beljak CELOVEC JESENICE MARIBOR mur. SOBOTA 'CELJE LJUBLJANA > GORI i / KOČEVJE \ NOVO MESTO ČRNOMELJ REKA t GLASILO RELE3NIH STANIČ SLOVELI KURIR št. 2 19 44 GLASILO RELEJNIH STANIČ v t ! v t TOVARIŠ STANE KOMANDANT NOV IN POS EAŠ KOMAH D Al T STAITE Brigade so bile pripravljene,borci so le Se ča- kali na glas "Komandant Stane gre11 in oživeli bi jim obrazi,trdneje bi stisnili strojnice,da bi za- regljale v zadnjem naskoku. Čakali so ga, a v tem velikem trenutku je omahnil. Čakali so njega,ki jih je vodil v toliko bitk,v zmagoslavne pohode, čakali so ga, da jih povede v zadnji naskok. Bil je s svojo vojsko celota,ki je zrasla in ži vela skupaj. Bil je med prvimi borci,ki so sproži- li prve strele v sovražnika. Skupno se je boril kot junak v odredih in četah z njimi hodil .podnevi in ponoči, skozi dež in trpljenje. Brigade so pod njegovim vodstvom zadajale velike udarce sovražni- ku. Po vseh edinicah je šel glas o njihovem koman- dantu Stanetu. Ljubili so ga, čutili so da je to njihov pravi komandant,saj je zrasel iz svoje voj- ske in vojska je zrasla iz njega.Brez takih koman- dantov ne bi imeli mi svoje vojske in naši koman- danti ne bi bili na čelu naše vojske brez takih zvestih borcev. Nadaljevati moramo delo, ki ga je vodil s svojo veščo roko on, ki se je vedno odzval in prvi začel boj za človeške in narodove pravice 1 Dokončati mo- ramo to delo in spominjali se bomo,da je bil koman dant Stane tisti heroj, ki je vodil našo borbo v najtežjih časih. 01 o\ firto Ivstg&cg- ©lisf oe ©Jtesi^S j-.d" i I. vi:o nx "st, S:iob.ti&i 'fea.-S Bit C Leti. -z*. 3 li - :v s o^ ..^ojiaen iu©{;:k)čs v ^ i® ex -i-^aiil&v Ttffefcfttf v Xlaov nli, ob 'Hšifc* •T' -e/sv..;:- -»S? o* Ufi-V-/ ,-Jis xž: lx,.?toL?o -&3Uiov ojova a -©L I.t> , m : ' i > m i mq &en £b'<7XD<3 bX©v X5aod" e:„ c.\ -rsJE .jn-rivorj v ,vrq xi ^piiiaim. :.;?.;. : -r .. n± liiS^i&o v 3o> ro ni iso^a tioonoq :-?x 3-rsr-on fclafca&BS uovtaJbov —■T--' o;- : & ^ fi&iTg .&>& ^oiitii)« o C o, a-: al 03 Mičfrš č>a —Jot ©fovs si lka^mS^fi ojt xve*xq roiicti* r-fi^ao:-:r.Z34nfc -^ar.cv ni —i a;-"t ni j ',ov . i- i: leiat JSo _;i5i> iii^B^" d/csU- ofeii >'-v ; x i ic Icf aji ijTciBS »ve mod aitfaevs O^ova a li^or j:, r".: f0Xd6 o . : L&CiVj. xv*io rt£ levsu.0 o*© v s*? 1 r. .thtno-loZ- IsoIvsk: 9V0i)0if-n xxx eaj&«volo m fod tt2XC.\ XM or t onod oa oX©i> o t o,.ti v cd'XOcf ©San XI; v/ ©q * iJaiT e i^b ra^d ..iiar. o ilx i, c9^ t Slovensko Časnikarsko društvo pošilja kurirjem naslednji pozdravs Pozdrav grafikom,tehnikom in kurirjem! Slovenski časnikarji Vam pošiljajo s svojega u- stanovnega občnega zbora prisrčne pozdrave« Zave- damo se prav dobro, da brez Vašega požrtvovalnega dela v tiskarnah in na kurirskih zvezah ne bi svo- bodna beseda naših časopisov prodrla v sleherno slovensko vas»Prepričani smo,da boste skupno z na- mi v času najveličastnejših zmag našega in bratske ga sovjetskega orožja podvojili svoje napore,zave- dajoč se, da je ravno v teh poslednjih trenotkih na- še borbe tiskana beseda več kot važna* Smrt fašizmu — Svobodo narodu! Slovensko časnikarsko društvo RDEČA ARMADA NA 1TAŠIH TLEH o Rdeča Armada je na naših tleh -- se je razneslo.; kakor da bi veter govoril po vsej Jugoslaviji, Tri in pol leta,ki( smo jih preživeli,so polna. pričako- vanja in hrepenenja po tem dnevu«. V vseh težkih trenutkih,ki so že za nami, smo se vedno spominlalj' Rdeče Armade,armade ki se z nami bori proti istemu sovražniku* Slišali smo o njenih velikih bitkah in o njenem trpljenju in vedno večja je bila ljubezen do nje« Prikipela je do vrha,ko so bratski borci stopili na naša tlae _ Vedeli smo9 da ne bo o.v^re za te junake?da ne bi prišli k nam. Tudi. pri nas so pokazali,da mi scvra znikove utrdbe,ki bi se njenemu orožju,ki ga uprav Ijajo heroji, mogla zoperstavitit Skupno se borijo borci Narodno Osvobodilne Vojske z borci Rdeče Ar- |aš?.gtiQ^a;.naši zemlji in njihovi hlapci se trese j o pod udarci skupne sile. Prvi glasni.?: nam je bil .dan?ko so čete velike armade prestopile na- SRile naši zemlji potrjujejo,da kmalu ne bo mesta^kjer bi se mogli še skrivati be- li hlapci in njihovi fašistični gospodarji; Beograd?prestolicanaše. npve • velike Jugoslavije, je osvobojenac Osvobojen je Beograd, ki je tri in gol leta0ječal pod peto Jakama, Tri in pol leta se^ "je junaško bcril0 Bil je žarišče naše borbe«,Ve- liki pokolji in usmrtitve ga niso pokorile * Ostal je 2T"est pravici in svobodi?ostal je nepc-koren,dok- ler ga niso osvobodili bratski borci Rdeče Armade m naše čete»Osvobodile so našo skupno prestolico. . saj so pri osvobajanju padali sinovi iz vse Ju^o- slavi je« v Najsvetlejši svetilnik med velikimi zmagami na- se vojske je BeogradcNjegov žar že osvetljuje svo- bodno neboP ki bo kmalu razprostrto nad vso našo svobodno zemljo« Zmagoslaven pojiod naše velike zaveznice Rdeče iirmade in naše vojske gre po naši zemlji. Povsod jih spremlja ljudstva, ki je željno in vztrajno pri- čakovalo te dnic Povsod pozdravljajo svojo rešite- "Ijic'o,ki jo prišla> ki pomaga osvobajati one, ki so 'se zvfcsto boriii ob njeni strani v hudih in dobrih ČtislflV^/ . "'•' ,,.1'r ■ ' ' ; - • jSŽ VOJAŠKEGA DT1IIA K NAM! • ~Tc>"r •• t lil Ovi;>.i: t J: S*6"VT .v«.. " Več vojaškega duha mora biti v nas! Taka je se- daj zahteva, saj smo se razvili in nismo le parti- zani j ampak redna vo j ska * Kurirji so moštvo velike brigade,, ki bo s- pred- "Stoječimi nalogami morala vstopiti kot vojaška edi niča,- Staniče so le vojaški oddelki,ki razkroplje- ni po vsej Sloveniji vršijo svojo dolžnost, Čeprav so tako razkropljene, morajo po vojaškem duhu biti enake,da bo stanioa na Koroškem ali na Primorskem del iste celote kakor stanice na Štajerskem ali na Polenjskem* Že prvi vtis., ko stani ca :b prihodu svojih, koman- dantov strumno1 javi stanje", pokaže., da tudi stanice preveva nov vojaški duh?ki ga goji vsa naša vojska* Že ti prvi vtisi pokažejo^da stanica ni navaden po štarski urad, ampak da se pripravija„ da bo zmožna stopiti na novo mesto, kjer jo čakajo druge naloge. Učenje in vezi.ahje sta pogoja,da se bodo kurir- ji vzgojili v prave vojake;, g.obena vojska se ni vzgojila ?;rez veži an j a in brez učenja.: Obvladati mora vsak vse,česar se more naučiti* Nobeno-razpo- ložljivo orožje mu pri uporabljanju ne sme delati preglavico Kolikor bolj se bomo pripravij ali,učili in vežbali,tem hitreje in boljše bomo lahko stepi- 3 i prpd vojaške naloge * - 5 - Glavno važnost moramo položiti v obveščevalno službo o Kakor so majhne edinice nezavarovane, tako so relejne stanice izpostavljene sovražnikovi voja ški taktiki, ki jo v svojem boju proti nam uporab- lja* To jep da se neopaženo premikajo mimo večjih naših edinic in napadajo razne oivilne ustanovo ter politične forume« Naš glavni način obrambe je obveščevalna služba^to je,da si vsaka edinica vzpo stavi svojo lastno obveščevalno mrežo.Tako bo ved- no pravočasno obveščena« Lahko se bo zavarovala-,da iznenadenju ne bo izgubila zaupano ji pošto30b- veščati pa mora vse politične in oblastne forume. Tako si bomo prihranili mnogo žrtev in služba bo lahko bolj brezhibno delovala« Yse to uahtevajo od nas nove potrebe in dolžno- sti? ki jih bomo morali sprejeti«Zato moramo dosled no izvajati geslo s VeČ vojaškega duha mora priti k nam J Kapetan Jože Žukovec Komandant relejnih stanic. POHVALA IN PRIZNANJE. relejna linija