SKft AMERICAN'IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY MeVINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 28, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLYIII ? .?dtSI?.pJl ,OIjno stavko bodo prenesli na obravnavo v Washington sept. — Angleška oddajna postaja zatrjuje, "ja cesar obiskal generala Mac- ,! l2razil namen, da se odpove prestolu. Zatrjuje se, J Chicago, 27. sept. — Zastopniki unije in oljnih družb so pre-u Preosnova ustave, ki je potrebna, da se more j krnili dogovore do sobote in bodo potem nadaljevali konferenco v cesar odpovedati. i Washingtonu. Tako zastopniki unije kot oljnih družb so pristali inižbam se iOtfli S t« prog dobri časi — Mlekarske ejo od treh ^ i ln s'cer od voz- Bf od odjemal- |y /Jev" Unija voz- Son. »C H, ) . vojf ,pila> H in ivaW d« n'.ua se začne zopet, J i iti razvajanjem iel»ie % dobil° delo tllel ,Jodo novi iz" družbe. ij0Jj\ mleka pravijo, U ce fr za dnevno do-;lUa Več pri kvor-več stroškov. Xj 1rze s tem ne bo- «a plaP.ravi. naj bi vla-\ i eeVanje subsida centa pri kvo- i"H ^ati "PHi b£do najbrže od- ^ega dovoli za cenq mleku. cl 0 Pri večina od-je.del-že se- davkih ^ naselbin 0 " 1 M'5' W. Va. _ težk0 p0" Sev„,' Nahaja se v ?Koie!lv Wheelingu. S 11 Vrnil v voja-Neverni Caroli- P' \ NV'P^el na 30-■V1 in Joe Pojavil v kratkem teif VI«-' ust Il> 9 S*" 1% t \ - Mont. ' od fi,m> V Kibnic, \>eriko, v \ Q Pri§el leta 1890. — 8. v Li-star 81 'ce na Do-Al- Kaj sta govorila MacArthur| k temu' ko jih je pozval v kapito1 vladni Posredovalec Warren, in Hirohito tekom avdijence, ki' Delavski tajnik Schwellenbach je izjavil v Washingtonu, da je trajala več kot pol ure, ni vlada ne bo zasegla oljnih refinerij ali oljnih polj, dokler ne bodo znano. Važno pa je, da je cesar ' izčrpani vsi poskusi vlade, da pride do sporazuma in se stavko napravil obisk pri generalu in konča mirnim potom. ne obratno. Kaj takega se na Ja-j Ker niso mogli unijski in zastopniki oljnih družb priti na no-ponskem še m zgodilo. | jjen nayn do sporazuma, je prišel na konferenco vladni posredo. Sodijo, da sta govorila največ vaiec Warren ter obe stranki povabil v Washington na željo de. glede okupacije japonskega ce-| iavskega tajnika Schwellenbacha. sarstva, kar ga je še ostalo od n ,„„ .v , . , „ „r , . Delavski tajnik je prepričan, da bo konferenca v Washingtonu imela prej uspeh kot pa v Chicagu. Na stavki je zdaj 35,000 oljnih delavcev, članov CIO, toda unija je zagrozila, da bo sklicala generalno stavko, katere bi se udeležilo do 250,000 delavcev. E. zapušča sorod- M % h Dne 18. zA ■j tr«!'j( ik r U^ Brgoč, ro-V 1(it in doma je nPri Ljubljani, ^sla pred k _ l-ea 37 , 16. t. m. je 54 in nekdanje veličine. Na Hirohitija je čakal pri vratih brigadni general Fellers, MacArthurjev pribočnik. Tukaj je Hirohito snel svoj cilinder in' segel v roke ameriškemu generalu, česar se tudi še ni zgodilo na Japonskem. Fellers je potem vodil cesarja v sprejemno sobo, kjer se je Hirohito globoko priklonil Mac-Arthurju. Cesar je bil oblečen v uradno diplomatsko obleko, MacArthur je pa imel na sebi preprosto vojaško obleko, srajco za vratom odpeto in brez kravate. Na sebi ni imel general nobenih medalj. Ta sestanek med vrhovnim poveljnikom okupacijske armade in med cesarjem je bil izvršen na željo cesarja samega. Cesar je segel generalu v roke in ta ga je pozdravil s preprostim1 amerigkim jvoadravom "good morning." Nato so ju slikali, potem sta se vsedla k razgovorom. Od palače do MacArthurjeve-ga glavnega stana so stražili pot ameriški vojaki 8. polka 1. konjeniške divizije. Hirohito, ki je bil še pred nekaj časom človek z večjo oblastjo, kot jo ima kak oblastnik na zemeljski obli, mora zdaj izvrševati ukaze ameriškega generala MacArthurja. -o-- Angleži nočejo plačati za vožnjo London. — Angleška vlada je ukazala ladjam, ki vozijo iz Avstralije in Nove Zelandije, naj ne vozijo skozi Panamski prekop, ker je treba plačati za to z dolarji. Volnene obleke ne bo .do pomladi Washington. — Mornarica še vedno kupuje volneno blago, de- Unija in oljne družbe so začele z dogovori še v torek, toda' do danes niso prišli nikamor. Delavski tajnik je izjavil, da se konferenca ne sme prekiniti, dokler ne pride do poravnave in konca stavke v oljni industriji. Vlada bo prevzela oljne vrelce in refinerije samo tedaj, če bo armada rekla, da zastoj v oljni industriji ovira vojaške operacije. Zaloga olja in gazolina je v armadnih skladiščih še za kake tri ali štiri tedne. Ako bo armada priporočala zasego oljnih vrelcev in refinerij, bo vlada to takoj storila. * * * že dolgo ni bilo tako resnega položaja kot je danes v deželi, ko je brez dela zaradi stavk 370,000 delavcev, brez dela pa indi-rektno radi stavk 1,850,000 'oseb. V New Yorku je zdaj prizadetih vsled stavke postrežbenih delavcev 2,022 poslopij. Na sto tisoče oseb ne more na delo, ker ne vozijo spenjače v poslopjih. Na stavki je še vedno unija oblačilne industrije, ki je radi stavke izgubila že za milijone dolarjev naročil. Vlada skuša posredovati. Razne drobne novice iz! Clevelanda in pa te okolice !VJed 36 leti je lavcev primanjkuje v oblačilni alls. N v V iN- i., osem Z Je Preselil v to 7TUšča eno se- " Pa\ ttle Fallsu, sirDne io- ^ do Anton Ku-nekje na al mrtv Je sedem ouda. industriji. Vse to je vzrok, da volnenega blaga ne bo dovolj v prodajalnah tje do pomladi. Konec vojaškega lista na 28. dec. Washington. — Vojaški tednik "Yank," ki je bil pisan samo za vojake in ki ga urejujejo vojaki, bo tiskal svojo zadnjo izdajo na 28. decembra. Avstralija se prifo-zuje, ker nima pri razpravah London. — Avstralski zunanji minister Evatt je stopil pred koncil zunanjih ministrov 5 velesil ter'zahteval, da morajo biti pri razpravah za mirovne pogodbe zastopane vse dežele, ki so se dejansko udeležile boja proti osišči' in ne samo 5 držav. "Ako smo bili dobrodošli za doprinos rzmage, naj bomo dobri tudi pri sklepanju miru," je izjavil avstralski minster. Rekel je, naj koncil 5 velesil izjavi, da delajo zdaj samo na pripravah za splošno mirovno konferenco, ali pa naj pokličejo k razpravam vse, ki so nosili orožje za zmago 2. svetovne vojne. -—o- Poročilo o samostanu v Stični na Dolenjskem Samostan v Stični so Titovi aeroplani dvakrat bombardirali, čeprav ni bila to nikaka vojaška točka. Prvič so metali bombe 28. februarja, drugič 1. marca t. 1. Precej je poškodovana stara cerkev, katere zgodovina obsega v sebi lep del zgodovine slovenskega naroda. Njeni začetki segajo v zgodnjo gotsko dobo stavbarstva. Zelo je poškodovano pročelje samostana. Brata vratarja je vrgel zračni pritisk na dvorišče s tako silo, da je radi tega drugi dan umrl. Cisto je uničeno opatovo stanovanje, dalje žitnica in oddelek za mesno industrijo. Ko so se bližali partizani, je 6. maja opat Kastelic sklical vso samostansko družino, kar je je še ostalo, in so se. med se- v^a mora biti vsak čas da ga ustavi !j H0j 6nadoma za- zi avto 30 milj na uro, bo pre ^ HiineVarnost, mo- vozil 49 čevljev in pol, predno H mo- ' nev llekaJ časa k0 narn°st zapazi, na za- AVCČUnaj0> da Si ' Vol-1 četrt mi. Jf milj na Hi0 rt minute Voznik stopi S Pa ^ dodati H, Staviti ore. avto, Ako vo- se ustavi, čeprav drži voznik nogo na zavorah. Torej bo pre vozil avto 82 in pol čevlja, ako vozi 30 milj na uro, predno ga more voznik docela ustaviti. In koliko pozneje bo pa voznik ustavil avto, če ga. vozi hitreje kot 30 milj na uro! Zato clevelandska policija svari voznike, naj to upoštevajo in naj nikar ne mislijo, da morejo ustaviti avto "na daj mu" kot imajo navado reči. NEVESTA JE PRIŠLA SKRIVAJ ZA MOŽEM San Francisco. — Naselniške oblasti so prijele Mrs. Marjorie Weyland, avstralsko domačinko, zdaj ženo