GIAS List slovenskih delavcev v Ameriki Ste-v- 86 New , 27. ols:i3oTD3?a, 1900. Iieto VTTT. J 0 strdku premogarjev. Dela ali kruha zahtevajo premogarske unije. Soranton, Pa., 23. okt. Poročilo, ktero bo včeraj večer tu objavili, da je Atrajk končan, je bilo nekoliko prosgodno. Po preteku tedna pa Be nadejajo konec borbe. Jatri bode zborovanje vseh uradnikov premogarske unije, pri kterem bodo morda kaj odločilnega sklenili. Forest Mining Co. v Archibaldu, pri kteri je poslovalo preje 900 mož je danes zjutraj naznanila, da dovoli 10 odstotno zvišanje plače, znižanje cene smoduifeu na $1.50 in jamči plačevanje zvišane cene vsaj do 1. aprila. Zastopniki dru-zih velikih družb so zborovali v pisarni Temple Iron Company in sklenili prepuščati premogar-jem sodček smodnika po $1.50 in plačevati odstotka več od vi za ali tone kakor dosedaj. Podjetniki imenujejo to pravično in liberalno plačo, ker si premogarji 1 ali k o natančno izračunajo koliko imajo dobiti. Konec je blizu. Hazleton, 24. okt. Glavni uradniki premogarske unije bo imeli danes skoraj ves dan tajno zborovanje, kterega izid še niso naznan:li. Jatri bodo zborovanje nadaljevali in mislijo, da bodo potem proglasili konec velikega štrajka premogarjev. Jutri dopoludne bodo krajevne unije priredile sejo v Hazleton okraja, istotako v Scrantonu, Sha-mokinu in Wilkesbarre, da se posvetujejo, glede končanja štrajka. Ediue družbe ktere do sedaj še nisodovolilezahteve štrajkarjev bo: Great Creek Coal & Co. E. B. Mar-kle & Co. Dodson & Co. in Lehing & Wilkesbarre Coal Co. Ako sc dovolijo zahtev bodo štrajk v premo-gokopih imenovanih tvrdk nadaljevali. Wilkesbarre, 24. okt. Štrajkarji so imeli danes pri Culm perilnicah zopet priliko tam delujoče ljudi pregovoriti, in posledica temu je bila, da so morali na več krajih delo ustaviti. Electric Ligth Co. je pošel premog, zato Be hoče obrniti na šerifa za pomoA, da dobi potrebui premog. Štrajkarji so napadli več gostilu v kterih so točili tudi skabom in razbili več Bodov pive. Pri Kidder premogokopu bo prevrnili več s premogom naloženih vozov. Tudi pri Georgetown premogokopu so štrajkarji primo-rali delavce izprazniti b premogom napolnjene vozove. Isto se je zgodilo pri Red Ash in Staaton pralnicah. Policija se ni hotela umešati, ker seje bala prelivanja krvi. Scranton, 24. okt. K pralnici premoga tvrdke AV. J. Davis & Co. je priftlo danes zjutraj kakih 30 štrajkarjev in tri ženske. Možje bo biti s puškami in revolverji oboroženi in streljali na kurilca, kteri se je branil s svojim revolverjem in se potem skril i veči drugimi v poslopju za stroje. Štrajkarji so do popoludne pstrulirali v bližini in potem odišli, ko so doaegli svoj namen, da se namreč delo ni zopet pričelo. Del premogarjev are zopet na delo. Hazleton, Pa., 25. okt. Uradniki premogarske unije so danes svojim članom naznanili, da je štrajk končan v onih piemogokopih, kterih posestniki so določuo dovolili 10 odstotno zvišanje plače do 1. aprila 1901. Zmaga premogarjev je toraj malo da ne popolua in bi se % nadaljevanjem štrajka ne dalo mnogo več doseči. Po 39 dni trajajočem boju so le iz malo izjemo vse družbe dovolile zahteve štrajkarjev. Re«| da s tem štrajkom premogarji niso doiegli odpravo vseh nedo statnostij, toda tembolj 89 je utrdila njihova unija. Tudi je več družb obljubilo se ozirati na vse pritožbe svojih delavcev. Glede polumeseč-nega izplačevanje zaslužka bodo morali premogarji sami tirjati, da se bode v tem oziru ravnalo po do* tičnih zakmih države Pennsylvani-je. V ponedeljek, 29. oktobra bodo zopet na delo vsi premogarji, kterih družbe so dovolile njihovim glavnim zahtevam. V enih premo-gokopih pa, kterih posestniki še niso odnehali, bodo štrajk tako dolgo nadaljevali, dokler premogarji ne dosežejo svojih opravičenih zahtev. Posestniki premogokopov odnehali. Scranton, Pa., 26. okt. Naznanilo o končanem štrajku je po vsej premogarski okolici prouzročilo veliko veselje. Štrajkarji, njihove družine in prodajalci po vsem okraju trdega premoga se veBele velicega dogodka. Povelje vodjev štrajka, iti v ponedeljek zopet na delo, je prouzročilo takoj, da so še nektere premogarske družbe, ktere so bile dosedaj še neodločene, dovolile zahtevano 10 odstotno povišanje plače. Pennsylvania Coal Co. je izdala dotično naznanilo svojim premogarskim delavcem v Dunmore, Avoca in Pittsburgu; njenemu izgledu je sledila Moosic Mountain Coal Co. Posamezni podjetniki bodo sedaj morali tudi odnehati. V ponedeljek bode v Lackawanna dolini šlo 58.-000 premogarjev zopet na delo. Stražar ustrelil moža. V Fort Hancock na Sandy Hook je stražar ustrelil 21 let starega Šveda John Sorrensona ker na običajni klic: ,,Stoj I" ni hotel obstati. Sorrensou je stanoval že več let ua Sandy Hook in bil reditelj svoje matere in manjših bratov in sester. Stražar je imel moža za nekega zjutraj ubeglega vojaškega beguna. Zaklical mu je trikrat in ker ni dobil odgovora, ustrelil. V soboto zjutraj so namreč zaprli novinca po imenu Brown radi oropanja svojega tovariša. Predno bo ga zašli-šali, se mu je posrečilo uiti, radi česar bo vse straže na otoku pomnožili. Browu bi itak ne bil mogel pobeguiti iz otoka. Sorrenson Be je šel po večerji sprehajat in nameraval obiskati svojo nevesto. Stražar ga je zapazil in mu zaklical stoj, ne da bi dobil kak odgovor. Nato je ustrelil stražar za strah iu Sor-idsou je pričel teči. Stražar je pomeril, Bprožil in zadel mladega moža, da se je zvrnil mrtev na tla. Ime vojaka še prikrivajo. Sorren-Bonu bo bila znana na otoku običajna pravila, zato si ne morejo tolmačiti zakaj na klic vojaka ni obstal. Drugi dan so ves otok preiskali po begunu, toda zaman. Popoludne pa se je ogiaBil sam v Fort Hancock, češ da ga je lakota prignala nazaj Ruska vojna ladija „Netvizan" iz-gotovljena. Philadelphia, Pa., 23. okt. panes so v Cram povem arzenalu srečno spustili v vodo novo rusko vojno ladijo ,,Netvizan". „Netvizan" je največja vojua ladija, kar jih je bilo dosedaj v Zjed. državah izgotovljenib, in stane tri milijone dolarjev. Ladija je 376 čevljev dolga, 72 čevljev široka in meri 26 čevljev podvodne globoči-ne, zamore 12.700 ton teže voziti ter prevozi 18 vrst ua uro. Ladija je oborožena z štirimi 12 palcev, dvanajstimi 6 palcev, dvajsetimi 3 palce kaliber topovi in šestimi torpedovimi cevmi. Glavni železni oklop vojne ladije je 9 palcev debel. Tudi krov je z 2—4 palcev debelimi železnimi ploščami zavarovan. $700.000 ukral. Največji tat stoletja. CorneliuB L. Alvord, 20 let poslujoči uradnik I. National banke v New Yorku je ukral temu zavodu malenkost $700.000, morda celo milijon in ga sedaj detektivi marljivo iščejo. Najbrže je v tej banki vladala ravno taka malobrižnost in lahkomiselnost kakor v banki v Elizabeth, N. J., ktero je 25 let stari uradnik okral za $106.000. Zato tudi ravnatelji banke stvar kolikor le mogoče prikrivajo. Niti tega ne povedo kako je bilo Alvor-du mogoče ono ogromno svoto iz zaklada banke ,,premufati" v svoje žepe, ne da bi mu bili prišli preje na sled. Le toliko so objavili, daje kradel dalj časa in znal poneverje-nje v knjigah skrbno prikrivati. Alvord je bil 50 let star, velik in močan mož ter tehtal najmanj 300 funtov. Stanoval je s ženo in tremi otroci v Mount Vernonu in imel od $3000 do $5000 letne plače. Po končanem dnevnem delu je ostajal po več ur v New Yorku in le redko-krat prišel domov pred 10. uro zvečer. Njegovi sosedje pravijo, da je Alvord zelo razkošno živel in na leto izdal kakih $40.000. Vedeli so sicer, da je le bančni uradnik, toda mislili, da vspešno špekulira na borzi. Minolo poletje je bil s svojo družino v Saratogi, kjer je vsak dan izdal kakih $300. Svoto, ktero je Alvord poneveril, je banka nadomestila iz rezervnega zaklada, ker je v tem $5,000.000 preostanka. Več nego Alvord ni do Bedaj ukral še noben Blužabnik kake banke v New Yorku. Ko je slutil, da so prišli njegovim slepar-stvom na sled, izginil je iz New Yorka in niti doma se ni pokazal. I. National banka je jedna najstarejših in najbogatejših v deželi. Njeni skupni kapital znaša 52 milijonov 663 tisoč 294 dol. 74 centov in vloge $39,997.895.94. Zopet jeden s $10.000 pobegnil. Chicago, lila., 24. okt! Proti Benjamin F. Davisu, poslovodju tukaj šne podružnice urarske tvrdke ,,Deidesheim & Brothers" iz New Yorka so izdali zaporno povelje ker je baje tvrdki poneveril $10.000. Tat je pobegnil zapustivši ženo in več otrok. Pri tvrdki je služboval 5 let in prodajal blago, ne da bi bil svoto vknjižil. Brezposelni žrtve sleparja. V hotelu Jefferson v New \ orku so te dni prijeli John Cooka, naj-nearamnejšega in najostudnejšega sleparja, kteri je kdaj prišel v roke pravici. Način, na kteri je slepar znal izrabljati stisko brezposelnih žensk in moških, da bi jih oropal, kaže Cooka kot obče nevarnega in malopridnegaČloveka. Njegov načrt zvabiti lahkoverne duše na lima-uice ni bil niti nov, niti izviren, vkjub temu je mnogo ljudi oslepa-ril. Ko bo ga zaprli, je trdil Cook, daje delniški mešetar in premožen mož, toda kmalu potem ga je spoznalo mnogo žensk in moških, ktere je osleparil. Cook je naznanjal v časopisih, da išče vdovo za spremljevalko na potovanju. Istim, kteri so Be oglasili, ponudil je pismeno $500 mesečne plače in vse Btroške. Potem je pregovoril svoje žrtve, da bo mu zaupale čeke od svoje prtljage, s ktero jo je potem hitro popihal v drug del mesta. Na ta način je oBleparil gospo Elizo Staudish iz Caston, Pa., in jej ukral njeno $500 vredno obleko. Nekega Frank Smitha je najel Cook kot tajnika za železniškega uradnika. Dne 27. marca t. 1. je spremil Smitha v pisarno, kjer je Smithov kovčeg na-krat izginil. S takimi manipulacijami je Cook baje prisleparil več tisoč dolarjey. 