorenci
v domu sindikata delovneg:
kolektiva TMPOL v Slov. Bi
strici jc bilo pred nedavnim tra-
dicionalno tekmovanje v stre-
ljanju z zračno puško za občin
sko zlato puščico. Udeležba ir
rezultati tekmovanja so presegl:
pričakovanja, saj so se na tek
movanju po dolgem času zbrale
vse strelske ekipe iz bistriške
občine, seveda le tisrf tekmoval-
ki so v prcdtekmovanjih do-
segli potrebno število točk.
Tekmovanja se je udeležile
nad 40 strelcev, ki so v popreč
ju dosegali boljše rezultate, kol
na podobnem tekmov.inju lete
poprej.
S 501 krogom je osvojil zlato
puščico Ivan LORENCI, član
>D IMPOL, ki si je s tem prl-
lobil tudi pravico nastopa na
•epubliškem prvenstvu. 2. An-
:on RJAVEČ, član SD IMPOL;
5. Rudi BOHAK, Član SD IM-
'OL; 4. Ivan HUTINSKI, lan
ikoletni zmagovalec tega tek-
novanja; 5. Daniel DEČMAN,
;lan SD Poljčane, itd ...
Tekmovanje je potekalo v ve-
Iki premoči članov SD IMPOL.
Dbčinska strelska zveza (organi-
zator tekmovanja) se je tokrat
lobro izkazala.
V tem mesecu je na progra-
nu še pionirsko In mladinsko
Iružinsko prvenstvo v strelja-
iju z zračno puško — za po-
lameznikc in ekipno. V. H.
Železniški prelaz v Ptuju
največji prometni
vozel
Ko smo te dni opazili de-
lavce, ki so popravljali že-
lezniško progo, smo se že raz-
veselili, da so končno začeli
urejati ptujski železniški
prelaz, ki je s križiščem ob
njem najbolj kritična pro-
metna točka, lahko rečemo
ozko grlo močnega mestnega
in tranzitnega prometa. Na
omenjenem mestu se seka
mestni in tranzitni avtomo-
bilski z železniškim prome-
tom. Prometna gneča je sko-
raj vedno zelo velika, še po-
sebej ob urah, ko gredo de-
lavci na delo ali z dela. ko
se zapro zapornice se kmalu
pojavi dolga kolona avtomo-
bilov in drugih vozil. Posle-
dice prometne gneče na pre-
lazu je že več nesreč, med
katerimi je vsako leto nekaj
s smrtnim izidom.
Ko smo stopili bliže, so
nam delavci povedali, da za-
menjujejo le eno tračnico, ki
je zaradi »izmučenega« ma-
teriala počila. Povedali so
nam tudi, da tudi železnici
zima povzroča veliko škode.
ZR
Pri železniškem prelazu v Ptuju so zamenjali od.služe-
no tračnico. Kdaj bodo pristojni priskrbeli sredstva za
ureditev tega prometnega vozla.
Vmes je tudi malomarnost
Pred zgradbo skupščine
občine v Slovenski Bistrici
je že nekaj mesecev pravo
»razdejanje«. Jeseni so se
odločili, da bodo okolico ure-
dili, prehitel pa jih je sneg
in dela so ostala nedokončana.
Še preje pa so zasilno uredili
pred občino parkirni prostor,
v nadomestilo za tiste, ki so
avtomobile puščali na dvo-
rišču.
Zal pa nekateri (obiskoval-
ci, verjetno pa tudi usluž-
benci) neusmiljeno >vorjejo« k
starim parkirnim prostorom.
Kakšna je sedaj podoba oko-
lice, si ni težko predstavljati.
Še najbolje jo odnesejo ti-
sti, ki pri roma j o na občino
v škornjih, gumijastih seve-
da.
Prav bi bilo, če bi kateri
od občinskih mož, kdaj pa
»Preorana« okolica občine v Slovenski Bistrici
Popravek
V intervjuju z ekonomi-
stom M. Ostroškom se mora
stavek v drugem odgovoru
praviloma glasiti... Ugotav-
ljamo prevelik odliv kupne
moči... V tretjem odgovoru:
... avtosalon, ki ga gradi GP
Drava in ki ga nameravamo
odkupiti... Razširili bomo
poslovanje ... Pod fotografi-
jo: Marjan Oslroško.
kdaj pokukal skozi okno in
kršitelje potegnil za ušesa,
drugače bomo v eni prihod-
njih številk morda že pisali
o »živem blatu« pred skup-
ščinsko zgradbo.
-d
stra:* 8
TEDNIK — ČETRTEK, 26. marca i97fl
Kmetijska šola Turnišče pv\ Ptuju
Letos boljši
pogoji za iscenje
v časa, ko absolventi kmetijske šole v Turnišču, za
katere ne bo težko najti zaposlitve, opravljajo zaključne
Izpite, nam je dipl. ing. Egon Zoreč, direktor šole povedal
e pomena kmetijskega šolstva za napredek kmetijstva, o
uspehih in naertih šole.
Tudi v naši deželi iščemo
izhod iz slabšega položaja
kmetijstva. Ob tem moramo
upoštevati naše specifične
razmere. Kljub temu pa ne
smemo dopustiti zaostajanja
kmetijstva za drugimi go-
spodarskimi panogami. Za-
gotoviti je treba racionalnej-
še izkoriščanje zemlje. Tudi
v kmetijstvu se naj občuti
obdobje industrijske revolu-
cije. Druge gospodarske pa-
noge uvajajo najsodobnejše
pridobitve in tehniko. Kako
je v kmetijstvu? Obravnava-
jo ga kot eno izmed primar-
nih gospodarskih panog.
Prav tako mu je treba posre-
dovati dosežke tehnike. Kme-
tijstvo ne sme več zaostaja-
ti. Posledice so že prevelike.
Med drugim je tudi življenj-
ska raven ljudi, ki se bavijo
s kmetijstvom slabša v pri-
merjavi z drugimi. Glede na
to ljudje odhajajo iz vasi,
kmetijstvo propada, vse to
pa bremeni našo celotno go-
spodarstvo in družbo.
Med drugimi skuša tudi
kmetijsko šolstvo na kultur-
no pedagoškem polju pre-
mostiti prepad med vasjo in
me.stom. Šola vzgaja nove
kadre, ki bodo kos racional-
nejšemu gospodarjenju tudi
v kmetijstvu.
Bodi nekaj besedi tudi o
naši šoli v Turnišču. Lahko
trdim, da je v zimskem času
bilo na šoli zelo pestro, ži-
vahno, skoraj naporno. Na
šoli >e bilo 72 dijakov v šti-
rih oddelkih: dva oddelka
kmetovalcev, en poljedelcev
(redne dvoletne šole) in od-
delek traktoristov, ki so se
pozimi izpopolnjevali v agro-
tehniki in kmetijski mehani-
zaciji. V tem oddelku je bilo
18 zelo discipliniranih sluša-
teljev v starosti od 17 do 48
let. Pretežno so bili iz Kme-
tijskega kombinata Ptuj, bi-
lo pa je tudi nekaj privatnih
kmetovalcev, ki imajo svoje
stroje, traktor, razne pri-
ključke itd. Pred dnevi so ti
bodoči traktoristi polagali
zaključne izpite. Lahko tr-
dim, da so se zelo potrudili,
tako učitelji kot slušatelji.
Dobili so vso potrebno zna-
nje iz agrotehnike in kmetij-
ske mehanizacije, iz predme-
tov, ki jih bodo v življenju
potrebovali. Traktoristi iz
ptujskega kombinata se bodo
zaposlili v delovnih enotah
kombinata, privatniki pa bo-
do svoje pridobljeno znanje
s pridom uporabljali na svo-
jih kmetijah, ki se počasi
mehanizirajo.
Uspeh na izpitih je bil ze-
lo zadovoljiv.
Z aprilom odhajata tudi o-
stala dva oddelka. Drugi
kmečki oddelek je končal
svoje šolanje, učenci gredo na
domove svojih staršev, kjer
bodo pomagali pri delu svo-
jim roditeljem. Posredovano
znanje, ki so ga pridobili v
šoli bodo uporabili pri svo-
jem vsakodnevnem delu, saj
so veliko slišali o obdelavi
zemlje, kemizacije zemlje, o
varstvu rastlin itd. To jim
bo prav gotovo koristilo, saj
je današnji način obdelave
prav gotovo čisto drugačen,
kot je bil pred desetletji. To
učenci tudi enoglasno pri-
znavalo in povedo, da niso
zastonj sedeli v šoli. Prvi od-
delek kmetovalcev pa gre na
prakso na obrate KK Ptuj,'
KK Maribor, kjer se bodo
seznanili z različnimi delov-
nimi procesi.
V novem šolskem letu želi
sprejeti šola čimveč kmeč-
kih fantov in deklet. Prav
gotovo se obetajo kmetij-
stvu boljši časi, to nam za-
gotavljajo najvišji vrhovi ob-
lasti, tako politični kot go-
spodarski. Vprašanje zapo-
slovanja absolventov šole ne
bo več problematično, kot je
bilo do sedaj. 2e v preteklem
letu se je pokazalo, da so se
vsi dijaki, ki so šolanje kon-
čali, zaposlili po kmetijskih
kombinatih, z mesečno plačo
800 do 900 dinarjev, kar je
za mladega človeka vzpobud-
no. Tudi letos je veliko po-
vpraševanje po absolventih
naše šole.
Sola apelira na štarše,
predvsem z dežele, da omo-
gočijo svojim sinovom in
hčeram v jeseni vpis v kme-
tijsko šolo. Tudi za financi-
rc^nje dijakov, ki so socialno
slabši, bo več možnosti.
Kmetijske organizacije šti-
pendirajo dijake.
Možnosti šolanja in zapo-
slovanja so dane, treba je sa-
n..o dobre volje in ljubezni do
narave. Znanje, ki si ga člo-
vek pridobi s šolanjem je
največji kapital,-ki mu ga
nihče ne more vzeti. Vse dru-
gr je minljivo.
Na koncu bi povedal še
to, da se bo šola v okviru
finančnih možnosti tudi mo-
dernizirala. Uredila si bo
boljše delavnice, kabinete,
strojna postrojenja in še dru-
so, tako da bodo bodoči u-
čenci imeli boljše pogoje u-
tenja. Tudi kadrovsko se bo
šola izboljšala. Dani bodo vsi
pogoji za izboljšanje kmetij-
skega šolstva.
Tudi na Polenšaku je biio veselo
Ko beremo zapise s številnih
praznovanj ob dnevu žena, vam
moramo sporočiti, da je bilo ob
tem prazniku veselo tudi pri nas
na Polenšaku. V gasilski dvora-
ni smo imeli uspel program, ki
so nam ga pripravili člani GD
Polenšak in učitelji osnovne šo-
le Polenšak. Ob pogrnjenih mi-
zah z domačimi jedili in do-
mačo kapljico je večer ob pri-
jetnih melodijah kar prehitro
minil.
