80. številka.
V Trstu, v sredo 5. oktobra 1892.
„E D 1 N O S TM
t«haja dvakrut na teden. Tanko irtde In lobsto ob l. uri popolndn«.
„Edinost" stane:
ta v»e leto pl. 6.— ; izven Ar«t. 9.— gl.
m polu leta „ 3.—: „ „ 4.50 » ■a četrt leta „ 1.50; „ „ 2.25 , Poaamične Številke se dobivajo v pro-dajalnicab tobaka ▼ Tratil po ft nov.. » CJoriei i« ▼ Ajdovićinl po • nov. naročt? brsi priložena naročnin* ae ni>rsvTilitvo n« ovira.
EDINOST
OglMl in oznanil* ae rakune pc ▼ rniica v petitu ; za naslov* > črkami se plačuje prostor, kolikor bi g»
obaeglo navadnih vratio. Poslana, javna zahvala, osmrtnic« Itd. ae račune po pogodbi.
V ni dopisi ae pošiljajo uredniAtrn P iazsa Caaernia fit. 2. Vsako piano mora biti Irankorano ker nefrankovana ae ne sprejemajo. Rokopisi so no vračajo.
Naročnino, reklamacije in inserate prejema apravniitvo P i&zza Casenaa it. 9 Odprte reklamacije - o proste pofttnine.
Glasilo slovenskega političnega druživa za Primorsko.
• V *4Uo«t )• moj«
Vabilo na naročbo.
Ob začetku četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovČ svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi so resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahte-▼ajočih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je: za vse leto . .gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo.
Odurna, a verna slika.
Uverjeni smo, da so čitatelji nafti či tali z zanimanjem g. 8 p i n 6 i č a govor, izusten v deželnem zboru istrskem dne 14. septembra 1892 povodom proračunske debate. Gosp. poalanee Spinčič razkril je svetu kaj ptastiiki bedno stanje bednega Slovana istrskega. Pokazal nam je odurno, • p o v * o m verno aliko odnosajev po deželi istrski; odnošajev, koje je smatrati kot posledice nebrojno storjenih grehov na jedni strani, a iz teb izvirajoče drznosti ■a drugi strani. Kar pa podeljuje Spin čiče vi sliki preveliko važnost, je to, d a je verna, da je pristna. Marsikdo, ki sodi Istro po odnoiajih, navadnih v druzih deželah, zmajal bode morda z ra mama misleč si: „nekoliko je resnice, drugo pa je postaviti na račun taktike strankarske in politiške."
Ne gosp6da : Slovan istrski ne more pretiAvati, ako bi tudi hotel; velike zgovornosti in isbornega peresa bi trebalo, da se
PODLISTEK. Dva leposlovna poskusa.
Spisal Slavoljub Dobr&vec.
I.
Nikdo ne more reči in zelo bi se nam zameril, kdor bi trdil, da Zagorje ni lep trg. Čitalnico ima, gasilno drufttvo, „Pivški Sokol" se snuje, ima tudi — da ne bi zaostal za drugimi trgi po slovenskem — svoje nemškutarje. Torej ves „šport", ka-korftnega Bi želi v novi dobi slovensko srce.
Drugače je bilo pred dvajsetimi leti.
Nijednega imenovanih društev ni bilo, da, oelo nemškutarska klika se je še tedaj nazivala z „redliche krainer". Sivi Nanos je gledal tedaj v zimski dobi, kako se dolgočasijo zaspani sinovi majke Slave. Ko je „takozvani" inteligenci burja zanesla iti zabrisala pot za racami in kljunači, zajci in srnjaki, tedaj je bil dolgo čas prav po ceni. Vsakdo ga je valil od sebe, kakor je vedel in znal. Navadno so se odličnejši možje zbirali pri Malci, zgovornem in uplivnem trškem županu, ter obdelavali „tarok" da jih je vse bolelo. Omeniti pa
vsaj približa resnici. Mi, ki smo se sami nekoliko ogledali doli po Istri, mi ki do* bivamo neprestano poročila — ustmena in pismena — iz verodostojnih virov: mi vemo, da Spinčič v svojem govoru, objavljenem v poslednjih itevilksh naiega lista, nikakor ni pretiraval; in rekli bi, da 6 e ni povedal vse resnioe. Da je hotel Spinčič podati popolno sliko kultu* relnib, narodnih, gospodarskih in socijalnih odnošajev doli po tužni Istri, da je hotel verodostojnost svojih trditev podpreti s tisuč naravnost neverjetnih podrobnosti, dogajajočih se dan na dan in pri belem dnevu — napisati bi bil moral debelo knjigo, a ne samo izustiti razmerno kratek govor v deželnem zboru istrskem. .
Ali že to, kar je povedal, mora raz-vneti vsacega pravico* in človekoljuba. G. Spinčič načrtal je drastično način, kakor poBtopajb avtonomne oblasti z večino prebivastva. Tu ni več govora o strankarski silovitosti, a zlobnih šikanah : ampak to kaže naravnost na tiranstvo in r o b s t v o.
Občinska avtonomija je iluzorična za naftega Istrana: vsaj mu ne pripuščajo, da bi si sam in svobodno volil svoje župane in svoje može. Na upravo občin imajo ves upllv ljudje, ki niti ne bivajo v občini, in ki nimajo v njej nikacega posla in koje ne veže nikak interes na občino.