IV,relejnega sektorja /Gorenj- skega/ vrši pod najtežjimi pogoji, kljub nepresta- nim sovražnikovim zasedam in Čez naraslo Savo,svo- jo službo« Komandant podporučnik Ferlež Anton,Jelen in po- litkomisar Ptujske linije III.relejnega sektorja Earie Albin,Zoran, sta organizirala zvezo po Ptuj- ski liniji,kljub temu,da po teh krajih še ni hodi- la partizanska no ga o Organizirala sta teren in zve- zo, ki sedaj brezhibno deluje. -Kurir stanioe tovariš Ivan,je padel v zasedo. Prebil 3e je skozi sovražni obroč, preplaval Savo, - 6 - •rosiJ j-oi L o in i izvršil svojo dolžnost. Staniči Pi in P'5 vzdržujeta zvezo preko dveh mc čno zastraženih prog,padata iz zasede v zasedo7 a vendar redno vršila svojo nalogo* Tovariš Ježefkurir stanico AZ /Koroška/ je na- padel z "bombo švatski avtomobil;v katerem so se po Ijali štirje oficirji*in jih pobili,> Staniča 2 opravlja pod izredno težkimi pogoji svojo važno službo vedno in brez zastankov<> 4« relejni \lJll j i IV, sektorja,komandantu podpo ročniku Feriežu Antonu,Jelenu in politkomisarju Barletu Albinu, Zoranu, tovarišu Ivanu s stanioe tovarišu Jož etu? kurir ju atanice 4K,stanicama P1 in P3 in staniei 2,za njihovo vestno izvrševanje slu- žbe in njihov pogum pri delu izreka Komanda relejnih stanic Slovenije pohvalo in priznanje Smrt fašizmu - Svobodo narodu! Politkomisar? Komandant - kapetans Kukavica Ludvik l*r» Žukovec Jože 10 r* KAJ NAJ BSRSI.IO? Dogodki se razvijajo z veliko naglico-. Da jim bomo s pravilnim razumevanjem sledili,je nujne po- trebno, da pospešimo našo vzgojCe Da ne zaostanemo na kulturnem in političnem polju je potrebno.,da po spešimo vso skrb in ves svoj prosti čas naši vzgo- ji j da se oborožimo z znanjem, ?:i nam bo kažipot v novo,lepše življenje*To nujnost m. > že neštetokrat prikazali posameznim tovarišem, vend.ir ne bo odvečj. Če tudi to še enkrat povdarimos Knjiga je naše orc žjej Čimveč čitati,učiti se in vzgajati. - 7 - Prihaja nov' zahteva novih ljudi, ljudi, ki bodo vodili sv;et drugače,kot so ga stari politiki. Ki vaef6e si : dober borec,pogumen,da se no ustra šiš težkega boja in naporne poti v svoji službi,M ti jnaraš tudi politično vzgojen, da ne boš capljal T.cVje zadaj za drugimi »Dolžnost te veže do naroda, da se vzgajaš. Kakor je bila tvoja sveta dolžnost, da $i se priključil narodno osvobodilni borbi,prav tako je tvoja dolžnost,da se v tej borbi vzgajaš, zato, da boš svoje, znanje, ki si si ga pridobil^ z u- 5enjem in samovzgojo,nudil tudi drugim,ki so žejni naše resnice«, Mnogo brošur so izdale naše tehnike* Preglej in našel boš brošuro: "Kidričev govor",katerega je go voril tovoKidrič na Kočevskem Zboru odposlancev. V . njej boš jasno spoznal vsa razdobja Osvobodilne fronte,vsa prizadevanja reakcije,da bi se vrinila v Osvobodilno Pronto„ Ko pa se ji ni posrečilo,da bi se polastila vodstva v OP se je zvezala z okupator- jem. S pomočjo njegovega orožja je hotela razbiti osvobodilno gibanje.V tej brošuri boš izsledil tu- di prve osnutke slovenske narodne oblasti« ; Brošura "II«.zasedanje in sklepi AVNOJ~a"nam pri kaže zasnovanje najvišjih organov naše oblasti in rešitev slovenskega narodnega vprašanja v okvi- ra demokratične in federativne Jugoslavije.Potrje- nj. so bili vsi sklepi in odloki Kočevskega Zbora odposlancev in kar je bilo najbolj važno - priklju čitev Slovenskega Primorja k Združeni Sloveniji. Brošura "Zlata sredina" nam opisuje delo reakci je, sredincev in raznih špekulantov proti narodno osvobodilni borbi*Ta sredina je ves ca s našega kr- vavega boja kričala,da še ni čas za oborožen odpor, da je borba prezgodnja in nesmiselna, tajno pa je sodelovala in podpirala belo gardo. Ko je Osvobo- dilna Pronta belo gardo pred našim narodom in pred •/sem svetom razkrinkala, je čakala samo ugodnega prenutka,da bi stopila v naše vrste in pristavila lonček. - 8 - "Titov govor" in 15. september je zaprl vrata vsem špekulantom in računarjem,ki so se nameravali vriniti v naše vrste.Po tem,zgodovinskem datumu mo ramo biti budni,da se ne vtihotapijo temni elemen- ti z namenom,da bi nam zopet sedli na vrat in požo' li sadove tri in pol letne borbe* Brošura "0 naših mejah" pa jasno postavlja zah- teve po našem Trstu in Slovenski Koroški,katera sta in morata biti naša« Tovariš Tito jasno pravi "Tu^ jega nočemo a svojega ne damo«," Kaše mora biti tu- di znanje, da bomo znali zgraditi novo Jugoslavijo in da bomo vse,kar smo pridobili v teh treh in pol letih očuvali. Zato nam mora biti učenje in znanje naš cilj» Kukavica Ludvik Politkomisar. KURIRJI Po skrivnih stezicah, po alabih poteh so kakor utrinki v jasnih nočeh. Kdo so ta bitja, ki tako hitijo po naših leseh saj preje jih ni b>lo nikdar na spregled? E,to so kurirji, s pošto hitijo, včasih prav mimo sovražnih zasedo Lesnik Pilip -lipš Lesnik i?'iiip -11 p s kurir stanice K 15 /Koroška/ -9 - Kc hodiš po stanioah in ogleduješ- stcnČase, ki vise po malih kočicah se ti zdi,da čitaš vedno is- tega« Povsod so popisani stari doživljaji iz odre- dov, iz brigad in dogodki ob prihodu v partizane JM kjer pq ne razberoš iz stonČasa,kdo piše to članke in spise, lahko bi ga pisali vojaki v brigadi, ali politični delavci, lahko Vi ga pisali v vasi,lahko kjerkoli. Kikjor ne rasbcreš,da pišejo stenčas ku- rir j i. ki hodijo vsak dan na zvezo, da jih na poti moči o. ež, da žive v malih kočicah v gozdu, da žive čisto svojevrstno življenje«, Kakšen je namen stenčasa?• Stenčas je namenjen onim,ki ga pišejo,to je tistim,ki jih druži skupno delo. Stenčas je mikrofon,po katerem se vsak posa- meznik pogovori z vsemi,ki žive z njim skupaj«, Go- vori o vsem,kar teži posameznika,o vsem, kar bi sta niča morala naredi ti, o naredbah in o ukazih pomeni govori stenčaso Vsi predlogi za ureditev službe in življenja stanice morajo na stenčas« S stenčasom bomo vzgojili sami sebe,da bomo zmo žni dobrega pisanja. Saj so se ravno s stenčasom vzgojili včasih najboljši novinarji« Za vzgled, da nam je stenčas učitelj, naj nam bodo stanice %ro- lejno linije- /Južno Primorske/. Trdni Istrijani so se ravno z dnevnim pisanjem na stenčas priučili pravega izražanja svojih misli„ Ko preberemo člmke na veliki deski,moramo spo- znati, kakšni so tovariši,ki žive na stanicitŠalji- vi in veseli spisi nam bodo priklicali v spomin vse vesele ure,ki jih stanica preživlja zvečer po op - ravijenem delu^Predlogi in kritika nam bo pokazala, da tovariši ne godrnjajo med sel.o j,-ampak se odkri- to pornzgovore po stcnčasu»Članki in lepi spomin:., o katerih vemo,da bi zanimali vse tovariše, bodo č.a li lepo čtivo, nas pa bodo naučili,da bomo v lepem slogu izražali svoje misli. l!e smemo se omejiti le I i t A • < V r v. o \ s i Vv* • TV H. . r. '• i 1 \r v C' j V A i. i' !'• ~ v * \ .•"z1 • •r. . t / / t \ v / 6 -V V-. / V v'" M* \ X «■*■■: y ■a* H . 4 - /f , /X >' V f - A- t v :f v v / V \ ivVV . y ' - • • :■ ...' .