800 ljudi v nevarnosti. Dva zaviralca komaj ušla gotovi smrti. Dne 23. oktobra je 800 delavcev Singerjeve tovarne za šivalne stroje v Elizabeth, N. J., komaj ušlo smrti. Ljudje so bili na potu v tovarno v Elizabethportu in sicer na vlaku, kteri je splošno znan pod imenom Singerjev vlak. Ko se je osobni vlak bližal kolodvoru na Spring cesti, prišel mu je naBproti na glavnem tiru nazaj vozeč dolg b premogom naložen vlak. V istem trenot-ku ko je kabusa tovornega vlaka dosegla kolodvor, trčila je v njo lokomotiva osobnega vlaka. Oba zaviralca Bta skočila iz kabuse in Bi rešila življenje. Vez je bil razhit in lokomotiva oBobnega vlaka bila hudo poškodovana. Tudi osobni voz za lokomotivo je bil hudo poškodovan in le čudež je, da ljudje v tem vozu niso bili hudo poškodovani. Voz je bil prenapolnjen z ljudmi in je bilo tudi več osob poškodovanih. Vodstvo železnice je priredilo takojšnjo preiskavo, toda dosedaj niso dobili še nobenega krivca. Ako je bilo dano znamenje potem zadene krivda strojevodjo osobnega vlaka. Dosedaj niso še nikogar zaprli. Pet otrok zadušilo. Montreal, Can., 23. okt. Pri nekem požaru, kteri je nastal danes zjutraj v mali hiši na Archabault Lane se je pet otrok čevljarja Ar-thura Leblanca zadušilo. Oče in mati otrok sta bila hudo opečena. Otroci bo Bpali v sobi gorenjega nadstropja in se zadušili, predno so zamogli gasilci dospeti do njih. Hudodelstvo se pomnožuje. Ko je preiskovalec mrličev dr. Williams v New Yorku dokončal poBmrtno preiskavo trupla Anton Hellerja je ostro kritikoval policijskega načelnika in ves policijski oddelek. Hellerja so vtorek prepeljali iz Presbyterian v Bellevue bolnišnico, kjer je 12 ur pozneje umrl. Policija je naznanila, da je mož umrl vsled pijančevanja. Posmrtna preiskava pa je pokazala, da je bil Heller tepen in pri tem njegove možgane poškodovane. „Moža je pretepel kak policaj ali pa so ga pretepali v oddelku za pijance," je rekel zdraivnik. „Storil vse mogoče, da bi kaj izvedel glede tega slučaja, toda vsak poskus dobiti kako pojasnilo so pazniki preprečili." , V nadaljnem razgovoru je rekel zdravnik, da je jednake slučaje kakor Hellerjev že mnogokrat opazil. „Ljudje bodo na cestah umorjeni,'1 je rekel, ,,toda policija ne preiskuje zadeve, češ ŽTtev si je Begla po življenju ali vsled nesreče našla smrt. Nedavno sem videl pri raz-telesenju nekega Kitajca, da je bil mož ubit. Policija se za ta slučaj ni Kar nič brigala. V soboto večer bo našli truplo Frederike Cragir na ceBti. Ker je bilo truplo na roki neznatno poškodovano, je policija takoj rekla, da si je žena sama segla po življenju. Ko sem naznanil, da ima truplo tudi nekaj reber zlomljenih, rekla je policija, da je žena v blaznosti skočila skozi okno. Ako se ne bil vmešal, bi ne bili nikogar zaprli." Lov na morska pse. Victoria, B. C., 24. okt. V ravnokar minoli sezoni so vjeli v Behringovem morju Bamo 16 000 morskih psov t. j. 8000 manj nego minolo leto. Ako prištejemo še one iivali, ktere so vjeli pri spomlad nam lnon vnnAa otnnnn ihurtli , du vjct11 |ja i gpuuiiau* nem lovu, znaša- skupno število morskih psov 32.517, ktere so vjeli V obeh letošnjih sezonah. Iz delavskih krogov. Zahtevajo osemurni delavni daru Redding, Cal., 24. okt. Kakih 500 rudarjev v Iron Mountain rud niku pri Kaswide je danes ostavilo delo, da bi prisilili vpeljavo osem-urnega delavnega dneva. Rudnik je lastuina Mountain Copper Co., neke britiške zadruge. Plače, ktere dobivajo delavci v imenovanem rudniku znašajo za minerje $2.75 na dan, za ljudi pri strojih $2.85, za mukerje 82.50 in za tesarje S3. Plače delavcev livarn. Pittsburg, Pa., 25. okt. Narodno zborovanje ,,BridgH & Structural Iron Workers", ki seje danes tukaj sešlo, sprejelo je lestvico plače, vsled ktere s« določa 50 centov na uro za osemurni delavski dan. Nova plačilua lestvica postane s 1. majnikom l. 1901. pravomočna. Pri seji se je Bklenilo odposlati po jednega organizatorja v južno Afriko in Egipt, da se tudi famošnji de.avci livaru organizirajo. Boj z štrajkarji. Montrpal, Can., 25. okt. Delavci bombaževe tvrdke ,,Vaileyfield", ustrajajo že leto dni z štrajkom. Da vlada obvaruje imenovano tvrd-ko pred kakim napadom delavcev, odposlala je 100 mož milice na lice mesta. Danes dopoludne vstavili s > štrajkarji par s premogom naloženih voaov tvrdke, ob kterej priliki je prešlo do boja med štrajkarji iu vojs stvnm. Osem vojakov in petnajst Sm.jkarjev je težko ranjenih, «iv* v.j-tka in jeden delavcev sta utnrla. Importirani tkalci. Washington, 2G. okt. Tvrdka Wm. Baumgarten & Co. v New Yorkn je prosila zakladni oddelek odločiti, ako bode dovoljena nase-ljitev dvanajsterim tkalcem gobelin tapet, kter« si je naročila iz Fran-c »skega. Ker ju ta obrt v Zjed. državah še nova in število v tej stroki zvedenih delavcev tudi na Francoskem omejeno, je morala tvrdka ljudem, ktere hoče impor-tirati dovoliti zelo ugodne pogodbe. Zakladni oddelek si je pridržal odločilo do prihoda ljudi kakor zahteva dotični zakon. Med tem časow je naselniški urad dobil auonimo s „R. L. Delegata" podpisano pismo, ktero navaja glede uvažanja francoskih delavcev vse drugačne uzroke, nego postavno prednost takozvane nove obrti. Pismo namreč naznanja, daje tovarna v Williamsbridge, odpustila razne delavce, kteri izdelujejo omenjene tapete, da naredili prostor cenejšim franco skim delavcem, kterih prihod je v kratkem pričakovati. Dokazov za to trditev pismo ne navaja, toda pričakovati je, da Be bode tudi to zgodilo, in sicer še le potem ko bodo importirani Francozi izkrcani. Imel je zlatenico. Mr. Charles Culir, 337 E. 73nl St. v New Yorku je imel zelo zanimivo lolezen, o kteri pripoveduje sledeče: „Mojo l>olezen je pro-uzrocila neka nerednost mojih prebavalnih oryanov in se je pokarala s zelo nerednim prehavanjeni, bolestnim grizenjem in zaprtimi vetrovi. Tek sem zgubil popolnoma tudi na take jedila, ktera sem najbolj cenil. V kratkem času sem postal zelo suh in rumen, da skoraj nisem bil spoznati. Xol>eno zdravilo mi ni pomagalo, dokler nisem bil opozorjen na Trinerjevo amerikansko grenko vino. Takoj povem resnico, da mi ni pomagala jedna ali dve steklenici nakrat v moji kronični bolezni, t«xla kosem jih poril šest, vrnil se mi je tek in od tistega časa bilo je vse drugače. Sedaj se zopet dostojno veselim svojega zdravja in teh uar vrstic objavljam kot odkritosrčno pripoznanja tega najboljšega zdravila za vse bolezni želodca in jeter. Ne morem ga tako toplo priporočati kakor zasluži."_ Trinerjevo amerikansko grenko vino je na prodaj v steklenicah samo pri izdelovalcu Jos. Triner, 437 West 18th St., Chicago, Ills., all v lekarnah, kjer je potreba gledati, da dobiš pravo Trinerjevo grenko vino, kako ponarejeno, samo humbug, škodljivo in nevarno. Pravo zdravilo krepča, oživlja, čisti kri in prouzroči prijeten čut. Mnogo stotin priporočil to potrjuje. bi 0 umoru v Patersonu. Voznik priznal. Voznik Garret A. Stowcroft je pojasnil skrivnost glede smrti Jennie Boscheiter, ktere truplo bo nadli minoli petek ob potu blizu Pater-sona, N. J. Vsled tega pojasnila so v Patersonu zaprli štiri odlične mlade meščane. Isti so: .Walter C. McAllister, 25 let star, George Kerr, oženjen mož, Viljem Death, 24 let SUPERIOR STOCK pivo, potem veš da je boljde nego dobro. — lito je NAJBOLJŠE ...... Bosch Brg. Co. LAXR LINDEN, - - - MICE. PRODAJA SE POVSODI V SODČEKIH IN STEKLENICAH. -J BOHI previden na potovanju! Kop tvoj parobrodni listek pri frk SAKSERJU, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlj* s prvim dobrim parnikom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York dospe na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, naj gre na postaji k telefonu in nas pokliče 3795 Co&tland in slovensko se z nami zmeni. Pri 15 centih, ktere da za telefon prihrani dolarje! Entered as eecond class matter at the New York, N. Y. Post office October 2 1893. „GLAS NARODA". Last slovenskih delavcev v Ameriki. Isdaj&tclj in uredniic: Published by P. SAKSKE. 109 Greenwich St. New York City. tf a leto velja list za Ameriko $3.—, ca pol leta..............S1-50' Za Evropo za VBe leto . . . gld. 7.—, „ „ H pol leta .... „ 3.50, f „ „ ftatrt leta . . . „ 1-75 / Evropo pošiljamo list skupno dve Številki }Glas Naroda" in izhaja vsako 6redo soboto. Nemško-anglešta zveza. GLAS NARODA , („Voice of the People'4) Will be isued every Wednesday and Saturday. Subscription yearly $3. AdvertiBementP on agreement. Za oglase do 10 vrstic se plafca 30 centov. Dopisi bres podpiea in osobnosti ■e ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati po Monoy Order. Pi i spremembi kraja naročnikov pro*icpo, da bo nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite aaalovom: „Gias Naroda", 109 Greenwich St. New York City. Telefon 3795 Cortlandt. 