Ako pa je toli »drsen", da zahceva, da „volitev" bodi res „volitev", to je, svoboden izraz narodove volje: gorje mu!
Vsak nered, vsaka volilska rabuka zapisana je na rovaš ubozega Slovana istrskega. Napadaleo, zločinec je, dasi revež sam ne ve, kako bi se ubranil zlobnih nakan svojih tlačiteljev; izzivalec je, dasi je gola resnica, da v mnogih slučajih na uživa niti osobne svobode.
Avtonomne oblasti nočejo pripoznati njegovega jezika, zasmehujejo njega nar rodnost. Njega sinove smatrajo kot ino-zemce, kot ptujce, ako obiskujejo kako hrvatsko srednjo šolo, zgolj za to, da jim odrekajo Stipendije. A laški sinovi dobi«
treba tudi, da se je tedaj v Slovencih šele budila narodna in politična zavest, zato ni bilo še v vsaki vasi one uzorne nesloge, kakor daneB, ko bi vsak, ki bere in plača kak časnik, tudi že rad „prvačil" vsem bližnjim in daljnim sosedom.
Tega najnovejšega „športa" torej ni bilo in ostalo je tako tudi potem, ko se je naselil v trgu znani leposlovec, genijalni Vicko. Nastanil se je pri Malci in kratkočasil družbo o zimskih večerih z različnimi dovtipi. (Pravijo, da pisatelj mora biti vsak dovtipen). Včasih so pa krožile v družbi razne dogodbe z lova, iz trgovine in trškoga življenja.
Bili so tedaj še zlati časi, ko smo z nedolžno radostjo prebirali „Mladiko", „Klasje z domačih in tujih logov*, „Zoro" in druge, na slovenskih tleh do tedaj še nove prikazni. Vsakdo se je veselil pro-cveta mlade našo književnosti, in nikomur ni bilo niti z daleč na umu, (izvzemši morda one, ki so se bali za naše literature — deviško čistost) da bi vzel kritični nož in začel po svoje mrovariti in na svojo kopito natezati. . . Dosta t
Blagovoljni čitatelj, oprosti, zašel sem.
vajo štipendije, tudi če se šolajo ne vemo kje, in bodi-si v proslavljeni Italiji 9Amk Tako postopanje je kričeče, gorostasno ; to postopanje kaže ne le to, kako gospdda srde nas Slovane, ampak kaže tudi njihovo pristno mišljenje, kolikor se dostaje državljanske zvestobe. Zagreb je zanje inozemstvo, Rim pa ne.
Kolikor se potrosi denarja v kulturne in gospodarske namene, vse gre na dobro manjšine v deželi; večina mora se čutiti srečno, ako jo doleti kedaj kaka mrvica. Celo v strogo gospodarskih zadevah ne morejo potajiti gospoda svojih veliko-laških aspiraoij: povsodi vidimo 'iste nakane, iste tedencije, ne glede na to, da pri tem hirata uboga deiela in večina njenega prebivalstva,
Gosp. Spinčič je navel oelo kopico konkretnih slučajev, ki ilustrujejo lahonsko gospodarstvo na jedni strani, a bedno stanje uboiega slovanskega prebivalstva na drugi strani.
Jedni se maste, drugi pa trpe — to je prava karakteristika tužnega položenja v Istri. To je povedal Spinčič, tako nam kaže odurna, a verna slika, kojo nam je narisal.
In pri vsem svojem duševnem in telesnem trpljenji ne najde istrski Slovan nikjer tolažbe, nikjer pomoči. Le njega vrli dunni pastir — nižja duhovičina — čuti ž njim in t r p i ž n j i m. Ne najde zaslombe in tolažbe niti tam, kjer bi je revež naprej pričakoval: ne najde jo pri svojem višjem dušnem pastirju. Tudi ta mu je neprijazen, kakor so mu neprijazni povsodi, kjer imajo moč v rokah.
Tudi o o. kr. oblastih izrekel jo posl. Spinčič ostro obsodbo. Nočemo pisati danes rekriminacij, konstatujeme le resnico, da po sedanjem sistemu, vladajočem na Primorskem, ni nade do preobrata na bolje. Geslo, veljavno nestrpni italijanski stranki, pove nam več, nego bi mogli povedati mi v celem članku ; geslo to pravi: i z k o r i h t uj m o zaslepljenost vlade!
Prav je, da je kritika stroga, a zato pa še ne sme biti — herostratska.
Živela sta tedaj v Zagorji moža, ka terih ni zanimal ni isti „tarok". Za družbo nista marala in med seboj se nista mogla Krivič in Dolnič sta ostala pri obrti in v hišah svojih očetov, za ostati svet sta se pa menila le toliko, kar je bilo najmanj mogoče. Oba sta si ohranila skozi vbo zapeljive valove življenja zlato samsko prostost. Krivič je za svojih mladih nog dosti bolj ljubil pisani svet v vseh njegovih oblikah kot zaduhle šolske sobe in prašne pa puBte učne knjige. Oče ga sje poslal učit se trgovine daleč tja v svobodoljubno Švico.