- • na opisovanie spominov in dogodkov,ki smo jih dozi veli? ker 3tenČa3 kot domači časopis no bi bil več dnevni glasnik,dnevni govornik o sedanjem živ- ljenju, ampak le zastarel časnikjki ga z istim zani- manjem prečitamo danes kakor jutri« Živ stik sten- časa z današnjim dnem?z dnevnim dogajanjem nam mo- ra biti pred očmi-če hočemo pravilno pisati nanj« Težko preČitaš do konca sestavke, ki v kratkem povedo to,kar čitaš v zadnjem Poročevalcu,ljudski Pravici ali kaki brošuri* Tak sestavek,ki nima no- bene nove misli tistega, ki ga je napisal,ki ne da nobenega svojega mnunja,je mučen in ga brez zanima nja prečitaš do konca. Zato se izogibljimo suhopar nih prepisov in izvlečkov iz dnevnega časopisja^Fa pisati moramo?kaj nam je všeč v časopisu ali brošu ri,ki smo jo prečitali« Podčrtajmo mesta, ki nam v brošuri,ali časopisu ugajajo in to napišimo na sten čas,da bodo tudi drugi vedeli; kaj je najboljše in kar je važno= Oprema nam ne bo poslabšala ali izboljšala vse- bine in nalcge stenčasa,če ga bomo pravilno čitali in pisali c. Biti mora pravilno urejen in čitljivo napisan,le tako bo zanimiv;ali pa še bolj kot oni> ki je opremljen z vsemi mogočimi risbami in slika- mi, Saj tako okrašeni stenčasi so največkrat samo okrasek, ne pove nam pa tega kar želimo^ Slike so seveda ravno tako dobrodošle kakor članki,saj pove do včasih enako kot dober spis ali pa še več* Stenčas naj nam bo pravo mesto za razgovor z vsemi tovariši, pravo mesto za kritiko,pravo mesto za predloge, enako naj bo učitelj in zapovednik v našem delu. Tak stenčas nas bo učil in razvedril in bo dosegel svoj namen. Domen - 11 - "KURIR V -"7EKKCTOJJJtt "ZMAGE" Prvi podatki o tekmovali ju, p;rvi uspehi-, ki so jih rurirji dosegli,nam kažejo,da'bodo_kurirji Izvedli iačrt,ki so si ga postavili ob začetku tekmovanja. la linija I« sektorja je--izboljšala zvezp tako, da Bela Krajina prejme dnevno pošto 20 ur preje. Staniče iste linije so imelo V tem času 55 vojaških ur,na katerih so kurirji-vežlali'vojaške-vaje»lju- dem so pomagali' pri obdelavi pol ja 1386- bnt0 Kurirji 3*lini je I0sektorja so v tem času poma- gali 950 ur, Vežbali so vojaške vaje 73 ur* Komandir stanice P3 iste linije razstavi in se- stavi italijanski pUŠkomitraljez v 55 sekundah. Staniče II. relejnega sektorja /primorska/ so imele v Času tekmovanja 345 vojaških urc Stanice IV, relejnega sektorja /Gorenjska/so v tem času pomagale ljudem 915 ur pri obdelavi polja. I- a istemv sektor ju so izboljšali zvezo ^ za 24 ur„Pri napadih Švabov so kurirji potolkli 4 Švabe?4 rani- li ,2 ujeli in zaplenili puškomitraljez,3 puške in 400 nabojev« III„ relejni sektor /Štajerska/ je organiziral novo linijo tako,da so kraji v Slovenskih Goricah •in v Prekmurju povezani z vso Slovenijo« V istem sektorju je izboljšana zveza za 30 ur. Pri vzdrževanju zveze so kurirji potolkli 2 so- vražnika, 4 ranili, 2 ujeli, zaplenili 10 pušk in dve pištolie - 12 - V^rel-e jni sektor /Koroška/ je- vzpostavi.!* novo 'relejno linijo preko '^rav.e^ ^ako! so tudi kraji.£o- jposvetskega polja poučeni o riovicah -iz vs^h .-o-sta.- iih krajev "Slovenijo. ' " ;" "V . . :■ : Kurirji slovenskih s.tanic so v tekmovanju- posta /lli dve novi' liniji, zboljšali zvozo za 74 ur in ^omagali 3165 ur pri obdelovanju polja. Ostalih podatkov o uspehih še nismo prejeli.,- za— .o naj Komande sektorjev in linij pošljejo' čim. pre ,e točne podatke, da bomo'imeli pregled o uspehih .urirjev v tem tekmovanju* . STRAŠNE SANJE POŠTARJA N1K0LS CTOJKOVIČA. ■ » . . . • t '-•'!' _ *" C - -- Pod tem imenom je izdalo uredništvo "Ježa" bro- šuro , v kateri biča napake partizanske poste.,ki pre lasa narodno-osvo>/odilni tisk po terenu,.Napake^ka- tere. opisuje, nam odkrivajo važnost hitre in redne pošte, ki jih pri nas' opravljajo kurirji relejnih rJtahic ,Iste napake se opažajo tudi. pri nas »Odstav- ki, ki jih prinašamo v prevodu,nam odkrivajo in os- vetljujejo napake 3 prave strani * f ' -r j • •. ' ' - .....' K., • Partizanska pošta številka 105 je bila ena iz- aed najbolj nerednih pošt.Zavoji s časopisi in pi- sma so napolnjevala omare,vse kote in polipe v ma- li sobi. Debel prah se je nabiral' na teh zavojiiu ^a raztrganih ovitkih ni bilo več naslovov, kakor, ia se je mišja družina naselila sredi raztrganega papirja. Upravitelj Nikola je sedel na stolu,se pretegoval in premišljal,kaj naj napravi, ko zveza ne dela in se kup paketov veča iz dneva v dan. Vse dokler^f oA ga nazaj dva dni, dokler ne obišče vseh znancev in mu končno prinese K n3Sl0vi S telefonom se skriž? ^ ^ 1 ZVeZe" Vse mu hodi Nekega večera doživi strašne sanje: - Vidite ga! Nič 3e ne zmeni 22 nag ti k ^ spi,mi pa tukaj■trohnimo. Tovariši,ali bomo še tr- peli tako naprej? Ne, ni mogoče! Prišel je čas da bo odgovarjal za svojo nerednost. Vi dobro veste riia^ki mS Naš «ek je težka Irfele ga poslal^a SlSS^ ^ * L ** S - Tako je! - odgovarja sto grl, - Doli z zavirači narodno osvobodilne^ -ftiukn! A za tem začuje Nikola isti glas •'At-Jta.I- kom~ Pri""?mVZČ?'° "arod za našim tis- -n mto ti So J^fr3^, M m0ral od umrs"ti » ^ S , časopisov,ki se nekako prebija- Si1^ nesrečneži po šk hih tr, P,01;> berejo nesrečneži po šta- bih m ustanovah. Vsak nosi Po en izvod v žepih in Mr2Jl3a d°ma.Za ^hiv. Tam zopet fcohni dalg od naroda in od ti s tih, ki jim je naLnjerfnaš sami I1?0 J®' D01 8 arhivi in s knjižni - 14 - "llikola se"""vzdigne in pogleda okrog sebe, kdo mu to govori. V govorniku spozna "Naprijed", za njim pa dolgo vrsto velikih in malih časopisov, brošur in letakov. Vse mu žuga?vse hiti proti njemu,kakor da ga hočejo napasti. - Tovariši, jaz kot "Vjesnik" govorim v imenu edinstvene Narodno Osvobodilne ?ronte Hrvaške. Med tem ko mi tukaj trohnimo, podjarmija okupator in njegovi hlapci našo zemljo»Sovražniki našega naro- da, špekulanti in razdiralci narodne enotnosti se skušajo vriniti med naše vrste in razdirati naše deloc Med tem ko nas ta lenoba trga za papir svo jih cigaret in nas pušča cele tedne tukaj, sipajo sovražnikovi avijoni po naši zemlji stotine tiso- čev letakov laži in slepijo naš narod*Nas pa ki no simo resnico in kažemo ljudstvu potita človek name noma zadržuj e;. ves narodno osvobodilni tisk0 Vprašam vas tovariši,ali jo mogoče to oprostiti? - Ni mogoče! Pred sodbo,pred narod z njim! - - Dol z nerednimi kurirji! - - Dol!i! - Zedinili so se,da naj ga sodijo tiskarji."Jež" ga je s svojimi bodicami dvignil in. peljali so ga v tiskamo* V tiskarni ga nagovori stari tiskar. - Tako,ti si tisti!Eavno takega smo si predsta- vljali; Zaspanega,brezbrižnega in neodgovornega. A sedaj poglej nas J Puglej me dobro,kako sem bled in izčrpan. Koč za nočjo preživljamo tukaj pod zemljo v delu,hiramo in smo vsak dan bližje smrti. Ni nam žal. Vemo,da svobode ni brez krvi«, Zato ne štedimo - 15 - rfcisr-« vr S;1 r " oettisoStart to veliko kol^ f ^f0^^0 štiride naš- časopis pi^dl nn sve?lo'? | VG«ikl-3tro^da en P*t lahio-tiŽfrea*, »oSin x f6 ni vse' ^ svo.j predal in ?,optt dati v Po »*U», Ali sedaj vldiS \ tl!°^rat p03e2i T «ar,oPin?U a svo jT^Srnosti^ 39 Roženega jež. Ali veš,da ie naž , J p" vse to jo za sovražnika Lkor mle W> s^ton^no orož- aogoSno orožje in ves naš Pa vendar to ga. puščaš tem cele meSeš pod aizo in variSi! - so obrne ££^+»nT88itMio trohni- ga, da sani izreSete aodbo!- " vr.n i^Si^SlS S v^f S-o jkovic'' Sisto raturo ter uredil vse dl ^ ?