ameriškega vojaka. Prišla je nepostavno v Zed. države in sicer se je utihotapila *a ladji, ki je vozila njenega moža domov. Toda naselniške oblasti so bile milostne. Naročile so njenemu možu, doma iz Hot Springs, Ark., «aj ženico peljt« v Kanado, kjer bo dobila vizo in nato postavnim potom prišla nazaj v Zed. države. Darovi za begunce N011 GROBOVI iiabie vrste meso i ho od nedelje vzeto h racioniranja Rt. Rev. Vitus Hribar nam je poslal zopet Ček za $43.00 kot odpomoč slovenskim beguncem. K tej vsoti so darovali sledeči: Msgr. Vitus Hribar $18; neimenovana $10; po $5: Miss Mary C. Hribar, 15519 Holmes Ave., Mrs. Agnes Vidensek, 19436 Lake Shore Blvd.; Mrs. Mary Brodnik, 1196 E. 176. St. $3 in neimenovan $2. Mrs. Oblak iz 15220 Saranac Rd. nam je pa izročila $2.00. Iskrena zahvala vsem skupaj za ta plemeniti dar za slovenske siromake, ki se morajo potikati v tujini. Potreba je velika in pomoč nujna. Prosimo še druge, da bi priskočili na pomoč. -o- Sladkorno peso zdaj kopljejo s stroji Sladkorno peso kopljejo letos s stroji v Kaliforniji. To je prvi poskus. Na polju imajo 180 Jennie Ar ko Po daljši bolezni je umrla naj svojem domu, 1012 E. 77'. St. dobro poznana Jennie Arko rojena Champa. Prihodnjo soboto bi bila stara 64 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka in 7 otrok: Jennie omož. Prijatel, Mari omož. Lunka, Frances, Frank, Louis, Pfc. Anthony v Fort Belvoir, Va. MMs 2/C Joseph v Nemčiji, bratia Franka Champa, sestri Mary Levstik in Emo Fiirjančie, vnuka Franka, vnukinji Rose Marie in Johanna ter veliko sorodnikov. Rojena je bila v Sodražici, kot njen mož, kjer zapušča se-|stro Frančiške in več sorodnikov. Tukaj je bivala 38 let. Bila je članica društiva sv. Janeza Krst. šti. 37 ABZ in podružnice 25 Slovenske ženske zveze. Pogreb bo v Rondeljek zjutraj ob 9:15 iz Želetovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 10 in na Kalvarijo. Naj ji bo lahka ameriška zemlja, preostalim naše iskreno soža-Ije. -o-- Spustil se je 13 milj s padalom na tla London. — Nek ruski letalec se je spustil z letalom z višine 68,241 čevljev in pristal brez vsake poškodbe na tleh. Imel je posebno prikrojeno obleko in posebno masko za kisik za ta padec 13 milj. Washington. — Od nedelje naprej bo ena zaloge vzeta iz racioniranja, je odločil urad za kontrolo cen. To bo v veljavi do 27. oktobra. Rdečih znamk ne bo treba dati za slabšo vrsto govedine, za te-letino in jagnjetino. Brez znamk bo tudi zmleto meso (hamburger). Brez točk bodo mesne konzerve, klobase, frankfurterice in mrzli narezki. \ V racioniranju bo ostala svinjina, slanina, boljša govedina ter najboljša teletina in jagnje-tina, kot steaki, roasti in chop-si, dalje sirovo maslo, margarin in druga maščoba ter olja. -o-- I t I i Poroka— Jutri ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv. Vida Miss Justine Mam in Edward T. Krapenc. Nevesta je hčerka Mr. in Mrs. Anton Marn iz 7303 Donald Ave., ženin je pa sin Mr. in Mrs. Louis Krapenc iz Eddy Rd., Willoughby, Ohio. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni k poročni maši. Poročna slavnosti bo v spodnji dvorani SND na St. Clair Ave. Ta je zgoda j začel— Nek 10 letni fantiček je povedal policiji, da je od 10. avgusta ukradel že 7 avtomobilov. Policija ga je že prej aretirala v Gordon parku z ukradenim avtom, pa ga je pustila pri starših do Zaslišanja pri mladinski sodniji. Včeraj ga je pa zalotila zopet z drugim ukradenim avtom. Nazaj na stari čas— Ne pozabite pomakniti v soboto večer, predno greste spat, svoje ure za eno uro nazaj. To- Kanadski mesarji so hudi radi racioniranja Montreal. — Tukaj se stavka mesarjev že štiri dni protest, ker je vlada ukazala ra. cioniranje mesa. Včeraj so mesarji navalili na velemesnice in na one prodajalne, ki niso hotele zapreti ter jim razbili šipe. Zborovalo je nad 500 mesarjev in mesarskih uslužbencev, ki so sklenili, da nadaljujejo s stavko. Stavkarjem so obljubili pomoč hotelski uslužbenci ter pristaniški delavci, ki so včeraj nehali nalagati ladje. strojev, ki izkopljejo povprečno boj ^poslovili. Opat^s pnorjem goo ton pese na dan. Pri stroju so potrebni sam0 4 delavci; dva p. Simonom, s p. Dominikom, Gerardom in Benediktom je ostal. Ostalo je tudi pet starejših bratov. Drugi so se umaknili. Iz Stične je bežalo kakih 70 oseb. Nekateri, ki so bežali, so bili napadeni pri Škofljici. Pater Kolumban je umrl na posledicah tega napada. Težko pa je bil ranjen en brat. -o-- Prva slana ogroža letino koruze Chicago. — Prva slana ogroža koruzo v državah Minnesoti, Wisconsinu, Iowi in v severnem Illinoisu. Izjemno mrzlo vreme iz Kanade bo zadelo te kraje koncem tedna, misli vremenski urad. . -o- NAM JE TUKAJ DOBRO. ZATO SE PRI VSAKI PRILIKI SPOMNIMO NA BEGUNCE sta na traktorju, dva na kopalcu. Ti štirje delavci izkopljejo i s strojem toliko pese kot 50 de- lavcev z rokami. -o- NAJNOVEJŠEVESTI Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama letih in pol službe, katero je prestal 3 leta in pol onstran morja, ne da bi imel kak pravi dopust. Bil je na Guamu in dru- WASHINGTON - Predsednik ^n^v bn^Sgt. Louis je pa Truman je povabil na obisk doma na vojaškem dopustu. y sovjetskega maršala Gregori- nedeljo odide v glužb() y Chica_ ja žukova. Maršal Je povabi.' Oba sta sinova poznane dru-lo sprejel m pride sem 4. okt. žine Mr. in Mrs Joe ZgonC; Radio iz Belgrada n23 E- n gt Prijatelji voja_ S/Sgt. Victor Zgonc je bil Robert Speh, sin Mr. in Mrs. častno odpuščen iz armade po 4'John Speh iz 18203 Nottingham LONDON poroča, da je izbruhnila v Trstu generalna stavka, v katero je zapletenih do 250,000 oseb. Vse banke in tudi restavracije so zaprte. COLUMBUS, O. — Guverner Lausche bo jutri najbrže iz-bral naslednika senatorju Burtonu. Kdo bo? ka ob priliki lahko obiščejo. » to •>> S l/C Raymond F. Kocjan je doma na dopustu za 14 dn po 28 mesecih službe na Pacifiku. Prijatelji ga lahko obiščejo na domu njegovih staršev, Mr. in Mrs treyi!la mesnejrej v nedeljo zjutraj jo bomo žagali eno uro dlje, kar ne bo nič napek. Ta ulradna sprememba časa bo stopila v veljavo v nedeljo zjutraj ob 2. Clevelandski ga pijejo— Pa da si ne b6 kdo kaj napačnega mislil, naj1 povemo, da mislimo— mleko. Cleveland zdaj porabi 131,000 galon mleka na dan. Pred 10 leti ga je spil pa samo 85,528 galon. Kupite licence— Do sobote je še čas, da si kupite avtno licenco. Prostorov je dosti, kjer jih lahko dobite za 40 centov. V soboto bo dren j, torej pojdite po licenco še danes. Danes je registracija— Oni, ki niste registrirani za jesenske volitive, to lahko stori-vrši|te danes, ko so odprti razni vo-v livni prostori od 10 dop. do 2 pop. ter od 4 popoldne do 9. zvečer. V bolnišnici— Martin Skedel iz 5901 Pros-ser Ave. se nahaja v St. Alexis bolnišnici. Obiski so dovoljeni. Prestal operacijo— Frank J. Bogovich Jr., 6701 Schaefer Ave. se nahaja v Lakeside bolnišnici, kjer je srečno prestial operacijo na slepiču. Obiski so dovoljeni od danes naprej od 2 do 3 popoldne ter od 7 do 8 zvečer. V svojem domu— Mr. in Mrs. John Speh, ki so prej živeli na 61. cesti in potem na Luther Ave. so že zdaj naselili v svojem domu na 18203 Nottingham Rd. Racioniranje gazolina— V Clevelandu dobimo morda zopet, racioniran je gazolina. Stavka v oljni industriji, ki ne Rd. je prišel na dopust od mari-1 nov. Nazaj odide v South Čarobno 4. oktobra. Prijatelji ga , » , ". ,., "; lahko obiščejo ali pokličejo KE k&Že k°nCa' Je napotlla župana 5199. Burke-a, da bo poklical jutri na sestanek zastopnike unije in oljnih družb. Dogovorili se bo- »1 -<® Felix Kramer S l/C, ki jej služil pri obrežni straži v War- do "a programu, da se zagotovi rington, Fla. je bil častno odpu-1 ?azolin za važne svrhe, kot za ščen. Z njim je prišla domov zdravnike, požarno brambo, njegova žena, dekliško ime Jen. mlekarje in druge, ki morajo nie Zagorc. Oba stanujeta pri dobiti gazolina za motorna vo-njegovi materi Mrs. Mary Za- žila. bukovec, 1109 E. 67. St. I Veterani dobe znamke— Felix se je ustavil tudi v na.' Odpuščeni vojni veterani lah-šem uradu in nam povedal, ka- ko dobe znamke za nove čevlje ko je bil vedno vesel Ameriške pri vsakem odboru za racioni-Domovine, iz katere je zvedel ranje. Dozdaj so jih mogli do- Andrew Kocjan, 15922 White-! več novic, pravi, kot iz katerega, biti !e comb __________________ M* drugega časopisa. . / skega okraja. uradu njih stanovanj"- AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMIES DEBEVEO. Editor) •117 St. Clair Ave V V HEnderson 0628 Published dally except Sundays and Holidays Cleveland 3. Oblo. NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 18.60. Za Cleveland, do Doiti. celo leto »7.50. Za Ameriko ln Kanado. doI leta 13.80. Za Cleveland, po DO»tl. pol leta 14.00. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta 12.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaSalctti: Celo leto M.60. pol leta $3.50. četrt leta >2.00 Posamezna itevllka I cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, 1840 per rear. Cleveland, by mall, »7.58 per year. U. s. and Canada, M.60 tor 0 month*. Cleveland, by mall. M.00 for 6 month*. D. s. and Canada. $2.00 for > month*. Cleveland, by mall, »JJB for I month«. Cleveland and Euclid by Carrier. 16.80 per year; 13.50 for ■ months. $2.00 for I months. Single copies I cents. Entered as seoond-clasa matter January 6th. 1»0#. at the Poet office at Cleveland. Ohio, under the Act of Karch 3rd. 187$. 33 No. 226 Fri., Sept. 28, 1945 Zakaj neuspeh v Londonu? Vse piše in govori, da bo koncil zavezniških zunanjih ministrov zaključil te dni svoje prvo zborovanje v Londonu, ne da bi kaj dosegel za uravnavo in za mir v Evropi. | Veliki trije v Potsdamu so naročili temu koncilu, v katerem so zastopane: Zed. države, Anglija, Rusija, Francija in Kitajska, naj uredi vse potrbeno za mirovno pogodbo z Italijo, Bolgarijo, Romunsko, Madžarsko in Finsko, da naj reši poleg tega še druga sporna vprašanja. Koncil je pričel z Italijo in ni ničesar dosegel. Glavna sporna točka je bil Trst in ki je ostal še vedno med nerešenimi zadevami. Govori se, da bo potreba novega sestanka velikih treh, predsednika Trumana, ter angleškega in ruskega premierja, da bodo rešili to, kar njih zunanji ministri ne morejo. Svet se čudi, zakaj koncil ministrov ne more priti nikamor in da ne more ničesar doseči za bodoči zemljevid sveta ter ekonomskega in političnega vprašanja Evrope Bili smo navajeni slišati o uspehih drugih zborovanj, kot,v Teheranu in na Jalti. Kot je zapisal komentator Paul Mal-lon, ni bilo nič čudnega, če so bile tiste konference uspeh, ker tam sta Amerika in Anglija dali Stalinu vse, kar je zahteval. Torej uspeh je bil zato, ker je šlo vse po Stalinovi želji in volji. Zdaj je pa dajatev ali privoljenj naenkrat konec in posledica tega je, da ni uspeha na zborovanjih. Amerika in Anglija sta naenkrat pronašli, da imata svoje lastne ideje in svoje ideale, ki se ne strinjajo z ruskimi. Ker v tem ne odnehata in ker ruski komisar Molotov, ki zastopa Rusijo oziroma Stalina na konferenci v Londonu, ne odneha, pa prihajajo poročila, da se ne morejo sporazumeti in doseči ničesar za ureditev Evrope. S tem je rečeno, da je bil dosedanji sporazum na konferencah velikih treh samo "brezpogojna vdaja" Amerike in Anglije napram Moskvi. Toda konferenca v Londonu dokazuje, da je prav neuspeh iste v resnici pravi uspeh in da so bile neuspeh na celi črti konference v Teheranu in Jalti. Dokaz je, ker poprej nismo pokazali nobene lastne volje, ali pa če smo jo, smo se hitro vdali zahtevi Stalina, ki se ni strinjal z nami. Neuspeh v Londonu pa dokazuje, da so prišJi zapadni,zavezniki enkrat do svoje lastne volje in da od nje tudi ne odnehajo. Ameriška zunanja politika se je končno postavila na svoje lastne noge in ker je zdrava v očigled tega, da ni koristolovna, ampak ima namen dati vsakemu svoje, velikemu in malemu, mora nazadnje tudi zmagati. Ko je predsednik Truman zagotovil ameriškemu narodu, da ni bilo v Potsdamu doseženih nobenih tajnih zaključkov, kot v Teheranu in na Jalti, je govoril resnico. Maš predsednik je šel na zborovanje velikih treh v Potsdam trdno namenjen, da se tam reši vsa sporna vprašanja Evrope. Glede tega je imel svoj načrt, ki se pa ni v ničemer strinjal, z načrtom, ki gaje predložil Stalin. Naš predsednik je bil pri volji vsaj v gotovih točkah popustiti in v tem je imel tudi podporo Anglije. Toda Stalin ni odnehal niti za las in je zahteval, da se sprejmejo njegove ideje glede povojne Evrope do zadnje črke. \ Na to ni hotel pristati Mr, Truman in ni hotel pristati angleški premier Attlee. In da ne bi prišla domov praznih rok, so se zedinili na posredovalnem predJogu, da se rešitev spornih vprašanj prepusti koncilu zavezniških zunanjih ministrov. To je bila posledica sedanje konference v Londonu, ki je prav tam, ko je bila konferenca velikih treh v Potsdamu — na mrtvi točki. Stalin je v Potsdamu na primer zahteval, da vzdržuje Sovjetija armado 1,000,000 mož na Balkanu ter ga v polnem okupira. Nekako tako silo je zahteval za Poljsko in Madžarsko. Z drugo besedo — Stalin je hotel zasesti vso centralno in vzhodno Evropo, kar je v direktnem protislovju z Atlantskim čarterjem in tudi s Carterjem, sprejetem na konferenci Združenih narodov y San Franciscu. Oba Carterja govorita, naj imajo vsi narodi, mali in veliki, priliko, da si sami volijo svoje vlade v svobodnih volitvah. Seveda, teh pa ne more biti, dokler ima deželo, zasedeno pO svoji armadi kaka zunanja država. S tem se niti Zed. države, niti Anglija niso mogle strinjati, ako sta hoteli stati pred svetom kot zastopnici demokracije in idealov, za katere smo šli v drugo svetovno vojno. Poleg vsega tega je zahteval Stalin za Sovjetijo, da dobi baze v "Sredozemlju, v Rdečem morju, v Indskem oceanu, na Pacifiku ter da ima vlade po svojem okusu v centralni in vzhodni Evropi ter na Balkanu. To je zahtevala Moskva v Potsdamu, to zahteva danes v Londonu. Ker ji Amerika in Anglija nista ugodili, pravijo, da je konferenca fiasko. Naš državni tajnik Byrnes se bo vrnil te dni iz Londona praznih rok. To se pravi, da ne bo dosegel drugega, kot da se ni podal na celi črti Molotovu in Stalinu. Kar je zdaj dolžnost našega državnega urada je to, da stopi pred narod in mu nalije čistega vina o vsej stvari. Ameriški narod je upravičen vedeti vso igro, tudi tisto, ki se je igrala za kulisami. Dolžan je pa tudi vedeti načrte za bodočnost, po katerih bo dosežen pravičen in trajen mir, za katerega smo dali naše fante v tej vojni. Sporna vprašanja ne morejo ostati na mrtvi točki, ker so seme za svetovne vojne. Najti se mora pota, da se jih reši, hitro, in pravično za vse. Jutri večer predno greste k počitku potisnite ure za one uro nazaj. M drugače. Roosevelt je potisnil ob pričetku vojne vse ure za šesdeset minut naprej. Hvadnik pri tem je pa bil, da sonce ni hotelo slediti, ampak se je točno držalo svoje poti, prav za prav svet se je držal in tako nam sedaj po štiri letih brezuspešnega ustaj an j a eno uro poprej, ne kaže druzega, kot iti nazaj za soncem. Spoznali smo, da se narava, kateri je Bog dal svoje odredbe, kar ne da in se ne da premakniti, magari, če se mi na glavo postavimo. Nobena ura ni tako zvesta svojemu teku, kot je svet. V tri in dvajsetih urah pa 56 minut in 4.09 sekundah se enkrat zasuče in v 865% dnevih prileti enkrat oko. lu sonca na poti ki je nad 560,-000,000 (pet sto šestdeset