Naslednjo nedeljo nas je obis-
kala igralska skupina od Stare
gore pri Vidmu ob Sčavnici. ki
nam je uprizorila zelo uspelo
dramo VALOVI ŽIVLJENJA.
Igralci so poželi tople aplavze.
Igralci so se tako vživeli v svo-
je vloge, da so imeli mnogi gle-
dalci tudi solzne oči. Sicer pa,
kdo ne bi sočustvoval z ubogo
Korenovo hčerko, z njeno dru-
žino in z njenim zaročencem, ki
je moral zaradi krive prisege
svojega ljubezenskega tekmeca
v zapor. Pred izvršitvijo smrtne
obsodbe je krivopriseženca za-
pekla vest in se je izpovedal za
uboj Korenovega sina. Presreč-
ni Tine ni mogel verjeti, da je
spet na prostosti. Njegova zaro-
čenka se je od sreče zgrudila
mrtva in tragedija na odru je
bila še večja . ..
Kot smo zvedeli po predstavi,
Korenova hčerka na odru ni
»umrla« ter da ljubezenska idila
obeh igralcev ni samo v tej dra-
mi, ampak je resnična. Kaj jima
Kocemo drugega zaieleti kot to,
da bi bila njuna življenjska pot
lepša, kot v tej drami.
Igralski skupini smo hvalež-
ni za obisk in jih še vabimo,
da nas obiščejo. Upamo, da bo
kdaj drugič lepše vreme, kot ;e
bilo to nedeljo.
Martin Bec
Danes na seji OS Ptuj
Vprašanja in predlogi od-
bornikov: Anton Lenart in
Janko Ceh vprašujeta kdaj
bo napočil čas rekonstrukci-
je cest v Slovenskih goricah.
Jože Haber, odbornik iz Zg.
Pristave vprašuje za vzroke
slabo vzdrževane ceste III.
reda Tržeč — Majšperk in
drugih cest na območju
kralevne skupnosti Dolena.
Na dnevnem redu seje je
še poročilo o organizaciji te-
ritorialne obrambe ter enot
in službe civilne zaščite v
ptujski občini. Poročali bomo
tudi o delu postaje milice
Ptuj in sodišča za prekrške.
Komisija za oblikovanje fi-
nančnih sredstev in koordi-
nacijo investicijskih vlaganj
v zdravstvene objekte v ptuj-
ski občini, bo prav tako po-
ročala odbornikom in dru-
gim o ugotovitvah in predlo-
gih. Na dnevnem redu so tu-
di odloki o proračunu občine
Ptuj za leto 1970. O ustano-
vitvi sklada za financira-
nje obrambnih potreb, ki so
skupnega pomena za ptujsko
občino, o ustanovitvi cestne-
ga in komunalnega sklada
ptujske občine. Imenovali bo-
do tudi predsednike in člane
upravnih odborov skladov.
ZR
Trgovsko podjetje »Zarja« Ormož
Nov Market in
bife v Ormožu
Trgovsko podjetje »Zarja«
iz Ormoža je v petek zjutraj
na Mestnem trgu v Ormožu
svečano predalo namenu nov
sodobno opremljen Market z
bifejem. Otvoritveni trak
pred vrati v novo prodajalno
je ob navzočnosti članov de-
lovnega kolektiva »Zarje«,
predstavnikov družbenopoli-
tičnega in gospodarskega živ-
ljenja ormoške občine, Bran-
ka Gorjupa, direktorja TP
»Panonija« Ptuj in potrošni-
kov, — svečano prereza!
Franc Novak, predsednik ob-
činske skupščine Ormož. Ob
tej slovesnosti je čestital de-
lovnemu kolektivu »Zarje«
ter zaželel, da bi »Zarja« žela
podobne uspehe tudi v bodo-
če. Na slovesnosti je s kraj-
šim nagovorom pozdravila
navzoče tudi Lizika Gaberc,
predsednica DS.
Takoj za tem ko so bila
odprta vhodna vrata v novo
prodajalno in v bife, se je
vsula v njeno svetlo in lepo
opremljeno notranjost mno-
žica potrošnikov, ki jih je po-
leg radovednosti in želj enega
nakupa, — še posebej pri-
tegnila brezplačna degustaci-
ja kave, piva in žganih pijač.
Od pol osme do enajste ure
dopoldne, tako dolgo je tra-
jala brezplačna »potrošnja«,
je bilo v prodajalni in bife-
ju okrog 500 potrošnikov, ki
so si ta dan brezplačno na-
vlažili suha grla in obljubili,
da tudi v bodoče ne bodo šli
mimo prodajalne.
V soboto popoldne, sem se
tudi sam prepričal (še pose-
bej v bifeju), da so Ormoža-
ni dokaj hitro »okupirali« no-
vo prodajalno kjer lahko ku-
pijo prav vse, kar sodi v to-
vrstne prodajalne. Dobra
ekspres kava, ki jo je kot na
tekočem traku »proizvajal«
sodoben, precej drag aparat.
je šla presenetljivo dobro v
promet.
Pogovarjal sem se s pro-
dajalkami, ki so se o začetku
denarnega izkupička pohval-
no izrazile. Ce bo šlo tako tu-
di v bodoče, bodo uspešna
konkurenca svojim sosedom.
Seveda pa bo to poka-
zala šele praksa. In potroš-
niki si pač vedno želimo kon-
kurenco.
J. S.
Otvoritveni trak je prerezal F. Novak, predsednik OS Or-
nož.
Anton Kace, Lojzka Kovačec, Anica Magdič, Stanka Brod-
njak in Anica Horvat — zaposlene v novem Marketu.
.j^pNIK — ČETRTEK, 26. marca 1970
stran 11
famburaški orkester DPD Svoboda in
utoški pevski zbor Društva upokojencev
Uspel koncert
Koncert narodnih pesmi in
0ielodlj, ki ga je priredil tam-
buraški orkester DPD »Svobo-
de« Ptuj in moški pevski zbor
društva upokojencev v četrtek,
19. marca 1970, ob 19.uri v ve-
^ki dvorani Narodnega doma
Ptuj, pod vodstvom dirigenta
Pranja Petka, je bil presenetlji-
vo dobro obiskan.
Program koncerta Je obsegal
10 točk tamburaškega orkestra
jn 10 točk moškega pevskega
zbora v enoinpolurnem traja-
nju. Program je bil obširen, pa
iljub temu ni bil dolgočasen,
Itr je bil pestro sestavljen In
zanimiv s tem, da sta se zbor
in orkester po vsaki tretji točki
programa menjavala.
Zbor In orkester sta Istočasno
stopila na oder In se postavila
z desne moški pevski zbor, z le-
ve pa tamburaški orkester.
Za uvod koncerta je moški
pevski zbor zapel »Pozdrav«,
nakar je imel predsednik DPD
SVOBODE pozdravni govor.
Zatem se je začelo izvajanje
programa. Prvi je zaigral tam-
buraški orkester Savica (Roko
ŠImunacIj) In Savski valovi
(DragutIn Hruz). Za njim je
moški pevski zbor zapel tri
pesmi: Hrabroslav Volarlč —
Rastanek, Franc Gerbič — Pa-
stirček in dr. Gustav Ipavec —
Slovenec sem. Sledile so zopet
tri skladbe v izvajanju tambu-
raškega orkestra: Franc Ma-
dricki — Manon valček, J. Mra-
vec — Jesenski zvonček in Mar-
ko Bajuk — Venček slovenskih
narodnih pesmi. Vse izvajane
skladbe tamburaškega orkestra
in moškega pevskega zbora so
poslušalci navdušeno sprejeli z
Jurnim aplavzom, posebno Ven-
ček narodnih. To pa je najboljši
dokaz, kako ljudstvo ljubi pred-
vsem svojo narodno pesem, ker
je danes na žalost zelo zapo-
stavljena glede na moderno po-
pevko.
Prvi del koncertnega progra-
"la so zaključili s petminutnim
pdmorom. DrugI del programa
je začel moški pevski zbor s
pesmimi: Zorko Prelovec — O j,
t^berdob, Hugolln Sattner —
Na planine in Jakob Aljaž —
Triglav moj dom, ki so bile na-
vdušeno sprejete od poslušalcev.
moškim zborom je zaigral
l^amburaškl orkester tri sklad-
be: Adolf Grobning — Pridi
korenje, Ivan Bozzoti — Od-
"levl sa Jadrana in Luka Kra-
molc — koroško narodno Oj,
mlinar, ki jo je Franjo Petek
^'■anziral za tamburaški orkester
"^ sopran solo. Sopran solo je
Pela KATICA 2URANOVA, le-
Po m občuteno In je zaradi ve-
'^ega navdušenja poslušalcev
'korala ponavljati. Predsednik
Roškega pevskega zbora ALOJ-
ZU TUMPEJ_ ji je zahvaljujoč
® čestital in ji v znak priznanja
šopek rdečih nageljčkov.
'^atem je moški pevski zbor
^Pel še tri pesmi: Ivan Rljavec
^ Ob Kolpi, Hrabroslav Vola-
~~ Zvečer in Emil Adamič
^ Vajo^gjp^ Zadnja je posebno
Bala pri poslušalcih z dolgo-
trajnim odobravanjem. Za za-
ključek je tamburaški orkester
zaigral še dve skladbi: Josip Ko-
rel — uverturo Svečanost na
morju in Nikola Loboda — br-
zopolko Gozd šumi.
Tamburaški orkester šteje 12
članov In deluje že več let, kar
se občuti ob njihovi izurjenosti
v ritmičnem in dinamičnem ob-
likovanju. Dobro bi bilo, da se
v zasedbi instrumentov pomno-
ži.
Moški pevski zbor društva
upokojencev šteje 16 članov.
Ustanovljen je bil pred enim
letom in je bil to prvi njihov
nastop na koncertu. V njem je
večina članov, ki niso nikdar
poprej sodelovali v pevskih zbo-
rih. Da so se v tako kratkem
času usposobili ra koncertni na-
stop, se mora priznati velika
vztrajnost in požrtvovalnost
pevovodji Franju Petku, kot tu-
di članom pevskega zbora.
Po koncertu je stopil pred
zbor in orkester predsednik
Svobode JOŽE VRBNJAK ter
iskreno čestital nastopajočim ter
se zahvalil dirigentu s podarlt-
vijo šopka nageljčkov, posebej
pa še poslušalcem za udeležbo,
ki je največja moralna podpora
vzpodbujanju volje za nada^nji
napredek.
