ZDRAVNIŠKI VESTNIK STROKOVNO GLASILO SLOVENSKEGA ZDRAVNIŠTVA OŽJI UREDNIŠKI ODBOR R. Blumauer, M. Černič, F. Debevec, L. Ješe, A. Zalokar Glavni urednik: S. Prevec, Ljubljana, Obča drž. bolnica. V. Za konzorcij : O. Bajc, Ljubljana, Obča državna bolnica, I. LETNIK XI LJUBLJANA, MAREC 1939 ŠTEV. 3 Dietilamid piridin-karbonske kisline v 25%ni vodeni raztopini. Raztopina za peroralno uporabo ta 10 gr) in ampule za injekcije (škatla s 5 amp. a 1'1 ccm in s 3 amp. k 5 ccm). Zanesljiv analeptikum in ekscitans. INDIKACIJE: akutna in kronična slabost kardiovaskularnega aparata, kolaps, zastrupljenja, infekcijske bolezni i. t. d. DOZA: 1 — 3 ampule subkutano, intramuskularno ali intravenozno. Per os 15-40 kapljic večkrat dnevno. PROSCORBIN „ Čisti C-vitamin v formi tablet a 005 gr in ampul a 005 gr. Poleg tega Proscorbin forfe k 0-5 gr v ampulah k 5 ccm. Proscorbin se uporablja za zdravljenje vseh pojavov C-avitaminoze in hipovitaminoze, pri hemoragični diatezi, krvavitvah i. t. d. Ako hočete torej predpisati dober preparat čistega C-vitamina, potem izvolite vedno predpisovati Proscorbin „Kemika“. Tablete a 0'001 gr in injekcije &. 0002 gr. B,-vitamin forte a 001 gr. Zanesljiv in cenen preparat Bj-vitamina, ki se daje z odličnim uspehom pri nevritidah, nevralgijah, diabetesu, anoreksiji i. t. d. Predpisujte domače preparate I »KEMIKA« D. D. Zdrav. vest. Vsebina tretjega zvezka Dr. J. Hebein: Holecistografija ......................................................81 Dr. S. Rakovec: Ekstravezikalna distopija ureternega ostija........................ 89 Dr. V. Lavrič: Hypertropliia colli uteri kot porodna ovira.........................94 Dr. M. Kremžar: Prolapsus uteri parturientis..........................................98 Dr. J. Demšar: Koliko časa živi semenska stanica po ejakulaciji?...................100 Dr. V. Ferlan: Še o prenapolnjenosti ljubljanske bolnice...........................102 Dr. M. Černič: Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje........................104 * * * f Dr. Maks Michelitsch........................................................107 Vprašanja — Odgovori.................................................................108 Iz zdravniškega slovstva.............................................................110 Medicina in kultura..................................................................115 Iz zdravniških društev.............................................................. 116 Drobiž...............................................................................120 Iz uredništva in uprave..............................................................120 Zdravniški vestnik izhaja mesečno (10 krat letno). — Naročnina znaša 100 din letno. Posamezna številka stane 10 din. Bolnični in zavodni zdravniki brez priv. prakse ter medicinci plačujejo polovico. — Avtorji dobe na željo do 80 posebnih odtisov svojih člankov brezplačno, večjo množino proti plačilu tisk. stroškov. Uredništvo in uprava: Ljubljana: Obča državna bolnica, V. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik 0. Mihalek). Elastični brzi povoj za rane v mali kirurgiji Elastični Hansaplast je indiciran pri vseh vrezninah, vfrganinah, odrgninah in opeklinah, pa tudi pri umazanih ranah. V zaščitnem povoju služi kot zdravilni obliž pri furunhlih itd. Hičrnfilna kompresa je antiseptično impregnirana z YXIN-om. Bakteriološka lastnost Yxina je utemeljena po oligodinamičnem učinku ionov srebra. Yxin ima močan in trajen učinek tudi v globino in niti najmanj ne draži. Poleg tega dezodorira in je sam popolnoma brez duha. Vpliva dobro granulirajoče in epitelizirajoče Elastični Hansaplast ne ovira gibanja na noben način. Nekaj kvadr. cm pogostoma zadostuje popolnoma mesto voluminoznih in dragih povojev Hdac caU elastuni Hansaplast, !znatno- pciUcani na lasu, delu in pwei welchen es sich um die. oben besprochene Collumhypertrophie handelte. SLOVSTVO Adler, Hypertrophie der Cervix uteri, v Halban-Seitz, Biologie u. Pathologie des Weibes IV. (1928). — v. Braun-Fernwald, v v. Winekel, Handbuch der Geburtshilfe II./l. (1904). — Henkel, Zbl. Gynäk. 13 (1926). — v. Jaschke, v Veit-Stoeckel, Handbuch der Gynäkologie V./l. (1929). — Reifferscheid, v Halban-Seitz, Biologie und Pathologie des Weibes III. (1924). — G. K. F. S c h u 11 z e , v Stoeckel, Lehrbuch der Geburtshilfe (1938). — Wasmuth, Zbl. Gynäk. 6. (1939). Prolapsus uteri parturientis Dr. Maks Kremžar (Domžale). Pozvan sem bil k porodnici, ki mi je nudila nenavadno sliko. Anamneza je bila sledeča: Žena je stara 36 let, rodi petič. Prvič in drugič je rodila doma brez kakšnih posebnosti. Kmalu po drugem porodu je opazila, da ji maternica sili navzdol. Zato se je podala 1. 1928. rodit v porodnišnico. Rodila je po par injekcijah (chinin) spontano; ves čas poroda je bilo vidno maternično ustje v spolovilu. L. 1930. (v četrto) je rodila zopet doma, spontano, vendar je trajal porod tri dni. Pred našim (5.) porodom je en teden prej začel prolabirani del otekati. Popadki so nastopili pred mojim prihodom dva dni prej, razpok mehurja pred 15 urami. Stat. p r a e s. Krepka žena, puls 120, T 38'4°. Za dobro ped dolg, elongiran cervikalni del, hipertrofičen in edematozen, leži pred vulvo; ustje je odprto za dobre tri prste, zelo rigidno. Srčni utripi so šibki, popadkov ni. Glavica je na vhodu medenice, še nekoliko premakljiva. Quid faciendum? Poizkus s pituitrinom se ni obnesel. Krepki popadki so sicer nastopili, a so tako nekako po preteku pol ure prenehali. Pituitrin je obenem pokazal, da je mehanizem poroda tu drugačen. Glavica je ostala vzlic krepkim popadkom na istem mestu, ker je uterus tako rekoč iztiskal sebe iz medenice in je izvajal le malenkosten tlak na plod. S povečanjem motorične sile torej ne bo mogoče dovršiti poroda; nevarnosti rupture pa tudi ni bilo podcenjevati; čeprav je v literaturi zaznamovanih le malo primerov rupture. Druga možnost bi bila, da se razširi ustje potom metrevrize, ki v tem primeru zaradi prevelike rigiditete ustja ni obetala mnogo uspeha. K a u f f -m a n n je 1. 1858. prvi poizkusil z metrevrizo; metrevrinter so popadki kmalu iztisnili. Lncizije radi event. močnih krvavitev iz nabreklega (staza) tkiva niso bile priporočljive. Forceps se v našem primeru ne bi dal uvesti, recimo, da bi ga pri širšem ustju uvedli, se glavica ne bi mogla roditi skozi ustje. Pomagati bi morali vsekakor še z incizijami. Teoretično razglabljanje nas privede, da bi poizkušali z repozicijo. Ta trenutek je bil v našem primeru zamujen, ker bi visoko graviden uterus in zadebeljeni prolabirani del preprečila vsak poizkus v tem smislu. Repozicija bi bila morda uspela v nosečnosti in uterus bi se bil s pesarjem zadržal. Obstaja vprašanje, ko bi se pes ar pri prvih popadkih moral odstraniti, ali ne bi vseeno prišlo do prolapsa; le prolabirani del ne bi kazal takih cirkulatornih motenj. Žena je odklonila porodno pomoč v porodnišnici. K dovršitvi poroda je priganjala temperatura. Zato je ostala zadnja možnost, zmanjšanje glavice. Izvršil sem kraniotomijo, kateri sem priključil ekstrakcijo. Plod je bil dolg 45 cm in težak nekaj čez 2000 gr. Placenta se rodi s Credéjem. Drugi dan je temp. 39'2°, tretji dan normalna. Odslej žena ni več zanosila, kar je bilo tudi pričakovati pri takem prolapsu. Operacijo prolapsa absolutno odklanja. V učnih knjigah je to poglavje zelo pičlo obdelano, zato priključujem še kratek pogled na literaturo. Prva publikacija o prolapsu je iz 1. 1763. (A n t r o -bus iz Liverpoola). Kompletni prolaps, to se pravi, da je prolabiran cel corpus uteri, je možen do VI. mes., kakor ga opisuje W i m m e r. Kasneje prolabirata le portio ali collum. Večina velikih prolapsov nastopa šele sub partu pod vplivom ekspulzijske sile utera in trebušnega tlaka (po Winckelu v 20%). Pred porodom je velikim prolapsom vzrok lahko trauma. Rosa rio opisuje 261etno V. gravido, pri kateri je radi padca izpadel uterus pred vulvo. Repozicija je uspela in žena je rodila normalno ob roku. Prolabirani uterus se v mnogih primerih dviga od 4. meseca dalje v veliko medenico; pri velikih prolapsih pride najraje do splava, zlasti pri akutno nastalih radi motenj v krvnem obtoku. Graviden uterus, ki mu vstop v veliko medenico ni mogoč, recimo zbog adhezij ali tumorjev, splavi ali pa nastopijo znaki inkarceracije. Literatura ne navaja nobenega primera, da bi se mogla v totalno prolabiranem uterusu razviti nosečnost do konca. Pri subtotalnem prolapsu gre največkrat za hipertrofijo in elongacijo materničnega vratu, kakor je bilo to v mojem primeru. Obenem je seveda invertirana tudi vagina. Zanimiv je primer, ki ga opisuje Dufour. V VI. mescu je bil viden maternični vrat, ki je molel iz spolovila. Po prvih popadkih je izpadla maternica s plodovo glavico. Ustje je bilo odprto komaj za velikost tolarja. Dan kasneje je maternica segala do kolen, vsa modra radi staze. Iz strahu pred gangreno je bila napravljena kraniotomija, plod se je rodil skozi razpoko ustja. Boissard omenja primer, kjer je visel graviden uterus do kolen. Po globokih incizijah je bil mrtev plod manualno ekstrahiran. Redki so prolapsi, ki bi nastali akutno ob času poroda. Jentzen je bil pozvan k 221etni I. pari; glava je bila že rojena, a pokrita z zelo tenkim materničnim" vratom, ki je sličil ovojem, ustje je bilo veliko za glavico bucike in obdano s fibroznim obročem. Ko so bile napravljene incizije, se je s pomočjo forcepsa rodil mrtev plod. Običajno so žene že prej trpele na prolapsu in taki prolapsi stavljajo več ovire normalnemu poteku porajanja, ker je ustje zavoljo fibrozne spremembe tkiva več ali manj indurirano. Rigiditeta ustja utegne biti tako čvrsta, da bi mogla privesti do spontane rupture utera ali vagine. Literatura beleži le malo takih primerov. Dougallovi porodnici, pri kateri je s kleščami dovršil porod, je razpoka segala visoko v maternico. M ii 11 e r poroča o spontani, a inkompletni rupturi. Pri prolapsih je često opažati nepravilne lege, predvsem zadnjične, ki jih je 2 do 3krat več kakor običajno. Ni treba posebej omenjati, da je prolabirani del, ki je največkrat na površini uzuriran, vir infekcije. Prognoza je za mater v splošnem ugodna, dočim je za plod jako