Mladenič je ostal v zavodu toliko časa, da se je do dobra seznanil s svojimi francoskimi in laškimi tovariši ter da so je priučil v besedi in pismu njihovemu jeziku, potem se mu je pa zdel odprt širni svet.
Prosil je očeta, da bi ga vzel iz šole in pustil nekoliko na potovanje; oče pa, iz slovenske korenine možak, je videl v tem nespametno in nekoliko tudi brez-vspešno razsipnost. Mladi Josip si je pozneje pomagal do tega sam. Naprosil je
To je menda jasno dovelj, tudi za vlado samo. Kajti iz tega gesla more posneti, komu.pravo za pravo služi se svojim sedanjim sistemom. Mi je ne moremo razumeti te modrosti vladine, ki se druži se svojimi nasprotniki, koji so pa pri tem toli hinavci, da se potubujejo ter tako iz-koristujejo nje zaslepljenost.
To ne gre, tako ne sme ostati; že zato ne, ker take razmere ne odgovarjajo duhu sedanjega časa, duhu moderne, ustavne države in slednjič duhu temeljnih državnih zakonov. Ako imamo ustavo, bodi veljavna za vse; ako nafti temeljni zakoni določajo jednaknpravnost, uvede naj se poslednja za vse narode.
Moderna, pravična država ne pozna robstva, ni telesnega ni duševnega. Zato pa je vladinih organov dolžnost, skrbeti za to, da izgine robstvo povsodi. Slika, kojo je načrtal g. Spinčič, je tako odurna, da ne more biti v čast ustavni državi. In ta slika je verna slika: v govoru Spinči-čevem zrcalijo se nam v živih barvah nenaravne in nezdrave razmere doli po Istri. Spinčič je zatrdil v zaključku svojega govora, da narod je Že tako zbegan, da zaupa le Se Bogu, svojemu cesarju in samemu sebi. Res je tako, a dobro ni, da je tako. Kajti obči blagor se da pospeševati le v zaupljivem sodelovanju ljudstva in oblasti: kjer ni sa-upanja, je vspeftno delovanje nemogoče. In tako je doli po Istri; zato pa gre vse rakovo pot.
Vzlic tolikim Žalostnim skušnjam obračamo se danes zopet do slavne vlade se svarilom, prihajajočim iz patrijotiikega, državi nafti udanega in njej aami dobre ho* tečega srca: tako ne smete dalje, ako nočete, da imate v kratkem pred seboj — same skrajnosti. Sedanje poloienje je Že neznosno, tako, da vse želi oddu&ka na jedno ali drugo stran. Vlada ima sedaj še moč v rokah, da tok navede v pravo smer; pozneje utegne biti prepozno. Iznebite se vender
tovariša, da mu je pošiljal redne mesečne prispevke z doma v kraj, kjer je slučajno bival. Nekoliko časa je to šlo, ko je pa oče izvedel, da sina ni več v zavodu ter da se vlači po svetu, usahnil je vir teh prispevkov, in mladenič je bil prisiljen sam služiti si svoj kruh.
Ustanovil se je v neki trgovini na Laškem in ostal tam veliko let.
Tudi Dolnič jo je bil mladolet potegnil po svetu. Njegov oče, tedaj veljaven in najimovitejši tržan ZHgorHki, je sina vzgojil v domačem deželnem zavodu. Rad bi ga bil videl v zlatem plašči pred oltarjem Gospodovem. Zastran tega sta bila z očetom različnih misli. Nakopalo mu je mnogo grenkih ur. Ko je videl, učeč se v cesarski prvostolnici, da z izplačano očetovo doto ne bode izhajal, lotil se ga je obup. Sam ni vedel, kam bi se obrnil. Povedati moramo, da slabemu in cenemu življenju ni bil kar nič vajen. Zato mu jo bilo še težjn. Po glavi bo mu rojilo same neprijetno in celo lastnemu življenju nevarne misli, ko je stopal po mestu preko dunavskoga kanala na Dunaju. Kar zagleda, da se na sredi mesta zbirajo ljudje in glodajo sa vodo. Nekdo je ravnokar skočil v
enkrat fiksne idej® kakor da svet mora misliti, da je Istra italijanska zemlja.
Italijanska stranka ima pač tehtne naroke za to. da hoće vidržati to fikcijo, ali za dar božji: kakov interes ima Tlada in država na tem P Stranka je stranka — ali država se mora postaviti na višje stališče, da lahko treznim okom premotri vse potorišče. Vspnite se torej, vi slavni vladni možje, vender enkrat na to višje stališče, da ae prepričate, kdo pošteno misli s državo, in kdo se vam hlini, da ^izkoristuje vašo zaslepljenost; posebno pa, da se prepričate, kdo sestavlja večino v deželi istrski!
Na sliki Spinčičevi vidimo, kako ae postopa s to večino, kako se jo tlači. To je nenaravno, in torej tudi nezdravo : niti manjiin ni smeti tlačiti, kamo-li večine — najmanje pa v konstitucijo-nje 1 n i državi.
Glejte in delajte, da dobimo skoro novo, prijaznejšo sliko o razine r ah v Istri.
Politični pregled.
Notranja delala.