^^10 in tavljal naslovom, Ja?tizansk^+P°^° r?dno dos- stala vzorna in najbolje! ^f05 P° JTEJAKI RDEČE AffilADE. osvoboditi armka/u efle wTTn'kOQ'Je P°^gala dom. :£oriln oe le v pred Stalingre- la - bcroe.ki ba- - 16 - na takih. ravninah, po jjrinor-skih grapah in po kameni ti Liki.Rdečearmejci so se spominjali pobitih svoj- cev. To jih je navdalo s pogumom,da 30 pozabili na svoje življenje in videli pred seboj le uničenje sovražnika. Težak je bil boj, blato je zalivalo tanke,borci so gazili do pasu. Reke so narasle in preplavljale zemljo0 Dolga je bila pot, po kateri je prišla ta armada k nam., Sto in sto kilometrov je bilo treba prehoditi,sto in sto kilometrov so se morali "bori- ti za vsako ped zemlje in razbiti na tisoče bunker jev.Vse to je morala premostiti Bdeča-Armada,arma- da - Junakov,.Pozabili so na sebe,na materina domače* vse je. ostalo za njimi samo kot lep spomin,Pred se boj so videli le en cilj, le eno nalogo, s,a katero je treba dati vse svoje silo?ves svoj naoor,,Ni jim bila zadosti zapoved,ki jim je bila vednS sveta in so jo vedno izvršili; ne da bi pomislili na sebe. Niso naredili 3amc tega,kar jim jo bilo ukazano,vi deli so sami in sami naredili velika dela,ki so vo dila Rd.eč o A rmado vedno naprej in naprej« Ki so- le vestni izvrševalci zapovedi, oni so sami. svoji zapovedniki, Izvršili so svoje naloge« Niko- li niso -pomisliui^a lahko čez minuto pade jo »mislili so le kako bi izvršili svojo nalogo prej ko pa- dejo o Taki so junaki Rdeče Armade in gore kot svet le. luči na poti, po kateri liadijO. Njihovi svetli primeri vodijo tudi naše borce od zmage do zmage. Takih velikih borcev je brez števila, kakor je naslov knjižici,iz katere prinašamo prevod o veli- kem dejanju borca za zvezo,Ko vikova, Tudi mrtev je ostal na položaju, Ke vemo,kako je živel človekki je izvršil to dejanje. Vemo samo,kako se je končalo njegovo živ- ljenje. - 17 - o,,Z nčafcrrnlm in zamolklim glasom je štabni tele- fonist zaman klical edinico,ki je bila na oddalje- nem položaju« Sovražnik obkoljuje to edinico. Hit- ro seje treba povezati z njo„ Sporočiti ji moramo, da jo sovražnik obkoljuje,da bo zavzela drug polo- žaj,ker bo"drugače uničena. Priti do nje je nemogo če. Prostor, ki deli poveljstvo od edinice, ki je prodrla daleč naprej, tolčejo nemški minometi, ki dvigajo v zrak kupe snega pomešanega z grudami zen lje. Zvez ni. - Prekinjena je, - je rekel telefonist. Tedaj se dvigne narednik Novikov,ki je že vče - raj pod sovražnikovim ognjem napeljal žico,ogrnil si je bel plašč,vzel puško,torbo z orodjem in re- kel kot običajnos - Grem„ Zveza je prekinjena., Dovolite? - Žica je bila napeljana med razcefranimi jelkami in med redkim grmičevjem« Hovikov se je plazil. Nemci so ga hitro opazili. Kksplozije so povzroči- le, da so se grude snega trkljale do borca za zvezo« Vroči drobci min so Amu žvižgali nad glavo« _.Ni Čutil bolečine, v desni n-jgi. Ko se je okre- nil,je videl, da se za njim vleče po snegu rdeča sled. Po tristo metrih je med izruvanimi grudami zemlje aatipal bodeči konec žice.Tukaj je bila li- nija prekinjena. Prekinila jo je mina,ki je v bli- žini eksplodirala* Moral je najti drugi konec pre- kinjene žice,priplaziti se do njega in zopet spoji ti prekinjeno linijo. .Naenkrat zahrumi in zažvižga čisto blizu. Težka bolečina ga pritisne k zemlji. Zasulo ga je. Plju- vajoč se izvleče»Bolečina ni popustila* Mučila ga je vedno bolj. Zavedal se je samo enega: moram naj ti drugi konec žice, ki visi nekje v grmovju. Pri- plaziti se moram do njega, zagrabiti, potegniti in zvezati.Našel ga je.7ačuti nekaj vročega na prsih, pada;se zopet dvigne in ujame žico.Tedaj je zagle- dal., da se mu približujejo Nemci, Streljati ni mo- - 18 - o, "V- i t. vi N y\ A \ \ ^ \ \ .\ \ \\ . \ v- \ \ \ T\ > j J { ^ -v --.j \ ^ -V',v \ x • 7 \ - V* V" ^ r-'' M"^ •, \ »1 fe^^flillBRr ^ .' . : -To."- . ft ..-."v v ' i v^t J • t » » t V •V \ ■f Vl i -v a- r f ' -v v ~ - 1 - ' ' w< \ . ' r * t / ^ : - v;«. :... — , » S ; \ «fV «N , •' a gel,roki je imel zaposleni«. v Začel je vleči žico k sebi.Vse težje in težje je dihal„Prsti so mu otr deli. Mis.li na smrt so ga mučile«, Ali je mogoče? da ne- bp toliko časa Živel, da bi mogel spojiti ži- ooc No viko'v stiska z zobmi koneo žice in napen ja vse sile,da je prijel z obema rokama drugo žico In jo potegne do ust* Ivlanjka samo še centimeter«, Nič več ne vidi** S ^oslednjo močjo potegne žico in us- pe, da jo zgrabi z zobmi„ Škripajoč stiska čeljusti do bolečine,začuti kislo—slani okus in slabe "tres- ljaje na jeziku^ Tok je! Z mrzlimi rokam j. je' puško. tipala Pade na obraz v sneg, z ostankom' svoj 2,8 sil besno stiska žodč, Ne&ci s krikom . juriša-jo nanj Novikov se zadn jikrat dvigne'in izotreli^v. sovraž- nika vse'naboje-, ' v . j ''.'. «o o o c V povel jstvu kriči vzradoščcni tele-fonibt v rslušalko 0 .. •Da, dal. S .1 i š im! Ari na ? «Ja z sem ~ -S o/roka f . f Ko je na koncu boja dobila prednja .edin;i ca po- tre"! na' -navodila je napadla Nemce'.z b'.oka in ;pr ebila obroča Eo so borci' za; zvezo navi jali, žico .so" našli napol zasutega tovariša o Ležal je nepremično X Pp~ ■ razom v snegu0 V roki je držal puško in ukrivi^eni prst mu je pri.mrz.nil na zapiraČ* Ser&er je biX iž*- praznjeiioNedaleč v snegu so našli, štiri ubite Nem- ce« Vzdignili so ga? za njim pa se je vlekla žica./; ki jo je stiskal z zobmi o Takrat so. spe znali? kako je bila vzpostavljena telefonska linija med bojem. 2obje5 ki so držali oba konca žice,so bili tako močno stisnjeni,da so morali presekati žico, na o- beh straneh stisnjenih ris t'. Drugače niso mogli os- voboditi mrtvega tovariša, ki je še po svoji smrti hrabro vršil svojo službo. • Časopis nS t al in j ski Sokol" 13.III .1942«. . Centralna fronta. Prevedeno iz "Ima jih b-fezbroj"• -19 - TOVARIŠU SILTSMU Komandir stanice 4, tov. Škraba Alojz - Silni5je : po dveletnem delu na relejnih stanicah padel 28uIXozadet od aomobran ske krogije, Pred letom dni sva še skupaj hodila na zvezo nekje na Krimu«,Prenašala sva nahrbtnike,v deževnih dneh sva se stiskala pod lubnato streho in mislila o lepih in težkih preteklih dneh. Vedno se mi spo- min vrača v tiste kraje., kjer sva hodila po mogoč- nih gozdovih Krima in Mokrca in poslušala močno Šu- menje Iške. Večkrat sva se pogovarjala o našem življenju. Takrat je v tvojih očeh zagorel ogenj maščevanja, saj si pogledal svoj barjanski dom,kamor nisi smel. Pripovedoval si mi, da se ti zdi,kakor da bi vstal mož velikan tam izza Krima in te poklical v boj« G-ledal sem te in videl, da si ti tisti mož velikan, da je ves slovenski narod tisti velikan, ki tolče tlačitelje in zbuja tiste,Iti so stoletja hlap če va- li. Upor proti krivici in nasilju te je vsega pre- žel. Dolgo je že tega,ko si prvič zadel na rame na - hrbtnik in odnesel prvo pošto,Dve leti si hodil in nosil vest za vestjo. Za tebe ni bilo nobenih za- sed in nobenih patrulj«. Vedel si,kaj je tvoja dol- žnost in vedno si jo izvršil. Preselil si se iz temnih gozdov. Zapustil si Krim in odšel med Dolenjske vinograde^ Vedno enako si delal hitro in vestno. Jesen je pozlatila vino- grade in tvoja ljubljena hosta je zagorela v rde- čem, zlatem in škrlatnem ognju,ko je sonce obsijalo njene vrhove. Vse se je pripravljalo, da pospravi trud celega leta. Pripravljali smo se, da požanje^o - 20 - velikk sadove dela in borbe treh in pol letc-iDozo- relo je in čakalo nočnih žanjcev,da varno spravijo veliki sad,ki smo ga gojili s krvjo in trupli naj- boljših sinov, svobodo o To še ni bilo vse. Od'šel si za mnogimi,ki so se žrtvovali. Tudi ti si, kar smo sejali, toda nekega jesenskega dne,ko je sonce zlatilo obrane vinogra- de si padel. Glasen- je bil tvoj krik ko so se tvo- je oči poslavljale od nas> Beli izdajalci so te, po tolkli kot psa* Tebe,ki se nisi bal smrti vsa leta našega boja«. Takrat pa se ti je utrgal presunljiv krik. V tem kriku smo