neugodna. Plod je največkrat že mrtev, ko pride zdravnik. Po H ü t e r j u je bilo izmed 56 porodov 13 živih in 14 mrtvih otrok. V 24 primerih je bilo iz popisov, kjer ni bilo točno označeno, sklepati, da je bila večina mrtvorojenih. ZUSAMMENFASSUNG. A. berichtet über einen Fall des Gebärmuttervorfalles während der Geburt. Es handelte sich um eine 36jährige V. para, die seit ihrer zweiten Geburt an Gebärmuttern) rf all litt, der nie so hochgradig war, wie bei der letzten (5.) Geburt. Der vorgefallene cerviikale Teil der Gebärmutter war hypertrophisch, oedematös und beinahe 20 cm lang, der Muttermund um drei Finger breit, der Ring ausserordentlich rigid. Temperatur 38'4°, Puls 120, Herztöne schwach, keine Wehen, der Kopf am Becken-eingang beweglich. Da nach Verabfolgung des Wehenmittels kein Erfolg zu verzeichnen war, entschloss sich E. A. wegen der drohenden Temperatur-Steigung zur Kraniotomie mit nachfolgender Extraktion. Den theoretischen Erwägungen der therapeutischen Möglichkeiten schließet er das Kapitel mit einer kurzen Übersicht der Literatur an. Koliko časa živi semenska stanica po ejakulaciji? Dr. J. Demšar Če zajame gonoreja oba obmodka, sledi v visokem odstotku obturatio d. efferent. et deferent. in nato jalovost. V literaturi čitamo, da se suče odstotek med 85—100, kar je odvisno od tega, koliko vodov, ki pridejo iz mod, in kateri so se vneli, kako močno je bilo vnetje in če ni bilo vnetje recidivno. Vpoštevati moramo tudi, da ima gonorejično vnetje lastnost, da ne zgnoji vnetišča, ampak je spremeni v trdo brazgotino, ki polagoma zožuje in naposled zadrgne, ter popolnoma zapre prehod. Če obtipljemo obmodka in semenovoda, lahko sklepamo po obsegu brazgotine kolika je potentia generandi preiskanca. Za sigurno ugotovitev impotence pa ne zadošča samo omenjena konstatacija. Za popolno izključitev prehoda semena je potrebna večkratna mikro-skopična preiskava ejakulata, katerega dobimo po masturbaciji* v ordinacijski sobi, če pa je to nemogoče, ga prinese pacient takoj post coitum v kondomu v pogretem lončku. Največkrat je pacient sam radoveden kako je z njegovo potenco, posebno če se misli ženiti, ali pa zahteva sodišče preiskavo ejakulata v pravdi radi očetovstva. Enostavna je zadeva, če stanuje pacient v kraju, kjer je kak zdravnik, težje je, če stanuje pacient daleč zunaj, potem se pač mora podvizati, da prinese ejakulat v toplem v nekoliko urah zdravniku v preiskavo, kar pa ni težko pri današnjih prometnih sredstvih. Tukajšnje sodišče me je lani pozvalo kot izvedenca, da preiščem N. N., ki je bil tožen radi očetovstva. Pred približno 10 leti je toženec N. N. snel kapavico, ki se je komplicirala z vnetjem obeh obmodkov. Pri preiskavi sem ugotovil, da sta oba obmodka dobro tipljiva, trda, malo tanjša kot svinčnik. Tudi semenovoda sta na zavoju proti dimljam trda, dobro tipljiva. Trikratna mikroskopična preiskava ejakulata, N. N. stanuje v Ljubljani, je bila glede spermij negativna. Moje mnenje je bilo, da N. N. ne more biti oče otroku, ki se je rodil nekaj let po njegovi prestani bolezni. Zastopnik otroka — tožitelj se ni uklonil mojemu mnenju — * V škofjeloškem okraju sem slišal izraz curogon, t. j. masturbant. CENA ZNIŽANA! CENA ZNIŽANA! VÄCCINEURIN TERAPEVTIKUM PROTI NE VR ALGI J AM, NEVRITI-DAM (ISHIAS), DELUJE TUDI PIROGENO INJEKCIJE GOTOVE ZA UPORABO PREKO DVAJSET LET ZDRAVNIŠKE IZKUŠNJE OTALGAN OTITIS MEDIA — OT ALGI J E SAMO ZA VKAPLJANJE ODSTRANI BOLEČINE V TRENUTKU STEKLENIČICA S 6 gr SÄCHSISCHES SERUMWERK A.G., DRESDEN ZA JUGOSLAVIJO: Dr. A. WANDER D. D., ZAGREB Sanatorij za živčne bolezni v Zagrebu, Zelengaj 37 sprejema vse funkcionalne in organske nevrološke bolezni ter psihoze. Psihoterapija, kardiazolske in insulinske kure, malarija, trajno spanje, nevrokirurgija, fizikalna terapija Sanatorij vodi dr. Duro Vranešić Podrobna obvestila v prospektu PROTEZE vseh vrst v usnju in lesu ORTOPEDSKI VLOŽKI ploski nogi BAJVDA2E, vsakovrstni trebušni in kjlni pasovi ROBERT AHČIN LJUBLJANA, POLJANSKA 31 PARENTEKALNI EKSPEKTORANS SIMIČI (org. jod — etilni eter — kafra — timol v eteričnem olju) raztaplja hitro sekret v dihalih Akutni in kronični bronhialni katar, astmatična stanja, pnev-monija, bronhopnevmonija • v ampulah po fi in 2*2 ccm ‘Dv. žt. bander d. d., ¡Zagreb MEDICINSKE UČBENIKE in ostalo strokovno literaturo v vseh jezikih dobavlja po originalnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih ADOLF NOSTBECK GENERALNI ZASTOPNIK MEDICINSKE ZALOŽBE URBAN IN SCHWARZENBERG BEOGRAD, OBILIĆEV VENAC 32/1, POŠT. FAH 371 Katalogi in prospekti na zahtevo brezplačno je predlagal sodniku drugega izvedenca. Le-ta ni mogel, kakor se bere v njegovem izvidu, preiskati ejakulata toženca N. N. in je dodal pri razpravi 21. IX. 1938 svojemu mnenju še sledeče: Iz svojega izkustva in neštetih primerov z gotovostjo povem, da seme po 10 minutah sigurno omrtvi. Tudi ga ni mogoče vzdržati pri življenju z ogrevanjem oz. z zdržanjem pri isti temperaturi, ker se začne seme razkrajati, ker je pač beljakovina. Glede na poskus po Dr. D. še trdim, da je seme naravno moralo umreti na poti, ko ga je toženec nesel k njemu. Ravno za to Dr. D. semena v ejakulatu ni mogel najti. Da bi se take gorostasne potvorbe resnic in davno dognanih dejstev n e dogajale več na mestih, kjer je resnica doma in se pravica deli, sem se obrnil na g. vseučiliškega prof. dr. B. Zarnika, predstojnika Morfološko-bio-loškega instituta kr. vseučilišča v Zagrebu, naj mi pove svoje gori navedeno mnenje o trditvah o spermijih in naj mi dovoli je objaviti. STROKOVNO MNENJE Vprašanje Ali je točna sledeča trditev g. dr. M.: Iz svojega izkustva in neštetih slučajev... Ravno zato dr. D. semena v ejakulatu ni mogel najti.« Mnenje Semenske stanice ali spermiji, ki se nahajajo v moškem ejakulatu, so najodpornejše svobodne stanice človeškega telesa, oni so samostalni enostanični organizmi, ki imajo svoje od ostalega telesa popolnoma neodvisno življenje. Spermiji se gibljejo, kakor je to Lott (Anatomie und Physiol. d. Cervix uteri, Erlangen 1871.) izmeril, z brzino od 60 ^ v sekundi ali 3,6 mm v minuti. Ker je uterus dolg 6—7 cm, a tuba 9—16 cm, morajo torej spermiji od ustja uterusa do gornjega kraja tube, kjer bode jajce oplojeno, napraviti pot od 15 do 23 cm, za kar rabijo 42 do 64 minut. Če bi torej seme omrtvilo v 10 minutah, bi bila vsaka oploditev nemogoča in bi bil človeški rod že davno izumrl. Iz lastnih izkustev vem, da, kadar demonstriramo študentom človeške spermije, kar prakticiramo že skozi 14 let vsako leto, se nekdo od institutskega personala žrtvuje in nam stavi na razpolago kondom s spermiji od koitusa pretekle noči- Spermiji se torej nahajajo v kondomu vsaj svojih 10—12 ur in še jako živahno skačejo. Za vaje, ki jih imamo od 4—7 popoldne uporabljamo spermije bika, ki jih je prinesel služnik že dopoldne iz klavnice, tudi ti spermiji so vedno živahni. Pri sodnijskih preiskavah ejakulata se poslužujem, kadar stranka ni v stanju, da bi masturbirala, ejakulata, ki mi ga prinese v kondomu, in če so v ejakulatu spermiji, se vedno jako živahno gibljejo. Ali spermiji žive mnogo dalj? Ahlf el d (Deutsche med. Wochenschrift, 1880) je držal spermije v termostatu in ugotovil, da so še po osmih dneh živeli in se gibali; Hausmann (Über das Verhalten der Samenfäden, Berlin 1849) je našel spermije žive v ženskih genitalijah 8 dni po zadnjem koitusu; Bossi (Rivista di ostetricia e ginecol., 1891), v cerviksu uterusa 5—7% dni po koitusu. Diihrssen (Sitz.-ber. d. Ges. f. Geburtsh. u. Gynäk. Berlin 1893) je celo našel pri neki operaciji piosalpinksa žive spermije v levi, manje oboleli tubi pacientinje, ki je bila že 9 dni na kliniki, a koitus je bil pred 3K tedni! Birc h-Hirschfeld (Waldeger, Die Geschlechtszellen 1906) je našel v tubi neke prostitutke 16 ur po njeni smrti žive spermije. Nürnberger (Monatsschr. f. Geburtsh. 1920) je našel še 14 dni po koitusu v tubi žive spermije. Izgleda pa, da spermiji samo v bolnih ženskih genitalijah tako dolgo žive in da ostanejo živi v genitalijah zdrave žene samo 2—3 dni. S t i e w e (Harn- u. Geschlechtsapparat, Berlin 1930). tudi navaja, da ostanejo živi spermiji izven telesa pri telesni toploti preko 8 dni. Neki drugi avtorji pa pripisujejo človeškim spermijem krajše življenje- Hoffmann (österr. Monatsschrift 1905) ceni, da žive spermiji izven telesa nekaj preko 24 ur. P i e r s o 1 (Mettenleiter, Arch. f. Gynäkol. 1925) je našel človeške spermije izven telesa še po 27 urah žive. Mettenleiter je pa držal spermije izven telesa v raznih otopinah žive do 100 ur. Pri gotovih živalih ostanejo spermiji živi še mnogo dalj. Pri netopirjih je kopulacija jeseni- Spermije sprejme uterus, kjer ostanejo živi preko cele zime in šele spomladi bodo jajca oplojena. Pri čebelni matici, ki samo enkrat kopu-lira in tedaj sprejme spermije v semenski mešiček (receptaculum seminis) pa ostanejo spermiji živi do 5 let. Če so spermiji mrtvi, pa seveda še ne razpadejo takoj. Spermijske glave so silno odporne. Njih celo pepsin ne prebavi. Pa s tem, da je spermije izpostavil delovanju pepsina, ki je otopil vse ostalo, samo ne spermijskih glav, je Miescher kemijsko analiziral sestavo staničnega jedra, t. j. spermijskih glav. 0 tem, kako dolgo zadrže mrtvi spermiji še svojo obliko, nisem našel podatkov v literaturi, ali iz lastnega izkustva vem, da sem našel v svežih preparatih še en dan potem, ko so prenehali z gibanjem, oblike spermijev popolnoma ohranjene. Če se pa posuše, se glave spermijev ohranijo neizpremenjene več mesecev. Torej tudi če bi spermiji izven telesa radi kakih strupenih snovi poginili, bi se še več ur potem njihova forma nič ne izpremenila in bi se jih takoj našlo v ejakulatu. Zaključek Ni res, da človeški spermiji omrtve po 10 minutah, če se jih nalašč ne zastrupi, ampak oni živijo in se gibljejo v normalnem ejakulatu tudi pri navadni sobni temperaturi vsaj 24 ur, v popolnoma čistih posodah pri telesni temperaturi do 8 dni. Tudi ni res, da bi se spermijev ne moglo najti, če bi že bili mrtvi, ker oni zadržijo svojo obliko več ur, njihova glava pa ostane po smrti ohranjena več dni, ter jo je prav tako lahko najti, kakor žive spermije. V Zagrebu dne 3. februarja 1939. Dr. Boris