Avstrijska delegacija se je abrala v Budimpešti dne 1. t. a. Predsednikom je bil izvoljen baron C h lune t z k y , kar priča, da je res, kar smo pisali nedavno, da je namreč levica gospodar situvacije. Proti Chlumetzkemu sta glasovala samo dva navzoča mladočeška delegata. Mej izvoljenimi verifikatorji je tudi slovenski delegat K u š a r. Izvolila sta se budgetni in peticijski odsek. V budgetni odsek je izvoljen tudi slovenski delegat dr. Gregorčič. Učeraj je bil vsprejem delegacij. Na ogovor predsednikov delegacijama odgovoril je cesar bistveno nastopno: da se vnanji položaj ni spremenil; da se naše razmere do vseh držav prijateljske; da zveza z dosedanjimi zavezniki ugodno upliva za ohranitev miru ; omenjajoč sklenjenih trgovinskih pogodeb s Nemčijo, Italijo, Švico. Belgijo povedal je oesar, da ao srečno dognana tudi pogajanja se Srbijo. Tirjatve za vojne namene so se uekoliko zvišale, a so neobhodno potrebne. Dohodki Bosne in Hercegovine zadoščali bodo tudi letos za pokritje upravnih stroškov v teh deželah. Konstatovati je splošno napredovanje v vseh strdkah gospoparskega življenja.
DOPISI.
Iz Novega mesta 27. septembta. [Izv. dopis.] (Konec.) Ako se pošta nastani v R. hiši, prihajale bodo stranke po dveh stopnjioah navzgor v visoki parter (ne
zelenkasto reko, hoteč menda končati mlado si življenje. Tedaj šine našemu Franu v glavo pametna misel: daj, reši ga! Prej ko sam kaj tacega storiš, le pomisli. Rešitev jednega človeškega bitja prisilne, nenaravne smrti je junašk čin. Kmalu ao se ljudje čudili za drugim predrznim skokom v nemirno vodo. Nekateri so mislili, da sta bila zmenjena. Za nekaj sekund pa zagledajo, kako vleče spretni plavac prvega samomorilca h kraju. Vse je hitelo pomagat, da so ga potegnili na aubo.
Pač medlo je tedaj pogledal svojega reiitelja in oba sta ae tresla samega mraza. .Pokaj ai me rešil P Kaj to tebi mari!" aikal je z ohropelim glasom samomorilec, ki je, življenja sit, zaigravši lastnemu očetu veliko vsoto, iskal rešitve v hladni Do-navi. Bil je sin imenitnega dunajskega trgovca, rodom Italijana. Ta usodepolni korak ga je iztreznil in Franu Dolniču naklonil novega prijatelja v oaebi omenjenega trgovca. Ko je prebolel mladenič, katerega je reSil, sprijaznila sta se in njegov oče ju je poslal v svojo domovino. V Veroni sta bivala delj časa. Nekega dne pa dobi mladenič od svojega očeta
v jamo, kakor se hoče jako uljuđen dopisnik pošaliti). — Tudi o nastanjenji žan-dermerije ali sploh kakem drugemu naslanjati j u ni sms govorili v našem ugovoru, to je tedhv Ie rfobna, gola izmišljotina. Kar se Ms u rad a v mi o proimjt ali ugovoru nismo kar nič v njih imoaa govorili, toraj zakaj kajak a te, goep. dopisnik t Ali mar miskUa* da mi ne oobm>, kam pes taco moli ?! Kdo Vaa je pn pooblastil o naši zadevi govoriti P Vsaj počine sadeve so le nam mari, ne pa Vam, ki sto tu od danes do jutri. Kdo Vas je pa vprašal za svet P Mi meščanje gotovo ne!
Kar se pa tiče uradov, izrekla sta se dva gosp. načelnika, da nista protivna R. hiši. Menila sta pa ob enem, da je poštna zadeva stvar meščanstva. Gosp. dopisnik, ravnajte se po teh dveh gospodih in prepustite naše zadeve nam meščanom in trgovoem, kateri smo se v ogromni večini izrekli za R. hišo. Ni rea, da bi gosp. notar za oskrbovalnioo glasoval. To ni storil, ker je varuh gosp. F. otrok. Ljubši mu je pa pošta v obližji nego pri pokopališču. — Zakaj se pa ni mestne odbornike o R. hiši obvestilo P Da se je to storilo, ne bi bilo nastalo vprašanja radi oskrbovalnice in g. advokat-mestni odbornik bi se gotovo premislil za to glasovati, ker je drugi dan sam rekel, da je le zato glasoval, drugače bi se pošta ne podržavila.