slišali klic po maščevanju., To je bil klic obtožbe in vedeli smo kaj si nam ho tel povedatioPovedal si nam vse in ne bomo pozabi- li tega, dokler te ne bomo maščevali0 Maščevali te bomo in se spominjali, da si tudi ti gradil naše no vo in srečno domovino0 Ludvik politkomisar relejnih stenic« PRIMORSKI KURIRJI, Primorska! Povsod slišiš to imea V vojaškem po- ročilu, v političnem glasilu,v vseh naših časopisih čitaš o borbenosti in požrtvovalnosti primorskih Slovencev.Vsak,ki je bil na Primorskem ti bo vedel o njej veliko povedati« Ne samo o njeni lepoti,am- pak posebno o njeni borbi za svobodo in združitev v Titovi Jugoslaviji, ilajveč ti vedo povedati1 o njej naši'kurirji, ki tukaj vršijo važno službo in doživljajo v tem delu Slovenije vsak dan svoje do- življaje* Tako nam-pripoveduje tovariš Ivan, kurir stanice P14-,ki govori malo,a to prav resno. Štirje tovariši so odšli na zvezo. Ostalo nas je doma le šest. Spat se nam ni mudilo,zato smo se — 21 - d-ogovorili-, da bomo pozdravili sovražne patrulje, da ne-bodo tako brezskrbno šetale po naših tleh„Ča kali'smo dve uri v zasedi« "Danes jih ne bo" pra- vi tovariš komandir!" To je smola,kadar pridemo mi pa švabov hi"'.,Sklenili' smo/da praznih rok ne gremo domov, šli. smo proti postojanki/ Trevidno smo se priplazili k prvemu bunkerju, da ga obkolimo in v jurišu zavzamemovBo trebuhu smo se priplazili prav doxbunkerja;da je tovariš Kolumb pogledal lahko aH stražar morda spir. Bunker je bil prazen^. Spogleda- li i smo -se, Kaj naj bi to pomenilo? Morda so Švabi odšli? Vsi smo bili za toda pridemo stvari do dna. N'e da bi kaj rekli,smo se začeli plaziti proti dru £ emu bunker j U; Toda tudi ta je bil prazen V vas Si še vedno nismo upali, ker smo vedeli,da je bilo pred eno uro tam še 80 mož posadke* Obšli smo vse bunkerje okrog postojanke * Previdno smo se pomika- li proti postojanki sami^Priplazili smo se od treh strani in se"s krikom zagnali v vrata,ki so se ta- koj odprlac Naš trud je bil zaman* Postojanka je bila prazna..- Vdrli smo v sobe o V peči je gorel še ogenj o Vse je kazalo ,da so tu še pred par minutami sedeli Švabio Pregledali smo vse poslopje« Sprema, čevlji,postelješe vse je bilo na svojem mestu« 'Zmetali smo vse skozi okno* Toda bilo je preveč, da bi sami nosili® Takoj smo mobilizirali vso vas,da nam je pomagalac Po vasi se je zaslišalo petje« Odnesli am-o pet hčvih koles in štirinajst celih oprem proti našem domu-« Slavko .v politkomisar Il-.relejnega sektorja. - 22 - PO ISTRI Kadila sva med nizkim grmi* evj eni p skalkati stezi. Zeleno brinje naju je opletale pc nogah, ki raste iz rdečo istrske zemlje«, Pogovarjala sva se o istrski zemlji, o ljudeh in o živij enju,ki go tu žive c -Revni so ti ljudje,-mi je pripovedoval kurir,- sama skala, ki jo vidiš,so njihova polja« Dobri pa so kot soncc, ki sije na to goličavo* Ko prideš" v vasykjer ni sovražnikov, že dobiš kuhinjevkjer istr ska mati kuha za partizane o Oe govori3 z njimi o prejšnjem življenju, vedo povedati čudne stvari o njihovem trpljenju* Ko govoriš o sedanjem in bodo- čem živi j en ju, jim žare lica, v očeh se jim užge ogenj ki govori o ljubezni do rodne zemlje in do ljudi o Zanimajo se prav za vse, kar napravi naša oblast? Povsod pomagajo po svojih močeh« Z veseljem 'ti go- vore o bodoči Jugoslaviji,kako si bodo uredili no- vo živijenje,saj vedo,kako mora biti,ko so že toli ko pretrpeli in še trpijo ob sovražnikovih vpadih« Nam zelo pomagajo. Kar prinesemo raznese j o mladen- ke v tiste istrske vasi katere mi ne moremo Prišla sva na obronek, odkoder sva v jutranjem somraku zagledala Trst-, Velik in velič as oen se i e razprostiral pod nana* -Tudi od tu,-pokazal je na Trst,-prihajaJo vsak dan novi in novi,ki ne morejo več živeti v tesno,Ti, ki obdaja mesto in ga tlači« Pripovedujejo nam- ko jih vodimo,kakšno je življenje v Trstu,. Pripovedu- jejo kako se krčijo beli v onemogli jezi?ko raztre- seni listki in plakati zjutraj jasno kaže jo,da me- sto ni zanje,da klij'3 v njem novo življenje, ki bo pokopalo njihove zločine in nje sa iec- Med takimi pogovori sva prišla ha stanioo,ki do bro uro od Trsta opravlja svoje delo* Utrujena sva sedla, na uho pa nama je prihajala pesem istrskih mladenk,.ki so hitele na delo« Ko - 23 - PO ZIMI ČEZ KARAVANKE Po nebu so se vlekli temni, sivi oblaki« "Jutri bo sneg" smo med pogovorom ugotovili v toplem bun- kerju/ Popoldne so se oblaki približali zemlji,ka- kor da jo hočejo pokriti.Začel je naletavati sneg* Vedno gosteje je padal beli prah in pokril zemljo« Premišljeval sem, kako bo drugi dan, ko bom moral čez Karavanke. V duhu sem se že videl,kako se bom boril za vsak korak do pasu v snegu0 Zjutraj,ko sem vstal sem žalostno gledal debelo ode^o snega,ki mi je segala že čez pas. Kaj bo še- le ,na vrhu? Pripravljena na vse sva se s tovarišem Petkom p J. pravila na pot. Slišala sva še zadnji pozdrav to varišev in že sva tičala v snegu do pasu. Pot nama f:e lil po obrazu,ko sva se sključena pod težo nahrbt iikov plazila naprej * Prišla sva na odprto poboč-^ je o 3urja nam je ubirala strune okrog uses0 Kosmi r-ne^a so se topili na najini obleki«, Mala sopr.rica re ;e dvigala z najinih teles. Postajalo je temno, Seprav je bilo šele poldne„ Objela naju je gosta 'segla,burja je močneje zapihala in nama metala sneg T obraz o Napredovala sva počasi * S puško sva tepta- ^a sneg pred seboj,da se ne bi pogrezala še globje. žameti so pogoltnili sedaj enega sedaj drugega* da jva se komaj izkopavala iz snega« Dvigala sva se vedno bolj strmo0 Vedela sva, da 3va že blizu vrha. Še nekajkrat sva se zasopla us- tavila in počivala, ko naju je opozoril močan sunek arje,da stojiva na vrhu Karavank in da morava bi- li opreznejša,da ne bova zletela čez previs« Upog- nila sva se, da sva skoraj plavala v beli odeji« V ^iš ju, kjer burja ni ime J a toliko moči, sva se ne- io^iko odpočila. Pogledal sem na uro. Kazala je 11 pondi. Zažgala sva cigareti in brez besed čepela oo shrani, da se vsaj malo odpočijeva* Pred seboj svajmela še dolgo pot. Staniča, ki sva jo v duhu gledala., se nama je zdela lepša kot velika palača* A kaj, ico sva morala prehoditi še tako dolgo pot, preden naju bodo sprejeli gorenjski kurirji. Začelo naju je mraziti in uvidela sva.da je naj bolje, da čim preje opraviva dolgo pot. Hodila sva počasi, saj sva že utrujena od prejšnje poti komaj f azila debelo plast snega, Prilezla sva do stanice* oplota naju je omamila,ko sva vstopila med tovari še o Dolgo sva sedela, da sva se odpočila«, Navadno sva hodila isto pot pet do šest ur, takrat pa sva rabila triindvajset ur težke hoje. Tako smo dan za dnem gazili sneg preko Karavank- da je Koroška zvedela za vse novice in prejela vso literaturo, Čeprav je naletaval sneg in vedno bolj zametaval naše poti* Lojze Komandant 1.,koroške relejne linije„ NAŠE KURIRSKE POTI NA K0R03KEM, Malo nas je bilo,ko smo prod letom dni v temnih gozdovih zapadne Koroške postavili stanioo, Začeli smo hoditi križem po Koroški* Temni stoletni goz- dovi so postali naš novi donu Na svojih poteh smo obiskovali raztresene kmetije« Pred nami ni bilo še nikogar,ki bi tem dobrim, samotnim ljudem povedal resnico, Hodili smo na javke in se spotoma ustav- ljali v vaseh«.Ljudem smo pripovedovali o našem bo- ju, o našem življenju in o bodočnosti,za katero se bo rimo a al eaali so nas in se Čudili* Toda vedeli so,da smo