Franjo Luževič
Slovenska Bistrica
»Kultyrnj<( spori
Kulturni spori so v bistriški
občini že nekajkrat dosegli vr-
hunec. Pa se je le vse nekako
urejalo, menda bolj stihijsko. Po
nekaj mesečnem zatišju pa je na
pomolu nova »aferica«. Gospo-
darski odbor DPD Svoboda v
Slovenski Bistrici, ki upravlja z
Domom kulture, je namreč po-
slal glasbeni šoli, ki v domu
»gostuje«, dopis, v katerem ob-
veščajo, da povišujejo najemni-
no za prostore, ki jih Ima glas-
bena šola. Svoboda zahteva me-
sečno najemnino 700 din in po
trditvah članov gospodarskega
odbora je ta cena realna. To pot
se ne bomo ustavljali v polemi-
ki, ker smo že velikokrat ome-
njali in iskali rešitve za izhod
Iz »kulturne« zadrege. Objav-
ljamo pa nekaj najbolj značil-
nih točk iz pritožbe glasbene
šole, ki je bila naslovljena go-
spodarskemu odboru DPD Svo-
bode, svetu za prosveto, kultu-
ro In telesno vzgojo, občinski
konferenci SZDL ter temeljni
izobraževalni skupnosti.
»Glasbena šola uporablja za
ogrevanje svojih prostorov vse-
ga le 6 (šest) radiatorjev. To pa
je toliko kot jih ima večje sta-
novanje v bloku, kjer za tako
ogrevanje plačujejo največ 60
din mesečno. Poslovanje šole je
omejeno na 5-dnevni delovni
teden. Ob sobotah, nedeljah in
praznikih, še posebno v zim-
skih počitnicah pravo ogrevanje
popolnoma odpade. Glede za-
htevka plačila za leto 1969 pa
moramo pripomniti, da je v ča-
su od oktobra 1968 pa do maja
1969 glasbena šola nosila celotne
stroške kurjave v domu kulture
in poleg tega plačevala tudi kur-
jača ... Tudi ob začetku nove-
p šolskega leta 1969/70 se je
še uporabljala zaloga kurilnega
olja, last glasbene šole. Z našo
obrazložitvijo v dopisu št.
103/69 z dne 15. decembra 1969,
smo zaprosili gospodarski odbor
DPD Svobode, da prouči stvar-
no stanje in nam pripomore,
da lahko nemoteno razvijamo
svojo dejavnost In da lahko po-
novno koristimo vse prostore,
ki smo jih v teh 20 letih obstoja
smotrno uporabljali In s tem
dajali svoj prispevek za njihovo
vzdrževanje. S svojo dejavnost-
jo In javnimi nastopi smo do-
polnjevali program dela kultur-
ne dejavnosti društva Svobode.
Gospodarski odbor smo tudi
zaprosili, da našo finančno
zmogljivost ne primerja z go-
spodarsko pridobitno organiza-
cijo, ampak upošteva naše kul-
turno-prosvetno poslanstvo, za
katero je ob ustanovitvi občin-
ski jjudski odbor Slovenska
Bistrica dodelil društvu Svobo-
de kinematograf z namenom, da
iz teh sredstev vzdržuje poleg
Ljudskega odra tudi glasbeno
šolo. Sedanji^ materialni Izdatki
šole pa slonijo predvsem na pri-
spevkih staršev In jih ni mogo-
če več zviševati, ker so že tako
dovolj visoki.
Delovna skupnost glasbene
šole bo morala razmisliti o na-
daljnji rabi in namenu klavirja,
ki se nahaja na odru Doma kul-
ture In je last glasbene šole.
Nadalje o veljavnosti izjave
predsednika društva, s katero
nam prepoveduje namero, da bi
si v zarneno centralne kurjave
namestili v učilnice sodobne pe-
či na olje . . .«
Toliko torej o pritožbi bistri-
ške glasbene šole. »Argumenti«
obeh strani so dovolj močni, da
se lahko prične še ena družbe-
na razprava o kulturi, ne pre-
več zaželena, toda potrebna!
— d
Tednik
vaš list
Naša pisma
DRAGA ALENKA!
Morda se spominjaš, ko
sem ti že poslala spis z na-
slovom »Moj največji doživ-
ljaj«, in je bil objavljen 19.
januarja 1968. Takrat si me
povabila, naj ti še kaj poš-
ljem. No, danes ti pošiljam
ta spis in upam, da ga ne boš
vrgla v koš ali pozabila nanj.
Obljubljam, da se bom še o-
glasila.
MOJA NAJLJUBŠA
UČITELJICA
Ze kot prvošolka sem se
srečevala s sošolci in učitelji.
Med vsemi so mi v spominu
ostali tisti, s katerimi sem
preživela m-nogo uric svoje
mladosti. Spoznala sem nji-
hovo požrtvovalno delo z na-
mi, razposajenimi otroki.
Bolj sem doraščala, bolj sem
spoštovala njihovo delo in
nje same. Uvidela sem, da se
učitelji prizadevajo nam u-
stvariti srečo. Vedno sem se
rada učila, kajti želela sem
vsaj s tem poplačati njihov
trud. S časom, ki hitro teče.
sem spoznala že mnogo uči-
teljev in učiteljic ter njiho-
vo voljo do dela z nami.
Vseh se spominjam, jih spo-
štujem in sem jim hvaležna.
Res pa je, da mi je med vse-
mi najljubša le ena učitelji-
ca, katere ne bom mogla ni-
koli pozabiti.
Naj vam predstavim svojo
najboljšo in najljubšo učite-
ljico. To je tovarišica Mari-
ca Petek. Ko se srečam v spo-
minih nazaj v prva leta svo-
jega šolanja, še vedno vidim
pred seboj njen nekoliko u-
veli obraz, ki je izražal vso
toplino in ljubezen do nas
otrok, ki smo v šolskih klo-
peh spremljali njen pouk.
Pozneje me je do 7. razreda
poučevala slovenščino. Ime-
la sem jo posebno rada, saj
mi je pomagala pri učenju
in me navduševala za branje
knjig in pisanje spisov. Ob-
čudovala sem njeno lepo go-
vorjeno slovensko besedo in
njeno znanje. Lahko rečem,
da smo se vsi učenci veselili
ur slovenskega jezika, saj
smo se res mnogo naučili.
Moja učiteljica Marica Pe-
tek še vedno z ljubeznijo o-
pravlja svoj poklic v 1. raz-
redu na osnovni šoli v Tr-
novski vasi. Vedno se je bom
rada spominjala in hvaležna
sem ji za vse, kar mi je do-
brega storila.
Učiteljski poklic je težak a
tudi lep, če ga opravljaš s
tako ljubeznijo kot tovari-
šica Marica, pa si zadovo-
ljen in srečen.
Tovarišica Marica! Ce bo-
ste brali te moje besede, ve-
dite, da sem vam jih napisa-
la v hvaležen spomin!
MOJ OCE IN JAZ
Včasih premišljujem, koga
imam rajši, ali mater ali oče-
ta. Oba imam rada, saj ima-
ta tudi onadva mene.
Ko sem bila še mala dekli-
ca in nisem hodila v šolo.
sem hodila z očetom na koli-
ne. Tega sem se zelo veseli-
la. Ob petih zjutraj sem vsta-
la, da mi ata ne bi ušel.
Nekoč je prišel ujec k nam.
Skočila sem v kot in se skri-
la. Na ušesa sem vlekla, po
kaj je prišel. Očetu je rekel,
naj jutri pride na koline. Ko
je že stal med vrati, je rekel,
naj tudi mene po stari navadi
pripelje s seboj.
Ko je ujec odšel, sem se
splazila iz kota in nevedno
vprašala, kdo je bil pri nas.
Oče mi je vse povedal, le te-
ga ne, naj tudi jaz grem z
njim. Za očetom sem šla v
hlev in tam žalostno stala.
Nazad-je sem ga vprašala,
če bom šla jaz tudi na koli-
ne. »Boš šla,« mi je odgovo-
ril in sem bila zadovoljna.
Zjutraj sem imela smolo.
Mama mi je povedala, da
sem presladko spala in me
niso hoteli zbuditi. Jokala
sem, ker je oče odšel brez
mene.
Ko sem hodila v 2. razred,
sem si najbolj želela malo
kolo. Na moj rojstni dan se
je oče s kolesom odpravil v
Ptuj. Ni povedal, po kaj gre.
Po šoli sem se najedla in šla
pisat domačo nalogo. Naen-
krat me je poklical brat, naj
grem nekaj gledat. Stekla
sem na dvorišče in zagledala
očeta, kise je pocesti peljal
domov. Sedel je na svojem
kolesu, z levo roko pa je vo-
dil moje malo kolo. Nisem
vedela, kaj naj naredim.
Sreča mi je sijala z obraza.
Marija Hameršak,
VII b razred, Markovci
ZDENKA!
Res je že dolgo, odkar je
bil objavljen tvoj spis in ko-
maj danes si se spet oglasila.
Spomnila si se na tvojo do-
bro učiteljico in ji posvetila
nekaj toplih besed, polnih
priznanja in hvaležnosti. Ce
bo tovarišica Marica brala
Naša pisma, bo prav gotovo
srečna, saj zahvala vsakemu
dobro dene. Skupno s teboj,
Zdenka, ji želim še mnogo
srečnih delovnih let.
MARIJA!
Vendar si se prebudila in
opisala dva dogodka, ki si
ju doživela s tvojim očetom.
Vsem si povedala, kako te
ima rad. Srečna si.
Zdenko, Verico in Marijo,
ki so danes obogatile Naša
pisma, prisrčno pozdravljam.
VERICA, tvoja pesmica bo
objavljena prihodnjič!
ALENKA
stra:)i 12
TEDNIK — CETIITEK. 20. marca 19^
Po Irideselih leiih zopei skupaj
Upanje je tlelo
y njunih srcih...
Se nekaj tednov nas loči
od zgodovinskega dne pred
25 leti, ko je našo domovino
preplavil val sreče in vese-
lja. Okupator je moral pri-
znati svoj poraz. Toda posle-
dice štiriletne vojne so ostale.
Čutijo se še danes. Zato smo
tem bolj veseli, če se kakšna
krivica poravna ali, če raz-
dvojeni svojci najdejo eden
drugega. Zato se težko vži-
vimo v občutke Vodenikove
mame iz Poljčan, ki je po de-
vetindvajsetih letih našla
svojo hčer.
Helena Vodenik je bila ro-
jena 1910. leta. Še kot majh-
no dekletce je občutila gro-
zote vojne. Druga svetovna
vojna pa jo je zatekla v Bi-
haču. Njena devetletna hčer-
ka je živela v nekaj kilome-
trov oddaljeni Lički Petrovi
vasi. Okupator je bjl neusmi-
ljen. Njo in moža je izgnal
v Slovenijo, in tako je pri-
šla v Poljčane, kjer živi še
danes. Pi-ed odhodom je ho-
tela videti svojo hčerko Da-
nico. Toda okupator je bil
neusmiljen. Tako je morala
na pot — brez nje. V njenem
srcu se je vzbudil dvom:
»Ali bom še kdaj videla svo-
jo hčer?«
I.ela okupacije so minila
in takoj jo je začela iskati.