0 Bryanovi izvolitvi. Bryanovi privrženci trdijo, da njegova*slučajna izvolitev materi-jeloemu stanju Zjed. držav ne bode škodovala« zopet drugi pa trdijo, da bode vsekako nastala denarna kriza ako bode izvoljen tudi Mc-Kinley. Taka mnenja in nazore nikakor ne smemo prezreti, kajti baš kakor so zamore temu ugovarjati, isto tako ee zamore to občno mnenje uvaževuti in opravičenim smatrati, v kolikor je podprto z neovrgljivimi dokazi. Nikakor pe ni mogoče zapopasti trditev, da tudi denarna kriza ne bi bila dovolj velika žrtev, ako bi se s tem za-mog^l doseči zopet oni smoter, na podlagi kterega seje proglasila ne-zavianost in ustava Zjed. držav. Popolnoma pravilno je, da moramo našo čast, nezavisnost in ustavo višje ceuiti, nego kterekoli materijelne koristi, oziroma, da rabimo uajumestneji izraz: n^go dolar. Veudar je tndi samrumevno, da materijelne koristi načini idealom nikakor popolnoma žrtvovati ne smemo, ako hočemo sami sebe obvarovati propanti. V obče je pa znano, da tako govore le oni, kteri so v toliko materijelno preskrbljeni, da se jim tadi v slučaju even-tuelne denarne krize ni bati nika-cega pomanjkanja; edino le taki se zamorejo brez velicih skrbi iD stroškov boriti za svoje ideale. Popolnoma drugačen je pa položaj onih, kteri bi bili vsled gospodarskega prevrata hudo oškodovani. Vsekako je pričakovati, da premožni veBtni državljan rad žrtvuje del svojega imetja v dosego svojih idealov, toda nihče ne more zahtevati, da bi sebe in svojo obitelj vsled tega izpostavljal raznim nepri-likam in pomanjkanju. Vzemimo slučaj, da nastane v istini denarna kriza, takoj nam mora biti jasno, da bi v tem slučaju na tisoče rev oih osobito delavskih obitelji bilo v največji bedi. D&Biravno moramo nesrečne Filipince pomilovati in imeti ž njimi sočutje, skrbeti moramo v prvi vrsti vendar le za blago* stanje svojih sodržavljanov. Podeliti slobodo Filipincem je krasna ideja človekoljublja, ali vsled Filipincev žrtvovati blagostanje 75 milijonov ljudi, bilo je vsekako prevefc zahtevano. Kedor vse to uvidi, ter pozna nasledke denarne krise in gospodarskega preobrata, ta gotovo ne bode glasoval sa Bryan* niti McKinleya. Najnovejše poročilo o položaju na skrajnem iztoku javlja o nekakem zjedinjenju Nemčije in Angli je, ktero ima prepričiti razkosanju kitajske države. Sporazumljenje Anglije z Nemčijo iznenadilo je VBe merodajne kroge in sicer ne vsled vsebine, temveč ker sti se Auglija in Nemčija zopet približali ne da bi bil uzrok naveden. Ker pa Angleži brez koristi gotovo nikacih zvez ne sklepajo, so jim najbrže morali Nemci obljubiti, da ne bodo osvojili na Kitajskem nikacih pokrajin, dočiui so Angleži prepustili Nfemcem za kako prihodnjo delitev Kitaja pokrajino Yangtse, na ktero so angleški Jingoti posebno pozornost obračali. V tej zvezi pa tudi očividno od seva skromna želja Anglije, ki je kakor smo že v zadnji številki „GlaB Naroda" omenili popolnoma osamljena in od Rusije na VBej črti premagana, preprečiti, da bi je druge vlasti z delitvijo ne prehitele. Nemčija je itak udana služabnica oslabele Anglije, toraj je najbrže tudi sedaj iz strahu pred Rusijo zatekla se k patentiranim roparjem Angležem. V ostalem pa ostane uzrok tega bližanja javnosti nepoznan. Iz vsega tega sledi kakor zatrju jejo politični krogi, da je sporazumljenje Anglije z Nemčijo naperjeno proti Rusiji. Znano je, da je RuBija stara sovražnica Anglije, in ker se slednja ruski sili nikakor braniti ne more, treba jej je zaveznika, kterega je našla v Nemčiji. Vpošte vati moramo tudi, da razmerje med Nemčijo in Rusijo v zadnjem času ni bilo dobro, kajti tudi Nemčija morala je vsaj ponekoliko ugoditi ruskim zahtevam. Velika kitajska pokrajina Mandžurija postala je ruska, tekom čaBa prisvojila si bode Rusija v Aziji še druga ozemlja, kar seveda nekdaj mogočno Anglijo in tudi Nemčijo boli, osobito ako pomisli, da maršal Waldersee na Kitajskem le nemškim vojakom daje ukaze. V ostalem je pa ta zveza baje isto tako piškava, kakor zveza Avstrije, Nemčije in Italije. Mero-dajni nemški krogi zatrjujejo, da nikakor ni mogoče, da bi grof Bii-tow pričel protiruBko politiko, ker je baš on ublažil razmere mej Rusijo in Nemčijo; dalje pripoznajo Nemci sami, da je Nemčija kot celinska srednje 9vropejska država, takorekoč primorana vzdržati prijateljstvo z Rusijo, od koje je v mnozih ozirih materijalno odvisua. Trojna zveza sicer še obstoji, toda uiti jedeu trezuo misleči politikar ne veruje, da zamore trojna zveza vzdržati evropejski mir. Oziraje se na vsa imenovana dejstva, je povsem izključeno, da bi Nemčija pričela Rusiji sovražno politiko, ker bi s tem le sama sebi škodo- Iz našil norih kolonij Prostovoljce pošljejo * domov. San Francisco, Cal., 23. okt. Sedaj se vršč tu priprave za sprejem in naprej pošiljanje prostovoljnih polkov iz Filipin. Z vkrcevanjem vojakov Be bode pričelo v Manili začetkom meseca novembra. Vsak mesec bode potem odrinilo kakih 400(' do 5000 mož iz Filipin, dokler se bode vseh 35.000 prostovoljcev odpeljalo. Polke bodo razpustili tu v Sau Francisci na Presidio rezer vaciji. Da ne bode armada oslabela na Filipi n ah, že sedaj pošiljajo tja vojaštvo. Ko odrinejo prvi prostovoljci iz iztočja, dospeli bodo tja od tu poslani oddelki vojakov. Že pojutranjem odrine prevožnji par-nik ,,Sherman" z novinci in vojnimi zalogami in takoj za njim prevožnji parnik ,,Port Stephens" s konji za konjiške polke na Filipi-nah. Nove žrtve za Filipine. Polkovnik Kimball je rekel te dni, da bode v dveh tednih odrinilo 2000 novincev na Filipine. Prvih tisoč odrine dne 5. novembra s prevožnjim parnikom ,,Buford" in druzih tisoč dne 10. novembra z parnikom „Kilpatrick". Polkovnik Jakob Kline bode s 15. častniki prevzel poveljništvo na ,,Bufordu,;, polkovnik Tully Mc Crea z 11 častniki pa na parniku „Kilpatrick". Vojna med Boerci in Anglijo. Tepeni Boerci. Kapstadt, 24. okt. General Set-tleva kolona deli sedaj Hoopstad okraj v Oranje River koloniji, toda kakor videti ne s posebnim vspe-hom, kajti Boerci jej zelo nagajajo. General Hunterjeva kolona je požgala Bothaville, trideset milj od Commandos Drifta za kazen ker so Boerci v bližini napadali britiško armado. Boerski poveljnik De Vil-liers je umrl y Bloemfonteinu vsled ran, ktere je dobil nedavno v neki bitki. London, 24. okt. Lord Roberts brzojavlja iz Pretorije, daje general French po težavnem korakanju dospel v Bethel. Njegove izgove izgube med korakanjem znašajo 7 mrtvih, 27 ranjenih in 5 pogiešanih-Dne 21. oktobra so napadli Boerci general Bartonov tabor v Frederik-stadu in Angleže hudo ugnali. vala. — Ko je novi uemški državni kan-celar grof Biilow nastopil svoje novo mesto, izjavil je, da hoče hoditi Bismarckovim potom. Bismarck pa, dasiravno Slovanom do krajnosti sovražen, je vedno poudarjal, da mora Nemčija prijateljstvo Rusije vzdržati, kar je grofu Biilowu izvestuo znano ter se bode v korist svoje domovine čuval pričeti Rusiji sovražuo politiko. Homatije na Kitajskem. Vstaši poklali 2000 ljudi. Hong Kong, 25. okt. Po ljutem boju so vstaši poklali 2000 prebi valcev v Samtochnok Kwaishin okraju in požgali 3000 hiš. Vtaši 90 zgubili 400 mrtvih. Prebivalcem vasi je prišlo na pomoč dva tisoč cesarskih vojakov kteri so baje napadli vstaše dne 22. oktobra, toda znano še ni s kakim tspehom. General Hu se je z 2000 možmi vrnil nazaj v Hong Kong. Njegova naloga je bila razdejati sela Shan-hantin in Malcintam kar je tudi točno izvršil. Canton, 25. okt. Kitajski uradniki v Shetom okraju so razpisali več stotin nagrade za glave štirih tujcev, kteri bo bili baje vodji vstašev. V pokrajini KwaDg si je bila zelo slaba letina sedaj pa še roparske tolpe plenijo deželo. Vstaje in lakote je tam gotovo pričakovati. Nova kapitalistična družba. Pittsburg, Pa., 24. okt. Tukajšnji in kanadski kapitalisti so ustanovili novo tovarniško družbo za izdelovanje jekla. Kapital novp družbe znaša 812,000.000 in bode ista tekmovala z jeklenim truBtom in Carnegiejem. Valjavnice se bodo nahajale v Wallaud, Ont. Zopet linčanje. Atlanta, Ga., 25. okt. Blizu sela Liberty Hall je izvršilo ljudstvo nad (Jvema zamorcema James Grier in James Galloway novo vrsto liu-čanja. Na lovu sta izstrelila zamorca svoje puške v hišo nekega farncerja, proti kteremu sta gojila staro jezo in vsled tega samo doma nahajajočo hčer tako prestrašila, da jo je pričela viti božjast. Zamorca bo kmalu vjeli, ju odvedli na samoten kraj gozda, ju tam med krutim trpinčenjem prisili Be vse-sti na konje. Ko bo jima deli okolo vratu zanj ko na drevesih privezanih vrvi bo pognali konje. V malo minutah sta bila zamorca mrtva. Delavci za Panama kanal. Colon, Colombia, 23. okt. Iz Port Limona je dospelo 400 delavcev, kteri bodo delali pri Panama kanalu. Poslanec Zjed. držav Be je danes odpeljal s parnikom „Alliancetl v New York. Prebivalstvo Californije. Washington, 24. okt. Urad za ljudsko številjenje je naznanil, da ima Californija 1,485.653 prebivalcev, proti 1,208.130 leta 1890., toraj znaša naraščaj 275.923 ali 22.9 odstotkov. San Francisco ima 342 tisoč 782 prebivalcev; Los Angeles 102.479, Oakland 66.969 in Sacramento 29.282. Kako je Alvord kradel. Kje je sedaj Cornelius L. Alvord, tatinski uradnik 1. National banke v New Yorku ne vfe nihče in ne-kteri celo trdijo, da sploh ne biva več med živimi. Drugi zopet mislijo, da je že davno na morju ali kje v Canadi, kajti isti dan ko je izginil, vzel je iz banke še $60 000 za popotnico. V bankarskih krogih sedaj ni slišati druge govorice, nego o Alvor-dovom poneverenju in ako mu je bilo mogoče tako dolgo prikrivati tatvino tako ogromnih svot. Skozi njpgove roke je šlo vsak dan S3,000.