njihovi ljudje,da je nače življenje tes- no povezano z njihovim. Ko so prvi Nemci omahnili pod našimi streli,so začutili, da se jim bliža ura svobode po tolikih letih hlapčevc-* ja« Ponosni so bili na nas in kadar smo z veselim petjem napolni- - 25 - ■ li male izbe,so se jim zjasnili obrazi , zažare.ie so jim oči in prepevali so naše pesmi,ki jo tako dol- go nis'o slišali» Potegnili smo nož iz nožnice in Matjaževi vojaki so se prebudili * Ko so jih hoteli 3vabi odpeljati v Ukrajino^jih gonili v vojsko, so se dvignili in prišli k nam« Spoznali so,da jih hočejo odpeljati z rodne zemlje* da bi drugje služili kot njihovi hlapci. Vedeli so to?zato so šli raje z nami v skupni bojo Tudi naša stanico, se je povečala, ko so prišli zvesti Korošci k nam. Vestno in vzajemno nosimo re sni o o po koroški zemlji* Skupno premagujemo ovire in zapreke,ko zapade visok sneg in nas naša pot vo di preko visokega grebena zasneženih Karavank«, Justin Valentin-Tone. politkomisar IIIsrelejne linije. MOJA POT ČEZ SOČO. Dež je padal,kot da bi bile vse zatvornice odpr te*Proti večeru sva se napotila s tovarišem na jav ko. Prišla sva na vrh hriba,odkoder sva videla vso soško dolino o Bista Soča se je vila kot baržuna - sti trak* Ob njej so se belile lepe vasice. Vse je odeval tajinstveni čar lepote * Opazovala sva, ali se bo kje -pojavil sovražnik, ki je vedno prežal na svo;e žrtve.. Vse je bilo mirno c le zdaj pa zdaj je zaregliala sovražna strojnica,, To naju ni motilo. Urno sva se spustila v dolino do^prve vasiDPregle- dala sva,ali ne tiči kje skriti Švab in čaka na na ;iic Nič nisva opazila sumljivega,, zato sva šla na- prej c Oglasila sva se pri stari znanki Poloni; ki 10 vedela za novice devetih far in še čez* ,:Kocc j je nevarno hoditi preko",nama je dejala Polona« Ko se ;e dodobra stemnilo,sva šla preko ceste do reke« - 26 Na drugi strani so že čakali tovariši s sosednje stanice. Hitro sva se sezula, zabrodila v globoko volo in srečno prebredla na nasprotni breg. Zamen- ja.i.i smo pošto in si povedali novice »Že smo brodi- li nazaj. > - tri tovarišice in štirje tovariši,ki so potova- li po liniji so hodili z nama« Pot v breg je bila precej naporna. Lil je dež. Bilo je temno kot v kozjem rogu. Vzpodbudle so nas švabske strojnice. Držali smo se za nahrbtnike, da se ne bi zgrešili, Strma in spolzka pot je delala največ preglavic to varišicam,ki so premočene morale hiteti z nami, da nas ne bi dohitel dan. Zverinca-Pepi stanica P23. MALO PO PTUJU. Dobili smo kolesa in okrog 11 ure zvečer smo se že peljali proti Ptuju. Govorili smo nemško in še zapeli smo kako nemško koracnico. Na naših kapah se je šopiril švabski orel. Ljudje so šli v gručah iz kina, straže pa nismo zapazili nobene. Izginili smo v senci kostanjev na sejmišču in poslušali, če nam ka« ne sledi. Ne, prav tiho je bilo. Ptujčani, so brezskrbno spali,saj jih je čuvalo 200 mož Land wache, ki so sedaj čep-oli v zasedah po predmestjih Ptuja. Pustili smo kolesa v senci in se neslišno bliža li poštr.i garaži. Okrog garaže je bilo veliko tla- kovano dvorišče, kjer se obračajo poštni avtobusi? Do straže se nismo mogli priplaziti,ker bi nas pre hitro opazila. Zato smo ukrenili drugače. S težkim korakom, glasno po švabsko govoreč, smo šli proti glavnem vhodu. Na 30 metrov nam je nekdo posvetil v obraz. - Kdo sveti tam? - . - Jaz! - -:.Kd? jaz? ,. - Wache. - - .Kakšna straža?. - in.-sem bil pri njem.Mož hi imel puške, zat-j .sem imt?l lahek posel« - Ti' nisi straža,ti ai bandit,ti si partizan! - .-.Ne,ne, jaz nisem handit,-.ne je.hotel prepričati, - - Ti si -bandit!Roke gor!-Kar izbuljil je oči in slačil obraz,toda roko so kar sinile) kvišku« Ivlcnda mu je postalo slabo, ker se je naslonil na'.steber? ftejal sem tovarišu, naj mu vzame pištolo« Gledal sem po pravi straži,. Prav tiho je stala pri garaži in nič. se ji ni ljubilo«. -£j,ši ti straža, - sem zaklicale -Da,-je bil odgovor. -Tedaj pridi sem,tukaj je banditi Pridi že ven- dar! - Prihajal je čisto počasi, prvi prijateljček pa mu je viieto dokazoval, da ni noben bandit, da je od ss-straže. Vzel sem mu še legitimacijo. Drugi je b±l( med. tem že prišel. . -Glej, tukaj imaš bandita. B^-g ve.; kaj je iskal tu okrog garaže. - Možakar je pogledal po njem^jaz pa po njegovi brzostrelki: "Doli s. tem!" in bil je razorcžen. -Sedaj' pa noter, da pregledamo legitimacije« Vi ste sami banditi ne pa stražarji.- 'm -Saj je' notri še eden. 0:i bo povedal., da nismo b«jiditi. ,Mi smo ss-straža in stražimo poštno avto- "mobile5-' so govorili vsi vprek,, • . ' '/' V sobi pa-roke gor.!-Tretji je molel roke In« no- ge proti stropu-dobili smo ga namreč v postelji. trije .so stali pred namirtretji je bil samo v ppodnjih hlačah.,'Prvemu, ki je bil 'nanmlajši, je si- lil smeh na obraz,saj je dejal,da so gestapo in se jim ne more prav nič zgoditi ..Pa smo jim pojasnili. -to/$ma partizani, ne pa' gestapo i Kar poglej na- še kape, še pred eno uro se je blestela tukajle -.28 - naša zvezda'. Zdaj si hha oglejte, če. smo ros taki raztrgani in bosi banditi,kot vi pišete v svojih časopisih.- * " ' * . ' ; . Dva spreletela temna senoa,bi!o ju je strah, tretji pa je začel mežikati z očmi.-Ali ste koraj- žnil - je doj al.po slovensko. •-Ne, - je dejal najmlajši,-jaz sem pa mis.iiljda ste takšni kot piše v naših časopisih,- ' Tovariš Mirko je poiskal v garaži avto, pogumni 3S—ovci pa so morali z nami, Tako ;l-ppo se jedilo puljati skozi mesto in nihče nas ni ustavljal^ Ka- ko tudi, saj piše v naših legitimacijah, da '.imamo pravico kretanja podnevi in-ponočie Menda je bil v tanku umetni švabski bencin, ker je začel motor nagajati« Tako smo bili prisiljeni izstopiti, ^rice smo postrelili, bomba je končala avtomobi ,,nas ps je vzela noč. . ' ' ' * • • c ' . Ivan Vse to so doživeli kurirji 10.septembra. •; BORBA OB DRAVI o Temno zelena se vali Drava preko Dravskega pol- ja in ovira kurirje da ne morejo tako hitro izvrši ti svojega posla* široka je do en kilometer,' kljub temu je treba prenesti preko nje pošto in 'literatn .-Pripravi j en je^Čoln,ki v. temnih nočeh hiti pre- ko njenih valov* Šval i7ki iz strahu no morejo spa- ti; se dobro zavedajo, da dokler so na slovenski zem lji,ne bodo imeli miru pred preganjalci-partizani Ponoči so začutili rahlo udarjanje vesel po vodij kar ne more biti nič drugega,kakor da se partizani vozijo v slovensko Prekmurje0 V strahu,da partizani ne bi prodrli tudi onkraj Drave,so postavili ob njej močne zasede,da bi uje- - 29 - li in pobili kurirje. Toda ni.jim uspelo,ker imajo kurirji dober no3 in se Švabi ognejo že od daleč. Končno'so spoznali,da bodo zaman Čakali v dežju,ne da. bi koga ujeli. 'Ker pa so med našim narodom Še vedno najdejo iz dajalei,ki Švabo obveščajo o naših premikih,so do- bili obvestilo,da se nekje blizu Drave nahaja sku- pina partizanov,ki so najbrže tisti, ki jim kalijo nočni mir. Iz vseh strani so navlekli vojaštvo 750 vojakov. Ponoči so blokirali teren, na katerem se dozdevno nahajajo partizani. Zgodaj zjutraj so začeli lesti na hribčke. Počili so prvi streli. To je bil znak prvega^srečanja s partizani ali partizanski po- zdrav Švabom.Staniča je,čeprav maloštevilna spre- jela boj. Takoj so imeli ŠvaSi nekaj mrtvih in ran jenih. V svoji jezi so postali šo bolj divji.Hote- li so poloviti partizane.Toda ni se jim posrečilo. Padali so eden za drugim. Ko so se vrnili v dolino in prešteli, koliko jih je ostalo, so ugotovili,da jih je še vedno toliko,kot jih je bilo,le da je bi lo 21 mrtvih. Tudi kurirji so utrpeli izgube, sajvso imeli 3 mrtve in 3 ranjene tovariše,vendar so Švabe pogna- li v beg. Kakor preje,vidiš ponoči še vedno dva ku rirja, ki hitita po polju,se vstavita ob Dravi in majhen čoln ju prenese z literaturo in novicami za viničarje v Slovenskih goricah in za zveste Prek - murce. Kurir Štajerskega relejnega sektorja. 