Toda vsi napori so bili za-
man. O Danici ni bilo no-
bene sledi. Vsa pisma prek
Rdečega križa so prišla z od-
govorom: »NEPOZNANA.«
Medtem je bila Danica v
rejništvu, kot sirota brez
staršev. Vsa iskanja, da bi
našla svoje starše so bila za-
man. Tako kot v mami, je
tudi vnjej tlelo upanje, da bo
nekega dne le spoznala svojo
mamo.
Upanje ni bilo zaman. V
začetku letošnjega leta sta
Danica Redžič in njen mož
Ivan dobila pismo, v kate-
rem ju sprašujejo po osebnih
podatkih. Nista mogla verje-
ti in v njima se je porodil
sum. Telefonski razgovor je
razkril eno od krivic vojne.
Mali in hčerka sta se našli
po skoraj ti-idesetih letih.
In kako je pismo našlo
hčerko? Tako kot večkrat v
takih primerih, zgolj po na-
ključju. Helena Vodenik je
ob koncu lanskega leta še en-
krat pisala v Bihač. Odgovor
iz Biiiača pa bi bil ponovno
negativen, če se v razgovor
na občini, ne bi slučajno
vmešal nek daljni sorodnik
Vodenikovih, ki je dejal, da
pozna Danico in da je bil pr:
njej že večkrat na obisku!
Iskrica upanja, ki je vse
do tega trenutka samo ne-
mirno tlela v njenem srcu,
se je spremenila v goi-ečo
baklo nemira in pričakova-
nja. Vez med njima je bila
kaj hitro vzpostavljena. Sre-
čanje je bilo pretresljivo in
ga je težko napisati z bese-
dami, Tesno in brez besed sta
se objeli mati in hčerka, ki
sta se srečali po devetindvaj-
setih letih. Boleče upanje se
je zlilo v radosten vzdih, ki
sta ga zašepetali ob njemu:
Mama .,., Danica... Bese-
de so zastale v grlu, solze in
občutki so molče izpovedali
trenutek tople sreče, najlep-
še v njunem življenju.
Vodenikovo mamo čaka v
začetku poletja dolgo poto-
vanje v Borovo, kjer se bo
ponovno srečala s hčerko, z
njenim možem in dvema
vnukinjama.
Tako je toi-ej življenje raz-
vozi j alo še eno uganko. Ma-
ti in hčerka pa tako, kot prej
v nesreči tudi sedaj v sreč-
nih trenutkih nista bili sa-
mi. Z njima so jo delili so-
sedje, gostilničarka Kajtner-
jeva v Poljčanah, ki je po-
magala Vodenikovi mami pi-
sati pisma, Daničin mož, vnu-
kinji in nazadnje tudi ves
kolektiv kombinata Borovo,
ki jima je takoj odobril do-
pust za potovanje v Sloveni-
jo.
Vsem pa bo srečanje osta-
lo še dolgo v spominu. Cas
bo tekel hitreje in spanec bo
slajši. Dolgoletne sanje so
se uresničile.
L K.
Mati hi hčerka spet skupaj
Ob dnevu žena smo razveselili
upokojene učiteljice
V petek po pouku smo šle
štiri učenke iz našega razrcdA s
šopki cvetja in čestitkami v
doni upokojencev. Naš namen
je bil, da ob dnevu žena česti-
tamo vsem upokojenim učitelji-
cam, ki so nekdaj učile šolarje,
se z njimi veselile in žalostile.
Ko smo šle proti vratom do-
ma upokojencev in oskrbovan-
cev, sem dobila tremo, a kljub
temu sem šla naprej In tudi po-
trkala na pisarniška vrata te
ustanove. Za mizo je sedela pri-
jazna gospa, ki nas je rada po-
spremila v sobe nekdanjih uči-
teljic. S sošolkami smo se do-
menile, katera bo dala šopek in
čestitko vsaki posamezni učite-
ljici. V prvo sobo Je šla s šop-
kom moja sošolka Anica. Slišala
sem njene besede, ki so prihajale
prav iz srca: »Poljčanskl pionir-
ji smo se vas spomnili, ker ste
pred leti učili šolarje. Zato vam
čestitamo ob 8. marcu — dnevu
žena.« Ta učiteljica je bila že
precej stara, zato se z nami nI
pogovarjala.
Gospa nas je spremljala v dru-
go sobo. Tej učiteljici je čestitala
Lojzka, prav tako Iz srca. Uči-
teljica sc jc zahvalila, čeprav je
bila bolj slabotna.
Tretji učiteljici sem čestitala
Jaz. Imela sem tremo, pa jc kljub
temu šlo vse po sreči. Tudi ta
učiteljica nI bila pripravljena za
razgovor z nami.
V četrto sobo je stopila Mar-
jana. Čestitala Je učiteljici, ki je
bila nadvse vesela. Videli smo,
da Je pripravljena za pogovor.
Takoj Je začela_ pripovedovati,
kako lepe »Iskrice« izdaja naša
šola. Rekla Je tudi, da smo naj-
brž tudi me med mnogimi učen-
kan^i In^ učenci, ki objavljajo
svoje prispevke v pionirskem
glasilu. Nato smo odšle.
Želim, da bi še večkrat na po-
doben način razveselili nekda-
nje učiteljice ob 8. marcu —
dnevu žena.
Jana Novak,
6. c. razred, Poljčane
Osebna kronika
nOUlLE SO:
Barbara Milošič. Mali Okič 45
—	Janeza; Marija Bratuša, Kog 54
—	Suzano; Marija Cvetko, Trgo-
višče 26 — Petra; Danica Mere,
Dravska 3 — Davida; Veronika
Habjanič, Vel. Brebrovnik 219
—	Matija; Marija Slana, Brati-
slave! 15 — Jožico; OllUja Bez-
jak, Bukovci 32 — Matildo; Ma-
rija Prelog, Zagojiči 22 — Ma-
rijo; Elizabeta Bezjak, Stuki 25
—	deklico; Ljudmila Senčar,
Noršinci n. h. — Silvestra; Fran-
čiška Serec, Hum 60 — Jasmi-
no; Barbara Šibila, Sela n. h. —
Darjo; Marija Haladeja, Pobrež-
je 97 — Kristino; Ana Toplak,
Zvab 3 — Olgo; Terezija Bratu-
ša, Korenjak 3 — dečka; Valeri-
ja KovačiC, Ljutomer, Ormogka
15 — Štelo; Ana Galun, Grdina
32 — deklico; Kristina Steblh,
Strelci 8 — Simono: Marija Str-
gar, Rogozniea 4 — deklico; Dra-
gica Kajič, Mestni trg 6, Ormož
—	Roberta; Marija Malinger,
Skorba 28 — Janeza; Ana Bar-
tol, Babnikova 14, Maribor —
Janeza;	Elizabeta Ki-
kel, GradiSče 16 — Ivanko: Ma-
rija Babič, Mota 23, Ljutomer —
dečka; Marija Petrovič, Bukov-
ci 154 — Danijela; Rozika Iva-
nuša, Godeninei 34 — Sonjo; Ma-
tilda Drenikovič, Pristava 18 —
dečka; Štefka Murko. Slovenja
vas 73 — deklico; Jožefa Krabo-
nja. Vel. Nedelja 12 — Igora;
Olga Stražek, Ptujska gora 19
—	Suzano; Jožefa Filipič, Lju-
tomer — Boruta; Filomena Zem-
Ijič, Miklošičeva 5 — deklico;
Olga Božičko, Dravinjski vrh 12
—	deklico; Elizabeta Vilčnik,
Kicar 133 — dečka; Anica Kokol
Podlože 115 — deklico: Ema Ko-
kol, Skorba 14 — dečka; Marija
Bezjak Nova vas 61 — Jožefa;
Berta Korošec, Markovci 8 —
dečka; Rozalija Ceh, Spuhlja 42
—	dečka.
POUOKE:
Štefan Svenšek. Zadružni H
2. in Marija Sipek, Zadružni t
2; Pavel Ljubeč, Nova vas P
Ptuju 88, in Anica Klein. Ces
Olge Meglič 12; Rudolf Cela
Slovenja vas 30, in Marta ^
renko. Slovenja vas 28: Joi
Hadler, Cesta na Loko 7 a, '
Zora Danijel, Povšetova
Pavle Božovič Maribor, in St
vica Sotlar, Ciril-Metodov dr.'
Srečko Vidovič, Ivanbcgovf'
in Janja Kujundžič, Trg svoW
de 3; Franc Hadler, JadransJ
17, in Milena Lipar, Ljutomers«
20 C.
IMRLI SO:
Elizabeta Simenko. Pobrej!
75, roj. 1916, umrla 7. 3. 1970; T'
nja Mernik, Mestni vrh 7. ro
19. 1. 1970, umrla 7. 3, 1970; GO;
dana Mleku.š, Dom dr. Bor.štnf
ja, Dornava, roj. 1965 umrla '
3. 1970; Vid Ivančič, Tržec J
roj. 1899, umrl 17. 3. 1970: Alf^
sander Tajnikar, Lačna gora
roj. 1969, umrl 17. 3. 1970; An^
la Bauče, Ptujska 11, Ormož. /J
1903, umrla 19. 3. 1970; Ng
Krajnc, Ormoška 5, roj. t®;
umrla 20. 3. 1970: Friderik
ko Smolinci 30, roj. 1918, u""
11. 3, 1970.
Kaj pa kmečke
žene?
čeprav je edini dan — 8.
marec, ki je namenjen samo
materam, ženam in dekle-
tom že precej daleč za na-
mi, — v naše ui'edništvo še
vedno prihajajo pisma, v ka-
terih nam bralci poročajo o
praznovanju. Žal pa so med
temi pismi tudi taka, ki ob-
tožujejo. Prisluhnimo, kaj
nam je napisala naša bralka
Ivanka Meško iz Hajndla pri
Veliki Nedelji:
SPOŠTOVANO
UREDNIŠTVO I
Dolgo je že od takrat, ko
sem vam napisala zadnji se-
stavek, danes pa me' je ob
branjVI Tednika zopet »piije-
lo«. Ž veseljem sem prebra-
la dva sestavka v predzadnji
številki vašega lista pod na-
slovom »Vsepovsod je bilo
praznično." in »Po praznova-
nju dneva žena v ormoški
občini«. Se posebej sem se
zamislila nad zadnjim od-
stavkom v katerem je vašso-
delav^ec Slodnjak napisal:
»In kako je bilo pri srcu ti-
stim materam, ženam in de-
kletom, ki se jih ob njiho-
vem prazniku ni spomnil
nihče! Ali jim bomo upali po-
gledati v oči?« Koliko ža-
lostne resnice je v teh bese-
dah!
Želim vam napisati kako
smo praznovali dan žena pin
Veliki Nedelji. Učitelji in u-
čenci osnovne šole so pri-
pravili pi'oslavo s skromnim
a vendar prisrčnim progra-
mom. Matere smo dobile va-
bila in se mnoge te sloves-
nosti tudi udeležile. Prosla-
va je bila v dvorani zadruž-
nega doma.