-000 do $4.000.000, od kterih je povprečno ukral 8800 na dan. V minolih dveh letih je ukral približno pol milijona, kajti iz knjig je razvidno, da je njegov primaujklaj pred dvema letoma znašal $200.000. Vsako jutro je prišel prvi v banko, odprl pisma in učinil svojo dnevno tatvino. Ko bo prišli njegovi tovariši, bilo je že vse v „redu", ostali dan pa je pazil, da niso prišli tatvini na sled. Tudi zvečer je šel zadnji iz banke, kajti moral je knjige tako vrediti, da ni nihče v knjigah kaj napačnega zapazil. Drugo jutro se je potem ponevereuje z nova pričelo in tako je zviti goljuf počenjal več let. Uradniki banke skušajo natančneje podrobnosti Alvordove tatvine kolikor mogoče prikriti. Ravnatelji ba.ike so imeli tako veliko zaupanje v Alvorda, da ga uiti v pisarni niti v njegovem zasebnem življenju nadzorovali niso, inače bi bili prišli njegovim tatvinam takoj na sled. Tudi niso imeli najmanjše Blutnje, da je imel njihov uradnik štiri kočije, konje za dirke, dragocene slike in demante, posestvo zemljišč, svojo ladijo in delnice, da je občeval vedno v igralnicah, stavil pri dirkah na konje, zgubil ogromne svote in izdal na leto kakih $40.000. Niti jedenkrat niso prešteli gotovino, ktero je sprejel nepošteni uradnik vsak dan. Ako bi se bilo to zgodilo, prišli bi bili takoj na sled njegovim tatvinam. Z jedno beBodo, v banki je vladalo malobrižno gospodarstvo brez kontrole, dokler je bilo prepozno. Iz kanadskih jezer v ocean. V Toledu, Ohio, ob ErijBkem jezeru zgotovljeni parnik ,,\Vaccam maw" prišel je včeraj iz kanadskih jezer v morje ter se usidral v New Yorku. Parnik je moderno zgradjen ter lastnina „Atlantis Coast Steamship Co." Velikanska razstrelba. Washington, 25. okt. V Indian Head, Md., je miuolo noč zletelo v zrak poslopje, v kterem so nabijali naboje in bilo Bkladišče smodnika. Prva razstrelba se je pripetila s tako silo, da so čutili isto na v^č milj v okrožju in bila brzojavna zveza med Indian Head in Wash-ingtonom pretrgana. Razletelo se je 45.000 funtov večinoma brez-dimnega smodnika in 25.000 na bojev in velik čudež je, da ni bil nihče poškodovan. V hišah rezervacije so se porušila vsh okna. Častniki in delavci v Indian Head so preživeli razburjeno uuč; 15 na rezervaciji stanujočih žensk je bilo v takem strahu, da so jih morali poslati v gozd, dokler se ni bilo bati nobene razstrelbe več. Materijalne škode je $30.000. Po mnenju izvedencev se uzrok razstrelbe ne bode mogel nikdar določiti. Poslopje za nabijanje nabojev je bilo sto čevljev oddaljeno od skladišča smodnika. SledLjega so včeraj dopoludue odprli iu ^zftli iz istega nekaj smodnika, in je ostalo potem ves dan zaprto. Ko je zvečer ob 8 45 nočni čavaj šel mimo in sicer brez Bvetilke ali luči, je bilo vse v redu. Ob 10.15 s* je pripetila prva razstrelba skladišča smodnika in takoj potem je pričelo goreti poslopje za naboje. V slednjem sp je pripetilo več razstrelb, da je bilo nevarno se bližati pogorišču, kar je trajalo do jutra. Povodenj v Tennessee. Bristol, Tenn., 25. okt. Več rek je vsled jesenskega deževja izstopilo iz strug ter preplavilo več iztočnih krajev države Tennessee. Več želez-ničnih mostov preko rek Holston in Chickey je voda odplavila. Pri South Watauga je voda odplavila ved tisoč tramov. Zahtevajo pokojnino. Vsled španBko-amerikan-ske vojske zahteva nad 34.000 mož pokojnino. Washington, 23. okt. V pokojninski urad prihaja zadnji čas ne-številno prošenj za podeljen je državne pokojnine bivšim našim vojakom, ki so se udeležili špansko-amerikauske vojske. O tem poroča komisar imenovanega urada Evans sledeče: „Do vštetega 22. oktobra prosilo je nad 34.000 bivših vojakov za podeljenje pokojuiue. kojnin-ski urad je v 33.424 slučajih zahteval dokaze, a v 28.324 slučajih do kaze in zdravniško preiskavo. Poleg tega prosilo je tudi 4237 vdov in sirot za pokojnino. Pred vsem do volila se bode pokojnina vsem težko ranjenim. Vsled pokojnine, ktera se bode podelila hivšim voja kom, zaposljenih je v pokojninskem uradu 25 klerkov. Topovi za mornarico. Washington, 25. okt. Letno poročilo rearadmirala O'Neila naznanja zanimiv pregled o važnem razvitku tpkom minolega leta glede topov, oklopov in smodnika za mornarico. Med proračuni za prihodnje leto, kteri znašajo skupno $7,457.855, je točka vsled ktere je za pomnoženje oklepov in topov na vojnih ladijah določenih $4,000 000 od omenjenega akupnoga proračuna. Admiral vprašanje oklopov ne priporoča za bodočnost. Med drngimi točkami se nahaja $500.000 za novo skladišče v Bostonu ; $500.000 za rezervno strelji-vo; 8500.000 za brezdimni smodnik $923.849 za ladijedelnico, Btre- in ljišče v Washingtonu in za novo baterijo za vojno ladijo,(Baltimore". Dalje je v proračunu določenih S250.000 za rezervne topove na pomožnih križarkah. Ti topovi morajo biti pripravljeni, da jih vsj.k trenotek lahko postavijo v h!užbo. Admiral O'N^il pravi, da so se dvojni stolpi na vojnih ladijah izvrstno obli'ali. Glede podmorskn ladij« Holland" poročevalec nf-more izreči konečnega mneja, ako-ravno so vožnje za poBkušnje napravile ugoden vtis. Preiskava krvnih sledov. Lynn, Mass., 23. okt. ProfesBor Wood v Bostonu je danes kemičn« preiskal krvne sledove, ktere je v Breakheart Hill farmi našla policija. Krvni sledovi bo i>aje v zvezi z groznim umorom in razkosanjem trupla t'armerja Baileva, o kterem smo v štev". 84. „Glas Xaroda" poročali. Sledovi krvi so se našli na jednem kolu, na stenski tapeti in na deski uruivalue sobe. Preiskava Be je danes nadaljevala in so tudi danes našli na Sipi umival ne sobe in na svetilki salonska sobe sledove krvi. Vse imenovane stvari poslali so v Boston v svrho kemične preiskave. Sleparji pod zatožbo. Chicago, Ills., 23. okt. Dr. Avgust M. Ungerja, Francis Wayland Browna in Frank H. Smileya so radi aleparstva v zavarovanju postavili pod zatožbo. Kakor pravi zatožno pismo, je gospodičina De-fenbach pod sumljivimi okolščina-mi umrla. Njeno življenje je bilo visoko zavarovano in imenovani zatoženci so se zarotili, se polastiti zavarovalnine. Reda vajeni Yankee. Flora, Iud., 23. okt. Razkačena množica farmerjev je požgala čolni usko hišo ob Deer potoku v Carroll countyju, ker je Burlington & Logansport Turnpike Co. pobirala colnino za cesto, toda iste nikdar popravljala. Konje za nemško armado. San Francisco, Cal., 26. okt. Nemška komisija, ktera je bila sem poslana, da nakupi konje in druge zalege za nemško armado na Kitajskem, je svoje nakupovanje ustavila in se bode prihodnji petek vrnila nazaj v Evropo. Od 1163 kupljenih in za transport pripravljenih konj za Bedaj ne bodo nobenega poslali na Kitajsko, ker se je med konji pojavila influenca. Evropejske in druge vesti. Paris, 24. okt. Vlada je sklenila svetovno razstavo za teden dni podaljšati. Razstava se zaključi dne 11. novembra. Vlada je odredila je-den dan za uboge in računa, da bode v onem dnevu pOBetilo razstavo milijon obiskovalcev, ker je vstopnina prosta. Ameriškim razstavljalcem podaljšanje razstave nikakor ne ugaja, ker so mnogi že sklenili pogodbe za odvažanje in pošiljate v razstavnih predmetov v Zjed. države. Aartens, Dansko, 23. okt. Včeraj je v tukajšnjo luko dospela ladija z bolnikom, o kterem mislijo, da ima pravo kugo. Carigrad, 23. okt. Preganjanje Armencev še vedno traja. Slednji čas bo kakih 800 Armencev zaprli in 500 izgnali iz dežele. Madrid, 24. okt. V bližini Inke Alicante zadela sta daneB vsled go-Bte megle francoska paruika ,,Miti-djah" in „Faidherbe" skupaj. Parnik „Mitidjah" se je tokoj potopil in ž njim tudi 24 potnikov. Osem druzih potnikov rešilo seje na parnik ..Faidherbe", ki je kljub mnogim poškodbam srečno prispel v Alicaute. Petrograd, 25. okt- V svrho naprave nove železničue proge is Orenburga ob Uralu v Taškend v Centralni Aziji, odposlala je ruska vlada v Orenburg štiri oddelke zem-ljemercev in inženerjev, da prično takoj s pripravami. Lokomotive za nove železnico naročila je vlada v Ameriki. Zemljemerska dela morajo biti še letos zgotovljena. Drobnosti. Umetniška razstava v Ljubljani. Prva slovenska skupna umetniška razsiava v Ljubljani obudila je občno pozornost in vsestransko zanimanje širom Slovenije. Razsta^ a, v kterej je razstavljenih 188 nimpt iških prf.lmetov nahaja se v Mestnem domu" na cesarja Josipa trgu. Razstavljnlci so zgol še živeči večinoma mladi umetniki. Med krasnimi kipi in slikami omenjamo tu le nektere, umetne proizvode, kteri svedočijoo napredku malfga našega naroda tudi na polju lepih umetnost. Portretna študija jjZamorke," elegantno in marljivo izvedeno slikarsko delo z oljnatimi barvami, dve portretni hermi v mavcu kiparski skici modelovani v kratkih markantnih in svobodnih potezah ; Kretanje parnikov. V New Vork dospeli; ,,NobrdlaQ«i", 24. okt. i z Antwerp«!