Zarnik, r. prof. biologije, histologije in embriologije na univerzi v Zagrebu. Še o prenapolnjenosti ljubljanske bolnice Dr. V. Ferlan, Ljubljana Se ni dolgo tega, odkar je kolega dr. Kremžar Maks tukaj razpravljal o prenapolnjenosti ljubljanske bolnice. Brez dvoma, bolnica izpred 40 let današnjim potrebam in razmeram ne zadošča več in je odločno premajhna. Jedro članka je vprašanje, kje naj iščemo vzroke in pomoči proti prenapolnjenosti. Zanimivim izvajanjem ter zaključkom pa bi utegnil marsikdo, ki o dejanskem stanju ni do podrobnosti poučen, pritrditi kar v celoti. Vendar bi ne bilo prav, ako bi tej podobi dali končno veljavo. Ugotovitve glede poslovanja vnanjih zdravnikov so nedvomno pravilne in bodo držale skorajda v celoti. Kar se pa bolnice tiče, naj sledi tu nekaj pripomb: Avtor je mnenja, da so velikemu navalu v bolnico precej krive nizke oskrbne pristojbine in navaja za zgled Primorsko, kjer je baje drugače in se zato ljudje le redkokdaj zatekajo v bolnico. Res je, da pristojbine komaj krijejo stroške oskrbe tistega bolnika, ki jih plača v celoti. Se znatno nižje so za člane vseh vrst bolniških blagajn. Toda bolnice niso pridobitne ustanove, ampak temeljno in glavno orodje zdravstvene in socialne politike, ki se mu slednja pač ne sme odreči, saj bi sicer postala nesocialna, zlasti glede na ljudsko obubožanost. Za stopnjo obu-božanosti se mi pa razne veselične in politične prireditve ne zde dovolj zanesljivo merilo. Včasih so dali s kmetov katerega od otrok lažje študirat kakor danes. Od kod splošna zadolženost kmeta? Menda ne od tod, ker se zdaj mogoče bolj popiva? In nameščenec, ki je važen kmetov odjemalec, — kako je z njim? Ena izmed zadnjih številk »Upokojenca« statistično dokazuje, da je danes vsaka tretja uradniška plača zarubljena. Koliko je pa skrite bede in dolgov, za katere uradi ne vedo! Iz tega sodimo, da je gospodarska kriza zajela bolj ali manj vse kraje in stanove. S' temi pojavi je v delni zvezi tudi socializacija medicine. Seveda dobimo v korist s tega ali onega stališča izjeme, katere pa za presojo ne morejo biti odločilne. In kako je z zniževanjem ali odpisovanjem oskrbnih stroškov? Dr. Kremžar je mnenja, da posredujejo tu največkrat z uspehom razne politične in druge vplivne zveze, da se torej prošnje za odpis ali znižanje oskrbnine premalo objektivno rešujejo. Postopek piscu očitno ni znan. Bolnična uprava mora namreč za vsako tako prošnjo uvesti naravnost obsežne pozvedbe. Preden je prošnja obdelana, pošljemo vprašanja o prosilčevih razmerah in morebitnih drugih okoliščinah na kakih 12 do 14 uradov. Samo številka pa za marsikoga ne bo prepričevalna. Zato opišem stvar podrobneje kljub nevarnosti, da utegnem biti dolgočasen. Domovinska občina je prva, ki predloži splošno poročilo o imovinskih razmerah oskrbovancev. Resničnost tega poročila mora potrditi okrajno načelstvo. Davčna uprava poroča o višini davčnega predpisa. Občina bivališča pošlje posebno izčrpno poročilo o premoženjskih razmerah. To potrdilo mora zopet overoviti okrajno načelstvo. Sodišče pošlje zemljiškoknjižni izpisek. O obsegu posestva poroča katastrska uprava. Občina bivališča mora poslati posebno poročilo po predpisih ministrstva, v koliko je prosilec zmožen plačila in zakaj sploh ni zmožen plačati, pri čemer mora navesti podrobne vzroke (elementarne nezgode, ogrožen bi bil gospodarski obstoj ali preživljanje družine,^nesreča pri živini itd. itd.). Poročila občin, če se ne zde zanesljiva, nadzira bolnična uprava tudi še potom orožništva. Nevknjižene dolgove mora prosilec dokazati s potrdili upnikov, a veljavnost potrdil mora potrditi občina. Nadzorni oblasti se pošljejo tudi bolezenski popisi. Oskrbeti se morajo poročila glede nastanka poškodb. Uvedejo se poizvedbe o poškodovalčevih premoženjskih razmerah. Predlože se zapuščinski sklepi, razsodbe po poselskem redu in še razna druga poročila, ki jih v toku poizvedb zahtevajo posebne okoliščine. Na tak uačin obdelano prošnjo prejme nadzorno oblastvo, katero izdaja rešitve — te pa zopet pregledujejo razni kontrolni organi. Sapienti sat! Komur je znano, kako vestno poslujejo v splošnem naši uradi, bo s tem zadovoljen. Seveda je vzlic temu še vedno možno, da se ponovi primer, ko se je nekdo hvalil, češ da ne bo plačal stroškov za bolnico in je v ta namen oblezel vse instance, po mestu se je pa vozil v lastnem avtomobilu. Vendar so taki primeri pač redke izjeme! Ali naj se mogoče zato oskrbne pristojbine, ki jih določa zakon enako za vso državo, posebej zvišajo za Slovenijo, ki je z dajatvami razmeroma že itak najbolj obremenjena? Glede smernic, ki naj bodo bolnicam vodilo pri sprejemanju bolnikov, recimo, da je besedilo zakona nekoliko ohlapno, ko določa, da se mora sprejeti v zavod vsakogar, ki je bolnične oskrbe neobhodno potreben. To besedilo se da seveda pri upoštevanju socialnih okoliščin zelo raztegniti ali pa naravnost ozkosrčno utesniti. Vendar je bolnična uprava mimo svoječasnega poziva banovine že ponovno v lastnem delokrogu izdala podrobna navodila za rigorozno sprejemanje bolnikov v zavod. Krivda torej ni na strani bolnice. Sicer pa — kaj so »ostro začrtane indikacije za sprejem«? To je pač povsem druga zadeva kot na primer vojaško pravilo za ocenjevanje telesne sposobnosti ali nesposobnosti. Mnenja se dele že pri navadni kili, zakaj stroga indikacija bi dopuščala sprejeti le zadrgnjeno in morda še velikansko kilo. Ali naj bodo radi večne stiske svoj živ dan izključeni od radikalne pomoči vsi ostali kilavci? Kaj naj stori kmet, težak, trgovec? Tudi garje ne spadajo med ostro začrtane indikacije. Vendar moramo vsaj bežno sprejemati cele družine, ker sicer nimajo nobene možnosti za uspešno razkuženje in končno uničenje te nadloge. Sicer pa zavisi vsako pravilo individualno od onega, ki ga aplicira — quot capita ... Za bolnice menda ne bi mogel v vsakem primeru obveznih strogih indikacij ostro začrtati niti glavni sanitetni svet. Z mnenjem avtorja, da bi se v primeru nalezljivih bolezni čestokrat dala doma doseči boljša izolacija nego v bolnici, češ, da slednja ne razpolaga z nič boljšimi sredstvi ko dom, se ne bi mogel strinjati, saj so razmere v slovenskih hišah za izolacijo večinoma še neugodne, zlasti na deželi in sploh v družinah z velikim številom otrok čestokrat naravnost strahotne. Ubožna spričevala pa nimajo odločilnega pomena za presojo premoženjskih razmer in se zgolj na njih podlagi nikomur ne odpiše ali zniža oskrbnina. Ubožno spričevalo zadostuje danes le za dosego brezplačnega ambulatornega zdravljenja. Ce se ustvari kakšno zanesljivejše merilo, pa bo stvar vredna vsega odobravanja. Vsekakor je razveseljivo, da razmišlja praktični zdravnik o problemih, katerim bo ob bodočem usmerjanju socialne in zdravstvene zakonodaje treba posvečati še veliko skrb in pozornost, saj so zadeva celokupne javnosti. Vejališče za naše strokovno besedje in izrazje Veja Dr. Mirko Černič, Maribor Še enkrat o strokovnih terminusih. 2e leta 1937. sem v Zdravniškem vestniku povedal svoje nazore in pobude o rabi strokovnih terminusov v slovenščini; naj jih še enkrat poudarim in jasneje izrazim. Ena prvih in najnujnejših potreb je, da si ustvarimo enotne smernice za rabo zdravniških terminusov. Da so ti potrebni, o tem ni prav nikakega dvoma. Pa ne samo potrebni, celo nenadomestljivi so! To pričajo vsi medicinski spisi, ki smo jih slovenski zdravniki priobčili do sedaj, bodisi, da te terminusé rabimo, bodisi, da vidimo netočnost njihovih nadomestkov. ÍJlov°š* Kod Spazama Bolova Kolika antispasmodikum i analgetikum Spasmo - Cibalgin " Giba " Cibalgin + Trasentin Tablete: pakovanje po 20 komada bolničko pakovanje po 200 komada Supozitovije: pakovanje po 5 komada bolničko pakovanje po 50 komada Gesellschaft für Chemische Industrie in Basel (Schweiz) Zastupstvo za Jugoslaviju: Mr. ph. Vladimir Jelovac, Beograd, Kr. Milutina 56 Zdravilišče in kopališče Kraljevski dvorski dobavitelj SLATINA RADENCI Najmočnejše prirodne ogljikovo-kisle (C03) kopelji v Jugoslaviji. — Izredni uspehi pri zdravljenju bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, protina, kamnov in notranjih žlez Sezona se prične s 1. majem BOLNIKOM VEDNO PRIPOROČAJTE Mineralna voda ad usum proprium gratis! — Prospekte, brošure gratis! IllGOSLAVEISKO SIEMENS d. d. ODDELEK ZA MEDICINSKO TERMIKO LJUBLJANA, TYRSEVA (DUNAJSKA) CESTA 1 b/lll. Rontgen-naprave v vseh izvedbah; diatermijski in ultra-kratko-valovni aparati; splošna eleklromedicina. Kompletna dentalna oprema in dentalne potrebščine. Celotna oprema za operacijske dvorane, laboratorije, praktičnega zdravnika. Mikroskopi, mikrotomi, projekcijski aparati; veterinarska oprema MINERALNE VODE Z RDEČIMI SRCI Zastopstva za Slovenijo: $ Ljubljana, Tyrševa c. 1 a/ll. Telefon 21-02 (Welley) Ljubljana, Tyrševa c. 35 a Telefon 48-73 (Roblek) Vzemimo Zdravniški vestnik, strokovno glasilo slovenskih zdravnikov! Eden pisec piše v isti sapi: »otroška apendicitis« in »generalizirana perito-nitida«. In vendar se glasita ta dva pojma strokovno čisto skladno: appendicitis, appendicitidis (vnetje slepiča) in peritonitis, peritonitidis (vnetje trebušne mrene). Isti pisec piše dalje: »vprašanje osteomielitide« in »dečja osteomyelitis« (vnetje kostnega mozga). Drugi pisec pravi: »motnje zaradi ascaris lumbricoides« (gliste), »toksikologija askaridiaze« (strupenost glist), »primer ascaridoze« in »toksini ascarid«. Spet drugi: »pleuralni empiemi« za empyema pleurale (gnoj v prsni votlini); »porodni trauma« (poškodba pri porodu); »zdravljenje delirium tremensa« (pijanska blaznost); »pri opticus neuritis« (vnetje očesnega živca); »zdravljenje cholecystitis acuta« (vnetje žolčnika); »od 38 slučajev acen vulgar.