miljo-nov) milj dolga. Pa ne zakasni niti ene sekunde. Svet leti 19 milj na sekundo, pa ga ničesar ne žene druzega, kot tisti zakon, ki mu ga je Stvarnik vdihnil takoj sprva. To je, samo ena iz med tisočih in milijon čuda v naravi. Pa se še dobijo nespa-metniki, kateri pravijo, da "ni dokazano, da je Bog." če bi otrok resno trdil, da nima staršev, zato ker jih ni nikdar videl/ bi se mu smejali, če pa stvar trdi, da nima Stvarnika, to je pa "napredno." Ha, taka naprednost ! * * * "Katoličani imajo res pravo izobrazbo v šolah. Mi protestanti pa jo ignoriramo," je rekel Harper, predsednik chica- ške univerze. # * * V nedeljo 30. septembra je naš, Slovenski dan, v Providence Heights. Pričetek bo točno o pol 3 s procesijo. Spored bo kakor druga leta. Procesija in rožni venec, slovenska pesem, sloven ska pridiga (Father Gabrovšek) Angleška himna, angleška pridiga (Father Baraga). Petje bo \odil Mr. Martin Rakar, pevo-vodja fare Marije Vnebovzete. Pojejo pa naj vsi ljudje. Za an. gleško pridigo je procesja z Najsvetejšim in primerne slovenske pesmi, kot "Pridi mo lit . . .'" "Ponižno tukaj poklekni . . ." etc. Po« blagoslovu pa bomo zapeli tisto staro pa na novo obujeno pesem k Mariji pomočnici kristjanov. Ne pozabite, da je začetek o pol 3. Pridite vsi. Vreme bo prijetno, narav bo krasna in vse bo v re du. Privoščite si to pobožno razvedrilo. * * * Na očetov pogreb sta prišla brata Anton in Josephh Kuhel. Oba zaposlena v Navy in se jima mornariška uniforma zelo dobro poda. Po triletni odsotnosti je prišel domov Nandy Kuž-nik. Ko je odhajal čez morje, je doma še gospodaril njegov oče. Ko pa je prišel nazaj, je našel očeta že na Kal vari j i in ta udarec je bil za njega, v gotovem oziru hujši, kot pa vojna. Frank Snyder Jr., kateri služi pri ma-rinarjih do malega štiri leta, je končno vendar dobil dopust in je prišel za nekaj časa domov Frank je bil dvakrat ranjen na različnih pacifičnih otokih, da je prebil nekaj časa v bolnici, pa se mu ni posrečilo dobiti dopust do danes. Doma je tudi Victor šray z družine Frances šray. Victor se je tudi boril na zapadu in prebil par let v vedni negotovosti svojega življenja. Upamo, da je to sedaj mimo in bodo eden za drugim prišli fantje domov. Vsi so nam neizrečeno dobrodošli. * * * Oče; "Jaz'nisem legal, ko sem bil toliko star, ko ti." Sinko: "Kedaj si pa' potem začel lagati ?" * * * Prva seja našega P. T. A. je bila dobro obiskana. Pod spretnim vodstvom Mrs. Folin so matere začrtale pot letošnjega delovanja. Navzoče so bile tudi šolske sestre, katere so s zanimanjem sledile raznim predlogom. Upamo, da bo tudi letošni uspeh v splošno zadovoljnost. Organizacija je ustanovljena z namenom, da veže šolo in dom. * * * Nov izvrsten listič, ali maga-zin, je začel izhajati v tiskarni Our Sunday Visitor. Mesečniku se pravi "THE FAMILY DIGEST." Kjer so ljudje, zlasti katoliški ljudje, ki bi radi imeli nekaj dobrega in pa np-todate berila vsak mesec, naj se naroče na THE FAMILY DIGEST. Magazin se bavi z vsem, kar bi zanimalo družino in kar se godi po svetu. Stane samo $2.00. Kdor bi si ga hotel- naročiti naj pošlje $2.00 na THE FAMILY DIGEST, Huntington. Indiana. če želi, mu ga naročimo tudi mi. * * * Louis Curk je dobil po Presso-vem dopisovalcu Mr. Andrica, sporočilo od doma na Primorskem, da mu je pred tremi leti, to je 1942, umrl oče Franc Curk. Prav dobro se še spominjam, tega prijaznega maža, ki sem ga pred desetimi leti obiskal na njegovem domu. Takrat je bil še čil in junak. Leta in pa vojne razmere so mu najbrže kon čno podkopale zdravje, in ga spravile pod zemljo. Naše soža-Ije Louisu tukaj in Mrs. Mez-gec, katere oče je bil pokojni. V angleškem magazinu SACRED HEART MESSENGER piše nekdo iz Indiana, da je zbolela deset let stara deklica na "spinal meningitisu in jetiki v hrbtenici." Zdravniki so jo pre. skali v bolnici potem pa poslali domov, ker "ni nobene pomoči zanjo." Domači so jo vzeli domov "naj umrje doma." Začeli pa so devetdnevnico na čast pre svetemu Srcu in ji pripeli znak presvetega Srca. Pa ni umrla Čez teden dni jo je obiskal zdra. vnik in s začudenjem ugotovil, da se je bolezen začela umikati. Po nekaj mesecih je šla nazaj v šolo in je danes popolnoma zdrava. Kdor ima skušnje s to boleznijo, bo vedel da je spina meningitis skoraj dosledno, ali gotova smrt, ali pa težko po habljenje telesa. Pa še pravijo nekateri: "Moliti nič ne pomaga." Ali niso evangeliji polni slučajev, ko je prošnja pri Jezusu pomagala? Zaupna molitev vselej pomaga. * * * Pripovedujejo, da sta v mestu Hollywood v Calif orni j i priha jala dva šolarčka domov iz šole in sta se pogovarjala in hotela seveda malo bahati vsak s svojimi domačimi- Prvi je rekel "Jaz imam dva bratca' in eno sestrico doma. Ja pa ata pa mamo tudi." Drugi pa se je posta vil s sledečo baharijo: "Jaz nimam bratov in sester. Imam pa tri ateje po svoji prvi mami in dve mami po svojem sedaj nem ateju." V Hollywood je tudi to mogoče. Pfuj! # * * THE QUEEN'S WORK, mesečnik namenjen za Marij ne kongregacije, ali Sodality, prinaša izredno lepo molitvico, ki jo je napisala neJcatolišlca dekle, ki bi rada postala katoliška, pa ji starši ne pustijo. List je namreč priporočal kontest in da nagrado za najlepšo molitev zloženo od deklet. Omenjena nekatoliška dekle je poslala sledeče: "Najprisrčnejša deviška Mati: Danes prihajam k tebi z važno prošnjo. Mesec majnik je posvečen tebi tukaj na zemlji in vem, da si tudi v nebesih bolj češčena v tem času. Zato verujem, da bo Bog uslišal tvoje prošnje. Prosim te torej, reci Tvojemu Sinu naj mi pomaga. Iskreno želim prejeti tvojega Sina v moje srce v sv. obhajilu. Toda to ni mogoče, ker nisem katoličanka. Moji starši močno nasprotujejo mojemu prestopu v katoliško vero. Zato prosim, draga Gospa, prosi tvojega Sina, da pride prav kmalo v moje srce." Ali ni to iskrena molitev? Ni dvoma, da ji bo Marija sprosila končno dovoljenje od staršev. Ko pa postane polnoletna ji pa njih dovoljenja ne bo potreba. * * .* V St. Paulu je pred par tedni umrl Monsignor John A. Ryan. Pred 35 leti nas je učil bogoslovja, v semenišču tam. Father Ryan se je vse skozi močno zanimal za delavce in njihov položaj. Spisal je celo knjigo glede zadostne plače, ki naj jo dobiva delavec za svoj trud. Poganjal se je za celoletno plačo. On je trdil, kar je tudi pravično, da delavec ne more gledati na to, koliko plače ima danes na uro, če pa jutri nima dela. Plača mora biti taka, da bo zadostovala za primerno življenje za celo družino in tudi, da bo delavec mogel šolati svoje otroke in jim dati priliko, da bodo mogli tudi oni pošteno iti skozi življenje. Radi tega so ga, seveda, nekateri obrekovali, da je radikalec, socijalist itd. Pa ni bil. Pač pa je bil človek, ki je videl, kako se delavca pritiska na nezadostno plačo- med tem, ko kapital dela milijone, katerih ne zasluži. Z Father Ryanom je ameriško delavstvo zgubilo zelo veliko. ♦ * * Kaj pravijo sedaj tisti, ki so naznanjali konec sveta za zad nji teden? Konec sveta res pride vsak dan za kakih sto tisoč ljudi. Enkrat bo tudi za vse prišel ta konec. Kedaji bo to, te. ga ni hotel Zveličar povedati niti apostolom, svojim dobrim prijateljem, čudno je, kako se pojavijo konec-sveta preroki vsakih par let. * * * štrajk, štrajk. Vse je na štrajku, vse štrajka. So slučaji, v katerih je štrajk brezdvomno na mestu, da se prisili kompani jo do pravičnega ravnanja in zadostne, plače. So pa drugi štraj-ki, kateri so povzročeni Od nekaterih voditeljev, katerim je povprečni delavec deveta briga (Nadaljevanje na 3. strani) Zahvala V dolžnost si štejeva, da se prav prisrčno zahvaliva za ta ko krasno presenečenje ob priliki praznovanja 25 letnice najinega zakonskega