« s 5it> potniki. ,,Oceanic-', 24 okt. iz Liverpoola s 1428 potniki. Trier". 25. okt. iz Bremena s 469 potniki. „CoIumt>ia", 26. okt. iz Hamburga s 582 potniki. „Graf Waldersee", 26. okt. iz Hamburga. ,.Campania", 26. okt. iz Liverpoola. „L'Aquitaine" iz llavre. Dospeti imajo: ,,British King" i/ Antwerpena. „Ne\v Vork" iz Southamptona. ,,Kurnesia" iz Glasgowa. O d p I j a I i so: ,,Kensington", 24. okt. v Antwerpen. „ Kaiser Fried rich", 25. okt. y Hamburg1. ,,La Bretagne '. 25. okt. v Havre. l.a Bretagne". 25. okt. v Havre. ,,Statendam", 27. okt^ v Rotterdam. ,,British Trader", 27. okt. v Antwerpen. ,,\Verra", 27. okt. Y Genoyo. ,.Trojan I'rince", 27. okt. v Genoyo. ,,1'atricia", 27. okt. v Hamburg. ,,L'mI>ria", 27. okt. v Liverpool. Astoria", 27. okt. v Glasgow. Odpljuli bodo: ,,\Vilhelm der Grc»sse", 30. okt. ▼ Bremen. ,.j\t>ordland", 31. okt. v Antwerpen. „Oceanic", 31. okt. v Liverpool. ,,New York", 31. okt. v Southampton. „L'Aquitaine", 1. nov. v Havre. ,,British King", 3. r»oy. v Antwerpen. ,,Graf Waldersee", 3. noy. v Hamburg. ,,Campania,', 3. noy. v Liverpool. ,,Spaarndam", 3. noy. y Rotterdam. Pami5ki listki so dobit por Vrni cenah pri FR. SAKSER & CO. ik» (Greenwich St., New Vork. TIKET ZA PAROBKOD j»l1 ŽELEZNE X> je najbolje kupiti pri FRANK SA-KSERJU 109 Gre .-nwicb Str., New York. Na kolodvor te prid : iskat, sprem' na parnik ; preskrbi CEN O i 1 snažno Bi VALIŠ E. Vse prednosti so Hcbiti pri njem. Zr-»o naj se vsak Slovenec in Sloyen v a na njega .jSrne. Brzojavite k xlaj in na kteri kolodvor pridete v New York, ali ga p« pokličite na telefon 3795 Cortlandt in poten slaveiuko govorite. TWIT .....rm- lil \ Jugoslovanska Katoliška Jednota, Sedež v ELY, MINNESOTA URADNIKI: Predsednik: John Habjan, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik s Josip Pezdirc, 1024 South 13th St., Omaha, Neh.; I tajnik; Jožisf Agni6, Box 266, Ely, Minnesota; ii štefan Banovec, Box 1033 Ely, Minnesota; Blagajnik: Ivan Gov*e, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minnesota; John Globokar, Box 371, Ely, Minnesota; George Stepan, Box 1135, Soudan, Minnesota. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Joe A g n i č, Box 266 Ely Minnesota, po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne" pošiljat ve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je ,,GLAS NARODA". razne potretne risbe in pokrajinske sličice iz Kitajske; slika „Nagajiv-ke,"dalje slika „Naš Peter," „Moja mati," pokrajinski motiv "Slap pod Krnom." Krasna j« tudi slika ,,Maske na svatbi," to je prizor iz gorenjskih običajev. Slike „Motiv izRenč" in „Motiv iz Kolezije pri Ljubljani" bo tudi krasno in moj-sterko izdelane. Najkrasneje in takorekoč najmodernej* so slike „Po zatonu solca" „Ribujak v mraku" in „Veslač." Razstave seje udeležila tudi prva naša slikarica Ivana Kobilca ter je častno nastopila z razstavo svojih umetnin, med kterimi naj omenimo le portret jugoslovanskega me-cena biskupa StrosBmayerja, ktere-ga je slovanski dobrotnik Bam naročil ter Ljubljani podaril. Omeuimonaj šeslike „Sanjajoč," ,,Zelen mi šopek dala si,' poslednja •lika predstavlja deklico s znano gorenjsko ,,avbo." Poleg imenovanih slik razstavljenih je bilo tudi mnogo krasuih kipov. Umetniško razstavo obiskalo je veliko ljudi; tudi obmejni Slovenci iz Trsta in Celja prišli so s posebnimi vlaki v Ljubljano. v tovarni postavili pod nadzorstvo nekega mlajšega delavca. Rešil pa ga je še o pravem času neki železniški paznik. * * * Rekrnt. ki je bil že v vojni. Prve dni oktobra je prišel k ljubljanskemu bataljonu 17. pešpolka steklar Kral, ki se je, kakor pripoveduje, udeležil vojne v južni Afriki na strani Burov. Potem bo ga Angleži ujeli in poslali domov. Temu novincu vojaške vaje pač ne bodo delale posebne priglavice. * * * Mrtvo so našli na paši v Stavini pri Predaljah v brdskem okraju posestnika hčer Marijo Erjavšek. Zadela jo je srčna kap. * * * Kneginja Mary Wrede, ki je potem, ko je obiskala umetniško razstavo v Ljubljani, takoj pristopila slov. umetniškemu društvu kakor členica ter tudi ondi razstavila svojo sliko, portretno študijo mladega častnika, poslala je na razstavo Se drugo svojo Bliko, potretno študijo nune. * » % Nova jnsti<*na palača v Ljubljani je dograjena do strehe ter je pokrijejo tudi še letos. * * * Ubijalci ptic. ..Laibacher Zei-tung" priobčuje dopis z Gorenjske-gav v kterem dopisuik britko toži čez tržaške goste, da isti po Bto in sto ptičic-pevk na dan postrelijo. Oe se pomisli, pravi mej drugim, koliko se trudi zveza ptičjih prijateljev, da energično nastopa proti ubijanju ptic v velikih masah v Italiji in južnih primorskih avstrijskih kronovinah, je tem ostudneje, ako se pobije stotine ubozih živalic na dan. Res barbarski je ta dport Tržačanov in neumesteu tem bolj, ker ga vrše ua zemlji, na kteri so le gosti. * . * la isopet jeden 1 6. okt. dopoludne se je pod streho domobranske vojašnice v Ljubljani ustrelil računski podčastnik Pečnik. Pečnika je prejšni dan -njegov uadporočuik ca najsurovejši način psoval in smerjal ter ga dal odpeljati v zapor, is kterega pa je bil na povelje stotnika takoj zopet izpuščen ter je precej imel službo. Drugi dan pa •e je pod streho iz samokresa ustre lil ter bil takoj mrtev. Napomina-ni nadporočnik je Pečniaa nečuve no tiraniziral kadar in kjer je le mogel in nedvomno je ta okolnost podčastnika gnala v nasilno smrt. — Tako je nehumanemu duhu neke vrste častnikov zopet zapadla jedna žrtev. • * * Ptaknšen samomsr. 7. okt. se j« v Ljubljani za nekim vrtom obesil .delavko pri Tonniesu A. Šusteršič is Kose« i o sicer is jeie, ker so ga Čuk contra Nabersroi. Mestni redar Cak je tožil gospoda Ivana viteza Nabergoja, češ da ga je poslednji povodom volitve na Proseku razžalil. Gospod Nabergoj je bil v I. instanci tudi res obsojen na 50 K globe po § 312 k. z. 10. okt. se je vršila vsklicna razprava, na kteri je bil toženec popolnomo oproščen. * * * Samomor. 9. okt. v jutro se je pri sv. Andreju ustrelil iz revolverja fiuančni vežbenik, g. Boštjan Peček, rodom z Loškega potoka na Kranj skem. Zapustil je ve6 pisem, iz kterih izhaja, da niso bile gmotne težave ki, bo nesrečnega mladega moža prisilile do osodepolnega koraka. Pokojuik je bil v slovenskih krogih dobro znana in čislana prikazen. * * * Požar je nastal pri posestniku Francu Siberniku v Plešivcu v ljubljanski okolici. Škode je 1600 K. » * * Pozne črešnje. Dopisovalec „ Mira14 poroča iz Koprivice, da je še 1. t. m. jedel sila sladke črešnje. Crešuje so ondi letos jako mnogo obrodile, a ljudje niso imeli časa da bi jih obrali. * * * Dvoletno dete ukradla je neka ciganka v Borovljah. Orožniki jo iščejo zaman. • * * * Na premog zadeli bo o prekopa-nju zemlje za novi vodovod naKal-variji tik Maribora. Premog je iste kakovosti kakor trboveljski ter si hoče mariborska občina sama zagotoviti pravico do izkopavauja. • * Italija iiiiaenegaanarhisfaman j! ? Italijansko vojno ministerstvo je zbrisalo ime LUchenija iz vojaških imenikov in miu:stersvo za pravo-sodstvo je ta sklep potrdilo. Pokazalo seje namreč baje, da Lucheni ni italijanski, ampak francoski podanik ter da je le po pomoti občinskih uradov prišel v popisno polo italijanske vojske I Lucheni da Je človek, kterega nista prizuala niti oč* niti mati za svojega otroka ! Babica da je svojevoljno izdala uradom ime matere — "Elize Lucheni— lahkomišljeue, pbkvarjene ženske. Po tem takem da je Lu-chenija smatrati za otroka neznane-ga(J) pokolenja ter ima isti državljanstvo rojstnega mesta Pariza. Ergo: Lucheni je Francoz. Človek ne ve, ali bi se bolj smejal tej čudni logiki ali nervoznemu prizadevanju italijanskih oblasti, da bi znižale število anahistov v svoji državi — ta enegaI Madjarsko človekoljubje 1 Neki Tihi je zblaznel in je bil odpeljan v norišnico v Gyuli, kjer sta ga stražila dva paznika po imenu Roez in Vbbs. Vsakikrat, ko je nesrečni Tihi postal nemiren, sta paznika udarila po njem in nista odnehala prej, nego se je revež zgrudil na tla. To zdravljenje je trajalo malo časa, kajti bolnik ni mogel prenašati toliko mučenja in je umrl v malo dneh. Zdravnik je takoj spoznal, da Tihi ni umrl naravne smrti, ampak da je bil takorekoč — ubit ! Poživinjena paznika ima sedaj v rokah pravica. Ni-li to višek 1000-letnemadjarske kulture? * * * Poskusen samomor. Neki Oblacht (Oblak?) je bil baje zbežal v Italijo, namesto da bi bil šel v avstrijske vojake; domišljal si je morda, da se v Italiji obira sama pohana pi-ščetal Nedavno pa se je prepričal, da temu ni tako in ker mu je baje primanjkovalo celo — polente, Be je zastrupil ! Brza zdravniška po moč ga je rešila takojšnje smrti, ali skoraj gotovi je, da pojde v krtovo deželo pozneje ! * * • Lišp snverenov. Papež nosi na levi roki lep prBtan z velikem eafi-rom ruski car noBi pri sebi dragoceno uro, ki je vredna 4000 rub-ljev ; španska kraljica ljubi prstane in jih menja šestkratna dan. Vseh skupaj ima 274. Angleška kraljica je nosila nakit okrog vratu in ima enega iz zlata in biserov, ki tehta skoro dva kilograma. Nizozemska kraljica Viljemina nosi samo v ušesih dvoje dragocenih uhanov. Nemški cesar nosi vedno malo zapestnico. Belgijski kralj Leopold ima celo zbirko dragocenih ur. Turški sultan pa nosi srajco iz samih zlatih in srebrnih nitij. * * * Grški častniki. Obristlajtnant Photopoulus in major Esrakos v Atenah prideta te dni pred vojco sodišče, ker sta pomagala uteči nekemu Theophilatosu, ki je neki banki ukradel 200.000 frankov. Tat je tast EBrakosa. ** * * Na čem nmirajo ljndje? Neki angleški znameniti tednik poroča, da umre izmed milijona ljudi; za starostjo 900, za putiko ali za proti nom 1200, za ošpicami 1840, za kapjo 5700, za šenom 7000, za jeti-ko 7500, za škarlatico 48.000 za oslovskim kašljem 25.000, za vročinskimi (tifoznimi) boleznimi 30.