« (priščavost); »ultraviri človeških obolenj« (nevidni povzročitelji) in »ultravirna priroda«; »ostanek embrionalnega ductus omphalomesentericusa« (zveze med popkom in črevesom za materničnega življenja) in »ostanek duc-tusa omphalomesentericusa«; »od coitus interruptusa« itd. itd. To so primeri, ki kažejo, kako različno in brez smotrnih smernic tvorimo zdravniki slovensko obliko strokovnih terminusov. In kako jih pišemo? »Tumor mammae« pišemo v originalu z dvema m in na koncu z ae (bula v dvojki). Pisec v Zdravniškem vestniku piše enkrat »tumor mame«, torej čisto po slovensko, drugič pa »sumljiv na tumor mammae«, torej po latinsko. Še imenitnejša od vseh navedenih primerov je knjiga, katere so že po njeni vsebini sami terminusi; ti terminusi pa so v takih sklonih, ki se ne razločujejo od prvotne mednarodne oblike t. j. v imenovalniku in tožilniku, dočim jih v drugih sklonih ni skoro nič. Taka strokovna beseda je možna morda v šolskih klopeh, v življenju je od muh, ker življenje nasploh in zdravstvo posebej pač ne shajata samó z dvema sklonoma! Iz navedenih primerov, posnetih iz Zdravniškega vestnika zadnjega časa, je menda vsakomur jasno, kako zelo so nam zdravnikom potrebne »tujke«, bolje rečeno: mednarodne strokovne označbe; jasna pa je tudi nujna potreba določiti v tej brezglavi pisanosti vsaj nekaj smernic. Dognati nam je torej: a) kako naj te strokovne označbe pišemo; b) kako naj jih spólimo; c) kako naj jih sklanjamo? Da so take smernice potrebne in nujne tudi drugod, naj navedem iz vsakdanjega življenja par primerov! Pišemo in govorimo: »o status quo« pa tudi o »statusu quo«; oni dan pa sem bral celó »o status quou«. Beremo in čujemo: »corpora delicti« in »corpusi delicti«; »separata«, »separati« in »separatumi«; »tema«, »teme« in »temata«. Tudi ti vsakdanji primeri nam velevajo, da je treba enotnih smernic. Svoj čas sem omenil, da so nam zdravnikom mednarodni terminusi, vzeti iz latinščine in grščine, potrebni za razumevanje mednarodne literature, danes dostavljam, da so nam potrebni tudi zaradi skoro nemogočih slovenskih nadomestkov. Dva, tri vzglede za to trditev! V neki knjigi najdem za organ »naprava«, spolni organi so »spolne naprave«. Meni se zdi, da je bolje ostati pri besedi organ, če že nečem rabiti besede »spolovilo«, zakaj kdor bo doumel, kaj je spolna naprava, bo vedel tudi, kaj je spolni organ. Dekapitacija je porodniška operacija. Za to oznako sem bral slovensko nadomestilo »zmanjšujoča porodniška operacija«. To slovensko nadomestilo moremo rabiti kvečjemu za splošno razlago te operacije, bistva ne pogodim ž njim. Nekomu — in nikakor ne najslabšemu med našimi pisatelji — se je dogodilo, ko se je hotel izogniti besedi »medicina«, da je napisal doslovno: »Zdaj se je oče odločil, naj sin študira to, kar je on sam, zdravništvo.« Medicina je zdravstvo (»zdravstveni dom«, »zdravstveni napredek«); zdravilstvo je Arzneimittellehre, nauk o zdravilih (»zdravilni vrelec«); zdravništvo pa je občestvo zdravnikov, zdravniški stan. Študirati zdravništvo bi torej bilo proučevati razmere med zdravniki, n. pr. njihovo brezposelnost. Zdravniška ali zdravstvena terminologija? Prva je po tem, ker jo rabimo zdravniki, druga, ker se nanaša na zdravstvo — obe sta si torej enako vredni, rabimo jih pa po tem, kar hočemo posebno naglasiti. Tem splošnim opazkam naj slede smernice s konkretnimi primeri! * 1. vprašanje: Kakšno domačo besedo predlagate za tujki: organsko in funkcionalno ? Odgovor: a) Za »organ« ima Homan »ustroj, organ«; Brecelj »orodje, priprava, pomeni pripravo v živih telesih, ki je oblikovno in delovno usposobljena za kako posebno opravilo«; Breznik-Ramovš »1. ustrojen del celote; 2. ud«; Glonar (Poučni slovar) »sestaven del, ud; orodje, priprava«; Pleteršnik »ustrojen del žive celote, ustroj«. Pridevnik »organski« oziroma »organičen« imata samo Breznik-Ramovš in pa Glonar brez slovenske oznake. b) za »funkcijo« pravi Homan »zvrševanje posla, delovanje, posel, opravilo«; Breznik-Ramovš »delovanje, opravilo«; Glonar »poslovanje«; Pleteršnik »die Function«. Pridevnika nima razloženega nikdo, le Breznik-Ramovš ga omenjata. Že iz navedenih različnih in številnih razlag v naših slovarjih je jasno, da ne premoremo prave besede niti za »organ, organski«, niti za »funkcijo, funkcionalen«. Zaradi tega bi jaz uvrstil te besede med one, ki jih ne prestavljamo, kakor ne sledečih: kirurg, kirurgičen, kirurgija; operirati, operacija, operater, operativen; serum (zdravilo); pinceta, tampon, tamponirati; kompresa; konkreten; medicinska fakulteta; minister socialne politike itd- 2. vprašanje: V Wiirzburgu pri prof. Gaussu sem imel priliko preizkusiti njegovo »Kopfsehwartenzange«, torej klešče, katere služijo v ta namen, da se ekstrahira otrok za glavino preprego (Košir-Plečnikov izraz za gal. aponeurotioo). ki se rabi predvsem pri slučajih placen, praeviae. Doslej nisem našel druge rešitve kakor izraz »klešče za glavino preprego«. Izvolite mi svetovati morda drugi izraz. Odgovor: Pri iskanju oziroma ustvarjanju primerne slovenske oznake za inštrumente je treba vselej paziti na dvoje: prvič na tuji izraz sam, ki pa ni zmiraj strokovno popolnoma točen ali vsaj ne neohlapen, ter na namen t. j. funkcijo inštrumenta samega. Gori označeni inštrument rabijo porodničarji, je torej porodničarska priprava, rečemo pa lahko tudi porodniška, ker jo rabijo pri porodnicah, manj dobra je beseda porodna, kljub temu, da jo rabijo pri porodu, ker porodno je to, kar je v porodu samem, n. pr. porodne bolečine, porodni termin. »Glavina preprega« za galeo aponeurotiko! Kaj je galea aponeurotica? Na glavi imamo v glavnem 3 plasti: kožo, pokostnico in med njima široko plahtasto kito: galeo aponeurotiko (Kopfschwarte), ki lobanjo ovija; to je torej lobanjska kitna ovojnica. »Preprega« se z »ovojnico« nikakor ne more kosati, ker znači prvič nekaj čisto drugega — konje prepregamo, kadar jih izmenjavamo — drugič pa je preprega nekaj, kar je znotraj česa, n. pr. pajčevina preprega sobo, tapete prepregajo stene; to, kar je zunaj, pa ovija. Pri našem inštrumentu pa sploh ne gre za galeo aponeurotiko, marveč za kožo na glavi, kar priča že priložena slika, ki kaže, da ta inštrument prime plod za kožo na glavi, slično, kot primemo mačko ali mladega psa za kožo na tilniku, kadar ga hočemo vzdigniti; popis sam pravi enkrat Kopfschwarte drugikrat Kopfhaut; in tretjič moramo vedeti, da Nemec govori tudi Speckschwarte, s čemer označuje slanino, ki se je drži koža. Ce vse to premislimo, tedaj bomo rekli za Kopfschwartenzange ali porodničarske oziroma porodniške kožne klešče ali pa kož na prijem alk a. f Dr. Maks Michelitsch Iz rok pacientke, ki je k njemu prišla po zdravniško pomoč, je iztrgala smrt dne 2. marca letošnjega leta banovinskega zdravnika dr. Maksa Michelitscha v Velikih Laščah. Nepričakovano in kruto je prekinila življenje, ki je bilo posvečeno vestnemu in marljivemu zdravniškemu delovanju ter ljubezni-polni skrbi za družino. Dr. Michelitsch je odšel v onih letih, ko dozoreva življenjska skušenost in ko je najširše odprt razgled po stiskah in težavah, ki se rodijo ljudstvu iz bolezni in trpljenja. Dr. Maks Michelitsch je bil rojen 29. V. 1889. v Guštanju. Srednješolske študije je dovršil v Celovcu in se nato posvetil medicinskemu študiju v Grazu. Svetovna vojna ga je pognala po svetu, na vzhodni fronti je prišel v rusko ujetništvo, v katerem je preživel 5 let. Ze tam mu je bila dana priložnost, da je v praksi prišel v stik s pacienti in si tako neposredno pridobil lep zaklad zdravniških skušenj. Študije je končal leta 1920. v Grazu. Kot zdravnik je nato delal v bolnicah v Slovenjem Gradcu in Brežicah ter se leta 1923. naselil stalno v Velikih Laščah kot banovinski zdravnik. S svojo človekoljubnostjo, preudarnostjo in strokovnim znanjem si je tukaj kmalu pridobil zaupanje prebivalstva. Pičli svoj prosti čas je žrtvoval svoji družinici. Počitka in pozabljenja si je rad poiskal v lovu po bukovih gozdovih in po čudovito pestrih terenih velikolaške okolice. Tovariši so v njem cenili odkritost in poštenost. Njegova mirna beseda je v stanovskih vprašanjih mnogo zalegla- Slava njegovemu spominu! Vprašanja — Odgovori Vprašanje: Pred nekaj meseci so me klicali k porodnici, pri kateri je babica ugotovila jiapačno lego. Po prihodu sem izvedel, da ima tretjerodnica že nekaj ur boleče popadke, ki so nastopili o pravem koncu nosečnosti. Prej je imela že dva sicer normalna, a dolgotrajna poroda. Babica, ki je pomagala pri obeh prejšnjih porodih, mi je pojasnila, da je obakrat mehur prezgodaj počil in da so bili obakrat popadki jako boleči in ne-izdatni, sicer pa da je bilo vse v redu. — Zunanja in notranja preiskava me je poučila, da leži plod v prečni legi, da je zunanje maternično ustje odprto za dobra dva prsta, da odteka čista plodna voda in da je plod premakljiv. Vse drugo — medenica, mehka porodna pota, splošno zdravstveno stanje — je bilo v redu. Odločil sem se, da obdržim porodnico v domači hiši in ji sam pomagam pri porodu. Brez narkoze sem plod obrnil na noge po načinu, ki ga nazivljem© po Braxton-Hicksu, Obrat se je z lahkoto izvršil, ko pa sem v mnenju, da se je medtem maternično ustje dovolj raztegnilo, poskusil otroka ekstrahirati, so nastale pri izvlečenju glavice težave, zaradi katerih se je otrok rodil asfiktičen. Asiiksije nisem mogel več premagati in otrok je umrl. Mati je imela normalno otroško posteljo in je danes popolnoma zdrava. Ko naknadno epikritično premlevam primer, se mi vsiljujeta sledeči vprašanji: 1. Ali je bil trenutek za obrat pravilno izbran? 