In ravno tako drugi advokat, ne bode zoper g. R. hišo, kajti je tudi temu pošta kolikor bliije toliko ljubša. Mimo R. hiše bi morali sledeči uradi in zavodi po poito v oskrbovalnioo hoditi: gimnazija, davkarija, fin. atraža in njo komisarijat, žaadar-marija, gozdni komiaarijat, itd. kakor tudi cela občina Šmiheljsko-StopiSka^ Tudi okrožno sodišče ter okrajno glavarstvo bi imela bljižje na poito v R. hišo. Občino zastopa vsikdar župan ali njega namestnik ; tako zgodilo se je tudi na ugovoru pri Šmiheljsko-Stopiiki občini, iz katere raa-sežno občine bi morali delati dolgo pot do pokopališča, a mimo R, hiše. Gotovo je tedaj ta občinas tem svoj interes varovala. — Kateri veleposestniki so podpiaali ugovor, pove naj radovednežem g. župan, kedar ae mu izroči ugovor v poročanje. Sploh bi pa to gosp. dopisnik lahko sam storil, ko je imel ugovora prepis — dalje časa v rokah, katerega mu je gosp. naddavkar dal, o čemur bodemo pa na drugem mestu govorili in se poprašali: kaj je dovoljeno in kaj — ne 1
Gosp. dopisnik : ne nekaj — kakor pravite — temveč razun treh podpisani so vsi trgovci in ravno ti imajo največ posla na pošti. In tudi od ostalih treh izjavila sta se dva odločno — iz trgovinkih ozirov — za R. hišo, toda ugovora nista mogla podpisati
noročilo, da mu je iti opraviti v Švico neke trgovske posle. DolniČ ga je hotel počakati v mestu, da se vrne.
Za ta čas ai najme stanovanje v neki zasebni hiši.
Ker se je prijatelj le dolgo časa mudil v Švici, pobral jo je za njim.
Kmalu potem umre njegov tovariš in njegov oča ga jo hotel posiniti. Frauu Dolniču se je pa vedno tožilo po domu, za to je raje vzel precejšen del Italijanovega imetja in se vrnil po smrti svojega očeta domov. —
Vsega tegu niso v Zagorju vedeli prav nič. Zato sta bila tržanom Krivič in Dol-nič pravi zagonetki.
Torej ono zimo je Vicko združil tržke gospode in jih pregovoril, da so se včasih, namestu da bi nabijali obligatni „tarok*, pogovarjali o razvoju slovenake in druzih slovanskih literatur. Seveda je bila kedaj na vrsti tudi politika, slovanska politika, o kateri so se zagorskim gospodom dokaj zjasnili pojmi, ko ao začeli prebirati nekaj skupno naročenih slovenskih in hrvaških listov.
(Dalje prih.)
kot meatna odbornika glasujoča za oskrbo-valnico. Tudi iz podpisancev — lastnikov male koče do okna, se Vam ni silo norčevati, kajti tudi ti imajo več posla na pošti v ednemjtednu kakor pa Vi, gosp. dopisnik, vse leto ; in hišnega davka vsak teh treh toliko v y4 letu plača kakor ste ga Vi vse svojo življenje. No noičujto se ! Vsi ne moremo životi od in^ev dragih.
Kdor jo hotel, prelital je ugovor in napravil tudi lahko svojo opazko, predno je podpisal. Tako jo storil tudi gospod, ki ima radi n j e g o v i h podjetij največ poslas pošto. Nekaterim zdel se je ugovor res predlog, a vsakemu seje razložilo, zakaj da gre. Tudi posestnik, ki bi imel pošto .pred nosom* čital je nekaj Časa ugovor, za kar imamo pričo —; ker bo mu je pa predolg zdel, ga je kar podpisal, daai se mu je dejalo, da ni na tem ležeče, ali je par podpisov več ali manj. Vaaj je že podpisana ogromna veČina. Postopalo se je tedaj popolnoma odkrito in pravično. G. dopisnik, ako ste res mož za resnico in pravico, povejte nam vendar, kateri ao bili preverjeni ali prekanjeni zaradi podpisa! Vsaj enega nam povejte, ako veste I Hvaležni Vam bodemo. Dokler pa tega ne storite, smemo reči, da ate vedoma pisali neresnico. —
Končaje prosimo, da se oskrbovalnica porabi za kar si koli bodi, le za c. kr. pošto — za ta velevaien občilen nrad — naj se, za Boga prosimo, ne porabi.
S Pivka 2. oktobra. Dandanes je časnikarstvo nehvaležen posel, nekateri ga celo prav nič ne zamenjujejo z opravljanjem. Seveda nikdo nima rad, da bi se njegove slabosti širile po svetu, isto tako niso prebivalci jednega kraja i*dovoljni, če kdo njihove nesložnosti (in kje jih ni danes) raztresa po svetu. Ako bi Človek hotel poročati o čem dobrem, skoro ne more, ker se dobrega tako zelo malo godi po svetu. Torej, kakor vidite p. urednik, vsem se slabo godi.
Vender Vam moram dan^s nekaj poročati, nekaj dokazati, namreč to, da je praksa še zmerom različna od teorije, ali domovinska ljubezen, kakor so jo priporočali oni dan v Ljubljani, vender Še precej različna od one, ki je ie ukoreninjena v našem narodu.
Slovenec ljubi svojo« domovino ne-deljeno : vero in narodnost; vera in narodnost sta v nas tako spojeni, da kjer hira jedna, nima življenja druga. Morda kedo poreče, to so le premlete, stokrat objavljene fraze. Ne, ne. Mari d^ jaa ljubim jezik, mili jezik svojih pradedov, |poleg tega pa zabim, da so isti pradedi prelivali kri za sv. vero P Tega ne bi mogel. Ko pa vidim, da predrzni tujec sramoti mojega rojaka zato, ker živi po sv. katoliški veri, ker dela to, kar mu veleva srce, mari mislite, da je to mogoče pretrpeti? Kdor se je pogreznil v mejnarodno laviranje glede svoje vere, ne štej se zanesljivim narodnjakom; kdor je pa mejnaroden glede svojega rodu, oni svoj lastni rod prezira, sramuje se lastne matere. Tak človek je obesil svoje nazore za vrata. Vsak pameten aosed se ga boji. Komur nista več sveti ta dve naši Bvetinji, ni mu sveto nič več.