Bila sem med tistimi, ki
smo prišle na to svečanost
nekoliko bolj pozno. Pri vra-
tih sta nas čakala pionir in
pionirka, ki sta nam pripela
na prsi šopek zvončkov, tj
koj za tem nam je izkaj
pozornost tudi ravnatelj §5
Vlado Ožbolt. Pogled se j
je ustavil na odru kjer jei
pripravljen za nastop šol^
pevski zbor, ki nam je v p
zdrav zapel nekaj pesi^
Njihova pesem je svečano5
donela in v tistem trenutj
smo se počutile bogatejše]
prisrčno doživetje. Prisilil
nili smo deklamacijam m
šib najmlajših. Proslave |
bilo prehitro konec. Spomt
li so se nas. Čeprav skro:
no, pa vendar se jim to;
zahvaljujemo!
Prireditev je bila nameni
na predvsem materam, |
imajo šoloobvezne otroii
Kaj pa tiste, ki šoloobvezu
otrok nimajo? Včasih so >
pri Veliki Nedelji spomn
tudi na kmečke matere,
niso zaposlene v podjctjili
stanovah. Toda ali res ni
zaposlene? Ali ne delajo
ranega jutra do poznejša m
čera, iz dneva v dan, iz m
seca v mesec, iz leta v leti
Ali si te žene in dekleta ni
zaslužile s strani KO SZI
ali krajevne skupnosti, da
jim pripravili skromno pr
senečenje. Užaljene so, in
povsem upravičeno. Slišs
sem otožno zveneče besed
»Včasih so se nas spomni
letos pa čisto pozabili 1
nas!«
Razumemo, da ni denar
za pogostitev in obdarovanj
lahko pa bi nam pripravi
vsaj eno kinopredstavo. J
vem koliko stane ena prei
stava. Vem pa, da včasih t
tijo filme tudi za osem gl
dalcev. Žene pri Veliki N
delji so se oglasile na gU
Kar poglejte jim v oči, pri
zares so užaljene!
Ivanka Mešt
Hajdl pri Veliki Nedel
.j^pNIK — četrtek, 26. marca 1970
STRAN 13
Bliia se svetovno
prvenstvo
Pisali smo že, da bo 10. maja na obronkih Radizela, v
organizaciji AIMD Orehova va.s, dirka za svetovno prven-
stvo v motokrosu. Prireditelji so dosedaj vložili že veliko
truda, tako da lahko pričakujemo, da bodo največji sve-
tovni mojstri z nastopom in bivanjem v Sloveniji zadovolj-
ni. Doslej se je za nastop prijavilo šestinpetdeset tekmoval-
cev, med njimi pa prav vsi, ki v motokrosu kaj pomenijo.
Prireditelji pričakujejo tudi prijavo sovjetskih motokrosi-
stov, tako da bi bili na startu vsi tekmovalci, ki so na sve-
tovni jakostni lestvici uvrščeni od prvega do dvaindvaj-
setega mesta.
Na ta veliki dogodek pa se
ne pripravljajo samo športni
delavci, temveč živi z njimi
vsa okolica. Poskrbeli bodo
za olepšan je domov, za to pa
so razpisali tudi posebno tek-
movanje. Za komunalno ure-
ditev so na referendumu
sprejeli krajevni samopri-
spevek, ki ga bodo porabili
za asfaltiranje ceste do dir-
kališča in avto-doma v Ore-
hovi vasi.
Kot posebnost naj tudi po-
vemo, da so prireditelji ob
prijavah povprašali tekmo-
valce, ali želijo imeti startni-
ne v dinarjih ali v devizah,
doslej pa so se vsi odločili za
dinarje, kar je seveda v ve-
liko olajšavo.
Minuli teden so v motelu
v Orehovi vasi priredili tudi
prvo tiskovno konferenco, ki
so se je udeležili novinarji
iz Jugoslavije in Avstrije.
Predstavniki sedme sile smo
izvedeli precej zanimivosti,
ljubiteleje motokrosa pa bo
seveda najbolj zanimalo, ka-
teri tekmovalci se bodo poja-
vili na startu. Zelo zanimiva
je ugotovitev, da bodo med
nastopajočimi prevladovale
tovarniške ekipe, med njimi
ekipe Hucjuarne (Švedska),
Norton AJS (V. Britanija),
Maica (ZRN), Suzuki (Japon-
ska), Bultac (Španija) in dru-
ge.
V boju za naslov najbolj-
šega bodo gledalci lahko vi-
deli tudi trikratnega svetov-
ne.ga prvaka Belgijca Joela
Roberta, ki nastopa za Suzu-
ki. Pričakujejo, da bo skup-
Jio sodelovalo enaindvajset
"ržav, to pa bi bil eden iz-
'"ed redkih rekordov.
Posebno pozornost pa so
Organizatorji posvetili gle-
dalcem, ki jih pričakujejo
jar 40 do 50 tisoč, seveda, če
"O vreme ugodno.
t>irko za svetovno prven-
so zavarovali, če bi sla-
jšo vreme vplivalo na obisk,
«ko da bo pokritih vsaj del
stroškov. Novinarje je tudi
^Jiimalo, koliko bo veljala
'^^^■Jotna organizacija. Za iz-
vedbo bo potrebnih trideset
starih milijonov dinarjev, fi-
no tretino nameravajo pokri-
ti z vstopnino, precej sred-
stev pa bodo pridobili z re-
klamo, del pa bo primaknil
tudi pokrovitelj TAM.
Ob koncu naj še povemo,
da ima na tej dirki pravico
do nastopa tudi pet jugoslo-
vanskih motokrosistov. Kan-
didati za nastop pa so: So-
štarič, Stefanovič, M. Vese-
njak, Zupin, Ahačič, Rotarin
S. Vesenjak.
Omenimo pa naj še, da bo
istočasno s svetovnim prven-
stvom tudi dirka za pokal
Karavank, v kateri bo sode-
lovalo sicer nekaj manj vo-
začev, gotovo pa je, da bodo
tu prišli na račun tudi naj-
boljši Jugoslovani.
Torej, še mesec in pol in
na obronkih Pohorja bodo
zaorali motorji ter oznanili
prvo svetovno prvenstvo, ki
je bilo kdajkoli v severo-
vzhodnem delu Slovenije. Ti-
soči ljubitelji moto športa te
priložnosti zagotovo ne bodo
hoteli zamuditi. O novostih
vas bomo seznanjali vse do
tega velikega trenutka.
D. Utenkar
Občina Slovenska Bistrica
Nazadovanje
v telesni vzgoji
Za lansko leto je bilo za
telesno vzgojo v bistriški ob-
čini predvidenih precej manj
sredstev kot v minulih letih.
Razumljivo, da je prišlo tudi
do nazadovanja. Malce bolje
je bilo le s telesno vzgojo na
šolah in delno v okviru sin-
dikatov.
Podatki kažejo, da se s te-
lesno vzgojno dejavnostjo v
občini ukvarja le nekaj več
kot 400 občanov v starosti
nad 15 let, kar je le 1,5 od-
stotka od števila občanov sta-
rih od 15 do 30 let.
Ze letos bi morali pričeti s
pospeševanjem te dejavnosti.
V okviru šol bi morali vklju-
čiti še več otrok, poudarek
pa bi morali dati tudi kvali-
teti. Za to dejavnost bi pov-
sod morali ustanoviti šolska
športna društva.
Prirediti bi morali najraz-
ličnejša tekmovanja v obliki
ligaških ali turnirskih tek-
movanj. Najbolj pomembno
pri tem pa je, da je treba u-
rediti predvsem redno vadbo.
Za delo v šolskih športnih
društvih so vaditelji v glav-
nem zagotovljeni, medtem
ko je stanje v društvih za po-
šolsko mladino izredno slabo.
Nujno bi bilo potrebno pri-
dobiti vsaj enega strokovnja-
ka profesionalca, ki bi delo-
val na področju telesne vzgo-
je pošolske mladine in odra-
slih.
Skrajni čas je tudi, da bi
določili upravljalce za šport-
ne objekte, ki so v nič kaj
zavidljivem položaju. Naj o-
menimo še to, da stadion v
Slovenski Bistrici stoji nedo-
grajen, NK Osankarica pa
nima niti osnovnih si-edstev
za nujno vzdrževanje igrišča,
ki propada, kaj kmalu pa bo-
mo lahko govorili, da smo u-
ničili pomemben objekt. Kdo
bo potem kriv? Izgovori in
spet izgovoii. Resnica pa je
samo ta, da sedaj v Sloven-
ski Bistrici vsi vedo kakšno
je stanje, vendar nihče niče-
sar ne ukrene.
Kljub težavam pa lahko na
področju telesne vzgoje le-
tos pričakujemo izboljšanje.
Nekatera podjetja so že pod-
pisala pogodbe, po katerih da
vsak zaposleni eno in pol
promito od osebnega dohod-
ka.
Sredstva za vzdrževanje
športnih objektov pa bodo
zagotovili iz občinskega pro-
računa.
V občini mnoge šole tu-
di nimajo urejenih športnih
igrišč, čeprav so obvezna.
Ker ta igrišča služijo tudi o-
stali mladini, je nujno, da jih
gradijo tudi iz tega vzroka.
Letos bodo pričeli urejevati
igrišče na Tinju, kjer mla-
di do sedaj niso imeli nobe-
nih možnosti za športno u-
dejstvovanje.
-d
Najboljši IMPOL
v Poljčanah je bilo sindi-
kalno prvenstvo slovenskobi-
striške občine v namiznem
tenisu. Nastopilo je pet ekip
iz štirih delovnih organizacij.
Največ uspeha so imeli tek-
movalci Impola, ki so pre-
magali vse svoje nasprotnike.
Vsaka ekipa je štela dva mo-
ška in enega ženskega člana.
Pri posameznikih sta se naj-
bolj odlikovala Pipenbaher
(Impol) pri moških in Seko-
lova (Zdravstveni dom), pri
ženskah.
-d
Prvi nastop judorstov v Inter ligi
Zmago je pribori!
Nekajkrat smo že pove-
dali, da bodo judoisti slo-
venskih in avstrijskih klu-
bov pričeli v tekmovanju in-
ter lige. Minulo soboto pa je
šlo za res. Judoisti bistriške-
ga Impola so sprejeli v go-
ste moštvo Uniona iz Graza.
Le malokdo je pomislil, da
bo dvoboj tako dramatičen
kot je bil. Res, da so doiiia-
čini nastopili z nekaterimi
mlajšimi tekmovalci, ki še
nimajo izkušenj, po vrhu
vsega pa je bilo v vsaki eki-
pi kar po deset judoistov.
Dejal sem, da je bilo prav
draniatično, vendar pred-
vsem po zaslugi zelo pri-
stranskega sodnika dr. Leho-
ferja iz Graza, ki je dobese-
dno navijal za svoje tekmo-
valce. Na drugi strani pa se
je odlikoval domači sodnik
in trener Pliberšek iz Mari-
bora, ki je bil korekten
predvsem do gostujočih tek-
movalcev. Dvoboj je potekal
v dveh kolih, zmagala pa je
ekipa Impola 13:12 (80:60).