2. Zakaj so nastale tež k oče pri ekstrakciji glavice in kako bi jih bil lahko preprečil? X. Y. iz B. Odgovor : ad 1.: Vaš primer je na prvi pogled jako priprost in dozdeva se, da pri njem res ni bilo treba drugega premišljevanja kakor smotrno postopanje po shematičnih naukih, ki veljajo za nekomplicirano prečno lego. V resnici pa zadeva ni bila tako enostavna in običajna navodila, ki jih dajejo učbeniki, pri njem niso zadostna. Vaš dvom, ako ni bil morda trenutek za obrat neugoden, je teoretično popolnoma utemeljen, vendar Vam lahko kar naprej povem, da ste v praksi ravnali pravilno in da ste si izbrali pravi čas za obrat. Kaj bi bili v danem primeru lahko drugega naredili? Staro odlično pravilo, ki pravi, da skušamo pri prečnih legah ohraniti mehur do tistega trenutka, ko se maternično ustje popolnoma razširi, za Vaš primer sploh ni več prišlo v poštev, ker ste prišli k porodnici že potem, ko je mehur počil. Postavljeni ste bili torej pred gotovo dejstvo. Sedaj bi bilo treba — tako učijo knjige — nadomestiti funkcijo mehurja s kakim drugim umetnim sredstvom. Mehur je imel dve nalogi: najprej naj bi zadrževal plodovo vodo in tako ohranil gibljivost ploda, dalje pa naj bi sodeloval pri razširjanju spodnjega dela porodne poti. Te dve nalogi lahko vrši, seveda ne tako idealno in uspešno, metrevrinter, ki se vloži v maternico torej intrauterino in se tam pusti toliko časa, da se maternično ustje popolnoma raztegne. Plod ostane gibljiv in porodna pota se primerno raztegnejo, na to izvedeni notranji obrat je potem lahek in ekstrakcija ploda neovirana. Te metode niste izkoristili morda zaradi tega, ker metre-vrinterja niste imeli pri rokah, kakor ga nima skoro nobeden praktični porodničar, najbrž pa zaradi tega, ker se Vam je zdel obrat prav tako siguren in uspešen in tehnično tudi lažje izvedljiv. Plod je bil še dobro premakljiv, saj je mehur šele pred kratkim počil, in zunanje maternično ustje je bilo dovolj odprto za kombinirani obrat. Čakati niste hoteli, da se maternično ustje popolnoma odpre, ker ste se dobro zavedali, da tako čakanje rodi le slabe posledice-Plodova voda sčasoma popolnoma odteče, maternica se oklene ploda in ga krepko fiksira, tako da pozneje ni več dovolj prostora za obrat. Predležeči plodov del se ali zagozdi v medeničnem vhodu ali pa ga spodnji del maternice tako tesno objame, da se da premikati le skupno z maternico. Nastane torej tako-imenovana zagozdena ali zanemarjena prečna lega. S tem se položaj poslabša za mater in za otroka. Čakanje je torej absolutno nedopustno in v tem pogledu ste si trenutek za intervencijo pravilno izbrali. — Vaš dvom o umestnosti takojšnjega obrata prav dobro razumem, ker vem, da učne knjige in priročniki za porodniške operacije v tem oziru niso dovolj precizni. Vse preveč namreč upoštevajo metode, ki so izvedljive le v dobrih kliničnih razmerah, ne pa v priprosti domači hiši in s priprostimi praktičnemu zdravniku dostopnimi sredstvi. Metrevriza je lepa stvar, ampak lahka ni in brez nevarnosti tudi ni. Zato dostikrat tudi v kliničnih razmerah porodničarji ne delajo prav nič drugače kakor ste delali Vi. ad 2.: Drugo Vaše vprašanje dovoljuje domnevo, da situacija vendar ni bila tako »šolsko« vsakdanja. Iz anamneze vidim, da je porodnica že dvakrat rodila, da pa so bili popadki obakrat zelo boleči. V tem dejstvu je treba iskati vzroka, zakaj ekstrakcija ni bila tako lahka, kakor ste pričakovali in kakor je bilo v resnici treba pričakovati, ker so bile medenične mere normalne in ker so bila tudi mehka porodna pota po prejšnjih dveh porodih že do dobra raztegnjena. Uči se, da se po obratu plod navadno tudi izvleče in sicer takoj-Besedice navadno ne bi hotel prezreti, kajti z njo je jasno izrečeno, da se priključi ekstrakcija obratu tedaj, kadar so mehka porodna pota že dovoljno odprta. Najugodnejše je tedaj, ko je že pred obratom notranja preiskava pokazala, da je zunanje maternično ustje popolnoma odprto ali (pri mnogorodnicah) vsaj za dlan široko, manj ugodno pa je, če se računa s tem, da se bo pri obratu še za toliko razširilo, kolikor je bilo pred njim še premalo raztegnjeno. S to drugo možnostjo in verjetnostjo ste tudi Vi računali. Toda upanje Vas je varalo. Domnevam, da se je pri izvlečenju glavice maternično ustje tesno oklenilo plodovega vratu in na ta način zavleklo ta del operacije. Da bi bila medenica sama ali mogoče napačni mehanizem vstopanja to povzročil, ni verjetno1, ker za to niste našli nobenega znaka. Ovira je ležala le v mehkih delih. Dvoje je sedaj mogoče: ali maternično ustje v resnici še ni bilo> dovolj odprto ali pa se je tekom operacije spastično tako stisnilo, da glavica ni mogla gladko skoz. Verjetnejša je druga domneva, kajti iz anamneze vemo, da je imela porodnica pri prejšnjih dveh porodih hude bolečine, ki jih naknadno lahko pripišemo spazmom spodnjega dela maternice. Tako spastično stisnjenje je nastopilo tudi sedaj in sicer tem lažje, ker je obračanje ploda lahko v maternici vzbudilo spastično reakcijo-Znano Vam je, da se pri metodah po Del m asu, Aschnerju in Ostr-č i 1 u porod pospešuje z nasilnim dilatiranjem mehkih porodnih potov, toda nikdar ne brez sredstev, ki delujejo proti spazmom. Antispazmotična komponenta teh metod šele omogoča uspehe, o katerih nekateri avtorji z navdušenjem pripovedujejo. Vaš račun, da se je maternično ustje med obračanjem dovolj odprlo, je bil pravilen, pomanjkljivo pa je bilo, da niste že kar vnaprej računali z možnostjo, da nastopi spastična kontraktura ali striktura. To misel bi Vam bila lahko dala že anamneza. Temu spazmu bi se bili lahko ognili na več načinov: lahko bi bili po obratu še nekaj časa čakali in med tem čakanjem bi se bila maternica umirila; lahko bi bili že kar vnaprej delali operacijo v narkozi in z narkozo izločili možnost spazma; lahko bi bili tudi z injekcijami morfija ali kakih drugih sp a -zmolitičnih sredstev reaktivnost maternice ublažili. Izmed teh sredstev se mi zdi najboljša narkoza in zato je prav umestno, če si kar a priori izberemo načelo, da delamo vsak obrat, posebno pa tak, v narkozi. V kliničnih razmerah bi se bila lahko naredila še incizija materničnega roba, toda ta operacija v primitivnih razmerah ni priporočljiva. V današnjih časih se narkoza prav lahko dela doma, ker so babice o njej kolikor toliko informirane in ker Vam je kot consiliarius ali asistent vedno na razpolago kak sosednji kolega. Zalokar. Prejeli smo še drugi odgovor na vprašanje v 2. štev. let. XI. Zdrav- vest. Vprašanje: Kdaj naj pošljem otroško dimeljsko kilo na operacijo? Otrok je star 6 mesecev. Odgovor: V svojem članku Dečja kirurgija (Zdravniški vestnik 1938) sem se dotaknil tega vprašanja. V njem sem navedel glavne razloge, ki vodijo kirurga specializiranega o vprašanjih kirurgije otroka, da operira dimeljsko kilo pri otroku najraje šele po 5. letu starosti v nasprotju s splošnim kirurgom, ki stavi starostno mejo mnogo nižje. Sam sem že videl več primerov otrok, pri katerih je povzročila operacija dimeljske kile do dveh let popolno atrofijo testisa iste strani. Zato, razen v izjemnih primerih, opremimo, če potrebno, otroka s primerno bandažo. Kila se včasih na ta način sama zapre. V nasprotnem primeru jo operiramo okrog 5. leta. Dr. Peršič Ivan. Iz zdravniškega slovstva Interna medicina Dr. H. Kutschera : Tuberkuloza in diabetes (Wien. klin. Wschr. 1939/7). Avtor misli, da smo morah pri bolnikih, ki imajo tuberkulozo in še sladkorno bolezen, zato postavljati do sedaj tako neugodno prognozo, ker smo često zamudili zgodnje spoznanje tuberkuloze in smo radi tega zdravili samo sladkorno bolezen. To se pravi: z dieto, revno na ogljikovih hidratih. Potrebno je, da tuberkulozo pravočasno spoznamo in jo tudi primerno zdravimo. Pri tem je zelo važno sledeče: Z ozirom na tuberkulozo je potrebna dieta, ki naj vsebuje navadno, nezmanjšano množino ogljikovih hidratov, združena z zadostnimi množinami insulina. Dr. S. P. Dr. R. Aschenbrenner: 0 optimalnem zdravljenju srčnih bolnikov z digita-lisom. (Münch, med. Wschr. 1939, št. 1.) Večina zdravnikov v praksi nezadostno zdravi srčne bolnike. Kriva je temu neka negotovost, ki temelji na pogrešenih predstavah. Večkrat opažamo, da je nedovoljnemu zdravljenju z digitalisom kriv strah pred kumulacijo. Dandanes pa vemo, da je popolnoma napačno mnenje, da delujejo terapevtske doze digitalisa tedne in tedne dolgo. Tudi dogma, da se ne sme dajati strofantina potem, ko smo končali digitalisovo kuro, je zmotna. Sem pa tja je kriv tudi strah hodnikov pred intravenozno injekcijo, da se strofantin in drugi digitalisovi preparati ne aplicirajo pravočasno. Predpogoj za intravenozno injekcijo je seveda, da jo pravilno izvršimo. Tako odpadejo vsi predsodki, ki jih imata bolnik in zdravnik pred intravenozno aplikacijo. Nadaljnji vzrok nezadostnega zdravljenja srčnih bolnikov tiči v tem, da premnogi zdravniki nasedejo pretirani propagandi farmacevtskih tvrdk ter jih motijo imena preparatov, da predpisujejo sredstva za krvni obtok (n. pr. Cardiazol, Coramin, Veritol itd.) v primerih mišične srčne insuficienee, kar je seveda popolnoma zgrešeno in nujno vodi k neuspehu. Za dobro zdravljenje srčnih bolnikov z digitalisom je potrebno, da upoštevamo sledeča dejstva: 1. Digitalis se pri dolgem zadržanju v želodcu vsled vpliva solne kisline uniči; pri močnem zastoju v jetrih pa se slabo rezorbira; nekateri bolniki že od vsega začetka slabo prenašajo digitklis per os. Vsled tega je najboljša intravenozna aplikacija strofantina, odnosno dajanje digitalisa per rectum. Intravenozna injekcija digitalisovih preparatov je zlasti indici rana: radi točne dozacije pri mitralni stenozi, pri srčnem infarktu, pri totalnem a-v. hloku, miokarditidi in nadalje v vseh primerih, kjer je potrebna hitra pomoč (asthma cardiale, tachycardia paroxysmalis), kakor tudi v primerih, kjer je močna staza. 2. Pri izbiri preparata je treba upoštevati: a) Hitrost, s katero delujejo digitalisovi glikozidi, odnosno digitaloidi (strofantin itd.), je različna pri strofantinu, digitalis lanata in purpurea. Najdaljšo latenco imajo purpurea-glikozidi, krajšo lanata-glikozidi in najkrajšo oleandrovi in strofantusovi glikozidi, b) Kumulacija digitalisovih preparatov je v splošnem mnogo manjša kot misli večina zdravnikov. Najmanj kumulira strofantin; radi tega ga dajemo tam, kjer hočemo hiter uspeh in kjer moramo računati z občutljivostjo srca za digitalis, Lanata-glikozidi kumulirajo nekoliko bolj kot strofantin. Zato rabimo Digilanid, Pandigal itd. tam, kjer želimo nekoliko bolj protrahiranega delovanja; n. pr. pri srčnem infarktu, mitralni stenozi po event, predhodnem zdravljenju s strofan-tinom. Najbolj kumulirajo purpurea-glikozidi; zato jih rabimo v primerih, ki zahtevajo trajnejšega delovanja (srce hipertonikov) odnosno močnejšega delovanja na prevod dražljajev, oziroma frekvenco (n. pr. preddvorno trepetanje). 