življenja. Prav prisrčna hvala tudi najini nečakinji Matildi Intihar dalje naj prejmejo najlepšo zahvalo Mr. in Mrs. John Mar kovec, Mr. in Mrs. Frank Vičič Mr. in Mrs. Ana Grajzar, Mr in Mrs. John Peterka, Mr. in Mrs. Ernest Lužar, Mr. in Mrs Mike Škrjanc, Mr. in Mrs. Joseph Macarol, Mrs. Betty Vendar, Mr. in Mrs. Farkus, Mr. in Mrs. Tony Bogata in Mrs. Ida Wolf. Ohranila vas bova v najlepšem spominu in kar bo v najini moči, vam želiva ob prvi prilik t.udi povrniti. Še enkrat najlepša hvala vsem. Vam hvaležna, John in Mary Intihar, 4662 E. 93 St. Garfield Hgts. Naši begunci Spodaj prinašamo imena be guncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti &e nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. (Nadaljevanje) Iz IGA so sledeči: (Pripomba ured.: Med poročilom včerajšnjih imen beguncev se je urinila neljuba pomota, kajti pravilno se mora glasiti: iz Hotederšice so do imena Erjavec Marija, 1924; od tam dalje pričenši z imenom Bajec Jožefa, 1924 pa so vsi iz Iga, kakor tudi naslednji.) Pavlic Antonija, 1916 Pavlic Ljudmila, 1940 Rovanšek Vid, 1912 Rozman Jože Strle Ivanka, 1927 Strle Martin, 1930 Stražišar Anton, 1909 Skubic Ana, 1893 Skubic Vera, 1924 Skubic Janez, 1927 Suhadolknik Marija Suhadolnik Ivana Suhadolnink Andrej Suhadolnik Marija Švigelj Tone Šerjak Ivan, 1942 Šerjak Frančiška, 1914 Šerjak Ivan, 1871 Švigelj Valetina, 1931 Škulj Frančiška, 1915 Škulj Jože, 1935 Škulj Alojzij, 1938 Škulj Jože, 1901 Škulj Marija, 1899 Škulj Milka, 1924 Škulj Ana, 1929 Škulj Ivan, 1931 Škulj Malči, 1931 Šivic Miha, 1906 Škraba Marija, 1915 Škraba Jože, 1941 Škraba Stanislav, 1943 Škraba Marija, 1892 Škraba Alojzija, 1920 Škraba Angela, 1928 Škrdba Anton, 1930 Škraba Alojzij, 1933 Škraba Jože, 1934 Škraba Stanko, 1937 Škraba Janez, 1898 Škerjanc Franc, 1910 Štrukelj Martin, 1899 Štrukelj Franc, 1878 Štrukelj Anton, 1920 Tomažič Mimi, 1925 Tancek Matija, 1860 Vamplin Jože Vampir Jože, 1928 Veber Marija, 1929 Veber Jožica, 1936 Vrenk Ludvik, 1907 Vovk Jože, 1911 Zeleznikar Jože, 1928 Železnikar Tone Hočevar Ana Iz JEŽICE so sledeči: Bartol Anton, 1898 Baraga Anica, 1915 Dolničar Janko, 1895 Dovc Franc, 1901 Dovc Jernej, 1901 Dobnik Leo, 1914 Dobnikar Franc, 1926 Jerina Miha, 1915 Jakopič Marija, 1923 Jenko Ivan, 1927 Jenko Vilko, 1921 Jakob Franc, 1920 Klemen Francka, 1922 „Klemen Franc, 1914 Klemen Franc, 1911 Klemen Terezija, 1907 Klemen Alojzij, 1879 Kregar Francka, 1919 Korinšek Zdravko, 1912 Korinšek Janez, 1928 Kurnik Rok, 1930 Kurnik Angela, 1929 Kurnik Štefan, 1932 Kregar Mirko, 1903 Kalan Jože, 1909 Kregar Vinko, 1922 Kftvačič Alojzij, 1879 Kovačič Fran j a, 1892 Kovačič Alojzij, 1932 Lur.der Jože, 1916 Lekšan Pepca, 1923 Lenče Marija, 1922 Lenče Ana, 1925 Lenče Franc, 1930 Naglič Anica, 1921 Naglič Marija, 1926 Naglič Ivana, 1897 Okoren Janez, 1903 Plevnik Marija, 1927 Peršin Francka, 1924 •Peršin Ivanka, 1932 Peršin Kristina, 1928 Peršin Miha, 1927 Sever Franc, 1899 Sever Janez, 1897 Snoj Anton, 1901 Snoj Reza, 1908 Snoj Stane, 1933 Sitar Ivan, 1897' Sitar Avgust, 1906 Strah Jakob, 1906 Strah Marija, 1890 Strah Francka, 1936 Strah Valentin, 1919 Strah Marjeta, 1888 Strah Francka, 1932 Strah Janez, 1928 Strah Anton, 1942 škrlj Marija, 1922 Škrlj Pavla, 1925 Škrlj Angela, 1924 Šežon Meta, 1923 , Šušteršič Francka.» Šušteršič Franc, .1* Terčelj Jože, 1901 Zaje Jelko, 1921 Zaje Ivan, 1922 ,« -Kovačič Franja, »Jf4 Kovačič Alojzij, 1 ' Saj boš razu Herblan, "da se m> o samih levih sanjaj sanjah sem videl ^ imel posebne težav« valco. Na enega s«*" prijel za vrat in op afl . 4 um -ei okrog sebe, kar se' je lev začel rjuti ^JBg moč. To me je zDU ko si misliš, kako ^ šil, ko sem videl, " i«""« tovariša Podraževe^pteii ki je bil že ves PlaV ko sem ga dušil- ijlC ^jj "Ali si neumen je očital, ko sem Ža bi mi na vsem l sem. "Po Menišij'.^ vse," sem n®*0^/. "Povej jim, da /j doli v Afriko Pofe 4 kaj z levi in dr«^ jo naučim ^jsl bom dolgo ost*1' d dar pridem ^0llj.,l(|iir v žepu s cekim, ^ jj nedeljo v cerke ' fantje in dek^j in si šepetali: , < oš ' HN« Cs< 5 Sov H, lii > bil bi \ sr se "»Ha te 'lo Pl narja ko točenj i* poročati našo JVi ^ ^ foh, janu, da vam " jj y>j,k sem mu n&roilp\ je kar nekam 1 gJl/ ^ % v vratih se je^ ^ t ?« za j in naročil: ' i*1 s^ Hj^ zdravi jutri, j. del." ^ A "Da bom, s^e* kar škoda se^j/. kJ* j ki je menda r tJ pameti pri tfe« kolikor sem P" d*/ ševce sem vet gemištar v P° ,ei že ne bo več v videl kakšno * nom Micka. "Kaj se tak« človeka?" bi J* sem ka / s prijatelja ni^J bi bil lahko ne bova z Z og» k>; nikoli pozabil' . dnem skupaj » 5ep- "Veš-, z M^d J>' sti videla bi > ob 21 K niti da » yj * kal J od žalost! oj (f , A^ Po prav tako, kot f L ^ znancu v ost^ ^ C" ] ^Ci >>v Pri .t* n»J [HM tretjem P- f! bi skupaj drugi dan s t? pa še ne P° f ta svet vozi, * ko boš enkra Je lePo Hi S h % "Ko je A" ti % ■o* E "jaz vlegel ^ in prav dobro J, o povedal HeI -i V &k Sh ki jo je pi'e sPa "j % "AifERiSK-A DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1945 T B Pisana mati So,... SPISAL J. F. MALOGRAJSKI ! blh začeli pri Mla-.^oma govoriti dru-)sl rugim nego so go. J »n po preteku šti-Bsi ®dn°v so napočili ' Pre j se je bila Li l* a 2 deklo> P°" r0 eP° Počasi še dru. L ,.sk°ro vsak dan P°d'nja bolj sitna, 10raj Z1asti stari Mlaki]. požirati grenke, ^ £°spodinja pokara0 lastnosti. Ni Začel* nekako lz;:!.jedi preden j dnem bolj' Wp je pri. ! v obr tudi ka" > | az- In zabrusi- •p^etka je samo . 2d govorila Ha uhaQJ* zdaj mu je ^rnii o.. „ j m! Saj mu nic lekdj ako!" k«mu drugemu Ponese' starčku '3e navadno do- ,rin< 'Vf'V-ia Postavi, nov- "To nesi sta- %QJa peč!" m i ,rS < * i ui i 'Ne \ Za t rfr W9' ■d» * kO t »lo {'i J ■ »a tak na-k v-d bi se mu bi-!r je ni maral, »jI" njeno PriJaz" • tu si nJen£ S Provost. Kaj »ih, ' da Prijaznost, te % Je Vse tO sa-' eračunjena na tP^ ežU mi je ft Ji f po^ V*} »1, ^ i, ^ -leta" Her' i t Jo bil sanj, tabele leteti ^i '1 Priliki lahko t !® spremeni. jlJr*1 jo bil vz- €1CS0 lO'li J S0V)-n,v Hi , ! besede, u &arci- NJ'ena HkT® ze okreva- 54rh10redkejese bil smrti> ■Hiu a ^dala nje- bi • Cu smrt dra-W,lle zacelile "to 1 ' 1 W. v spomin, iz- 09t° vede icelf o je vW h ,v nje mačeti g*« časi, ko » več lepe ■ Je še na , "kazovala kruha, ka- io; Pstorke ^tala, a ^CJe podžiga-stva- > ^ ženila ne SJJbw jp '1° Je na-kdo, k^oci lfeP° vede. Jje S(KpriPravljali župnik pa ne, bi NEWBURSKE NOVICE ako j«" r k0lv 4 la, k' >1J b t / ta1 .K" t& KA 5 - i rbi dolžno srce. Mlakarica se je to-gotila na skrivnem, kadar je čula kako tako hvalo iz tujih ust, a odvrnila je navadno: "Kaj ne bo lepa, saj ji ne manjka ničesar! Bolj skrbim zanjo kot za svojo. Moja, dasi mlaj,ša, mora delati, te ne silim. Nočem, da bi govorili o meni: Taka in taka je! Saj bodo morda še itak brusili jezike nad menoj. Dovolj je, da sem mačeha!" Po tihem pa je delala Mlakarica, v svoji zavisti vsakovrstne zlobne naklepe.. Hotela je poskusiti vse, da bi Anica vsaj telesno zaostala za njeno hčerjo in začela je nastopati proti njej z vso krutostjo, ki se opazuje v življenju včasih pri mačehah nasproti nepravim otrokom in d je vzrok, da uživajo mačehe tako žalostno slavo. "To lepoto ji že preženem!' je rekla Mlakarica sama pri sebi in začela je goniti Anico od dela do dela. "Ti si večja, ti pojdi," ali pa: •'Ti stori to, ker si starejša!' Take besede je čula Anica odslej vsak dan neštetokrat in le-:ati je morala zdaj sem, zdaj cja, dočim se je njena sestrica lahko v miru igrala. Ali Anica se ni pritoževala. Celo dobre se ji je zdelo, ko je delala in se je tega tudi zavedala, da je koristnejša za hišo nego Tonica Nič se ni pritoževala, dasi j t Jelo, ki ji ga je nalagala