Povedli so domačini, za ka-
tere je zmagal Soršak. Mla-
dmec Stoj ko je v drugem sre-
čanju izgubil, Stanko Topolč-
nik pa ni imel težkega dela
m je spet povedel domači-
ne v vodstvo. Vendar tudi
to ni bilo dovolj. V nadalje-
vanju so kar trije Bistriča-
ni izgubili, gostje pa so bili
korak bliže k zmagi. V os-
mem srečanju je Franc Štern
rezultat znižal, Alojz Topolč-
nik pa je spet izgubil in av-
strijski judoisti so imoli kar
dve točki prednosti
Okoli 400 gledalcev pa je
spravil na noge Anton Štern,
veteran bistriškega j uda, ki
že dolgo ni nastopal, to pot
pa je bil najboljši Inpolov
tekmovalec. Svojega n&^ijrot-
nika je premagal v njegovem
značilnem slogu — z davlje-
njem v stoječem položaju.
V drugem delu so šli do-
mačini na vse. Najpi-eje je
Soršak, ki ni imel nasprot-
nika, rezultat izenačil, odlič-
ni reprezentant Topolčnik pa
je v ti-enutku opravil z Ada-
mom. Potem se je ponovno
;>izkazal« gostujoči sodnik
Lehofer, ki je dogodke ob
blazini talco dramatiziral, da
je obstajala resna nevarnost,
da ne bo ušel razjarjenim
domačim navijačem. Vroča
kri pa se je polegla, ko je
mladinec Prelog v poltežki
kategoriji izenačil rezultat.
Za nJim je nastopil spet An-
ton Štern, dvorjana pa je bu-
čala od navdušenja. Podob-
nih scen srno v Slovenski Bi-
strici doslej videli le malo,
navdušenje ob Šternovi zma-
gi pa je bilo upravičeno. Do-
mačini so povedli pred zad-
njim bojem, tako da bi bil
lahko rezultat v najslab-
šem primeru neodločen. V
zadnjem srečanju pa je za,
Impol stopil na blazino sta-'
rejši brat reprezentant a To-
polčnika, ki je ob bučni pod-
pori gledalcev dosegel neod-
ločen rezultat, in tako dve
dragoceni točki.
Prav je, da ob tej prilož-
nosti porečemo tudi pikro na
račun vročekrvnih gledalcev,
ki so ustvarili pravi »južno-
ameriški« vtis. Lepo je, da
bodrijo domače fante, vendar
pa pri tem ne bi smeli pre-
koračiti meja navijanja. Po-
marančni olupki in še neka-
teri drugi predmeti, s kateri-
mi so obmetavali, zares sla-
bega avstrijskega sodnika,
lahko ugledu bistriškega ju-
da samo škodijo.
Trener Impola Pliberšek
nam je ob koncu izjavil:
»Tudi sam sem sodnik, ven-
dar me pri tem delu vodi
predvsem poštenje do tekmo-,
valcev na blazini, pa naj bo-
do moji varovanci ali kdo
drug. V soboto so mi očitali,
da sem bil do domačih pre-
strog. Resnica pa je v tem,
da sem sodil realno, medtem
ko odločitev dr. Lahofera (je
tudi mednarodni sodnik!) ni-
seiTi rnogel razumeti. Nam v
klubu ni glavni moto — zma-
gati za vsako ceno. Vzgojiti
moramo takšne tekmovalce,
ki tudi v prihodnosti ne bo-
do razočarcJi, v soboto sicer
kar preveč vročekrvnih gle-
dalcev. Osvojeni točki pa
nam '^a nadaljnjo tekmova-
nje pomenita mnogo ... «
D. Utenkar
Trener bistriških judoistov
Frane Pliberšek
stra:* 14
TEDNIK — ČETRTEK, 26. marca i97fl
Izposojeni intervju s Francetom
Miličinskim - Ježekom
Novinar Tone Fornezzi je
pred nedavnim objavil v
»STARTU« zanimiv razgo-
vor z našim znanim humori-
stom Franetom Miličinskim-
Ježekom, Priobčujemo vam
prevod njunega pogovora in
menimo, da se boste ob bra-
nju prijetno zabavali.
:ie, ne, prav gotovo vam
ga ni treba posebej predstav-
ljati. Ce rečemo, da je Ježek,
je to za Slovence povsem do-
volj. Več ali manj ga vsi po-
znamo. To je on — veseli
klovn žalostnih dni, naju-
gle -'aejši, — edini doktor hu-
morja v Jugoslaviji. Ta čast-
ni na-^iv so mu podelili ob
25-letnici njegovega umetni-
škega dela.
—	Duša pokojnega očeta
je končno zadovoljna — re-
če.
Zakaj?
—	Oče si je želel, da bi vsi
trije sinovi doktorirali iz
kakšne znanosti, ker pa je
brat opravil kar dva dokto-
rata, sem jaz mislil, da zaradi
tega meni doktorat ni potre-
ben. 'Jo sedaj je vse v redu.
Kako se vam godi gospod
doktor? Zdravje?
—	Hvala. Veliko bolje je,
Ce sem živ bolan, kot pa če
sem mrtev zdrav.
Od tu dalje objavljamo za-
res resen razgovor, ki je bil
namenjen specialno za re-
vijo »START«.
—	Ali se naj slečem?
Mi.slite za sliko za naslov-
no stran revije?
—	Zakaj pa ne!
O. K., gremo dalje ... tri,
dva, ena — start. Kdo ste
pravzaprav vi?
—	Dvorski norec njegove-
ga veličanstva naroda.
Ali jc vaš oče, znani slo-
venski pisatelj v čem kriv
za vašo bumoristično nadar-
jenost?
—	Včasih je prijateljem go-
voril, da noben izmed njego-
vih otrok nima smisla za gle-
dališče in da se eden navdu-
šuje za cirkus. Ker sta dva
brata doktorja, sestra profe-
sorica, mislim, da je pri tem
mislil mene. Tako sem se pač
začel baviti z umetnostjo na-
mesto da bi se oprajel kakš-
nega pametnega dela.
Kdo je Ježek?
— To ime se je samo od
sebe nalepilo na mene, regi-
strirali pa so mi ga pri ra-
diu. Ta psevdonim nima no-
benega globljega filozofske-
ga pomena in si literarni zgo-
dovinarji zaradi tega ne bo-
do trebali beliti glave.
Kakšen je bil začetek vaše-
ga humorja?
—	Začetek moje satire je
predstavljal sočasno tudi za-
četek številnih neprilik. Spo-
minjam se kako sem moral
pred nastopom v Zagrebu
odnesti pripravljeni test v
cenzuro. Policijski komisar
me je ozmerjal s prel'Jetim
Kranjcem, ki hoče zrušiti nji-
hovega Mačeka.
In danes?
—	Policije ni več, kljub te-
•nu pa so ostale težave, ker
nekaterim pri nas satira ne
leži pri srcu.
Bili ste tudi gledališki
igralec. Ali hodite v gledali-
šče?
—	Rad hodim v gledališče,
toda od vsebine ne zahtevam
preveč. Ne maram tri noči iz-
gubiti spanja z razmišlja-
njem, kaj so hoteli povedati
oziroma prikazati. Dovolj mi
je, če se lahko v času pred-
stave v miru prespim.
Kaj mislite o moderni li-
teraturi?
—	Moderna literatura je
čisto v redu, ima pa eno ve-
liko napako, da sploh ni mo-
derna.
Kaj mislite o naši arhitek-
turi?
—	Naša arhitektura je
sploh poseben primer. Sta-
nje je takšno, da porečemo o
novi hiši: »Je že zgrajena,
samo popravljena še ni...
Opišite nam sodebnega
Slovenca.
—	Dobro je, dobro pije, le-
po se oblači, gleda televizijo
in zeha.
Kaj je to mali človek?
—	Zelo vabljiv up tistih,
ki uporabljajo ta izraz, da bi
skozi malega človeka izgle-
dali veliki.
Kdo ima po vašem mnenju
vedno prav?
—	Razmeroma mnogo je
takih, ki imajo v določenem
obdobju vedno prav.
Sle ljubitelj mladih?
—	Prav gotovo, posebej ti-
ste mladine v mini krilih.
Ce ne bi bilo mladih, bi nam
marsikaj primanjkovalo. Ne
bi imeli niti festivalov za-
bavnih melodij.
Kaj mislite o odmiranju
države?
—	Jaz sem za odmiranje
države. Toda ne bi bilo pri-
jetno, če bi se to odmiranje
začelo pri meni.
V kakšni družbi st^najra-
je. V družbi s pisatelji, igral-
ci, novinarji... ?
—	Najrajši sem sam. Po-
tem sem prepričan, da sem v
dobri družbi.
Kaj je z investicijami?
—	Kje?
Recimo na RTV?
—	Zelo enostavno. Ko so
dobre investicije, dobimo dve
elektronki in novega direk-
torja. Za nekaj let pa se di-
rektor premesti v Izvršni
svet in elektronke so neupo-
rabne.
Humorist mora imeti ved-
no dovolj hrabrosti. Torej
kako ste se držali pred raj,
rednim sovražnikom?
—	Pred prometno milico,
sem se držal r&zmeroma hra-
bro.
Kdo je najboljši igralec
pri Olimpiji?
—	Seveda Franetič brez žo-
ge.
Ali se človek lahko vsede
na Ježeka«
—	Samo enkrat.
Zakaj je bil Adam izgnan
i« raja?
—	Poslušal je našo pevko
Evo Sršen.
Kaj mislite o ljudeh na-
splošno?
—	Ljudje so slabi, prisotni
so izjeme.
Pa še eno diskretno vpra-
šan.ie: kdaj se boste spame-
tovali?
—	Nikoli. Od česa bi po-
tem živel.
Dragi Ježek najlepša hva-
la za vaše odgovore, toda za-
kaj ste v tem trenutku tako
žalostni?
—	Kako ne bi bil. Pinpra-
vil sem se za slikanje, vi pa
ste me slikali oblečenega.
Zakaj sem si potem opral no-
ge?
Prevod: J. S.
Tednik
vaš list
Ježek pri klavirju
tednik — Četrtek, 26. marca 1970
STRAN 15
Program dela sveta KS Dolena
za leto 1970
Na seji sveta krajevne skupnosti Dolena, ki je
bila 4. marca 1970, je tekla razprava o doseženih re-
zultatih dela krajevne skupnosti v minulem letu.
Kljub majhnim finančnim sredstvom, ki jih je ime-
la na razpolago krajevna skupnost, je s pomočjo
občanov opravila obsežna dela. Občani so z delom
prispevali nad 4000 dinarjev pri popravilu krajev-
nih cest in mostov ter pri gradnji vodovoda.