3. Za najboljšo dozacijo velja pravilo E dene a, da ima vsako bolno srce svojo dozo digitalisa. Kot najmanjša posamična doza pri intraven. strofantinski terapiji velja 0‘2mg (pri svežem srčnem infarktu, mitralni stenozi, totalnem a-v. bloku itd.). Hipertrofična srca hipertonikov prenašajo skoro vedno 0'4 mg strofantina, Pri visoki vročini (tifus, pljučnica) moramo dajati 0'5 do 0'6 mg. Dobro je, da dajemo strofantin pri težki srčni insuficienci sprva dvakrat dnevno, kasneje zadostuje enkrat dnevno in končno na vsake 2—3 dni enkrat. Pri intravenoznem dajanju lanata glikozidov odgovarja povprečno 0'6 do 0‘8mg lanata glikozida dozi 0'3 mg strofantina. Pri paroksizmalni tahikardiji dajemo (po B o n e n k a m p u) dvakrat do štirikrat normalno dozo (1'6—3‘2 mg lanata glikozida). Oralno dajemo lanata- in purpurea glikozide (Ddgipurat, Verodigen, Digalen, Digitalysat itd.) najbolje v dozah, 'ki odgovarjajo 0'1 X 3 fol. dig. titr. dnevno. Ako se slabo rezorbira, potem dajemo 2—3 supozitorije dnevno. Ako tudi s tem ne dosežemo uspeha, damo strofantin intravenozno. 4. Kako dolgo naj dajemo digitalis? Digitalis moramo dajati, dokler znaki srčne slabosti popolnoma ne izginejo. Če pri težkem srčnem bolniku nikakor ni mogoče doseči popolne rekompenzacije, tedaj moramo nadaljevati z digitalizacijo tudi mesece in leta (n. pr. 0-l—0‘2 g. Digipurata vsak drugi dan). Tudi intravenozno odnosno digitalisovo terapijo je v gotovih primerih potrebno raztegniti na daljšo dobo. Avtor navaja primer, ki ga zdravi že 2 leti z i. v. inj. strofantina in bolnik redno opravlja svojo službo. Dr. H. H. Dr. I. Papp : Občutljivost na insulin pri hipersekretoričnih motnjah želodca, vpliv hormona žleze ohščitnice (Dtsch. med. Wschr. št. 45, 1938). Dokazano je, da povzroči injekcija insulina hypersecretio et hyperaciditas ventrieuli. Nastane vprašanje, ali je občutljivost za insulin pri hipersekreciji želodca večja in ali povzroči hipersekrecija večje izločevanje insulina. Na podlagi poskusov je avtor prišel do sledečih ugotovitev: 1. Pri želodčni hipersekreciji je občutljivost za insulin zvišana, Verjetno imamo pri hipersekreciji želodca tudi hipersekrecijo insulina. 2. Karakteristične so krivulje krvnega sladkorja pri hyperaciditas ventrieuli; razlika od normalnih krivulj je v dveh točkah: a) množina krvnega sladkorja pade v 30 minutah po injekciji insulina mnogo bolj globoko kot normalno, b) v naslednjih 90 minutah se krvni sladkor dvigne nad začetno vrednost (normalno v tem času doseže začetno vrednost). 3. Z dovajanjem hormona obščitnice zmajšamo občutljivost za insulin, odnosno jo lahko docela odstranimo. 4. Na umetno hipoglikemijo po injekciji insulina jako dobro vpliva parathormon (hormon obščitnice). 5. Hormon obščitnice najbrže zavira tvorbo insulina v pankreasu. Dr. H. H. Splošna kirurgija W. L ö h r in K. Zacher: Klinika in patologija opeklin druge in tretje stopnje (Zbl. Chir. No. 1, L. 66). Na podlagi 1562 opeklin, ki sta jih zdravila e pomočjo Löhrovega Ungüento 1 a n a razpravljata avtorja o današnjem ©tanju zdravljenja opeklin. Od 438 stacioni-ranih primerov je umrlo 21 opečencev, t. j. 4‘8%. Od teh jih je 11 umrlo v prvih 48 urah. Važno je, da je samo 1 primer umrl zaradi kasnejše infekcije. V primerjavi z drugimi statistikami je uspeh zelo dober. V nadaljnjem razpravlja o dveh danes najbolj upoštevanih metodah; to je v srednji Evropi gotovo terapija s taninov o kislino in pa z Löhrovim »Unguentolanom«. V Ameriki in Franciji ima mnogo pripadnikov Landfordova parafinova metoda. Zdi se mi vredno podčrtati, kar ugotavlja o zdravljenju opeklin z raznimi mazili, n. pr. 2—3 proč. borovim mazilom ali Stahlovim apnenčevim linimentom, pravi namreč, da sodi ta način zdravljenja v zgodovino. Dve nalogi ima lokalno zdravljenje opeklin. Prvič: čimpreje devitalizirati uničeno tkivo, ki sprošča vsled razpada beljakovin strupe, kateri delujejo smrtno nevarno na organizem, drugič: preprečiti okužen ja Taninova kislina sicer domala ustreza prvi in drugi zahtevi. Vendar ustroji dobro le pri opeklinah prve in druge stopnje; toda strojenje traja skoraj 48 ur, kar ne prepreči prvotnih šokov; drugič so ustrojene plasti zelo tanke posebno pri opeklinah tretje stopnje, kar onesposablja omenjeno metodo za zdravljenje te stopnje opeklin. Na osnovi histoloških slik namreč dokaže, kako ustroji le prav malo v globino, kako ostane mnogo opečenega tkiva nedevitaliziranega, dalje dokaže, da začne od šestega dne naprej taninova skorja pokati, kar dopušča sekundarno infekcijo. On sam zdravi od vsega početka z Unguentolanom in ima uspehe. Dr. O. B. Navodila za oskrbo priložnostnih ran (Wschr. Unfallhedlk. 1939/1). Anketa, ki se je sestala 26. X. 1938. v Monakovem in katere člani so bili profesorji: König, Schmieden, zur Werth, Heller, Magnus, Böhler in Bürkle de la Camp, je izdala sledeča navodila za oskrbo priložnostnih ran: 1. Brezpomembna, nesumljiva vsakdanja rana neseptičnega izvora zahteva vsakodnevno zdravniško opazovanje. Sama po sebi pa ne zahteva operativne intervencije. — 2. V vseh drugih primerih naj zdravi zdravnik svežo rano aktivno. Sveže so šei vse rane 6—8 ur po nezgodi, nekatere z ozirom na del telesa in na njihov izvor tudi do 12 ur. Za določitev tega je predvsem važna krajevna skušnja. — 3. Cilj zdravnikovega delovanja je izrezanje vse površine rane, tudi v globini. — 4. Zavoj z mazili ne more operativne oskrbe rane niti zamenjati niti podpreti. — 5. Pri površnih, dobro preglednih ranah smemo po tehnično brez napake izvršenem izrezanju površine rano z nekaj šivi rahlo zapreti. Pri globokih ranah posebno če so poškodovane mišice in fascije, je nujno potrebno drenirati, čeprav rano primarno zašijemo. — 6. Pri težkih nepreglednih ranah, ali pri onih, kjer iz anatomskih razlogov površine rane ne moremo izrezati, se zadovoljimo z odstranitvijo vseh delov tkiva, o katerem sumimo, da bo zapadlo nekrozi ali da je umazano. Šivati takih ran ne smemo, prav tako ne notorično za infekcijo nevarnih ali kemično ogroženih ran. Rane z žepi ali votlinami moramo drenirati. Včasih smemo napraviti nekaj situacijskih šivov. — 7. Posebno nevarne za infekcijo so: ugrizi, opra-skanine, septične operacijske in laboratorijske rane, živinozdravniške poškodbe, dalje rane prodajalcev rib, divjačine, mesarjev in kanalskih delavcev. Kemično ogrožene so na primer rane s svinčniki (»Tintenstift«). — 8. Pri svežih ranah sklepov je treba rano skrbno izrezati, potem pa vsaj kožo zašiti. Pri odprtih prelomih je dovoljeno kožo zašiti, če je bila rana zagotovo dobro izrezana in če ni bila prekomerno zamazana, ali če ni prehudih zmečkanin. — 9. Oskrbi rane sledi nujno nepretrgana in varna fiskacija poškodovanega uda. — 10. Operativno izrezanje rane, kot sploh operativna oskrba ran zahteva obvladanje stroke in izkustva kakor tudi odgovarjajočo tehnično opremo. Dr. O. B. PRS BOLEZNIH D I HAL ki so bodisi vzrok ali posledica vnetij, kot na primer influence, škrlatinke, ošpic, pospeši Antiphlogistine okrevanje bolnika in mu vrne življensko silo P H LOG ISTI NE deluje s svojo zdravilno močjo in s svojo lastnostjo, da oddaja toploto veliko ur (brez slabih strani, ki jih običajno ima uporaba dolgotrajne vlažne toplote), izredno ozmotično, lifično, hiperemično in oblažujoče \)e Cankarjeva prezgodnja ostarelost — ¡marasmus praecox. Tudi ta patološka komponenta Cankarjevega telesnega bistva se zrcali v njegovem literarnem delu. Temu Kraigherjevemu tolmačenju se bo težko izogniti, ker je medicinsko točno in vestno utemeljeno. Seveda pa s tem še ni zadostno pojasnjeno njegovo patološko zdravstveno stanje s stališča etiologije. Kraigher sam ne polaga mnogo etiološke važnosti na alkoholizem, pomembnejši se mu zdijo vplivi nikotina. Za izpopolnitev slike bo treba dodati še hereditarne in konfititucionalne činitelje. 0 medicinski razlagi zadnjih mesecev Cankarjevega življenja ne bo mogoče mnogo dvomiti; kar se bo dalo še storiti, bodo najbrž samo še dopolnjevanja in morda še kake manj bistvene korekture. S pisateljsko 'lagodnostjo, psihološko pronicavostjo in strokovno medicinsko- stvarnostjo pisani članek drja. Lojza Kraigherja naj bi si vsak zdravnik prečital kot zdravnik in kot ljubitelj slovenske kulturne tvornosti. Zalokar. Iz zdravniških društev Poziv „Balkanske zdravniške unije“ („Union medicale balkanique“), poslan kolegom vsega sveta »Balkanska zdravniška unija«, zbrana v Carigradu na svojem petem zasedanju, je sprejela sledečo resolucijo: Z ozirom na strašno trpljenje, ki ga prinaša totalitarna vojna civilnemu prebivalstvu nezaščitenih mest in z ozirom na pomanjkljivost pogodb za njih varstvo, z ozirom na to, da je načrt o »sanitetskih mestih« izveden v zelo majhnem številu in da so vsa dosedanja prizadevanja proti kemični vojni ostala samo v načrtu, dalje, da še ni bila od mnogih držav odobrena pogodba o strupenih plinih, se obračamo na zdravnike vseh narodov s prošnjo, da se oddolže svojemu človečanskemu in zdravniškemu poslanstvu, ki obstoji v tem, da budi in vodi javno mnenje. »Balkanska zdravniška unija« upa, da zamore povzeti uspešne korake proti tej grozeči nevarnosti samo misel na mednaroden pomen posledic, ki jih prinaša vojna. Vsem nam pa mora biti vedno pred očmi dejstvo: »Mržnja povzroča vedno mržnjo, krvoločnost pa osveto.