-000 in za revmatizmom 7000 oseb. Smešnice. S i j a j n o b t. A.: ,,Nikakor ne morem razumeti, kako zamore naš sosed tako sijajno živeti." — B. : „On ima sijajno službo." — A. : Kako pa ti to veš?" — B.: Jedno-stavno, njegovi čevlji se vedno svetijo in to je vrhunec sijajnostil" Iz starih časov. Stotnik: „Stara, onih deset dolarjev moram vojaku, peku Kruhoviču vrniti in sicer še pred vajo, kajti drugače me ne bode ubogal I" Nedeljski lovec. Baron: ,,Gospod grof, vi greste brez pBa na lov?" — Grof: „Nepotrebno, kajti kakor hitro me zajci ugledajo, pridejo Bami k menil" Prava misel. Gospa (kuharici, ktera jej je predstavila svojega bratranca) : „Toraj to je vaš bratranec, se že dolgo poznata?" Moderno vprašanje. Gospod (prijatelju žurnalistu) : ,/Torej imaš toliko premoženja, da zamoreš biti žurnalist?" Dvojna mera. Jelica (ki se je jedva poslovila od sila debele tete) : „Mama, je li, da ako bi bila naša teta Eva, bi Bog potreboval dve Adamovi rebri, predno bi je vstvaril?" Dob e r svet. Vegetarijanec (prišedši k ljudožercem, pokaže jim vegetarijanski časopis) : ,,Gospoda, čitajte ta časopis, in videli bodete kako koriBtno je vegetarijansko življenje 1" Iz dnevnika ubožarega plemiča. ,,Gcske so rešile oblegani kapitol, a goska bo rešila moj kapital!" Jednostavno. Kmetica (svojemu sinu vojaku, ki služi pri topništvu in je prišel ) binkoštih na dopust) : „Toraj Janez, o Božiču prideš zopet domov?" — Sin : „Te-ga Bedaj še ne morem obljubiti, ker ne vem, ako mi bode stotnik dovolil dopust." — Kmetica : ,,Ti moraš na svaki način priti, ako ti stotnik ne dovoli dopusta, potem t kupim top in par konj in začneš topničarski posel na svcjo roko." Žalost. A.: ,,Cemu si tako žalosten prijatelj?" — B.: „Ah pomisli, pred tremi leti obiskala nas je tašča za osem dni, a j e š e sedaj pri na s." Slabo. A.: „Si li čula, naša prijatelica Luiza Be bode z nekim pesnikom poročila?'4 — B. : ,,Ah, to je slabo, potem ne bode mogla postati vdova, ker pesniki so n e-u m r j o č i." Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.40 100 kron avstr. voljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljate v registrirana. G. J. D. v Copper Falls, Mich, i ) Ljud ska štetja se zato vrše, da države vedo koliko prebivalcev imajo, ako naraščajo ali nazadujejo. 2.) Tiskanje papirnatega denarja j<--oprto na podlagi postave in določile, država ali narodna banka morajo imeti bo odstotkov v zlatu ali srebru y zalogi od izdanega papirnatega denarja, seveda se tudi dogodi, da ne-majo toliko. 3.) Lake Superior je zvezan / morjem in sicer z Erie prekopom in St. l^aw-rence Riverjem. 4.) Avstrijska država in sicer obe polovici Cis in Trans piačate vojno, bodisi stalno na kopnem in morju, in vse njene potrebižine in sicer iz dohodkov colnine in skupne državne naklade, iz tega vojnega zaklada gredo vsi stroški; cesar sam ne plača nič, ampak sam dobi blizo 12 milijonov golil, z vsemi dokladami na leto; tudi nadvojvotli in nadvojvodinje dobe lepe dohodke; vsak nadvojvoda dobi takoj po rojstvu 100.000 do-klade ali apanaže in te denarje zneso davkoplačevalci. Naznanilo. Društvo sv. Srca Jezusa štev. 2, Ely, Minil., naznanja svojim udom, da se morajo v času preselitve oglasiti za potne liste in sicer pri prvem tajniku, to morajo tudi oni storiti, kteri so odpotovali brez listov. Vse one ude, kterim je pretekel čas šestih mesecev opozorujem, da se morajo zglasiti v 40 dneh, ako ne izpolnijo svoje dolžnosti, bodu zbrisani po pravilih društva. Naslov tajnika je: John Prijatelj, Box 120, Kly, Minn. Kje je? MATEVŽ KERŽIŠNIK doma iz Gorenje Dobrave štev. 22, pošta Ciorenja vas, na Cio-renjskem; v Ameriko je odpotoval dne 2. svečana 1898 s francoskim parnikom in od onega časa nisem nič čula o njem. Ako kdo rojakov kaj o njem ve naj blagovoli naznaniti: ,,Glas Naroda", ali Mariji Keržišnik št. 22, pošta Gorenja vas, Kranjsko, Austria. Europe. Kje je? JOSIP POVŠE doma iz vasi Trata, župnija Skocijan na Dolenjskem. Kdor rojakov ye za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti : Josip Povše, 9600 Avenue N, South Chicago, Ills. 3nov KJE JE? FRANK UDOVČ, podoma*« Čeh nar, bivši mlinar iz Pušave pri Mokronogu, vas Bistrica, občina Št. Rupert. V tej d9Želi je nekje že več let, toda nevem ako je še živ, ali že davno mrtev, zato prosim rojake po širnej Ameriki, ako kaj o njem ved6, da bi blagovolili naznaniti njegovemu sinu: Frank U d o v č, 313 W. 18. St., Chicago, Illinois. Vino na prodaj. Podpisani naznanjam, da prodajam letošnj« vino po zelo nizki ceni in sicer rudeče vino po 40 centov galono, belo vino po 60 centov ga-lono; doma kuhani drožnik po $2.75 galono. Za moje pridelke jamčim, da bode vsakdo zado\o ljen, ako ne, mu povrnem denarje. Za obila naročila se priporoča: M. GRILL, 1548 St Clair St., Cleveland, Ohio. DRUŠTVO SV. JAKOBA Nar. Hrv. Zajednica od štev. 12. Globeville, Colo, razpiše mesto Očetovo veselje. Zločinec (svojemu sinu, kteremu se je posrečil prvi zločin): „Konečno sem vendar doživel veselje!" John JVIaurin slovenski pogrelpn i ( Untertaker) se priporoča Slovencem in Hrvatom v Calumetu in okolici za prirejeva-nje pogrebov, maziljenje in vse v mojo stroko spadajoče opravke. JOHN MAURIN, Laurium, Mioh. za novo ustavljajoče društveno godbo. Ponudi« naj se pošljejo najkasnejse do 10. novembra 1900 p<>d naslovom : Društvo sv. Jakoba Nar. Ilrv. Zajednice od.sj. št. 12 care of Frank Micki.ky, 140 Watervliet Ave., Globeville, Colo. (27. ok.) Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s posodo vred. Dobra bela vina po 55 do 65 ct. galona s posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj se mi blagovolijo poslati novci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco,Cal Ali si gluh? Vsak kdor je gluh »b slabo ali si se sedaj l?hko ozdravi z našo novo iznajdbo, samo gluho rojeni se ne dajo ozdraviti. Brenčanje v ušesih takoj preneha- Popiši tvojo bolezen. Preiskava in sovet brezplačno. Lahko se ozdraviš sam doma z malimi stroški. Dr. Dalton's Aural Institute, 596 La Salle, Ave., Chicago, 111. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkansasa, TeneBsee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-n a, dalje sveže pivo, v i n o in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III., V kterem vedno točim sveže pivo, dobro vino in whiskey. Prodajam tudi na debelo avstrijske virzinke po nizkej ceni. S poštovanjem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem Martin Verzuh, CreBted Butte, Colo. SVO.II K SVOJIM!