Kronika. -= Nova siovenska vlada. V ncdeljo sta bila v Belgradu zaprisežena predsednik deželne vlade za biovenijo dr. Janko Brejc in dr. Uregor Zerjav (podpredsenikj ter sta predložila iisto nove vlade, ki je sestavljena tako-le: Dr. Janko Brejc, predsednik;dr. Uregor Zerjav, podpreasednik, gospodarstvo in socializacija posestev; Uustav Goija, notranje zadeve; dr. V 1 a d i m i r Kavnihar, .pravosodstvo; dr. K a r e 1 Verstovš e k , nauk in bogočastje; A n t.o n K r i s t a n, javna dela; A 1 b i n P r e p c 1 u h , socialna politika. ;- Centralizacija in avtonomija. Bel^rajske »Večernje Novosti« pišejo: Poleniika, ki se je razviia med nekaterimi jugoslovanskim iisti o tein, aii naj bo naša država centralističiia ali stvor avtonoinnih oblasti, ima po svoji zunanji obliki teoretični karakter, a jedrno izvira iz nje druga uamera. V njej kažejo bojazen osobito ena stran naših bratov lirvatov, da se na podlagi centralizma ne bo skriia hegemonija brbije. —isa to lrnamo takoj odgovor: ako zelimo niočno državo, je taka bojazen ncpoti eona in je ne sme biti, ker bi po taki iogiki tudi mi brbi niieli razlog bati se hrvatske iiegenioiiije. Toda nam kaj takega ae pade niti na um, ker mi smatramo vse svoje Drate v Jugosiaviji za eno, in žaiostiio bi Diio, ua bi na kraju lolsko nutrmijni naporov m pieveiike krvi nusiili drugace. ¦— iNe moie se reči, da je po zgodovinsKem mzvitku nainenoma stvorjena razlika med Kraji v Jugusiaviji, ali ta raziika je seKunuarnega znacaja, one . oDstojajo tudi v i ranciji, ki je pa še vse eno skozinskoz btrogo naiouna urzava. — Ako gremo po poti uemokracije, je eemrausticna resitev ooij demoki aska. i aka resnev je bila tudi snov irancoske ueinokracije, ki je oila naperjena proci avtonoinijam, ievdaiizmu. Ko i* veuka irancoska revomcija progiasila i rancijo za eno in neueijivo, je zantevala iuui naualje cenuaiizacijo proii povratku v stanje nesložmh avtonomij, ki so bile karakteristika levualnega sisteinu. — Mi naceino z noDenega opravieevainega razio^a ne iuorerno uiti proti centraiizaciji. ua seie ko se resi pnncip ceiurauzacije, naj sc izvršijo tuai avtonomne teznje, Kjer se pu ne sine iti preuaiec, aa bi ioKalne obiasti oue zopet v škodo skupnosti, državia moci na zunaj in ougovarjajoč duliu souotmega demokratizma, = Za oapravo ceritve in vere na Rusiiem. Cehoslov. tisk. urau poroča: bovjetska viada je razueuia iniiijone ietaKov, v katerili zahteva oupravo vseii cerkva m vseh veroizpovedanj. rsa vodiinem inestu teii letaKov je uanek ijudsKega komisarja za šoistvo LuiiačarsKega, ki nazna*ija, da bodo v kratkem easu zaprli vse cerkve in odpravili veronauk. — Konect »Grazer Volksblatt« pišc: iJolom osrednjih veiesil je potegnil za seboj tudi s tolikim trudom zasnovano nemsko misijonsko delo na Balkanu in Vzhodu. Deško Šolo v Sarajevu, ki so jo prevzeli šolski bratje iz btrebersdorfa," so že zaprh. Poslopje so inoraii prodati srbski vladi. hnaka usoda preti obema, moderno urejenima šolama hčerd božje ljubezni v Sarajevu in Zvorniku-'! uzli imaterna hiša na Dunaju.) V Albaniji so nemško šolo v bkodru zaprli takoj ob umiku avstrijske