'V r / * t />v v ■ ; / L r\ vž/ - v "s VB : > / \ V h ---VV-^NJ,^- " ^ o. ^ % \ ■JSCJ -t. • , ■ j* V\ *M ;• V.. W > ?. v * 1 ^ ^ Av t >, .T** ^ * gm ~ -o V vv v, / V ■ • I ■ : • \ i vV? \ s? \ ZVESTA IfUIiA. Dež je parail voe- dnrd*i,i dan -aom bil dolcčcn. to moram na javko, Po* do javke ni bila lahka/ sa:' se vije skozi temne ro32r.e gozdove. Zvečer, ko Je še lilo, sem natovar^-al mulo, ki vsak večer, nosi po" tem nem gozdu,po skalnati poti literaturo in .zavoje za Primorje In za Notranjsko, Pomislil sem na poT, oa saj sem se zanesel na zvesto živalico, ki me je "to likokrat spremljala tja gori na javko. Zajezdil sem otovorjeno mulo0 Dve veliki vreči sta ji viseli ob straneh, vendar je krepko stopala navkreber. Noč je bila temna, da nisem videl niti pedi pred seboj. Zaupal sem zvesti živali, ko naju je vodila pot po strmem pobočju. Vedel sem,da gre- va po strmcem klancu in da bova kmalu'prišla v gos- to grmovje, Videl nisem nič,saj je mula gledala za Oba. ^ , ^ MstJ-ihd ' ckok -±Xfd" orna v t'A : ' • V j Ko me je mokro vejevje oplazilo po obrazu, sem vedel da sva prišla na gozdno pot, ki je podobna bolj strugi hudournika,kakor potio Dež je.padal po listjujmp^/po,:meni tako, r-da sem do kože moker čepel na mulinem hrbtu. Zamislil sem se, kako bi taval sam v temni lioci, če bi moral hoditi sem brez mu- le in nositi na hrbtu težak nahrbtnik*Gpodtikal bi se in padal po spolzkih skalah« Žival je enakomer- no stopala in hitela,da bi čirapreje bila na mestu* Ni je bilo treba prigovarjati, tudi palice ni bilo treba,sama je pospeševala koraka Zdelo se mi je,da je zgrešila pot in da bova zašla. Potegnil sem jo, toda nio ni pomagalo. Sla je svojo pot in ni se da la voditi. Videl' seux,da bolje pozna pot v tej temi kakor jaz. Prepustil sem se., da me je vodila,kamor je, hotela.Naenkrat sva obstala« Gledal sem začuden kaj jo je.prijelo,da se ne premakne. Zlezel sem z nje in par metrov od naju sa že čakali tovariši z druge stanice. . 31 -- Raztovoril sem jo in prevzel literaturo in poš- to. Nazaj je šla šo raje in ni se ustavila preje, kot pred stanico doma, Pokorno je čakala,da sem jo raztovoril in razsedlal. Tako hodi noč za nočjo na javko in nam prinaša tovore. Prav nič se ne pritožuj'e, če pada dež ali pa jo lepo vreme« Ne sprašuje ali gre z njo star kurir ali novinec,ki se ne p:.'zna poti^Ona gre svo- jo pot in vedno te pripelje na pravo mesto* c '- ; * Zagožan-i'i vam, da se ne podajate v dolino".Mi pa,kakor da ne slišimo zad - njih besed, se poslovimo in zahvalimo za novice ter izginemo v temo. 'Ibov do Spuščamo se še dalje,kjer že zagledamo belo li- so-cesto. Za hip se ustavimo in prisluškujemoJe popolno tišina,zato smuk in že smo na drugi strani ceste.Hcdimo med poljem in se potihoma plazim? pro ti železnici,"-Stroga tišina" zašepeta prvi tova- riš. Bližamo se kraju^kjer so navadno hodile patro le. Po skrijemo se v jarek in zopet; prisluškujemo. "Slišiš" me dregne tovariš? In res,vedno bližje se slišijo sovražnikovi koraki. Poležemo na tla, - da nas ne opazijo. Vsak izmed nas ima le eno misel,ka ko bi jih sedaj lahko pognal, toda zavedamo se,če jih napademo, ne bomo mogli izvršiti naše službe. So^Tažnik odide naprej.Izrabimo trenutek in se pre vidno plazimo preko proge.Od tu nimaš daleč do Sa- ve. Prišedši na breg Save še prisluškujemo}riato pa zajadramo po Savi kot pravi mornarj i.Srečno pridem mo na drugo stran, kjer nas., čakaj o tovariši iz so- sednje stanice. Izmenjamo pošto,literaturo in novi ce ter odrinemo nazaj.. Medla mesečina sveiii po polju, koder se vračamo domov. Čeprav imamo spet polne nahr^-tnike, vendar ne čutimo teže. Zadovoljni urno, da smo zopet izvršili svojo službo. Jerdo 5S. I KAKO JE NALETEL IVAN NA S VABE. Ivan in Milan sta šla na zvezo« Po dolgem deževju je bila temna noč. Po blatni poti sta drsela nazaj in naprej. Nočna tišina ju je obdajala in slišala sta vsak šum. Ivanu se je že od začetka dozdevala tišina ne- kam sumljivaoKar slutil je,da se bo nekaj zgodilo, -Prekoračila sta državni cesti.Prjšla sta do črno- potoškega grabna. -Tišina Milan,ne pozabi,da imava še eno cesto!" Ivan je postal in prisluhnil.Začul je rahle stopi- nje in šepetanje ob vodi. -Stoj! Kdo tam?-NihČe se ni odzval,le rahli ko- raki so naznanjali, da se kolona pomika proti Ivanu in Milanu". Počasi sta se odmikala. Ivan je vedel, da mora danes prenesti pošto,pa če se bo moral tu- di prebiti. -Bova šla pa čez zatvornico!-je tiho šepnil Ivan Milanu. Čez pet minut sta že bila pri zatvornici.. Ivan se je ozrl-Milana ni bilo nikjer. Hip nato je skočil predenj velik policijski pes. Skočil je nazaj,toda prepozno. Brzostrelka je že zapela svo- jo pesem. Nato še mitraljez in puške. Le ena dolo- čena misel mu je prešinila možgane; V vodo in na- prej,... o I Korak,dva in že je bil v vodi in zmešal Švabom sled. Voda mu je segala čez glavo in le s težavo se je Ivan skobacal iz vode; Slišal je,kako so Sva bi stroljali v drugo smer. Vsega premočenega je stresal mraz. Tudi težki nahbrtnik ga ni mogel ogreti. Nič se ni zmenil za toc Bil je vesel,da bi zavriskal. -Še klanec......-je mislil Ivan in pospešil ko- rak. Na javki sta ga čakala Savo in Viko0Par krat- kih in jedernatih besed,Ivan je še povedal,kako je ukanil Svabe in že so šli vsak na svojo stran. - 36 - ■ V cerkvenem stolpu je bila ura tri, ko je Ivan prišel v va3. Tam se je preoblekel in zaspal v di- šečem senu. Zdenko % HRABRI IIT POŽRTVOVALNI SO NAŠI KURIRJI, "France,na javko bo treba"kliče komandir. In že se sliši njegov glas,ki kliče drugega tovariša ve- sel kot je vedno. Vedno se mu je posrečilo,da je ukanil sovražnika in se mu na tihem smejal,ko se je plazil mimo bunkerja in nosil važno pošto« Tudi danes se z veseljem odpravlja na pot, že slišijo njegove trde korake,ki udarjajo ob trdo ka menje. Zamišljeno koraka v temno noč, ko ga ustavi rezek glas. Kot misel skoči vstran in njegova puš- ka že spregovori. Sovražnikov mitraljez je zareg- ljal. Ranjen je. -Ne smejo me dobiti,-govori sam pri sebi,-važno pošto imam in prinesti jo moram v prave rokea-Rana na roki ni velika,toda skeli kot žerjavica. Opravi ti hoče svojo dolžnost, zato pozabi na bolečino in jo mahne po drugi poti. Politkomisar primorskega sektorja-Slavko, Zbor na stanici.-Dva plavaČa iščem za javko čez Sočo, kdo se javi?" Takoj dvigneta roki Zdenko in Albin.