mače-ia, daleč presegalo njene moči. Kajti ni bilo dovolj, da je morala zdaj v prodaj alnico, zdaj itam drugam, tmeveč opravlja-J je morala tudi posle, ki so bili prikladnejši za odraščeno de-ivlo nego za tako šibko telesce, kakor je bilo njeno. Nanositi je morala včasih iz potoka na glavi vso vodo v škafih, če j* imela dekla na polju opravka 'istotako vsa drva, ki so jih potrebovali v kuhinji. Njena drobna glavica se j t iesto upogibala in zibala poo težkim bremenom in noge so jc včasih tako bolele, da bi se bila najraje na mestu usedla na tla; a vendar je delala, vendar si prizadevala, da bi zadostila poveljem svoje druge matere. Bila je navajena ubogati in pre udarna tudi še ni bila toliko, da bi bila čutila krivico, ki se ji je godila ter uvidela, da se preveč zahteva od nje. Pač so se ji obrnile včasih oči nekako željno proti oni strani, kjer se je brezdvomno pojala njena sestrica z drugimi otroci,- a zavidala je ni, in sicer niti tedaj ne, ako je opazila, da dobiva boljšega sadja in več kruha kot ona. Mislila si je, da že mora biti tako, da ona dela, a Tonica počiva in da dobiva ta bolj ših stvari nego ona. Morda bi ji še dolgo ne bilo prišlo na misel, da bi bila vprašala, zakaj tako in ne drugače. Toda sčasoma so jo pripravili drugi ljudje do tega, da je začela misliti o tem in onem ter se zavedati razločka, ki ga je delala mati povsod in vselej med njo in Tonico. Zgodilo se je večkrat, da jo je ogovorila kaka usmiljena ženica, ko jo je srečala s težko posodo na glavi ter ji rekla: "Si mar ti za deklo? Ali nimate nikogar drugega pri hiši ki bi opravljal taka dela? Kako boš pa rastla, če boš nosila zmeraj tako težke stvari na glavi! Eh, vidi se, da imaš mačeho." Take in enake besede so jo vzdramile in jo dovedle do spo-Whodnost- znanja. Govorjeno je bilo vse ePot- ' da ne lz dobrohotnosti, a v njenih a kdaj nje- prsih je vzbujalo neprijeten odmev . . . (Dalje prihodnjič) i A f 12 SPK i«. 6be rp . n. ' T°nice Po VJ. pettier nad-Vfa je :V*\ ?Ueni misli 'detri^ Jala gospo dolžila ga SZt^itoo So^oče, da S^epred- !v * Ob 0 do V!*, kaft v Prsih, ko lep obra_ nego Pastor- •o e mnogo hči. že V.£0ttl kaj, j '^"Vi ku ini ke 'le ozrl va- MERRYMAKERS CAFE 4814 SUPERIOR AVE. Vedno vesela družba V pondeljek je prvi oktober, to je roženvenski mesec. Rožni venec bomo molili vsak večer v cerkvi. Pa ta pobožnost ni samo za stare in pa otroke. Za vse je. Vsi smo dolžni in potrebno je nam vsem, da se obrnemo k na ši Materi z rožnim vencem za pravični mir. Sama ga je priporočala, ko se je prikazal otrokom v Fatimi. Ob enem je pa tudi obljubila, da bo stala nam na strani ob zadnji uri. že to bi moralo vsakega vernega kristi-jana siliti k rožnem vencu. Tu ni vprašanja ali je prijetno moliti ali ne. Tudi se ne vpraša, li moliš rad ali ne rad. človek je vedno nagnjen k lenobi za do. bro. Malo je ljudi, kateri bi res radi molili. Saj tudi ne delaš zato, ker rad opravljaš ta ali onj posel. Delaš zato, ker moraš. Tako je z molitvijo. Kdor bo samo toliko molil, ker se.mu prijetno zdi, bo zelo malo molil, otrebno je moliti. Tvoj razum ;i to pravi, tvoja slabost te uči, kako slab si sam na sebi in kako nujno patrebuješ milosti. Mi. osti pa zadobiš po molitvi. Mo-ite, Molite! Molite rožni venec. Marija tako priporoča. * * * Naši mlad pevci so zopet nti nogah. Polno sobo jih je ko pride -Mr. Zorman in se začnejo vaje. Sister Mathew. Marie jih pravočasno popelje v sobo,- kjer se vršijo vaje. Vsi polni življenja komaj čakajo, kedaj pride gospod profesor in, ko pride, za. rši po sobi samega pričakovanja nad tem, kar ima povedati čitelj. Tudi letos bodo naši "nu-ourški škrjančki" peli, da jih bc veselje poslušati. Saj je vse polno krasnih pa krepkih glaskov. Zakaj bi ne peli, "Slovenec sem ..." * * * V soboto je bilo luštno za mnoge, ki so se udeležili poroke in svatbe, pri kateri je Victorja Zabukovec postela-Mr«. Stanley Marsolek. Zabukovčev oče in mati gor iz Prince Ave. sta ji iapravila veliko ženetnino v Narodnem domu in sorodniki, pri-atelji in znanci so prišli od vseh vetrov, da čestitajo mlademii jaru. Tudi mi jima želimo polno mero sreče za ta in za onj vet. * * * Nekdo mi je pravil, da je bral ' E. cele kolone psovk in zmir-anja zoper Ameriško Domovino m njene dopisovalce. Temu se nisem čudil. To je že od nekdaj bilo in bo: če kedo nima resnice na svoji strani, da bi mogel pametno argumentirati, se ujezi in bijuje psovke. A. D. ima resnico na svoji strani že odkar se je začela polemika glede Jugoslavije oziroma Slovenije. Oni so trdili, da partizani niso komunisti, pokazalo se je, da so komunisti. Oni so trdili, da Osvobodilna fronta res osvobo juje, pokazalo se je, da je zasu-žnila vao Jugoslavijo. Ontf jso trdili, da so škof Rožman in drugi kolaborirali z sovražnikom, pokazalo pa se je in je sedaj jasno ko dan, da so delali to ravno tisti, ki sedaj na vse grlo kričijo "izdajalci. Če ima človek tako smolo na vseh straneh kot jo imajo ubogi naši levičarji , , , kdo bi se ne jezil in zmirjal pa še klel zraven. Meni se ti ameriški kolaboristi kar smilijo. * * * Profesor: "če bi sedajni predsednik Združenih držav umrl, kdo bi za njim dobil službo?" Bistroumni študent: "Kak po-grebnik iz demokratske stran ke!" * # * V mestu Collingswood, New Jersey imajo postavo, katera prepoveduje psom lajati zvečer od 8 pa zjutraj do 6. Prejšne čase smo si 'želi kakšne take posta-vte tudi tu gori. Zadnja'leta paso se te živali nekaj izobrazile, ali pa nimajo več nočnega šihta «H0 na žalost, Prvovritno žganje - pivo - vino ^lado n e- okrepčila teri, katero so domači pozabili povabiti na družinski piknik. Ko so se spomnili nanjo, so poslali enega izmed otrok naj jo pripelje. Stara mati pa je odgovorila: "Zdaj je prepozno. Sem že molila za dež." » * » Ne pozabite na slovenske begunce. Pomagajte kolikor največ mogoče, ker so res v veliki potrebi. Doma so jim komunisti pokradli in požgali. Službe največkrat ni za dobiti in tako je sila največja. "Tujec sem bil in ste me pod streho vzeli," tako bo govoril nekoč Gospod, kateri nam bo meril s tisto mero, s katero mi merimo bljižnjemu. -o-- Ok kdaj so vojaške uniforme sivozelene barve Armade skoraj vseh držav na svetu so že pred mnogimi leti zbrale za obleko svojih vojakov ivozelenkasto barvo. Te barve niso sicer povsod enake, toda v osnovnem tonu so si vse podobne. Včasih pa je bilo to drugače. Vojaki so bili oblečeni v živo pisane uniforme, ki so bile včasih naravnost kričeče. Kako je do tega prišlo, da so zdaj vo. jaške uniforme povsod sivka-sto zelene barve? Leta 1846 je mlad angleški iastnik Mr. Hodson, ki je služil / indijski armadi, ugotovil, da je nemogoče zalezovati domači-ae z uspešnimi ogledniškimi ak-;ijami ,ker so se znali dobro skriti in pa ker so že od daleč jpazili v pisane uniforme oblečene angleške vojake. Mr. Hod-on je oblekel posebno četo svojih vojakov v uniforme, ki so mele barvo onelotnega žemljica. S tem je dosegel, da so ljegovi vojjaki prodrli skoraj lo strelne črte sovražnika, ne Ia bi jih le-ta opazil. Zaradi ijihove varovalne barve, ki se ie prilegala zemljišču, jih sovražnik ni mogel opaziti. Upo-"albljanje varovalnih barv za vojaške uniforme je imelo tak ispeh, da je cesar Maksimiljan Mehiški leta 1864 dva svoja polka oblekel v Khaki-uniforme. V angleški armadi so šele leta 1882 zamenjali rdeče uniforme 5 sivozelenimi. Že pred Angle-i so to storili Prusi in drugi larodi. Povsem se je pa uveljavila sivozelena uniforma šele v svetovni vojni. -o- MALI OGLASI Kupujte Victory bonde! Ali preveč pijete? Najboljše sredstvo proti preobilni pijači je INNEBRIN Poiskusite enkrat. Dobi se le pri MANDEL DRUG 15702 WATERLOO RD. KUPITE IN PRIHRANITE pri Northeast Sales & Service Roper, Grand, Norge—plinske peči. Kombinacijski grelci na premog, plin in na olje. Oddajte vaše naročilo za lednico ln pralni stroj sedali Northeast Sales & Service JERRY BOHINC, lastnik 819 E. 185. St. odprto do 8 zvečer POZORI HIŠNI GOSPODARJI Kadar potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi, žlebovih ali fornesdh. zglasite se pri LEO LADIHA 1336 E. 55th St. HEnderson 7740 Real Estate Ako želite kupiti ali prodati vaše posestvo, oglasite se na 6603 St. Clair Ave. Imamo tudi zavarovalnino proti ognju, za avtne in druge nezgode. Vse to dobite pri JOHN KOVACIC 6603 St. Clair Ave. Tel. EX 1494 (Fri.x) Nekdo pripoveduje o neki stari pa čmerni in pobožni ma- Pivo v zabojih Standard — Carlings Carlings Ale Dortmunder TINO CAFE 6030 St. Clair Ave. (Fri., Sat. - x) BODITE PREVIDEN VOZNIK Mnogo nesreče se pripeti radi pokvarjenih oči. Dajte si pregledati oči, da se boste počutili varne. Vid mora biti tak, da lahko razločite Številke na metru brzine, da vidite, kako hitro vozi. Imamo 30 let izkušnje v preizkovanju vida in umerjanju očal. Zadovoljni boste v vsakem oziru. Mi imamo polno zalogo elastičnih nogavic za zabrekle 2ile. EDWARD A. HISS Lekarna—farmacija in optometristične potrebščine. 7102 St. Clair Ave. Mi imamo v zalogi pasove za pretrga-nje, za moške in ženske. BELO POBIJO DELO DOBIJO ................................................................................... 1 Vaša prilika za dobro delo je tukaj I | THE NATIONAL TUBE CO. V L0RA1NU | ima na ducate det odprtih za moške—predznanje ni = potrebno. S = Dobra plača, čas in pol za nadurno delo. Dobri delovni pogoji. 5 S Reden predmestni in lokalni prevoz do tovarne. S Zglasite se NATIONAL TUBE COMPANY, LORAIN, OHIO s PODRUŽNICA U. S. STEEL KORPORACIJE. = ...................................................................................................... MALI OGLASI Radio naprodaj Naprodaj je velik Philco radio; je kot nov. Vprašajte na 5422 Stanard Ave., zgorej. (226) Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola Lahka mesečna odplačila Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. ENdlcott 0487 (x) Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite KE 5200 550 E. 200. St. (X) ALI SLABO SLIŠITE? Pridite k nam in poskusite brezplačno novi Zenith Radio-nic pripomoček za sluh. Na tisoče oseb si ga je že nabavilo in zdaj ne morejo biti brez njega. COMPLETE Model A-2-A WW NMWCMW Eorufora* <«xlC*m Popravljam in predelujem hiše, stanovanja in trgovske prostore Strehe pokrijemo nanovo ali pa popravimo stare strehe. Zanesljivo in točno delo. Cene zmerne, Dam brezplačno proračun. Se priporočam FRANK JANŠA 5715 Prosser Ave. EX 2503 (Fri.-x) Ljubka Edi,th Walley in njen soprog Nate, svetovni čampijon med drsalci, nastopata sedtij skupno. Nastopila bosta v skupini "Ice Capades 1946," katera nastopa v Clevelandu od 21. septembra do 7. oktobra. MALI OGLASI Grelec naprodaj Proda se circulating heater na premog. Vprašajte na 3304 E. 80. St. Tel. DI 1334. (228) Trebušne podpore Pri nas dobite vse velikosti trebušne podpore (Abdominal Supports) Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10. Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Pohištvo naprodaj Proda se 2 dvojni postelji spring, modroc in omara; vse v dobrem stanju. Vprašajte na 7202 Hecker Ave. (228) Cena je $6,900 Naprodaj je hiša 10 sob za 2 družini, 2 gkraži, furnez na vročo vodo. Nahaja se na 1250 E. 169. St. Oglejte si jo in dajte nam svojo ponudbo. L. Petrich IV 1874 Realtor 19001 Kildeer Ave. Pravkar smo prejeli 3,000 steklenic ROCK & RYE $2.35 kvort Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. (Sep. 21, 27, 28) Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Delajte v MODERNEM POSLOPJU THE TELEPHONE COMPANY potrebuje ženske za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite'se v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zj. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Sprejme se takoj na delo zidarje in težake Išče se zidarje in težake. Do bra plača. Kogar zanima se zglasi na 960 E. 185 St naj (x) Harmonika naprodaj Naprodaj je fina nemška gra-matična harmonika Anton Mer-arjevega izdelka. Spremeni se tudi lahko za italijansko gra-matično. Vprašajte na 529 E. 107. St. (227) MMMMiimimiiiHimiiiimiimiiiiimim^ ! JOHN NOSE | 5 KLEPARSKA DELA, POPRAVA E STREH IN SPLOŠNA PO- S PRAVILA 5 Kompletna dela za furneze = 22331 Beckford Ave. IV 3247 ali KE 4992 Tiimiiiiiiiiiiiumiiimiiiiiiimmmiimii? MOŠKI ZA LIVARNO Jako lepa prilika pri The National Malleable Steel & Casting Co. Nič problema spremembe Civilna produkcija v polnem razmahu Služimo že 77 let prevozni industriji The National Malleable Steel & Casting Co. 10590 QUINCY AVE. _((227) ženska za hišno delo Išče se žensko za hišna opravila, v starosti 20 do 40 let. Ima svojo sobo in kopalnico; 3 odrasli v družini; dobra plača; v četrtek in nedeljo popoldne je prosta. Služba je na Boulevard blizu Superior. Pokličite RA 8249. (229) Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Spreten mizar Za vsa mizarska (karpenter-ska) dela zunaj ali znotraj vašega doma, kakor tudi popravo" streh; dobro delo in zmerne cene. Pokličite John Kocjančič 1246 E. 58. St. Tel. EN 1182. (Fri. — x) Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke. Carpenterji Izkušeni Poln čas Unijska plača Zglasite se v Employment Office 5. nadstropje Wm. Taylor Son & Co. (231) MALI OGLASI Jos. Rupnik Cafe (prej Louis Seme) 6507 St. Clair Ave. Odprto od 6 zj. do 3:30 zj. (Fri. - x) AVTNA ZAVAROVALNINA ■ia 5 ali 10 tisoč dolarjev "Liability" za samo $20 Nova državna postava zahteva, da ima vsak voznik avtomobila zavarovalnino na avtu. Za nadaljna pojasnila se obrnite na MIHALJEVICH BROS. CO. 6424 St. Clair Avenue PHYSICIAN-SURGEON Ure: 2:30 do 5:00 in 7:00 do 8:00 zvečer V pondeljek, torek, četrtek, petek Telefon urad: KE 6196 Stanovanje: IV 6657 Odprto od 9 do 7:30 V sredo od 9 do 1 pop. V petek in soboto od 9 zj. do 9 zv< 15621 Waterloo Rd. v poslopju North American banke Cleveland, Ohio Ustanovljeno 1908 s Zavarovalnino vseh vrst vam točno preskrbi fSSg? HAFFNER INSURANCE AGENCY 6106 St. Clair Avenue OUR SERVICE GOAL NAŠIH NEPOZABNIH STARŠEV, KI SI FREZGODNJI GROB. OČE je umrl 25. aprila 1940; mati ROJ. HABJAN Je umrla 29. septembra 1935. Kako pozabit to gomilo. Zdaj bivata vrh višave jasne kjer blago vajno spi srce. kjer ni mraku, kjer ni noči, ki nam brzemejno vdano bilo resnice sonce ne stemni, ves čas do zadnjega je dne? tam sonce sreče vam ne vga&ne. Žalujoči ostali: SYLVIA. ROSE. hčeri LADDIE, sin. Cleveland, O. 29. septembra 1945. AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 28, 1945 KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN "Seveda — seveda, on bo enkrat, kralj, in jaz — jaz vedno samo Černin!"' "Toda meni je za celo življenja enako ljub in drag tovariš!" "Kaj mi pomaga vse — vse." Sobehrdove oči so se vprle na širno morsko gladino, kjer so se na daljnem obzoru lesketale bele ladije nalik srebrnim piči-cam . . . "Le d.a bi mi ne bilo nikdar treba obžalovati svojega pota. . . . Nerad bi — res nerad . . ." Mladeniča sta zdaj umolknila Sobehrdov pogled se je neprenehoma vpiral na sive morske valove, in v njegovi duši je bilo nemirnejše, kakor je na morju, kadar zabesne ti valovi, ko se zdrobi drug ob drugem in se nato oba potopita v vrtoglavo propast. » "On je kraljevič, in jaz le." V BLAG SPOMIN OSME OBLETNICCE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE SOPROGE IN LJUBLJENE MATERE Mary Praznik ki je Bogu vdana za vedno preminila 27. septembra. 