Glede na vedno večje potrebe po finančnih sred-
stvih za urejevanje komunalnih in drugih potreb na
območju krajevne skupnosti, se je svet krajevne
skupnosti zavzel za uvedbo krajevnega samopri-
spevka. Razpis referenduma bo objavljen v prihod-
nji številki Tednika, sam referendum pa bo pred-
vidoma 5. 4. 1970. Zaradi zavzetosti članov sveta je
pričakovati, da bo referendum uspel, zato je svet
krajevne skupnosti pripravil program dela za le-
tošnje leto:
—	za naselja Barislovci, Sela in Trnovec; obnova
mostu čez Polskavo, gramoziranje krajevnih cest,
ureditev cestne razsvetljave, ureditev stalne tele-
fonske zveze in ureditev ograje pri šoli;
—	za naselji Zg. Pristava in Popovci: obnova mo-
stu čez Dravinjo v Zg. Pristavi, brv čez Polskavo v
Popovcih, oskrbovanje spomenikov iz NOV, vzdr-
ževanje cestne razsvetljave in vodovod;
—	za naselji Bolečka vas in Dolena: ojačanje
električnega omrežja na zahodnem delu Dolene,
gradnja mostu »Lipiše«, gramoziranje ceste na Vil-
don in obnovitev brvi čez potok Peklačo;
—	socialno in zdravstveno varstvo ostarelih oseb
na območju krajevne skupnosti;
—	prispevek za vzdrževanje pokopališča na Vid-
mu pri Ptuju in Rodnem vrhu.
Predsednik
sveta krajevne skupnosti
Jože Hebar
Pionirsko prvenstvo
v namiznem tenisu
v organizaciji osnovne šo-
le »Pohorski odred« Slov.
Bistrica in temeljne izobra-
ževalne skupnosti je bilo
pred številnimi gledalci v te-
lovadnici TVD Partizan Slo-
venska Bistrica tradicional-
no občinsko pionirsko prven-
stvo v namiznem tenisu, ki
so se ga udeležili predstavni-
ki iz šestih osnovnih šol bi-
striške občine. Po zanimivih
srečanjih, sta bila daleč naj-
uspešnejša tekmovalca Dušan
Brence iz osnovne šole La-
porje in Anton Potočnik iz
osnovne šole Makole.
Vrstni red najuspešnejših
tekmovalcev: prvo mesto in
s tem tudi naslov občinskega
prvaka med pionirji si je
pridobil Dušan Brence iz La-
porja, drugo mesto je osvo-
jil Anton Potočnik iz Makol,
tretje mesto Štefan Horvat
iz Crešnjevca. Zelo dobro so
se uvrstili še Danilo Klajnšek
iz Sp. Polskave, Srečko Pri-
stovnik iz Slov. Bistrice ter
Bogdan Fluher iz Slov. Bi-
strice.
Tekmovanje bi bilo še bolj
zanimivo, če bi se ga udele-
žili tudi predstavniki iz
Oplotnice, Poljčan in Smart-
nega, ki se iz neznanih vzro-
kov niso udeležili prvenstva.
Organizatorja tekmovanja
osnovna šola Pohorski odred
in TIS iz Slov. Bistrice sta
tekmovanje izvedla zelo u-
spešno. Najboljši bodo preje-
li priznanja in praktična da-
rila ob zaključku šolskega
leta, ko bodo znani vsi tek-
movalni rezultati, ki bodo
odločili, kateri posameznik
in šola sta bila na športnem
področju v letu 1969-70 naj-
uspešnejša.
Viktor Horvat
Rezervirano za Lujzeka
Dober den drogi PrleUi no fsa
rezervirana žlohta z mojega re-
zerviranega kota!
No, zaj pa te vidite, ke je za
zimo kunčno drgoč sunee posi-
jalo no v deželo pomlod prile-
zla. Začeli so nas montrati spo-
mladanski krči, ki so prdevsem
posledica zimskega revmatizma.
Tak kak medvedi smo prilezli
viin s svojih jazbin no začeli
gledati kak je začela trova ra-
sti no kameje cvesti. No pa pu-
stimo gnes tote stvari pri miri,
no rajši poglednimo, kaj so nan
napisali naši dopisniki:
PISE SLDOK RUDOLFEK
Pozdrovleni Lujzek!
Ze precik dugo sen redni bro-
lec tvojega rezerviranega kota
no sen se pač te odloča, ke mo
ti neke napisa o svojih težovah.
Veš, gre se zavolo ene dikline.
Dobro me posliišaj:
Prvič sen jo zagledna Ioni po-
leti na veselici v Domovi »Pri
Janezi«. Dosti pubecof se nas je
drengalo okoli totega ženskega
pohujšaja, pa se je nazodjo te
le meni sreča nasmijola. Moren
ti priznati, ke sen se že prvo
večer prek krez vuha no še dale
zatreska v jo, pa tudi una mi je
povedala, ke ji je Nežika ime,
no da me tiidi una strašno lubi.
Od tistega večera dale sen sko-
ro fsoko večer ob fsoken vre-
meni hoda k joj na obiske 8
kilometrof daleč po vejki cesti.
Mela sma se tak rada, ke še mi
fcosik vutro neje bilo za domu
iti.
Te pa so prišli fsi svetniki no
jas sen zveda, ke mo moga en-
rukati. Misla sen si, ke de zno-
rela kdo sen ji poveda, ke ma
se mogla za eno leto no še por
mescov posloviti. Pa tudi meni
je tu pa tan koka solzica vujšla
(samo to naj med nama ostone).
Zodji dnevi so nama minoli kak
da bi veter pihna no priša je
den kdo sma se mogla posloviti.
Obo zajokana sma se naravnoč
po travniki napotila na želez-
niško postajo. Celo pot mi je
provla kak de me zvesto čokala.
tak ke sen nazodje že skoro do-
bre vole grota. Pje, gdo pa Je
zaceja cug prta postoji fučkati
pa je spistila teko štimo, ke sen
moga še jas robček vun z žepa
potegnoti. Se za cugon je lete-
la no se je praf po zverinsko
drla: »Liibi Rudolfek, pasko me,
ke se ti nede kaj zgodilo, liibi
moj Rudolfek...!«
Prvi tjeden mi je bilo grozno
hujdo, kdo pa sen dofea jeno
prvo pismo pa sen se malo po-
tolaža. Skoro fsoki den mi je pi-
sala kak me pogreša no da ne-
mre brez mene živeti. Jas osel
frdamani sen si misla, ke je to
resen, no sen jo še rajši meja.
Tak prta kunci januara se ml
je že začelo malo sejati, ke s
tote mele nemo kriiha pekli. Pje,
pa veš ke se nesen zmota. Dvo
dni pred fašenkon sen še doba
eno kortico, zaj pa nega več od
moje Nežike več ne diiha no ne
sluha.
Drogi Lujzek, ven ke si ti v
lubezni že stori lisjok — te pro-
sin, ke mi svetuvleš, kaj naj na-
redin. Nežike nemren pozobitl
pa tiidi do druge diklUe zaj
nemren priti.
Lepo te pozdrovla sldok
RUDOLFEK
MIRNOOO! SLUSAJ VOJNICE,
CITA SE DNEVNA ZAPOVEST!
Drogi Rudolfek, tak te le vl-
din kak stojiš mirno kak bogec
v koti gdo si si prešteja mojo
komando. No, pa ke te nemo
preveč montra pa lehko tudi
malo na mestu voljno stojiš.
Rudek, veš neje še dugo, ke
sen ba tudi jas sldok no ven,
kaj so to za eni srčni krči, če
človek ne ve kaj se duma s
diklino godi. Jas ti samo rečen,
ne ženi si toga preveč k srci.
Ven, ke ti je zaj hujdo, gdo boS
priša domu pa boš se son sebi
smija, kak nor si bija, ke si se
zavolo toga sikira. Razlika je
pač v ten, ke si zaj son no st
nemreš pomogati, gdo boš priša
domu pa do dikline okoli tebe
letale kak metuli no najč ne boS
veda s kerega cveta bi med pija.
Resen neje lepo od tvoje Ne-
žike, ke te je zaj tak na šajbo
vrgla. Pišeš, ke ti je pisala zod-
jo pismo nekaj dni pred fašen-
kon. Veš čista zagvišno Jo Je
koki korant dobro z ježovo lgl»
piča no ga pač zaj nemre pozo-
biti. Seveda pa toga nemrema
čista zagvišno trditi. Diklina še
ti je lekič skos zvesta. Lekič si
ga tudi ti ke posvira, če si po-
leg je še keri drugi diklini pisa
pa je una zaj zvedla za tvoj
greh? Dobro te razmin, ke si pač
ti misliš fse najhujše no naj-
slabše, lekič pa tvoje lubezni
še le neje do kraja vrag vzeja.
Piši Eežiki lepo sentimentalno
pismo no jo prosi, naj ti odgo-
vori resnico. Ce je poštena di-
klina, de to naredla, če pa ti na
pismo sploh nede odpisala, pa
tak veš kejko je vura no da
sploh neje vredna, ke bi se za-
volo je sikira.
Pišeš, ke sta se ob tvojen od-
hodi obodvo fejst jokala no
eden ovega tolažla. Veš tak blo
tudi te gdo sen se jas k sldo-
kon sprovla. Moja Mica je tak
tulila, jas pa seveda poleg je,
ke me je skoro stroh grotalo.
Ze tjeden dni pret sma se sko-
ro fsoko večer jokala, tak ke
nama sploh neje trebalo na ma-
lo potrebo hoditi. Leto vojašči-
ne je minolo no Mica bla drgoft
moja no jas Jeni. Rekla mi Je,
ke bla pridna, no jas sen ji to
verva. No malo si je vena že
prvošila kokega liibčeka, pa JI
jas toga nesen preveč v greh
šteja.
Kak pe kaj drgačik vojničkt
život. Si se že navada puzati.
Pje, jas sen ti ba majster zato.
Vojsko sen služa v token krajl
ge ba sam kamen. Na komando:
».50 metara puzeči napred!« sen
se jas tak v tisto kameje fkopa
ke me najč z radaron ne bi mo-
ga neprijatel odkriti. Pa tudi
dober nišandžija sen bija. En-
krat smo meli nočno gadžanje,
pa sen sovo fstrela no seveda
zavolo toga por dni na hladnen
seda.
No, te pa srečno. Potolaži se
v lubezni, saj lekič še neje či-
sta pozohlena.	Lujzek
Eva nam je zares »dala« samo cvet
v soboto z\^ečer je bilo več
milijonov ljudi širom po sve-
tu pred televizijskimi ekra-
ni, na katerih smo spremlja-
li iz Amsterdama direktni
prenos zabavno glasbenega
spektakla Grand prix euro-
vision 70. Naš up EVA
SRŠEN, ki nas je zastopala
s skladbo Pridi, dala ti bom
cvet, ni bil v celoti izpolnjen.