« Občni zbor Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani dne 11. marca 1939. Izvoljen je bil eledeči odbor: dr. A. Kunst, predsednik; dr. A. Zalokar, podpredsednik; dr. R. del Cott, tajnik; dr. J. Pompe, blagajnik; dr. J. Jakša, dr. L. Merčun, dr. V. M er šol, odborniki; dr. A. Košir, dr. H. Heferle, revizorja. Glavna naloga novega odbora bo organizacija kongresa Jugosl. zdravniškega društva, ki bo letos v septembru v Ljubljani. Prijave za predavanja je poslati najkasneje do konca marca t. 1. V pripravljalni odbor za kongres so bili določeni podpredsednik dr. A. Zalokar, tajnik dr. R. del Cott ter člani dr. Z. Ž ô k š , dr. I. P a v š i č in dr. M. Pogač n i k ml, V ta odbor bodo še povabljeni po en zastopnik medicinske fakultete, Zdravniške zbornice, Mariborskega zdravniškega društva, OUZD, Protituberkulozne lige in vojaških zdravnikov. Društvo bo na novo organiziralo strokovna predavanja, ki se bodo vršila vsak mesec enkrat. Strokovni sestanek Jug. kir. društva, sekcija Ljubljana dne 14. februarja 1939. v predavalnici Drž. bolnice za ženske bolezni, Ljubljana Predsednik: dr. J. Cholewa Zapisnikar: dr. O. Bajc Dr. S. Prevec: 0 operativnem zdravljenju poveša zgornje trepalnice (ptosis palpebrae superioris). Predavatelj pojasnjuje najpreje, kaj razumemo pod poveeom zgornje trepalnice. Takšen poveš (ptoza) ni vedno istoveten z ohromitvijo mišice, ki dviga zgornjo trepalnico (levator palp. spp.). Imamo najrazličnejše bolezenske spremembe, ki lahko povzroče omenjeno bolezensko stanje. Ohromitveni -poveš (ptosis paralytica) je samo en člen v veliki verigi najrazlične jših vrst povesov. Poveee delimo v dve veliki skupini : funkcionalne in organske. V prvo skupino štejemo različne histerične, nevrotične, reflektorične, spastične, v drugo pa dve večji vrsti povesov, prirojene in pridobljene. Prirojeni povesi tvorijo pretežen del operativnih primerov. Ker so večinoma povzročeni po prirojeni okvari jeder v središčnem živčevju, ni skoro nikoli upati na zboljšanje brez operacije. Med pridobljene povese štejemo naslednje: Poškod- bene (travmatične), ohromitvene (paralitične), vnetne (infiamatorične) in nekaj redkejših, kot eo mišični (miopatični), maščobni (lipomatozni), simpatični itd. Preden se odločimo za operacjo, moramo izključiti možnost konservativnega zboljšanja. Zato pri raznih ohromitvenih, poškodb enih in vnetnih povesih čakamo čimdalje in operiramo šele, ko nastopi stalno stanje. Radi tega so operacije povesov primeroma redke. Vse so pa tehnično težke in zahtevajo od zdravnika velike skušnje in potrpežljivosti. Nato pokaže predavatelj nekaj primerov poveša zgornje trepalnice in končno še primer operiranega poveša (ptosis congenita). Pacientka je bila pred 3 tedni operirana na očesnem oddelku Obče drž. bolnice v Ljubljani. Operirani sta bili hkrati obe očesi po načinu proi Blaskovitsa. Uspeh je zelo lep in je imenovani način operacije priporočljiv v primerih prirojenih povesov. Slede projekcije slik različnih operacij, ki jih dandanes uporabljamo pri poveša trepalnic. Vse te operacije delimo v dve vrsti. Prvič v direktno, to so one, kjer operiramo na mišici, ki dviguje zgornjo trepalnico (ra levator palp. sup.), drugič v indirektne, kjer porabimo za zboljšanje dviga trepalnic mišice in organe v okolici. V prvo vrsto spadajo operacije po E v o r s b u s h u , B 1 a s k o v i t s u in druge, v drugo vrsto pa one po Pagenstecher ju, Hess n Motaisu in slične. Dr. B. Brecelj : Sekundarne artroze v poteku muskularnih distrofij. Demonstracija primera s sedemletno opazovalno dobo. Diferencialna diagnoza med primarno artroznimi obolenji ter sekundarnimi artrozami. Znansťveni sestanek v Ban. splošni bolnici v Mariboru dne 16. decembra 1938. Vodja sestanka dr. M. B e d j a n i č Dr. M. B e d j a n i č (v. d. šefa iniekc. odd.): Primer anthraksa kože. Dr. B. L u t m a n (v. d. šefa intern, odd.): Dosedanji uspehi s cepljenjem želodčnega soka pri želodčnih liiperergijah. (Izšlo in exstenso v Zdravniškem vestniku 1938/X.) Dr. M. Černič (šaf I. kir. odd.): Vagina septa — uterus septus (didelphys). Kolega venerolog mi je poslal 181etnioo, ki da se je zatekla k njemu, da ima kaj nevarnega na spolovilih; našel je vagino septo in radi nje jo pošilja k meni. Pri preiskavi sem našel v vagini pretin, segajoč od zgoraj navzdol. Ta pretin sem operiral in pri tem ugotovil, da sega vzdolž nožnice do porcije, vendar ne na porcijo samo, marveč pušča tam nekak vestibulum tako, da je porcija prosta. Ko sem bil prežgal in deloma prerezal ta pretin vzdolž vse vagine, sem zagledal na porciji dve odprtini: porcija je sličila rilčku prešička, samo da ni imela krajcev, kakor jih ima rilec na robu; iz obeh odprtin se je cedila sluz — dokaz, da sta obe v zvezi z maternično notranjščino, torej maternični odprtini. Vsled tega dognanja sem predlagal bolnici operacijo maternice in se po pregledu ginekologičnih knjig odločil za operacijo po Strassmannu, o kateri pravi Halb an v svoji knjigi: »Gynäkologische O p e r a t i o n s 1 e h r e«, da je bila do leta 1932. izvršena po literaturi 19krat, on sam pa da jo je delal 2krat. Mislim, da že to dejstvo samo opravičuje mojo namero, da vam o njej poročam. Iz anamneze bi poudaril, da je bila bolnica rojena donošena. Perilo je dobila s 13. letom; prvega pol leta je bilo brez bolečin, potlej pa so se pojavile bolečine pred perilom: napenjalo jo je po trebuhu, krče je imela po njem in v desni nogi, križu in danki, občutek je imela, da mora na blato, opravila pa ni navadno ničesar, tudi v želodcu jo je tiščalo in bljuvala je sline. Perilo je trajalo po teden dni in je bilo zelo močno, včasih je imela perilo tudi po dva tedna, in sicer na vsakih 10 dni tako, da ji je med šolanjem, ko je bila z doma, primanjkovalo perila. Bila je vse svoje življenje bleda, slabokrvna. Zanimivo je tudi to, da je imela ena njena teta — ujna — očetova sestra — enake težave n.a maternici, katere je zgubila šele, ko se je bila dala operirati na maternici, baje so ji vzeli vso maternico. Strassmannova operacija ima dva dela: eden prereže pretin v vratu maternice skozi nožnico, laparatomija pa prereže najprej maternični rob od enega do drugega ustja jajcevodov, razkreči potlej to maternično rano od spred navzad in prereže pretim v maternici, kolikor ga je še ostalo od prereza skozi nožnico; nazadnje zašije maternico v tej legi, t. j. od spred navzad, da tako prepreči novo zrast pretinovih štrcljev. Da se prepričam, da je pretin res prerezan, sem e Hegarji skozi porcijo in vrat sondiral njeno notranjščino takoj po operaciji in vložil lamiinarko, da tudi v materničnem vratu preprečim zraščenie pretinovih štrcljev. Efekt operacije je bil, da bolnica nima nikakih bolečin več pri perilu in je z operacijo docela zadovoljna. Tudi drugače se je vidno popravila«. Dr. M. Černič (šef I. kir. odd.): Primer frakture in izpaha levega gležnja, 491etn.ica »je nerodno stopila z levo nogo«, drugi dan je bila sprejeta na oddelek, kjer je rentgen pokazal »fractura malleoli lateralie sin. luxati-o pedis posterior«; noga je bila zelo otekla v gležnjih, na koži polno velikih mehurjev s serozn-orumeno tekočino. Zaradi teh mehurjev smo odlašali z repozicijo, peli dan pa smo se odločili zanjo, ker je bila -nevarnost, da nastane mokra gangrena. Uravnali smo nogo v omrtvičenju hrbtnega mozga ter napravili visok mavčev škorenj na upognjeno koleno; rentgen je pokazal normalne razmere v nožnem sklepu. Nevarnost gangrene še ni minila, kakor je videti na pasto-znem tkivu noge«. Ta primer -pokažem vsled tega, ker je bila noga v nevarnosti in to zaradi navzad zmaknjene noge, ki je s tem onemogočila pritok krvi po arteriji dorsalis pedis in -odtok po njenih venah spremljevalkah, pokazala ee je začetna mokra mrtvina, ki bi bila nogo pogubila, da je nismo pravočasno opazili in noge uravnali. Dr. V- K e r ž e (asistent I. kir. odd.): Zdravljenje odprtih fraktur. Predavatelj opiše na podlagi dveh primerov zdravljenje odprtih fraktur na I. kirurškem oddelku. Rane, ki niso starejše od 7 ur, se v lokalni povesemski ali lumba-lni anesteziji izrežejo ali -zašijejo. Nato se ko-sti uravnajo in po potrebi napravi mavec ali ekstenzija. Zahteva se točna repozicija, da se doseže dober funkcionalen rezultat v primeru težkih poškodb, da se reši infekcije okončina in tudi -življenje ponesrečenca. Nato demonstrira odprto maleorarno frakturo z lateralno s ub-l u k s a c i j o desnega stopala pri 471etni bolnici, ki jo -je oskrbel dve uri po poškodbi, Rana se je izrezala, nato je sledila repozicija v lumbalni anesteziji s Tropa-kokain-om. — Napravil se je mavčev škorenj z lino. Čez 14 dni se odstrani, ker je postal ohlapen in se napravi drugi. Rentgen, kontrola: repozicija uspela. Ker so tu vezi pretrgane, morajo imeti bolniki mavčev škorenj po 10 tednov, da se vezi čisto zarastejo, sicer lahko nastopi relaksacija. Drugi primer. 241etrd železničar, katerega je bil podrl vlak. Bolnik se je zavedel po par urah in bil pripeljan v bolnico 10 ur po poškodbi. Desni komolec je kazal na zunanji strani ca. 5 cm dolgo zamazano rano, iz katere- prolabira muskulatura. Rentgen, slika: sklepni del desne nadlehtnice zdrobljen — subluxatio cu-biti sin. V Knllenkapfovi anesteziji se prolabirana -muskulatura izreže — kostni drobci se odstranijo, rana pa pusti odprta. Desna gornja okončina se nato v ma-včevem rokavu z lino ¡mobilizira na triangulumu. Rana je po treh tednih za polovico manjša, površina brez reakcije. Dr. A. Prijatelj (sek. II. kir. odd.): Dupuytrenova kontraktura. Predavateljica pokaže primer Dupuytrenove kontrakture pri 521etnem pacientu. Pred 2 letoma je opazil, da sta se mu začela -polagom-a krčiti prstanec leve roke in dlan v poteku istega prsta. Ker se je prst vedn-o -bolj krčil, se je z njim že skoraj dotikal dlani. Iztegniti prsta ni več mogel. Oviralo ga je pri delu. Poškodbe, vnetja, revmatičnih ali živčnih obolenj ne navaja. Na dlani desne roke Je opaziti v poteku prstanca nagubano in zatrdelo kožo, ki je s podlago krepko zrastl-a. Pod kožo je tipati številne vozličas-te zatrdline in pentlje, pri- padajoče palmami apoae.vrozi. Prstanec iste roke je volarno flektiran, najbolj v metakarpo-falang. sklepu, manij v I.—II. falango-interfalang. sklepu. Končna falanga je prosta. Eks-tenzija prsta ni izvedljiva. Brazgotin ali znakov vnetja na roki in prstu ni opaziti. Iz anamneze in jasne klinične slike se je izluščila diagnoza: Dupuytrenova kontraktura. Operacija: V provodni anesteziji se napravi na dlani iste roke pravokotni plastični rez v poteku prstanca, nato pa se eksaktno ekstirpira oni del palmante aponevroze, ki je zatrdel, vozličasto spremenjen in s trdimi trakovi fiksiran na podlago in kožo. Sledijo šivi kože in imobilizacija roke v ekstenziji prstanca (v korigirani legi). Rana je bila zaceljena per primam, prst je bil povoljno korigiran, vendar njega funkcija še nepopolna, zato se nadaljuje z mehanoterapijo. Bolnik je prišel po odpustitvi še večkrat na kontrolo in je bilo opaziti 8 tednov po operaciji popolno korekcijo prsta z zadovoljivo funkcijo. Pri Dupuytrenovi kontraikturi etiologija še ni pojasnjena. Beleži se: 1. Travmatična geneza, katere pristaš je Dupuytren sam. Kot vzrok se navajajo inzulti palmante aponevroze (ročni delavci). Obolenje pa se pojavi tudi pri duševnih delavcih in otrocih. Pri teh se navajajo kot vzroki: a) konstitucionalni momenti (revmatizem, diabetes^ diab. insip); to) hereditarni momenti, opazovani na mnogih primerih, K rog i-u s je v štirih generacijah našel 16 primerov Dupuytrenove kontrakture. 2. Nevr o trofična etiologija (Tabes, Syringomyelia, obojestranske nevritide n. ulnaris, alkoholne nevr.itide). 