1937. Ljubljena soproga in nezabna mati. Tužno nam je pri srcu in pekoča je solza, /ki nam drči po licu, ko rahljamo zemljo nad Tvojim grobom na njivi božji miru in počitka, Jadnega srca Ti kličemo: Snivaj mirno do svidenja! Žalujoči: SOPROG in OTROCI. Cleveland. O., 28. sept. 1945. • "Za Boga in svetega Vaclava, oprosti se teh misli, ne greni si ž njimi življenja . . ." "Vratislav—ali mi veruješ?" "Verujem . . ." Sobehrd je položil zdaj svoje roke knežiču na rame in mu pogledal v obličje, kar najbistrej-še je mogel . . . Knežič se je tega izraza na Černinovem obličju skoro prestrašil. Iz njegovih oči je švigal žar, ki za mlade duše nikdar ne vodi k dobremu. "Ne boj se me — ne umikaj se ..." Tudi ta njegov glas je zvenel tako ledeno. "Ce bi se hotel in mogel oprostiti teh misli, bi jih moral vto-piti s svojim življenjem vred na morskem dnu ... Ali me zdaj razumeš,- Vratislav? — Tvoje sestre ne more nihče iztrgati iz moje duše — jaz sam najmanj . . . Ali me razumevaš zdaj, Vratislav? — Odpusti mi, in jaz — le Gerninovec. . . ." Vratislav je pritisnil mladeniča na svoje prsi, in oba mlada moža sta dolgo — zelo dolgo ostala tako objeta. "Blagoslovi vajino prijateljstvo dobrotno nebo!" Za njima se je oglasil z najprijaznejšim glasom oče Do-brogost. Vračal se je od morskih bregov, kamor je odšel pred dvema urama z dvema starostoma z Rujane, obljubu-joč jima, da kar najprej pogleda v ta kraj . . . "In zdaj vaju prosim za družbo! — Že tako jim bo na dvoru dolg čas po vaju dveh.—Doslej plemeniti mladenič, nismo imeli niti časa, da bi te poslušali, kaj in kako je v domovini!— Moja noga že mnogo let ni stala na rodnih tleh ... In ali je čudno, če hrepenim in koprnim po novicah iz ljube domovine. "Saj se vrneš z nami, oče?" "Tudi temu veselju se bom moral odreči!" "Da bi ti ne hotel z nami v domovino?" "Ljubim češko zemljo kakor svojo mater, ki me je odgojila in že mnogo let počiva na pokopališču pri svetem Vidu . . ." Oče Dobrogost je za treno-tek prenehal. "Toda ali morem zapustiti te kraje, ki bi potrebovali vseh mojih moči, če bi bilo tega kratkega življenja trikrat toliko! Ali morem zapustiti deželo", ■ le. Draguska je bila, kakor bi kjer seme, katero sem vsejal, se zdaj in zdaj zamislila, in ta-tako bujno poganja, raste, do-'ko se je zgodilo vselej, kadar so zoreva — predno pride žetev, se njene oči srečale s Sobehrdo-predno še vse žito spravi v ske-'vimi . . . dnje . . . ? V domovini so spo-j "Toliko dežel si prehodil, to-sobnejše glave od moje, toda liko gradov, obiskal, toliko pešali bi me mogel kdo nadomesti-1 nij spel, torej nam pripoveduj ti tukajšnjim dvorcem in tu-(o svojih dogodkih, tu imaš hva-kajšnj im vasicam? Moje ustni-1težne poslušalce . . . Temno po-ce bodo na smrtni postelji moli- staja,' napravimo ogenj na go- le za vas, za drago očino, toda z vami nazaj mi ne bode mogoče. . . . Ce se po mojih besedah razširi križ povsodi, kamor poj-dem, potem bo tudi slovanski jezik v teh pokrajinah obvarovan, navalom nemških voda bo napravljena najtrdnejša meja, in tako, upam, da tudi svoji domovini izkažem veliko uslugo .. . Vsi trije so prišli med tem v dvorec. Tu jih res že niso mogli dočakati. Za kake pol ure se je vrnil tudi Jitrenec s svoje ježe po obrežju, in v dvorani bukovske-ga staroste je sedlo okoli mize kakih deset duš, ki so bile vse kakor združene z najtesnejšo vezjo krvnega sorodstva, ki so vse v resnični ljubezni, nenavadni odkritosrčnosti in v prijateljstvu, ki ne traja samo od danes do jutri, gorele druga za drugo. Jitruška se je smehljala v najblažnejši zadovoljnosti, soprog ni spustil ž nje pogleda niti za trenotek, njegova roka je bila v njeni, starosta Ljude-vit je bil tudi zadovoljen v najvišji meri, in njegova soproga Živena ni vedela, katerega naj preje pogleda, ali hčer ali zeta; tudi gospa Adleta je bila, kakor da je pod tukajšnjim krovom pomladela, njeno čelo je bilo jasno, brez vsakega oblačka, tudi glas ji je postal ; zvočnejši in oko prosto megla, njišču . . . Mogoče se nikdar več ne snidemo tako!" "Da, težko kdaj, visoka gospa," je pritrdil starosta Lju-devit. "Tako imenitni gostje — iz češke dežele!" je pristavila njegova soproga Živena. "V naši domovini so taki večerni trenotki naj prijetnejši časi. Do danes se jih rad spominjam in pozabljam pri tem na rtiaraikako težavo sedanjih dni," se je oglasil oče Dobrogost, . . . Minulo je nekaj trenotkov, in plapolajoč ogenj na ognjišču je obsvetil celo sobo s čarob- nim svitom. Oknice so bile zaprte; zunaj je vladala tišina ... Le zdaj in zdaj je zabučal veter ter zatulil v dimniku, in zopet je bilo vse tiho. Zdelo se je, da dela tako le zato, da bi ne pozabil prastarih napevov. "Sobehrd, bomo ti silno hvaležni!" Zamrzovanje produktov z super-cold opremo Vi lahko napravite vašo trgovino središče kupčije, kjer bo vsak rad kupoval. Super-cold produkti to lahko omogočijo. ZAMRZOVALNIKI, HLADILNIKI. RAZSTAVNE OMARE ZA MESO Super-Cold Ohio Co., Inc. CH 3316 727 Bolivar Rd. CH 3317 IMMEDIATE APPRAISAL AND QUICK ACTION ON FIRST MORTGAGE WANS DR. P. B. VIRANT - OPTOMETRIST PREGLED Oči — PREDPIS OČAL Uradne ure: 9:30 do 12:00; 1:30 do 6:00 Zvečer : 6:80 do 8:30 v sredo in soboto: 9:30 do 12:30 15621 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio ; v poslopju North Američan Banke . ■ , Za sestanek pokličite IVanhoe 6436 i "Kakor izvoliš ukazati, svit-la kneginja!" Černinovec je govoril s pritajenim glasom. Draguška je sedela nekoliko v senci; tudi ona je hotela prositi Sobehrda, toda na nikak način ni mogla najti pripravnih besed. "Sem sicer še mlad, malo izkušen ; toda če me blagovolite za poslušati, bom pripovedovalec ■ 1 In Sobehrd je pričetku se m11 s nekoliko tresel, je tudi izrazov, t« se je vživel v Prl!J. in potem ni nihče (Dalje pri " Kupujte Victor)1 Sp0MN SE Sl°veNj »EGUN( sKak IV Pul p* i * Voli o; P6en f-hodnj r.^PUti ODPRTO! SPRINGERS 38£ ft. PURANI 44č ft, JACOBS POULTRY 9110 St. Clair Ave. G 0 NAZNANILO Prejeli smo lepo zalogo najnovejše SUITS in KRIL za ženske. Sedaj imamo tudi i mode KLOBUKE za ženske. Pridite in si oglejte našo zalogo. Se toplo priporočamo Tlla^ifadticpt^Hl & Y>c H* 'eto? C*« 7? dol flh, « Saša v MGNCMEF dehfi za VJtP^ dobite KVALITATIVNO v MONCRIEF trgovec Vaš A. GRDINA & SINOVI Pogrebni zavod 1053 EAST 62nd ST. HE""6 Ambulančna posluga podnevi in P^ Gradbeni material za poprav^ ZIDARSKE POTREBŠČINE, CEMENT, OMET, OPEKA, BLOKI, TILES, MATERIAL ZA DB' ZIMSKA OKNA IN MREŽE Za točno in vestno postrežbo poklič'te G Len vil le 1280 HARRIS - MURRAY, Inc. 560 E. 99. St. 30 LET ZANESLJIVE POSTREŽB® T) RED VOJNO smo bili mi opremljeni za instalacijo * skoro vse telefonske postrežbe na isti dan, ko smo prejeli naročilo, ako je želel odjemalec takojšno poslugo. Imenovali smo tiste instalacije "zero-dan." ' Zdaj se pa ne m« instalirati skoro nobenih telefonskih naroČil, ker primanjkuje opreme. Skoro tri leta ao izdelovale skoro vse naše izdelovalnice telefone, stike, radijske aparate in druge komunikacijske potrebščine za vojno. Kljub našemu naporu, da bi postregli kolikor mogoče največ osebam, da smo raztegnili naše obstoječe pripomočke do skrajnosti in da smo obratovali naSe centrale nad normalnim obsegom, pa Je kakih 95,000 Ohij-čanov v našem teritoriju, ki čakajo na telefonsko postrežbo. Zmaga nam omogoča, da gremo naprej z vso mogočo brzino z ogromnim delom raztegniti ln izboljšati naše pripomočke, da bomo postregli onim, ki čakajo na postrežbo. Da pridemo nazaj na zadostno telefonsko postrežbo vzame čas in velik napor. Treba bo vseh naših virov in zmožnosti, da dosežemo cilj — vso postrežbo, ki jo želite in kadar ter kjer jo želite. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. NIN* IN "T HI TdlPHONI HOUR- MONDAY 9 P.M. (I.W.T.) WIAM • WLW . WSPD . WHIZ • WLOK