Pri mejnarodnem Štetji Slovenca Še ne štejejo, ker ga nočejo poznati kot Slovenca. Toraj tukaj ni nič. Naš narod brez vere pa tudi ni mogoč kakor noben narod brez verske opore nima obstanka.
Zato mislim, da se nikomur ne zamerim, če rečem : ostanimo na starem. Kakor so delali naši predniki, tako delajmo mi t Oni so ae borili za svojo vero; mi stojmo zvesti veri v bran, če je treba; ohranimo pa si pravice svojih dedov in priborimo si novih, kakor nam jih dovoljuje ustava. V tem podpirajmo drug druzega in prihodnji kat. shod bo imel drugačno lice kakor letošnji.
Iz Pomjanska nadžupanije [Izv. dop.] Stati mož, ki sedaj vodi našo veliko županijo, prilezel je, kakor je že omenjala „Edinost", v torek v Pomjan. Mejpotoma pa je opravljal agi taci jak o delo pri ljudeh na polju. Kajti v hišo si menda vender prav ne upa. Nek«ga premožnega kmeta je prav oštel, češ, čemu da se poteguje za svojo narodnost, kaj da mu to koristi, kaj mu da narod itd.
Vprašamo: kaj briga g. komisarja vse to? Jeli zato imenovan upraviteljem občine?
Predzadnji ponedeljek prišel je zopet v Pomjan, seveda iz Kopra. Predstavi se neka gospa se slovensko pobotnico v roki, proseč, da se jej izplača deuar iz blagajne Pobotnica je bila tudi podpisana od ob-činakih mož, kakor je on sam zahtevaj!. Ali ko je opazil-, da je pobotnica slovenska, brcnil jo je jezno ras mizo rekši: „Mi no capisco questo".
Vprašamo zopet: jo-li to dostojno P Se li to spodobi P če nas ne razume, če ne razume našega materinega jezika, čemu je prevzel to važno mesto?
O poludne istega dne vrnil se jo zopet v svoj „ljubi" Koper. Mejpotoma ae je zopet lotil nekega naiega človeka, da bi ga pridobil, zajedno se je pa kaj nespoiti ljivo izrazil o nekem drugeu? možu, kojega misli slovenska stranka poslati v občinski zastop.
Zopet vprašamo: s kako pravico zasmehuje naš vsemožni naše ljudi ? Mož, posestnik in oče 10 otrok ne zasluži imena „šmrkovca".
Ko pa je opravljal naš vsemožni po poti v Koper ta svoj laški misijon, čakali so ga ljudje v Pomjanu pred občinsko pisarno. Tako tudi v torek. Ljudje so godrnjali : kam je zopet iel ? Ubogi ljudje so se vcačali, ne da bi kaj opravil^':
Kaj pravijo stavne oblastnije temu. Takim postopanjem se ljudstvo razburja ie bolj, uliva se olje v ogenj, će so io mej ljudstvom stranke, naj bo v božjem imenu, ali upravitelj občine moral bi stati nad strankami. Tako zahteva postava.
Da ae ogenj ie bolj raz vname dovolil je lahonaki stranki v Šmarjih, , da ob cer-kvenem shodu (roienkransko {nedeljo) napravi ples upray na tistem prostoru, kjer ima biti kip Matere Božje, nešene v procesiji. Pobožno ljudstvo je sklenilo, odpo-slati deputacijo v Pomjan, da protostuje, ali g. upravitelj ni bil pri volji uslišati nje proinjo: ko je prišla v Pomjan, od iel je v Koper. Kaj je zopet to ?
Tudi v Trudkah jo je naklepal eno lepo, a o tej vam sporočimo, ko izvemo natanjčno.
Kakor se vidi, so te razmere neznosne : vse ai želi odrešenja. Narodna stranka je raaburjena, ker se čisto niš noče pri-poznati naiega jezika; duhovičina je uia-Ijena, ker se jej kljubuje po v sodi.
Kdaj bo konec tem homatijam ? Sami ne vemo, kajti nai vsemožni pravi, da bodo volitve, kadar bo on hotel.'
Trd j tudi, da nič ue boji vseh tožb, čei, da ima prijatelje po oesarskih uradih in na najviijem mestu. Ne verujemo sioer, da bi „prijateljstvo" v koš spravilo pravice, vender vprašamo: ali vedo vse to gospoda v Trstu ?
Ljudstvo ne zahteva druzega, nego postavno in pravično postopanje pri volitvah, da Bme svobodno voliti, kakor želi. Odločno pa obsoja grdo podkupovanje z denarjem in druga umazana sredstva.
Različne vesti.
Cesarjev god. Povodom cesarjevega godu bila je včeraj ob 10. uri p. p. v preatolni cerkvi slovesna sv. maša, kojoje daroval generalni vikar, monB. S u a t. Navzoči bo bili načelniki vseh vojaških in civilnih uradov.