- Voda je deroča in pot nevarna-jima pripove dujem.Oba vztrajata pri sVoji odločitvi. Kmalu ko- rakata previdno proti reki.Iz teme odjekne"Altola". Ni časa,da bi razmišljala in že mu odgovori Albino - 37 - va brzostrelka. Dra mrtva, dva ranjena, o stali bože! Pot je prosta in podvizata se do Soče. Sl&Četa se in preplavata reko. Tako hodita vsak dan na zvezo, preplavata Sočo in nosita poŠto sem in tja. Politkomisar primorskega sektorja-Slavko. Staniča P 22 je bila z obleko zelo v slabem stan ju. Treba je bilo nekaj ukreniti. Vedeli smo za o- bleko,toda bila je samo 50 m od švabske postojanke. Kurir pride,če je treba tudi v samo postojanko. Ta ko smo jo v treh mahnili na delo. Kmalu smo imeli dve novi oficirski obleki,kar pa ni bilo dovolj za nas. Sklenili smo, da bomo počakali ob postojanki, bomo že dobili še kaj. Približali so se kar trije Švabi. Noč je bila precej temna in niso nas opazi- li. Mahnili smo jo kar za njimi,da jih ne bi izgu- bili izpred oči. V kratkih besedah smo si poveda- li vse,in vračali smo se s tremi opremami,s peška- mi in bombami na stanico. Kurir stanice P 2.2. Kurirji stanice 4- S Ptujske linije so se hoteli peljati z avtomobilom. Skočili so nanj in se pelja li v Amre pri Makolah. Ko je avtomobil obstal, so kurirji poskakali iz avtomobila in vdrli v poštojan ko.Razorožili so orožnike in pobrali 6 pušk,b bomb 273 komadov municije,16 šatorskih kril,II plaščev^c 17 hlač,23 suknjičev,10 nahbrtnikov in 12 odej. Za žgali so postojanko in se zopet qdpeljali. lip f't •'X' f V-&- i # x * ' V ' i oatdLL liovo^bo u.- . I......: - 38 "pls^fip A^J&jMo&gš iion.zo. ctcri,ti.?i. or^isos mtPStfrrC .ii^Gli vod imeli veselja ob>clj.£vciti tapta^o* ob ni i:ite'rl s ca ojfol .osa ""iJotf.rva .tnotfi od ha 024rb 03x01 cd a*T-rbv.-šJO^^^dcd^v-ii J.Iniwoq . . ■■ i&tova si ttlcai&MS ilfnou ob £««1.101 G ti m G 7 sta bili domenjeni, da gre- sta na skupno akoijc za hrano«. Ker pa sta stanici dr.leč narazen, sta se domenila.,da se saldeta na dru- gi strani Bistrice, Kurirji stanice G 7 so v temni roči hodili proti mestu,kjer naj bi se seš.li, I\lalc 28* ftjftji p,stjffj.00j opcg.Ig P J jjf$d|- 7 postav».'^p^najij^o,-, || Lj&fi g i # not el i sreč r. t i • jgkf 13 <$& fjg^f Jj&«A0 sa gr io ek* k^eri fsp-.ji fca pK^&m&bi 2& kor so se počasi pomikali-p-^.ti j e::, t*&n ko so posp^jLli-- koralj^koi šVoVčaJVSSSlS.-tm^&E&ii t ".grli c gen j na parolo* in dvrV sovražnika stf. o .11 j oni „ Tako so so iimirj brez; jararier^i-mcJ-i .zavepfo&fr g^-.^j^ri- mk&fmf&tp MŠ ..uin vVi} j L*':s'.• j sld omam -Oio:' i'-.-." ' • J .*r- Tomo,politkomisar 4-orele;-.linijo« .-lo^iea Blizu stanice G- 2? je vas v kateri so se naseli li in da so dokončali svoje delo,ko jih je obletelo nekaj krogel iz mi trni jeza. Hitro so odgovorili in brzo strelka jim je s svojim rezkim ginsom zvenela še lepše med glasnim govorom puškomitraljeza. Švabski plačanci so se spogledali,kaj pomeni to,saj so ven dar oni gospodarji v tej vasi»A že je zastokal ra- njeni švr.bobrariec. Tako so z listki in kroglami do povedali švabobrancem,da ne bo dolgo časa,ko se bo do morali umakniti iz svojih' gnezd. Drago, stanica G- 25. Svabobranci so prišli v Jamnik in Lajše. Tam so potolkli dva partizana in zaklali enega vaščana.Ču tili so se varne,zato so razkazovali svojo moč nad slabimi.Hoteli so nadaljevati svoje delo in se po- mikali proti Kropi0 Takrat pa je iz gozda ustrelil neviden partizan.Ustrelil je in že je ležal švabo- branski mitraljezeč poleg svojega mitraljeza, eden pa. se je zvijal od bolečine. Trije streli enega partizana so ukrotili samopašne švabobranoe* Niso se upali nadaljevati poti«, Tako je kurir Matija stanice G12 pokazal, da v njem še živi duh hrabrih padlih junakov,ki so leta 1941 sami napadali kolo- ne bvabov. Stojan, IV. sektor. Relejna stanica G- 30 je ogledovala vsak dan ka- ko nosijo švabski hlapci 50 metrov od postojanke svojim pajdašem kosilo v bunker« Večkrat so se mo- rali izogniti tegavbunkerja. Sklenili so,da jim bo do pripravili tem švabom,da bodo ob kosilo.Počakali so v zasedi štirje kurirji ob času ko sta dva brez skrbno nesla kosilo.Kratek vzklik in pred prestra- -40 - šenima vojakoma sta so pojavili čLye naperj eni, pu- ški. Razorožena sta bila in kosilo namenjeno Svf- bom v bunkerju sta morala nesti v gozd. Ko so opa- zili, da sta njihova tovariša zgrešila pot so vdrli za njima,da ju osvobode neprostovoljne poti. A ves trud je bil zaman.Le kurirji stanice G3o so se jim smejali, ko so jedli njihovo kosilo in ogledovali dve lepi puški. Matevž G 30. ZA SVOBODO. Ko spita mesto,vas v pokoju, vihar močan in blisk svetal v gorah vrhove lomi* Kdo hodi v neurju tem po gozdu in v temi si utira pot v dolino? Kaj žejie ga junaka v tej pozni temni uri, morda dolžnost mu žene trudne,a jeklene ude. Čez cesto se potegne senca črna? preskoči progo - že mrzlo vodo breae. Pištola mu naperjena na drugi breg je'Sr.ve, zazdi se,da nekdo mu grozi z goščave. Doseže breg v svoji mračni slutnji, ko rezek strel odjekne v temni,strašni noči, da le beseda tiha iz njega se izvije. Ko bliek razsvetil temno je ozračje, ležal pod smreko je stoletno nepremično. Pokojen nasmeh se je bral is ust junaka, ki krčevite k prsim stiskal pošto je kurirsko. Slavec koroški kurir. -41 - -L-t-a ks&ica. Neverno so gledali kurirji drugi breg kamor so morali priti. Sprašujoče so ce spo- gledovali kdo bo čel*med to vodno 'šumenje* Sam je prostovoljno javil šestnajstletni Mi- loš* !i'Tas grem"; je dejalo Gledali so ga* Bil majhen in droban. Kaj bodo drobne ročice naredile proti razbesneli vodi? A on je vztrajal,odločen j s bil,da prepelje prekc Save pošto. Sedel je v .pločevinasto koritce,katero je vsako noč prepeljalo kurirja preko Save. Hitro in spret- no je zamahoval s veslom. Bil je že na sredi. Ku- rirjem je 'zastajal dih.Začelo ga je premetavati.Že so mislili,da jo po njem, a vendar se je obdržal, oo parkrat je zamahnil in pristal je. Oddahnili so co od napetega čakanja, ali-bo uspelo isalemu i£ilošu ali ne o Hišo dol 30 čakali, ko so zopet zagledali- -na nasprotni »stran:, .kako se panika od brega jnala 1'rpi t. a o Zanašalo ga 0e naza^-k bregu, vrtelo „ da so ve i obupali nad njegovo rešitvijo« Vendar par spretnih uc-.srcev i3£ zopet je mali čolni ček drsel proti dru- gemu tftregu« - 42 - A naenkrat, kot "bi nič ne zalegli udarci vesel je začelo koritce drseti s tokom nizdol. Kurirji so tekli vzporedno po bregu in napeto sodelovali v duhu z malim Milošem, ki se , je boril,da bi obdržal mali čolniček nad valovi, čeprav je vladala pri prehodih prejšnje noči stroga tišina so kurirji po zabili na to in z vzkliki bodrili tovariša. Prete- kli so že precej,ko jim naenkrat izgine čolniček z brodarjem vred izpred oči« iemo so stali ob bregu in zrli med razpenjene valove,se ne bo 11 prikazala med njimi ročica malega Miloša? In prav ta molk je kazal,kako so imeli radi malega Miloša,in kako ve- lika je bila izguba pogumnega kurirčka» Kakor so nemo stali, tako si jih videl nemo ho- diti po ozki zarasli stezi. Sava pa jim je še ved- no pripovedovala, da je danes enako neusmiljena do vsakogar,ki se drzne čez ni ene valove. S t o j a n IV- relejno. sektor. Izdelala ciklotehnika 13 A a-i. ' liC^iu; ' s i ta \os:i ... fc 'i .. fT 1| » Jfr&c/: in .. H--4- , o j^JiriojI e.fc V l un£i/io • v c/a Cf:0 iro' •SJi , li-1'OJ sj .aii r. rd, 'i brr P ' rjjžs vrv***,-- — v V t, i.'. .. • . v moč irl£i:i ~ , 'V % .-i. J ;'■'" v c. / . 0 »k ^ fc. J ■LČ d . liži v * . t± g '" o -j £ &r I C1 * . : i&si t c ? o'a i L -L'-. •Cf • .^S 0>; c * ir. o ' "v ' r- ■v"'! :v 't" 7? ■•i. c:f J • ^ V- -l* "j Ž . ■ il G r* * O-ti v -C-' 3:: . D J... . >•' - ^ ■ i fos £ JJfiljt !"■•'"- ' -v ' ii l J . ■ i i'« m.-f; "» ' f . i ■ Mv if : i«, s T f'; J ' o: i V 9 . ... . 5 5 »t* .•if-sri c?.---. ti'. * N B . ' 0 £1 . /T i..'. . l » V '«. gl r/TSVO:'^' • v I 3 C f g • • T'") '" • " SO iJ •u ^-i r •A ;.i &iLtiiiižc t*> alst^L iI