_ J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY, MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo T^ao T7" I IbT o. Pri njem je dobiti: OBLEKA ZA M OZKE, ŽENSKE IN DECA; RAZNOVRSTNO OBUVALO; PERILO, OVRATNIKI, KLOBUKI ; HIŠNA IN KUHINJSKA OPRAVA. v edno sveže ai^OCERIJE. Vse blago po najnižji ceni; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr Sikserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. S spoštovanjem J. GLOBOKAR, M. P. C0. Osreči ST7-03 cLoa s tem, da kupiš našo domačo godbeno skrinjico (Home Music Box). Ista je najlnilj čudovita in tudi najcenejši godbeni instrument, kolikor jih je na prodaj. Daje več zabave nego orgije za $100, kajti yedno je pripravljena igrati za vsacet;a. G<*lt>ene vzgoje ni potreba, ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so preseneteni in zadovoljni l njo, kajti ista prekaša njihovo pričakovanje, ker igra nad 500 komadov, kukor je razvidno rz cenika, kterega pošljemo z vsako skrinjico. ____ Zamore se rabiti doma za zabavo otrok, pri društvih in vsako- BX3££BRMLJBHI vrstnih družbenih zbirališčih. Izplača se y jedni noči. ko oskrbuje godlio pri plesu. Igra glasno in natančno. Pesmi, koračnice, valčeke, polke, polka mazurke itd. kakor tudi najnovejše komade izvršuje Utljši nego marsikteri godci. Otroci imajo i njo največje veselje. Omisli si jo za l>oŽič. Valček, kterega kaže slika ima jeklene zobe, kteri dajejo glasove, ko so prvi vrsti. Tudi ponavlja vsnko pesem ali ples brez prestanka. Ta povsem čudežni instrument stane samo $6.00 v lepi skrinjici z godl>o. Agentje zasluzijo denar. Pošlji 2 ct. znamko za okrožnico glede tega in druzib instrenu-ntov. Harmonike po $3.00 i" vsakovrstne orgije pray po ceni. Najl>olje storiš, ako pošlješ $2 in dobiš takoj domačo godl>eno skrinjico, ostalo pa plačaš ob sprejemu instrumenta. Standard Manufacturing Co., Dept. No. 45 Vesey St., New York, P. 0. Box 2853. ^IH^^lKlSlMiMMlSBIMllIHiIillSHSIglHIilS! I Mestna MUca.T Nora Mesta S obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, M m po 4? |o 81 81 BI ter sama placiye rentni davek. Dolenjcem bo pri tflj hranilnici ponuja lepa prilika £ teden j a. Vsakdo dohi hranilno knjižico. Denarjo lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. H M H 1 B H H 18 MKSKKHXSSiSSSHISil uMOlOlululOIOIOOu Posebna ponudba. Kolwsovje nre, ktere prodajam po najni^i ceni je uajuovejfie zboljšano ^RAILWAY SPECIAL" 9 16 rubini in vzvišenimi dvojnimi pokrovi, pravi nikelj, b patentovanim regulatorjem in bo dobro lrejeti^, razne velikosti, navijajo Be pri obodu. Pokrovi bo tauke oblike lično izrezljani dvojni .Hautiug", 18 velikost, navijajo se pri obodu, '.latom nrevlefiene, garantiram za 20 let; vredne so tu ure $25, tod h nrodajam jih dokler mi zaloga ne poide samo po $12. S spoštovanjem Jos. Zajec, 1718 St. Clair St., Cleveland, O. 1 11 Pride li? (Slika u Bolgarije.) (Kouec.) III. Kmalu je bil sklenjen mir. Malo pred božičem je vlada od pustila vojak©, kteri so se veseli vračali domov. Tudi v Vetrenj Be jih je že nekaj vrnilo. Ali Stojana še ni bilo; tudi uikako poročilo o njem ni prifilo. Staro Ceno navdajale bo tužne misli in skrbi. Mino! je dan za dnevom, oua se je vedno ozirala na vrat* in pričakovala, ds bode kedo potrkal. Konečno sta pridla tudi Stojnov Raugolj in Din-kov Peter, tudi bratje Stamatovi bo prišli. Stojauova mati je vs^ obiskala in izprašala — o njenem ginu niso vudeli ničesar. Nekaj čaBa je bil Stojan v njihovej bližini, potem bo ga zgubil": iz vida.... Njeno srce postalo je bolno, žalostno hodila je sem in tja in vedno mislila o svojem Stojanu. „Mati, stricev Dmitrij je prišel 1" velela je njena hčerka Kina in urno OBtavila kočo. Mati je tudi Dmitrija obiskale. „Dobro došel Dmitrije! ali kje je moj Stojan?" Toda tudi Dmitrij ni o njem ničesar vedel, ,,mogoče so ga poslali v Vidin," rekel je Dmitrij, ker se mu je mati smilila. ,»Mogoče prid* po drugem potu," pristavi nekako ▼ zadregi. „Bože moj, kje je moj Stejau!" vzdihovala je bolestuo. Na to se je pri Dmitriju poslovila in odšla k Stojanki. Prišedši do praga, jo je v srcu strašno zbodlo. Mogoče jej bode Stojanka rekla, da jej je Stojan poslal zopet pozdrave, in da se vrne za Božič. Ali ona ni rekla besedice, Stojanka ostala je nema, samo njene o6i bo bile krvave. IV. V vasi vladala je razburjenost Ljudstvo se je pripravljalo na sprejem polka, kteri se je vračal od Dragomana v neko daljno posadko. Sredi va*i, baš kraj Canine koč postavili bo dva mlaja ter ju z dol-zim drogom združil, iz gorovja do-vedli bo Beljaki duhteče jelkino zelenje, b ktarim so ovili mlaje in drog, oa drog pritrdili so tablo, ki bo jo v mestu kupili, in nakterej jf-bilo zapisano : ,,Dobro došli, hrabri junaki l" vse je bilo okrašeno z narodnimi trobojnicami. Slavolok! Zmagujoči polk jel je korakati eltozi vas. da pride za njim; mo. goče bode baš lb sveti večer prišel, •cj mu vGudar ni treba praznovati božične praznike med tujim svetom. Vojaki še vedno prihajajo, do večera še ni nič zgubljenega, bode že prišel, saj vendar v6 kako težkim srcem ga pričakujemo." Tako je mislila uboga mati- V. Drugo jutro odšla je stara Cena v cerkev. Denar, kterega jej je Stojan poslal, je zmenjs'la, kupila vo-ččene sveče t jr jih postavila in prižgala pred vsakim svetnikom na oltarjih. Ko je prišla domov biia je mirceja. „Bilo kakorkoli, danes mora priti, še je č«ts----Tako je šepetala mati. ,,Sveta Devica, dovedi ga, Jezna Kristus daruj mi, vrni mi Stojana----41 . Mala Kiua je pritekla v hišo in javila, da ae je zopet nekaj vojakov vrnilo. Stara Cena jela se je jeziti. ,,Ti vedno nekaj pripoveduješ, pojdi iu stori kakor drugi, pojdi tvojemu bratu nasproti." ,,Mati, jaz grem tudi ž njol" zaprosi Radulj. Mala otroka hitela Bta po snegu is vaai na prosto polje, dočim je mati Cena ostala pred vratmi, da dostojno sprejme svojega Stojana. Mrzli veter prihajal je iz gorovja, vrhove in doline pokrila je bela snežua odeja. Iz polja in gozdov priftle so črne vrane ter zasedle pot iu vrhove drevja bližnjih vrtov. Na klancu, ki vodi v Ihtimanovo sotesko, opaziti je bilo več skupin ljndi, ki bo prihajali iz mesta: deklice, otroci in žene. Vojaki bo te vedno prihajali, ali posamezno ali v skupinah. Kina in Radulj sta prve vojake že za seboj pustila, druge, tretje in vedno sta šla dalje kajti hotela sta prva Stojana pozdraviti. Izvestno ga bodeta takoj spoznala, čeravno ovira padajoči sneg njihov vid. Pot Be vije vedno navzgor, dokler se ne zgubi onstran višine. Kina in Radulj šla Bta do vrha, kjer je veter močneji in mrzleji. Na vrhu klanca Brečala sta dva vojaka, toda Stojana ni bilo. ,,Prosim povejte mi, pridejo ©d tam š« vojaki?" vpraša je Kina vojake. ,,Tega ne vemo, dete. Koga pričakujeta?" „Naš*ga brata," odgovori Radulj. Utrujena vojaka sta odšla dalje svojim potom. Kina zrla je nepremično pred *ebe, obema je bilo strašno mraz, tresla eta se.-, toda čakati morata, saj vendar pride brat, a mati ju bode karala, ako prideta brez Stojana. Kmalu potem prišel je po klancu oz, na njem sedela sta dva moža zavita v tople kožuhe in kapuce. Ivina postavi Be pred konje. Oh gospod, pridejo li še vojaki za vami ?" Tega ne vem, dragica," odvrne jej možki. ki je sedel na deBni strani voza in začudenjem gledal malo od mraza rudečo in modro deklico. In voz je zopet odšel. VI. Otroka obstala sta nepremično na cesti. Vedno jačji postajal je veter v gorovju, proti njemu borna obleka ni mogla varovati, snežilo je neprestano. Gledala sta po poti navzgor in nestrpno čakala, bode li prišel Stojan. Konečno se Kiniuo srce razveseli, v daljini čul se je ropot konjskih kopit, na kar se je prikazal oddelek konjiče. „Toliko voja kov! Med njimi je gotovo tudi njihov brat." Nepremično gledala je vojake. Že so pri njima, orožje je rožljalo in — odjezdili bo dalje. Kina ma hala je z roko dvema častnikoma, ki sta jezdila za četo. spod stotnik, ali ne pride tudi moj brat?" vprašala je mala deklica in pričela brisati solze, ktere so oblile njeno lice. častnika sta obstala in gledala malo deklico začudenjem. ,,Kedo je tvoj brat?" vpraša stotnik. ,.Stojan,našbrat Stojan !14 vsklik-nil je Radulj, kteremu Be je zdelo Čudno, da plemeniti goBpod stotnik ne vč, da je Stojan njegov brat. ,,Kteri Stojan?" ponavlja zopet častnik. „Stojau iz Vetrenja!" odvrne Kina z gotovim glasom. Častnik spregovoril je s svojim tovarišem par besed in vpraša usmiljenim glasom: „Je li vajin brat konjenik?" „Da, da," pritrdi mala deklica, ae da bi razumela kaj znači beseda koujeuik. ,,Tvoj brat ni pri nas mala.4' ,,Pojdita le hitro domov, če ne bodeta šezmrznola,44 pripomni drugi častnik, na kar sta spodbodla konje in odjezdila. Otroka pričela sta glasno jokati, njih roke in noge bile so trde od mraza, lica postala bo modra. Celi klanec do vasi bil je prazen, vsi ljudje so igiuoli, nastala je večerna zarja, ki je v daljavi obsevala jezde ce, ki so postajali vedno manjši. Veter prinašal je njima nasproti veselo petje iz vojske se vračajočih vojakov, ko sta se Radulj in Kiua napotila proti domu. Nastala je noč, mrzle roke zakri la sta z obleko in šla po klancu navzdol misleč na Bvojo mater, ktera pred vratmi čaka svojega Stojana. Zjpet ju je b konji vpreženi voz dohitel, ki je prišel po klancu navzdol. ,,Gospod, pridejo še vojaki?" Toda voz je zginol v temi, ne da bi kedo odgovoril na njuno vprašanje Nevihta razsajala je dalje, veter je tulil po vrhovih obcestnega drevja, kakor da jima hoče odgovoriti na vprašanje.--Prihajal je iz zapada, kjer je bilo bojno polje, kjer je v pirotakih vinogradih vel krog Stojanove gomile---- Bratom Slovencem priporočam svoj lepo urejen saloon German&Austrian Headquarters Točim izvrstna vina in raznovrstne druge pijače in imam na razpolago fine smodke in postrežem b izbornimi jedili. Za obilen obisk se priporoča Daniel Radatovich Pikes Peak Ave., Florence Colo. Slovenske knjige. Ker imam sedaj zopet popolno zalogo knjig raznih založnikov in so zaznamenovane v mojem ceniku in še mnogo novih, se priporočam cenjenim rojakom za daljna naro-ročila. Cenik pošljem poštnine prosto. Dalje prodajam tudi ŽEPNE URE in VERIŽICE itd. po zelo nizkih cenah. Denar naj si mi blagovoli naprej poslati, male zneske S6 lahko pošlje v poštnih znamkah. MATH. POGORELC, 5102 Butler Street, Pittsburg, Pa. Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODHE in ŽGA NJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, III., IZDELUJEM KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je..............818 do 40; cena 3 glasnim........S25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do 8100; cena 5 glasnim.... od 880 do $150. Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp'4 ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoštovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Kes me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za $100. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav uobro ujemajo. — Kojaki, ki že lite imeti dol>re orgije, obrnite se na m«>2a, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža moramo ceniti. Leadville, Colo., A. Križnian. SpoStoyani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izde!ane% Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za dovljen l njimi in da se mi glasovi prav dopadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. PAUL SOHNELLER. Notary Public v Cal umetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poslovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Piiie Street. IZVRSTNE SMODKE! Vržinke z slamo, 820 tisoč komadov. Carniolia Beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars 814 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine smodke od $14 do 840 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. DUSHEK^ Office: 1323 2nd Ave., New York. Compapie Generale Transatlantique. Francoska parobrodna družba. • GOTOVE denarje najceneje ku piš pri F. SAKSKKJU 109 Greenwich St., New York. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PARIS-SV1C0-INNSBRUK LJUBLJANA. I'OST M PAR NIK 1 S<) : ..La Lorraine", na dva vijaka......................................»2.fxxi ton, ,. I .a Savoie". ,. ,, ,, ___.......___...... 12.000 ,, „l-a Touraine", ., ,. ..................... 10.000 ,, L'Aquitaine", ., ,, ,, .........................10.000 ,, ,.I.a Bretagne"................................................................Xooo „1 j Campagne4 ..............................................................S,,,, ,,La Gascogne*' ..............................................................So«>o .. Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno uri dopoludne. Parniki odpljujejo iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street: ob 25.000 konjskih moči. 25.000 ,, „ 12.000 ,, ,, ib.OOO ,, ,, 9OOO ,, „ 9000 ,, ,, 9OOO „ ,, četrtkih ob 10. nov. Bremen Bahnhofgasse štv 29 Bremen. jedina slovanska tvrdka, ktera potnike iz Bremena v Ameriko samo z brzitni in poštnimi parniki po zmernih cenah odpremljuje Vožnja čez morje traja samo 5 do 6 dnij. Slovenci in Hrvatje ne opuščajte pri Vašem potovanju v Evropo st oglasiti doBpevši v Bremen v našej pisarni, kjer si denar najbolje zme-njati zamorete, ter bodete na najboljši način v domovino odpravljeni. Ako bi Vaši sorodniki ali znanci radi k Vam v Ameriko potovali, tedaj jim pišite, da naj se samo na nas obrnejo; pri nas bodo dobro poučeni, kaj amerikauska postava zahteva, da ne bodejo vrnjeni in s tem denar zastonj zavozili. Oglasila in vprašanja odgovarjajo Be v VBeh jezikih takoj, točno in vestno. KAREŠ in STOCKI, BREMEN, BAHNHOFGASSE 29. 6. 13. 20. *">7 dec. L'Aquitaine La Touraine La Champagne La Lorraine L'Aquitaine Prvi razred v Havre $55 in višje. Drugi razred v Havre 842 50 in višje. Glavna a^enrijii: BROADWAY, NEW YORK. 1. 8. 15. 22. 29. moo. 1900. 19m. 1900. 1900 La Bretagne La Gascogne La Touraine La Lorraine 1900. 1900. 1900. 1900»: RBD STAR LINE (prekmorska parobrodna družba ,,Rudeca zvezda") New York* v Antwerpen Philadelphie v Antwerpen vozi naravnost iz KNAUTH, NAGHOO & KUEHNE No. 11 William Street. Prodaja is pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, neniiee, in dolžna pisma. Ixposlnje in ixteijnje zapuščine in dolgove. Slovanskega naroda sin glasoviti in proslavljeni zdravnik IDnr. GK IVA.1ŠT ZFOIHIimiK: sedaj nastanjeni zdravnik na So. E. cor. ioth & Walnut Sts., in N. W. Central & 1'ark Sts. Kansas City, U. S. A. Bivši predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva in jedcn najpriliubljenejših zdravnikov zaradi svojih zmožnostij pri tamošnjem ljudstvu. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je liil rojen v Samoboru na Hrvatskem ; ima 25letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je nilnd v to deželo, 7. žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na gospoda DE. G IVANA POHEKA. S trajnim vspehom ozdravi : Bolezni na prsih, v grlu, pljueah, glavni in nosni katar, krvne in kožne l«ilezni, revmatizem, slabo prebavijanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, izraščanje itd. OPAZKA. Ako se je kilo zdravil brez vspeha in videl, da mu nikdo več ne more pomagati, naj obišče ali se nismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Doktorja IVANA POHEKA. On je na STOTINE in STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljul>o pomagati svojemu rojaku in bratu po rodu in krvi. Er. G. Ivan Pohek se je pokazal izredn: nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok, --VSI ONI - kateri ne morejo osebno priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, koliko je stara bolezen, in on dopošlje zdravilo in navod kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, pove to dotični osebi, ker neče da bi kdo trosil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: ,,VATBELAND'', na dva vijaka, (se gradi),......12000 ton. ,-SiEELAND", na dva vijaka, 12000 ton. ,,KENSIKGTQN", na dva vijaka, 8669 ton. ,,SQUTH"WAEK", na dva vijaka, 8607 ton. „FRI£SLAND'4,......7"° ton. ..WSSTEENLAND", .... 5736 t°n-..ITOOSDLAND-',.....5712 ^n. Pri cenah za medkrovje bo vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatako, Dalmacijo in druge dele Avstrije. Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako sredo opoludne od pomola št. 14, oh vznožju Fuiton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov Be je obrniti na: International Navigation Company 73 Broadway, NEW Y0KK — 43 La Salle St., CHICAGO. — 30 Montgomery St. SAN FRANCISCO. - Third & Pine St., ST. LOUIS, ali na njene zastopnike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Holland-America Line (HOLLAND AMERIŠKA ČRTA) vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zjedinjenih držav med New Yorkom in Rotterdamom preko Boulogne-Sur-Mer. Kaj govorijo ljudje, kateri so bili ozdravljeni od dr. G. I. POHEKA ; VSAKEMU KATEREMU FK11>E V ROKE. Svedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Fohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neule povesti. Moreni ga vsakomu toplo priporočati. Thos. p. White, sodnik sodišča v Kansas City, Kans. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek financijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic ; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City. MaRTIN Stkwart, občinski blagajnik v Kansas City, Mo., U. S. A. Dragi g. dr. Pohek : — Z vašim zdravljenjem je bilo storjenega več stalnega zdravja, nego je bilo to mogoče kakemu drugemu proglašenemu zdravniku storiti. Zato se vam lep«> zahvaljujem. C. G. Foster, sodnik v Topeka, Kans. Spoštovani g. dr. Tohek: — Zahvaljujem seVam za svoje popolno ozdravljenje. Vaša zdravila so najboljša in vsakemu trpečemu jih priporočam. J<»s. Lipovac, Kulville, Miss. Spostavani zdravnik:—Naznanjam Vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popolnoma ozdravil. Zelo se Vam zahvaljujem, ker sem bolehal 23 let na želodcu in črevih in sem mislil da ni več pomoči za mojo bolezen. Vaš udani Jos. Zganič, Hastings, 1'a. Spoštovani dr. Pohek:—I^epa Vam hvala za ozdravljenje mojega revmatizma, vsled kterega sem trpel celih 20 let. Jakob keller, Hellena, Mont. Dragi g. dr. Pohek;—Naznanjam Vam, da moj sin izgleda čisto zdrav in se Vam lepo zahvalim za Vase vspesno zdravljenje. Steve M a k a k, Cameron, Tex. Dragi zdravnik:—S tem Vam naznanjam, da je moj sin povsem dobil zrak in dobro vidi, ker ni na oba očesa nič videl dolgočasa. Zelo sem Vam hvaležen za dobro ozdravljenje. Ben. Henderson, Kansas City. SpoStoyani gosp. zdravnik:—Mnogo hvale Vam za ozdravljenje moje težke bolezni. Thom. JrRKovič, Iron Mountain, Mich. NASVETE DAJE ZASTONJ! 1EB- Ne pozabite priložit znamko za 2 cL. za odgovor. Vsa pisma naslovite na 1 DR. G. IVAN POHEK, Post Office Boxes 553 & 363 KANSAS CITY, M0., U. S. POTSLAM, parnik z dvojnim vijakom, 12500 ton. STATENEAM, parnik z dvojnim vijakom, 10500 ton. EOTTEBEAM, parnik Parniki dvojnim vijakom, 8300 ton. MAASLAM, SPAAENDAM ^ WEEKEND AM. Najcenejša vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Parobrodna črta ima svoje pisarnev Trstu, št. 7 Prosta luka Inomostu, 3 Rudolfstrasse Dunaju, I. Kolowratring 10. Brnu, 21 Krona. Iz ROTTERDAM A Parniki odpljujejo: vsak ftetrtek in iz NEW YORKA vsako b o b o t o ob 10. uri zjutraj. Holla 39 Broadway, NEW nd ameriška č rta YORK. 86 La Salle St., CHICAGO, 111. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER, 109 Greenwich St, New Y*r!i.