Tržaški „patrijoti" progresove stranke. Dne 24- avg. vršil so je pogreb umrlega odvetnika dr. Antona Vidacovicha. Ko
bo po odpravljenih mrtvaških molitvah v cerkvi sv. Antona novega prenesli krsto is cerkve ter se ustavili pred uhodom, izustil je 31 letni trgovski pomoćnik, Ar-tur Zanetti, nek govor, v kojem je predstavljal tržaški mladini pokojnega Vidaco-vicba kot uzornega politika in moža ter je svoje trditve podpiral osobito poudarjajoč, kako je pokojnik leta 1878 dan, ko je umrl italijanski kralj Viktor Emanuel, v seji mestnega zbora predlagal, da se seja v znak žalosti preloži. Leta 1882 pa, ko je Test z rastavo proslavljal 500 letnico združenja Trata z Avstrijo, je uprav isti Vidacovich v seji mestnega zbora predlagal, naj se ne dovoli za razstavo nikak znesek zato, ker je prirejena v ta namen. A navdušenega govora une-tega lahonćka ni slušala samo nadobujna „mladina", pač tudi nekoliko redarjev, kateri so atvar ovadili in preunetega občudovalca umrlega zagrizenega advokata vtaknili v zapor. Dne 29. m. m. bila je obravnava, pri kateri je bil, kakor smo že povedali, vrli Zanetti radi tega govora po §. 305 kaz. sak. obsojen na pet meseoev težke ječe, v kateri bode lahko dalje koval veleizdajske govore za prilike pogrebov •vojih sobojevnikov. To je sad in smoter tistega .zmernega11 (I) mišljenja, ki se baje goji eelo v mestnem zaatopu ; a avčtnik Rascovich, vredui naslednik pokojnika — drznil sa je v zadnji seji mestnega zbora trditi, da so tukajšnji Italijani 4<>bri Avstrijci, dočim nosimo mi Slovenci udanost cesarju in Avstriji zgolj — na jeziku 1
Politlikl zapor. V noči 28. t. m. raz-počila se je petarda v gostilni Berger pod gradom. Minoii petek je pa policija prišla na sled ter zaprla sledeče ptičke, ki so bili v zvezi s tem činom, namreč 20let-nega A. H e r 1 i t z k a , medicinca na Vseučilišču v Pizi, lOletnega R. M a u ro , slušatelja matematike na vseučilišču v Turinu, lOletnega G. M e n e s i n i, medicinca na vaeučiliiču v Padovi, 231etnega G v i d a W a 11 a p a , posestnika la vo jaka 72 tega bramb. polka. Vsi Štirje so Tržačani. Policija jih je izprašala ter vse štiri odvedla v kletko k Jezuitom. Preiskali ao tudi njih stanovanja ter sta novanje Wallopove ljubice, neke Kramer, ter našli pri njej izgotovljeno petardo. Za slišali ao jo potem pa puetili prosto. Evo zopet dokaza, kakšni patrijoti so nekateri tržaški Lahi in kakšen sad obečajo pri nesti nauki pokojnega Vidacovicha, seda njega Rascovicha & C. Omeniti je tudi vredno, da ao to sploh »učeni* mladeniči, ki so svojo vednost prej zajemali na tr žaških srednjih šolah, pozneje pa v blaženi Italiji. Po menenju Rascovicha pa vendar le mi Slovenci nosimo patrijotizem na — jeziku !
' Očka „Mattino* se spravlja na oko ličane, koje sumniči, da jne marajo več živeti v miru in sporazumnosti z mestom, temveč, da gojć mržnjo proti zadnjemu ter mu dajejo nekako kamen za pogačo, kajti »liberalni* tržaški municipij iadava na leto ogromne avote za alovenske šole v okolici, dočim oni še s tem niao zadovoljni ter hočejo sedaj šiloma avoje otroke pošiljati v slovenske šole v mesto 1 Tako zlobno zavijati resnico more le takšen list kakor-koršen je . Mattinoki se uprav v isti številki baha, da je v vsem svojem dosleden. Da, i mi priznavamo mu doslednost v zlobnosti in nesramnosti, kajti „Mattino", kot poluuraden list, bi moral vaaj toliko resnice povedati, da šole v Trstu ne zahtevajo okoličani, pač pa jih zahteva do 20.000 slovenskih meščanov!
Odpretje novega otroškega vrta„Družbe av. Cirila lu Metoda" na Greti. (Konec). Povedal sem že zgoraj, kak sad rodi obi-akovaujo tega tujega vrta po naših domačih otročičih. — Ali v tem pogledu učiti se je domačim starišem uprav od ubozih Furlanov t
Furlani so tu pri nas tujoi, in Še po največ iz druzega kraljestva, ter so glede gmotnega atauja pač na slabšem nego mi
okoličani. Oni pometajo mestne ulice in opravljajo sploh i druga dela z najmanjšo dnevno plačo, katerih se okoličanaki de-lalci nikakor ne bi lotili. — Pri vsem tem pa, da so ti ti ljudje ubožni, da bo tu tujci, iz tuje države, vender ne pozabijo rodnega svojega jezika, ampak žele umreti govoreči in delujoči v istem jeziku, v katerem so se narodili! Tukaj na Greti imamo tudi precejšnje število Furlanov. Ti pa niso upisali svojih otrok v naš slovenski otroški vrt in jih tudi gotovo ne bodo, ako bi isti še sto let obstajal! — To je zopet razlika mej okoličani na Greti in Furlani. Okoličanaki, slovenski, Gretaraki, tu domači stariši imajo v tujem otroškem vrtu na Greti če>z 100 svojih otrok, a v našem vrtu ni ga, in ga nikoli ne bode furlanskega otroka 1
Upam, da se razmere na Greti s od-pretjem našega otroškega vrta dostojno predrugačijo. Ob priliki boŽičnic in druzih slavnoati izprevideli bodo getovo domači stariši, koliko lepega in koristnega se naučč otročiči v tem vrtu, kjer se jih podučuje v njih rodnem jeziku 1
Priporočam še domačim materam naj pridno pošiljajo avoje otročiče v ta vrt, ter jih tu drže skozi vbo leto, ker tako se pokaže istih najboljši uspeh, in prepotreba tega otroškega vrtca, katerega smo danes odprli.