vojske. Vodstvo papezevega seraenisča je prešlo zopet v laške roke. Katoliške šole v Crni gori (Odsinj, Bar), ki so se ustanovile za zasedbe, utegnejo ostati, ker so sestre Hrvatice. V Srbiji vojaška uprava ni ustanovila katoliških šol. Katoliške šoie v Bolgariji (Sofija, Ruščuk), ki so jih za vojne vodili avstrijski šolski bratje, so prevzeli i^rancozi. Enako se je zgodilo s šolami na Rumunskem (Bukarešt, Jaš, Krajova). Ugledni zavod sv. Jurija v Carigradu obstoja dalje in ima močan obisk , ker so nemškodržavne šole zaprli. Vsekakor pa I veide vodstvo v roKc francusKiii lazari•stov. Razne misijonske postaje v Mali • Azlji in Siriji, ki so jih I. 1915, prevzeli nemški redovniki (frančiškani, kapucini in minoritl), so že razpustili. Turške in arabske dečke, ki so se šolali v Nemčiji in Avstriji, so poslali nazaj v domovino, ravnotako mnogoštevilne učence iz Albanije •n Cme gore, ki so se šolali v avstrijskih zavodih. Bolgarskega učnega konvikta, ki so zanj blle zagotovijene velike vsote, ne ^snujejo. Balkanska mladina bo poslej v Pr&težni ve^ini študirala na francosklh in angleških vseučiliščih. rl ako je prišel konec vsemu, kar je Nemčija zasnovala v razširjenje in utrditev svoje moči! = ltalijanske visoke Sole in gouja proti jugoslovanom. Visoke šoie v Rimu z vseučiliškim rektorjem 1'onellijem na čelu so začele akcijo »pro Daimazia italiana«; iernu gibanju, ki iina odločno protijugosiovanski značaj, so se pridružili nekateri senatorji, kakor Salandra, Scialoia in drugi. Dijaki so zahtevali izključitev jugoslovanskega dijaštva vseučilišča, in rektor sc je tej zahtevi vdal. Akcija se je razširila tudi na Florenco. V imenu »Prosvetnega odbora«, ki zastopa interese jugoslovaiiskega dijaštva v Italiji, je zaprosil predsednik Mitrovič za avdijenco pri rektorju, kateri ga pa niti sprejeti ni hotel. Ko je kasneje Mitroviča pozval k sebi naučni minister in izrazil svoje obžalovanje na incidentom, mu je Mitrovič kratkomalo izjavil, da je vso zadevo že brzojavno sporočil srbski vladi. — Kakor sino izvedeli, je pozvala srbska vlada vsc jugoslovanske di-jakc, naj zapuste italijanska vseučilišča. — Nazadovanje alkohoiizma na Neiuškem. Statistika berlinskega zdravstvenega urada izkazuje v vojnih letih, ko se je alkohol znatno podražii in omejila poraba, lepo nazadovanje obolenj na umu, ki jih provzroča aikoholizem. Dne 1. januarja 1914. jc bilo v javnih blaznicah in zasebrnh zdraviliščih zaradi alkohohzma obolelih moških 3148, dne 31. decembra 1916 pa samo še 1896, tako da se je število znižaio za 1252. Seveda je treba tu upoštevati, da se je števiio moškega prebivalstva sploh z vsakim letom manjšalo, vendar je vpliv otnejitve pitja cčividen. To potrjuje tudi dejstvo, da se je v teh letih zmanjSalo tudi število ženskih alkohohkov, čeprav ne v toliki meri kakor pri moških. Tako je število ženskih bulnikov 1. januarja 1914 znašalo 382, dne 31. decembra 1916 pa le še 295, padlo je torej za 87. Še večja razlika se kaže v številu zaradi alKohohzma nanovo sprejetib. = Francosko-amerlška vlsoka trgovska šola. V Burdeauxu na Fraacoskem oivon<o fraricosko-ameriško visoko trgovsko šolo.