Jugoslovanska skl.^dba je
pristala na predzadnjem me-
stu. Eva je zapela pe?em iz-
redno prisrčno in z občut-
kom in je dobila tudi lep
aplavz tamkajšnje publike,
vendar pa aplavz ni bil .-do-
volj. Zmagala je pri nas
manj znana pevka Dar>a iz
Irske.
Nič zato, Ce pri nas favori-
ziramo mlado pevko, kot je
Eva SRŠEN, vendar pa bi
morali biti v bodoče bolj
skromni in ne že v naprej
prognozirati, češ naša popev-
ka bo zmagala, če že ne to
pa bo pristala najmanj pod
samim vrhom najbolje uvr-
ščenih popevk iz Evrope!
Iz letošnjega festivala
Grand prix eurovision, od
katerega smo toliko pričako-
vali, smo torej zares dobili
samo Evin cvet. Morda bo
drugo leto v Dublinu kaj bo-
lje?	• S.
stra:* 16
TEDNIK — ČETRTEK, 26. marca i97fl
Otrok z dvema
glavama
v Amanu se je rodil ne-
vsakdanji dojenček z dve-
ma glavama in z drugimi te-
le.snimi anomalijami.
Obe glavi imata vsa čuti-
la, oči, nosova, usta, ušesa.
Glavi sta na enem telesu.
Kino
PTUJ
26. in 27, marca VESELE PO-
ČITNICE, francoski barv-
ni CS film. Predstave ob
17. in 19. uri, v petek samo
ob 17. uri, ker bo ob 19.
uri na sporedu ameriški
barvni film PLAVOLASI
MAŠCEVALEC.
28.	in 29. marca PLAVOLA-
SI MAŠČEVALEC, ameri-
ški barvni CS film. Pxx^d-
stave ob 17. in 19. uri, v
nedeljo ob 10. in 15. uri na
sporedu ameriški barvni
risani film KNJIGA O
DŽUNGLI.
30. in 31. marca KRVAVI
PLEN, ameriški barvni CS
film. Predstave ob 17. in
19. uri, v torek samo ob 17
uri, ker bo ob 19. uri na
sporedu ameriški barvni
CS film MATT HELM U-
PvEJA RAČUNE.
GORIŠMCA
29.	marca DO SMRTI LE 48
UR, ameriški barvni film
— drama.
I.JUTOMER
26.	marca IMAM DVA OCKA
IN DVE MAMI, jugoslo-
vansld barvni film. Pred-
stave ob 17.15 in 19.30.
27.	marca SKORAJ EO
PROPADEL SVET, jugo-
slovanski barvni film.
Predstave ob 17.15 inl9.30.
28., 29. in 30. marca BITKA
NA NERETVI, jugoslovan-
ski vojni barvni film. Pred-
stave 28. 3. ob 17. in 20. uri,
29. 3. ob 14., 17. in 20. uri.
in 30. 3. ob 8., 11., 14. in
17. uri.
1. aprila MOLK, švedski film
Predstave ob 17.45 in 20
uri,
SI.OV. BISTRICA
Od 27. do 29. marca UPOR V
FARECKREKU, ameriški
barvni CS film. Predstave
v petek ob 19. uri, v sobo-
to in nedeljo ob 16.30 in 19
uri.
Od 31. marca do 2. aprila
NENAVADNI MENIH, zah
nemški črno-beli vistavi-
zijski film. Predstave dne-
vno ob 19. uri.
TOMAŽ PRI ORMOŽU
29. marca NE POŠILJAJ MI
CVETJA, ameriška kome-
dija.
ZA VRČ
29. marca FURIJA V BALTI
francoski film.
vendar ima otrok še tri no-
ge in tri roke. Dve roki ima-
ta normalno po pet prstov,
na tretji roki je deset prstov.
Prav tako je z nogami. Dve
nogi mata po pet prstov,
tretja deset.
Vsaka glava popije na dan
po 10 ccm mleka. Otrok se
baje dobro počuti.
V bolnišnici, kjer se je ro-
dil otrok, pravijo, da sta v
njem pravzaprav dve osebi
in so zato napisali tudi dva
rojstna Usta.
Majšperk je dobit
lekarniško postajo
Prebivalcem Majšperka in
okolice ne bo več treba iti po
zdravila v Ptuj ali druga
mesta. Preteklo nedeljo so v
Majšperku odprli lekarniško
postajo. V prostorih, ki jih
je odstopila Tovarna volne-
nih izdelkov Majšperk, jo je
opremila ptujska lekarna. V
njej bodo prodajali zdra\dla
na recepte zdravnikov in ve-
terinarjev ter zdravila, ki
jih je moč dobiti brez recep-
ta.	ZR
Slepi
so zborovali
Preteklo soboto je bil v
Ptuju občni zbor Zveze sle-
pih Slovenije, osnovne orga-
nizacije Ptuj.
Na dnevnem redu je bilo
poročilo o delu odbora, o fi-
nančnem poslovanju, razpra-
va o statutih (zveznem, re-
publiškem in osnovne orga-
nizacije). Seznanili so se tu-
di s spremembami in dopol-
nitvami pravilnika o pošilja-
nju slepih na odmor v do-
move oddiha. Zveze slepih.
Dogovorili so se tudi o pro-
gramu dela.	ZR
Tednik
vaš list
Mali oglasi
STAR DENAK kupim (kovance
in bankovce). Pišite na naslov:
Ivan Valdliiter, Smetanova 88,
Maribor.
ISCEM GOSPODINJSKO PO-
MOCNICO V! delnim znanjem ku-
he k 4-članski družini. Stanova-
nje na razpolago. Naslov v u-
pravi,
DVOSEDEŽNI MOPED colibrl
— registriran, električni štedil-
nik TOBI in kuhinjske elemen-
te prodam po ugodni ceni. Vpra-
šajte pri Hvaleč, Lackova 5 b v
popoldanskem času.
PROSIM POŠTENEGA NAJDI-
TELJA nekaj nad 20.000 S din
(zavezanili v žepnem robcu), da
jih proti nagradi vrne oziroma
sporoči svoj naslov upravi Te-
dnika. Denar je bil izgubljen v
Ptuju v petek, 20. marca,
TAKOJ SPREJMEM šivilj.sko
pomočnico. Naslov v upravi,
POCENI PROD.VM dve gradbe-
ni parceli v Novi vasi pri Ptu-
ju. Martin I.enart, Mestni vrh 12.
PRODAM S.\DIKE ligustrum za
živo mejo. Brlek, Grajena 20.
UGODNO PRODAM razno pohi-
štvo. Vprašajte Rubin, Trubar-
jevo naselje, vrstna hiša aH SO
Ptuj, pritličje, soba št. 8.
FIAT 750 s prevoženimi 32 tisoč
km, zelo dobro ohranjen, ugod-
no prodam. Naslov v upravi.
KUPIM RABLJENE plošče za
kmečko peč (rjave ali zelene
barve). Naslov v upravi.
PnOI>.\M ZAZIDL.IIVO PAUCJ
1.0 (800 kv. m) v bližini gostili,;
v Rogoznici. Interesenti dobiij,
informacije pri Jožefu in Geno
vcfi Simonič, Nova vas pri pth'
ju 72.
GRADBENE PARCELE že raj,
merjene v bližini Ptuja prortaoi
Olga Korošec, Zg. Hajdina 2.
4 ARE VRTA na Mariborski cf.
sti dam v najem. Vprašajte m
Mariborski 10.
ENONADSTROPNO HlSO pn,
merno za obrt prodam. Ptoi
Mariborska 10.
PRODAM 43 arov vinogradov ij
sadovnjaka z novo kletjo v Ki,
carju, zraven Lazarja. Vinko Ffc
konja, Naselje bratov ReS n. k
1000 kg SLADKEGA SENA j,
otave prodam, Marija Forštnj.
rič, Krčevina ob Dravi 116.
SKORAJ NOV globok vozle«
prodam. Jurlč, Ciril-Metodoi
drevored i.
PRODAM DVE NJIVI V Budini
Rudolf Slaček, Zagrebška a
Ptuj.
GRADBENO PARCELO V Skorfc
prodam. Vodovod in elektrib
v neposredni bližini. Vprašajd
pri Lovrencu Galunu, Skorlii
48, p. Hajdina.
ŽENSKA SREDNJIH LET z znl
njem kuhe gre za gospodinjslo
pomočnico. Naslov v upravi,
KUPIM GARAŽO za fiat 730. Sp
Hajdina 24, Hajdina.
SPREJMEM DVA VAJENCA ll
dva pomočnika za centralne kur
jave. Ignac Kramberger, Slov
trg 4, Ptuj.
Delavski svet TP »»MERKUR« Ptuj
razpisuje
prosto delovno mesto
VODJE KOMEISCIALNEGA SEKTORJA
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati
še naslednje:
1)	višješolska izobrazba ekonomske smeri in 5 let
prakse,
2)	srednješolska izobrazba in 8 let prakse na vo-
dilnih delovnih mestih.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD.
Ponudbo sprejema razpisna komisija 15 dni po ob-
javi.
)>Agrokombinat« KZ
LENART V SLOVENSKIH GORICAH
bo na
javni licitaciji
prodal:
TPvAKTORJE Fe-65
- TRAKTORJE Fe-35
ENOOSNE TRAKTORSKE PRIKOLICE
—	TRAKTORSKE PLUGE
—	TRAKTORSKE ŠKROPILNICE ZA SADJE
—	KOSILNICE DCS
—	VPREŽNE VOZOVE
Licitacija bo v ponedeljek, 30. marca 1970, ob 9. uri
v Zamarkovi pri Lenartu (zraven gostišča »Črni
les«).
»SiGMA«, podjetje gumijastih in
kovinskih izdelkov
— servisi Pluj, Rajšpova ul. št. 13, razpisuje
sledeča prosia delovna mesta:
1.	dva ekonomska tehnika (moška)
za delo v gospodarsko računskem sektorju,
2.	stalnega inventurista
pogoj: uspešno dokončana SEŠ ali KV trgovce ko-
vinske stroke. Zaželena je tudi krajša praksa
3.	več K V rezkarjev, strojnih in ročnih
orodjarjev,
za delo v serijski proizvodnji, ""
4.	več KV kovačev in strojnih
ključavničarjev
za vzdrževanje in serijsko proizvodnjo,
5.	elektrikarja
6.	strojepislce
~ vsaj z enoletno prakso.
Pogoj: končana administrativna šola ali srednja
ekonomska šola.
POGOJI: v vseli primerih, razen pod tč. 1, morajo
imeti kandidati odslužen vojaški rok v JLA.
Osebni dohodki po pravilniku o delitvi oscbnili
dohodkov podjetja.
Kandidati naj vložijo prošnje na gornji naslov,
najpozneje do 50. marca 1970.
Tednik izdaja časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor Anton Bauman piavm in u<l>r<»vorni urednili^
Tožc Slodnjak, Danilo Utenkar in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Pluj, št. 524-5-72. Tiska časoi)isno podjctj«
Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska 14, PvokopisoT ne vračamo.