3. V novejšem času se smatra potajeno vnetje pal marne aponevroze kot vzrok omenjenega obolenja. Madelung misli, da je vzrok temu obolenju pomanjkanje maščobe. Brez zunanjih vzrokov nastopi kontraktura v obliki volarne fleksije, in sicer najraje na prstancu in na mezincu. Pozneje preide obolenje na sredinec, dočiim ostane palec prost, kazalec pa je redkokdaj prizadet. Klinično opazimo že v zgodnjem poteku zatrdele vozličke palmarne aponevroze, ki se spremene pozneje v trakove ter se z njimi pripenjajo na dlanske kite in mišice, včasih celo na dlančnice same. Potek obolenja, lokalizacija in tipična klinična slika izključujejo diferencialno diagnostične različne tendinogene, artrogene in nevrogene kontrakture, nadalje travmatične in vnetne kontraktura Operacija obstoja v najeksaktnejši ekstirpaciji obolele, včasih vse aponevroze z njenimi vozlički in peclji vred, čeprav segajo do dlančnic samih. Operacija sama pa bi ostala brezpomembna, če bi izostalo tako zelo važno postoperativino zdravljenje : mehanoterapija. Pri starejših pacientih je na mestu previdnost, ker rade nastopajo postoperativne nevroze prstov. Znanstveni sestanek v Ban. splošni bolnici v Mariboru dne 20. januarja 1939. Vodja sestanka dr. M. Bedjanič Dr. V. Kerže (asist. I. kir. odd.) pokaže dva primera difuzne peritonitide po perforaciji slepiča in po perforaciji dvanajstnika. Oba sta bila operativno ozdravljena, nadalje primer impressio cranii, ki zapušča bolnico ozdravljen, čeprav imprimirani del ni bil dvignjen in reponiran. Dr. Žitnik (sek. I. kir. odd.): Necrosis acuta haemorhagica paiicreatis. Pacient je bil operiran 12 ur po nastopu bolezni in je bil ozdravljen. Nato pokaže primer pancreatitis chronica. Bolezen traja 11 let in je bila slučajno odkrita pri operaciji slepiča. Kot zadnji primer pokaže infiltratio glutealis kot komplikacijo po operaciji slepiča. Dr. R a d š e 1 (v. d. šefa odseka za pljučne bolezni): Poročilo o delovanju odseka za pljučne bolezni v letu 1938. (Poročilo bo izšlo in extenso v Zdravniškem vestniku.) Dr. V. Hribar (šef prosekture): Primer sclerosis pulmonalis. Dr. V. M i 1 a v e c (v. d. šefa dermatol. odd.): Acne conglobata. Drobiž Spremembe, dodatki in popravki v jugoslovanski farmakopeji Komisija za izdelavo in spopolnitev jugoslovanske farmakopeje je sklenila na svojem prvem sestanku, da bo izvršila spremembe v jugoslovanski farmakopeji, ki bi se izkazale na temelju dosedanjih skušenj za potrebne. Da bi mogla to svojo nalogo čim bolje izvršiti, je že enkrat prosila zdravnike, da v določenem roku pošljejo svoje predloge v pogledu zgoraj omenjenih sprememb. Ker pa je do sedaj prišlo zelo malo predlogov, zato prosi komisija še enkrat gg. zdravnike, naj pošljejo predloge najkasneje do 1. maja t. 1. na sledeči naslov: Ministrstvo soc. politike in narodnega zdravja — Komisija za izdelavo in spopolnitev jugoslovanske farmakopeje, Beograd, Knežev Spomenik 5/V. Vodstvo zdravilišča v Topolšici je po tragični smrti bivšega vodje dr. Saviča prevzel g. primarij dr. Tomaž Furlan, član našega konzorcija in agilni delavec pri Zdravniškem vestniku. »Union medicale balkanique« je v glavnem znanstvena institucija balkanskih zdravnikov. Poleg tega pa ima tudi namen vzpodbujati zdravnike iz vsega sveta k tovarištvu in medsebojnemu prijateljstvu. Trudi se ustvariti kompakten blok ljudi, ki bi se navduševali za borbo proti mržnji in bojem posameznih narodov. V glavnih mestih balkanskih držav: Atenah, Beogradu, Bukarešti in Ankari so se osnovale že skupine, ki delujejo v duhu te unije. Jugoslovanska liga proti tuberkulozi bo priredila v zvezi z Jugoslovanskim fti-zeološkim društvom V. jugoslovanski kongres proti tuberkulozi v kopališču Lipik od 28.—30. maja 1939. pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. — Načrt je sle- deči: 1. Novi načini kirurškega zdravljenja pljučne tuberkuloze. 2. Tuberkuloza in vas. 3. 0 delovnih pogojih ftizeologov z ozirom na kvarni vpliv rentgenskih žarkov in tuberkuloznih bacilov. Društvo prosi udeležence kongresa, naj javijo svoja poročila o zgoraj omenijenih vprašanjih najkasneje do dne 15. aprila t. 1. na naslov: Dr. Špiro Jano v i č, tajnik Jug. ftiz. društva, Zagreto, Degenova ul. 7. Poročila naj bodo pisana e strojem in ne daljša od 1 strani. Francosko-jugoslovanski zdravniški teden v Parizu. Dne 2. marca je bil svečano začet francosko - jugoslovanski zdravniški teden na medicinski fakulteti. Navzoče so bile številne znane osebnosti iz zdravniškega sveta in okoli 100 jugoslovanskih zdravnikov, ki so študirali v Franciji. Med drugimi sta_govorila tudi maršal in vojvoda jugoslovanske vojske Franohet d’Esperey ter dekan beograjske medicinske fakultete dr. Kostič, ki je poudarjal potrebo po tesnem sodelovanju med francoskimi in jugoslovanskimi zdravniki. 16. mednarodni kongres za medicinsko hidrologijo, klimatologijo in geologijo se bo vršil od 8. do 11. oktobra v Strassburgu. Glavni tajnik je prof. Vaucher, Strassburg, 1 Place de 1’Hospital. XI. kongres Mednarodnega društva za pobijanje tuberkuloze se bo vršil od 16. do 20. septembra 1939. v Berlinu. Obravnavali bodo naslednje: Virulenca tbc. bacila, pomen sistematskih pregledov za odkritje tuberkuloznih nad 15 leti in kako pritegniti tuberkulozne k delu. Predsedoval bo dr. O. Walter. Prijave je pošiljati na vodstvo XI. kongresa Mednarodnega društva za pobijanje tuberkuloze (Berlin. W. 62. Ememsirasse 11). Iz uredništva in uprave Literarno strokovno delo naših zdravnikov Uredništvo Zdravniškega vestnika je sklenilo prinašati seznam slovstvenih del naših zdravnikov, ki so v kakršni koli zvezi z zdravstvom, zdravništvom in zdravilstvom, pa naj so natisnjena v katerem koli jeziku tu- in inozemstva. Zaradi tega prosimo svoje naročnike, da nam pošiljajo svoje knjige in separatume svojih del ali vsaj njihove na- slove, mesto in čas obelodanjenja. To velja od 1. januarja 1939. naprej. * Gg. kolege, ki čitajo strokovno slovstvo, prosimo, da nam pošiljajo referate o prečitanih člankih, ki bi se jim zdeli primerni za objavo v naši rubriki »Iz zdravniškega slovstva«. Pri referatu je navesti najpreje avtorjevo ime, nato v slovenščino prestavljeni naslov članka in končno ime ter številko časopisa, kjer je članek izšel. VITADONE asociacija vitamina A in D v raztopini rastlinskega olja v ampulah za injekcije pri TUBERKULOZI 2 injekciji tedensko Škatle s 6 ampulami po 2 ccm V I T A D O N E se prireja tudi v soluciji za peroralno zdravljenje v stekleničicah po 10 ccm Formula: 50.000 i. e. vitamina A 10.000 i. e. vitamina D LES ÉTABLISSEMENTS BYLA-PARIS Vzorce in literaturo pošilja: N. MAUPOINT de VANDEUL, BEOGRAD, Mufapova 12 VELIKA ZDRAVILNA MOC radio-aktivne termalne vode (37°) v zdravilišču RADIO-THERMfl LAŠKO Zdravilišče je enakovredno inozemskim zdraviliščem te vrste POMOŽNI ZDRAVNIŠKI PRIPOMOČKI: Elektroterapija, medicinálně črevesne kopeli z radio-termalno vodo (Enterocleaner), masaže in dijetično zdravljenje ZDRAVILIŠČE ODPRTO VSE LETO! INDIKACIJE: • kronični revmatizmi • nevralgije, ishias • kronična obolenja črevesja in ožilja • ženske bolezni • arterioskleroza Izven glavne sezone, t. j. od 1. septembra do 30. junija nizke pavšalne cene: za 10 dni din 600--, za 20 dni din 1100-- (stanovanje, hrana, kopeli, zdravniški pregled in ostale takse). Informacije in prospekte s cenikom pošlje na željo UPRAVA ZDRAVILIŠČA I Dr. A. KANS.KY - LJUBLJANA KREKOV TRG 7 / TELEFON ŠTEV. 20-88 Nudi zdravniške instrumente in aparate, kakor tudi vse v to stroko spadajoče kemikalije po najnižjih cenah ZADOVOLJNI BOSTE, ako se pravočasno naročite na novi letnik ilustrirane revije Življenje in svet v novi opremi in na lepem papirju Naročila sprejema uprava revije Ljubljana — Aleševčeva ul. 16 Zahtevajte prospekte! r TISKARNA MERKUR D* D- LJUBLJANA, GREGORČIČEVA ULICA 23 TELEFON 25-52 Tiska knjige, brošure, časopise, uradne, trgovske in vsakovrstne druge tiskovine. Eno- in večbarvni tisk. Pri večjih nakladah rotacijski tisk. V lastni založbi tiska Službeni list kralj, banske uprave dravske banovine, Zbirko zakonov in uredb i. dr. Lastna knjigoveznica. Vsa dela hitro, lično in po zmerni ceni. Zahtevajte proračune. • Prodam kompleten zdravniški instrumentarij in lekarno. Cena po dogovoru. ELA MICHELITSCH, vdova po banov, zdravniku, Velike Lašče, Dolenjsko. .J toi/atUš! Ker so tvrdke, ki oglašujejo v Zdravn. Vestniku, v vsakem oziru priporočljive, krijte svojo potrebo pri njih! Vedno pa, kadar kaj naročite pri kaki tvrdki, pa bodisi tudi samo vzorce in literaturo — se sklicujte na Zdravniški Vestnik! S tem Uadsiite sebi in srnjemu glasilu! Imam na razpolago dobro ohranjeno leseno zdravniško mizo za ginekološke preiskave. Cena po dogovoru. FANI VOVES, vdova po banov, zdravniku v p., Radovljica. idcwiluîU GOLNIK •za batne na piHifUciU Sprejema odrasle bolnike (moške in ženske) s tuberkulozo pljui in grla v še ozdravljivem štadiju. 3 OSKRBNI RAZREDI Vsi moderni diagnostični pripomočki na razpolago. — Higienično-diete-tično zdravljenje, tuberkulin, avro-terapija, pneumothorax arteficialis in vse operativne metode. (/¿e infaunattift (Lafa Atptam 'zdzavitišia fotniU Pošta — telefon — brzojav: Golnik. — Železniška postaja za brzovlake Kranj, za osebne vlake Križe—Golnik na progi Kranj—Tržič. — Avto pri vseh vlakih (Kaštel d.d. Oddelek: „SANABO-KAŠTEL“ FOLIPEX „SANABO-KAŠTEL“ Kristalizirani folikularni hormon v močni dozacijl Injekcije po 500 int. edinic in 1000 int. edinic v vodeni raztopini Injekcije po 10.000 in 50.000 int. benzoat-edinic v oljnati raztopini Tablete po 5000 int. edinic. — Supozitorije po 5000 int. edinic AMENOREJA DISMENOREJA TEŽAVE V KLIMAKTERIJU Vzorci in literatura na zahtevo! Pri nevrasteničnih motnjah, nervoznih težavah, dismenoreji, glavobolu in nespečnosti ŽElA ima dober uspeh kombinacija ovarija, ženskega seksualnega hormona in broma VALOVOSAN „Kaštfel“ škatle s 40 draž. tabletami A v klima kleriju MENOKTAN .Kaštel“ škatle s 30 in 50 tabletami (ovarij, ženski seksualni hormon, brom, teobromin, papaverin in kalcij) Novo delotvorno sredstvo za biološko terapijo iluorja. PII ROVA« IN.. (3-acetilamino-4-oksi-fenilarsinska kislina) —j |<4 škatlice s 15 in 30 komadi ItaSiei vaginalnih tablet Kđšbel d. d ZAGREB