Zatem nastopi še vrtnarica g.čna Pod-krajžek ter pozdravi otročiče z nastopnim govorom: Preljubi otrooi! Danes ste se v prvič zbrali v tej sobi, v otroškem vrtcu, katerega vam je preskrbela ,Drnžba sv. Cirila in Metoda* in za katerega obstoj se trudijo navzočni gospodje, v ta namen, da se vadite in učite dobre lepe nauke in da se vceplja v vaša mlada srčica ljubezen do naše domovine, naroda in pre-svitlega cesarja Franca Jožefa I. Hvala tudi navzoČnim gospem, katere so se sem potrudile is mesta, skrbeče za vzgojo ptročičev. Učili bodete se tudi mnogo druzih lepih del, petnic in iger. Zatorej ljubi otroci zahajajte pridno in rednp v šolo, ker le tako zamore vsak izmed Vas se vsega lepega naučiti. Kako veseli bodo oče in mati, ako jim bodete lepe, vesele pesmi zapeli in povedali in tudi drugi ljudje bodo pridne otroke hvalili. Glejte torej otroci, kako veliko dobrega bo vjfia Storili gospodje, kateri so vam preskrbeli tako lep vrteo t Vem, da bi se jim vi otroci fadi zahvalili. Vem pa tudi, da to dapas ie ne morete storiti; pa vsaj molili bodete zanje vsaki dan, kadar se bodete moliti aaučili. Danes pa se hočem jaz, v vašem iiaenu, ljubi mi otrooi, častitim gospem in gospodom zahvaliti in zatorej kličem: Bog jim povrni to delo, Bog jih živi I
Končavši g.čna vrtnarioa svoj govor, pogostili so se otročiči a malinovcem in sladčicami, kar je bila iirečna želja glav nega vodstva „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani. — Matere so se postavljale potem vidno zadovoljne, ter se zahvaljujoč za pogoščen je otrok. — Ome njati je že, da so prostori tega vrta res krasni, in najprimernejši, tako da enakih nima najbrž noben otroški vrt v Trstu in njega okrožju. — Z odpretjem tega vrta si je naložila podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda na Greti novo breme na rame, trožki za vzdrževanje vrta so veliki. Ker spadata v delokrog te podružnice že dva otroška vrta (eden v Rojanu), priporočati jo je pač rodoljubom dotičnih okrajev okolioe, posebno onim, kateri že dobili dotična pisma od strani te podružnice!
Občni zbor „Slovanekeoa pevskega društva" se je preložil na drugo nedeljo dne 16. oktobra ob 3. url po-
poludne. Zbor se vrši v prostorih „Delniškega podp. društva".
Iz Trata se nam piše : V zadnji seji mestnega zastopa so rudeča gospoda zopet silno napadali g. svetovalca N a b e r-g o j a, češ, da je le on tisti hujskač, ki moti „mir". Ti napadi nas jeze neizrečeno, ker so krivični, kajti mej nami ni g. N a-b e r g o j čisto nič agitiral in nič hujskal;
sestavili smo prošnje za slovenske Sole in jih odposlali, ne da bi znal za to. Odposlali smo prošnjo, zato, ker tržaški Slovenci hočemo imeti svojo šolo, ne pa zato, ker nas morda g. N a b e r • g o j ali kdo drugi hujala. Gospoda na magistratu — in slavna vlada menda tudi — so menda prespali sadnja leta, da niso zapazili preobrata mej s.ovenskim življem. Ta poslednji j e i se je zavedati svojih krivic in mu ne treba nikacih „h u j s k a č e v". Zahtevali pa bodemo tako dolgo, dokler ne dobimo, kar nam gre. Vsem in na vsa usta bodi povedan«, da čisto nič ne - pomagajo gede psovke na gospoda Nabergoja, kajti niti poslednji ne bi nas mogel odvrniti od naiih zahtev, tudi ko bi hotel. Sicer pa prosimo g. Nabergoja, da naj mirno trpi še zdaj, kakor je pretrpel marsikaj.
Telefoi} mej Trstom in Dunajem s postajo v Gradcu se je odprl občinstvu dne 1. t. m. Cena za 3 minute z Dunajem je 1 gld. 50 kr., z Gradcem pa 1 gld.
Kolera. Razni listi so raznesli vest da se je y bližnjemu Tolminu pokazala kolera. Dr. Liebman, ki je šel na lifee mesta, poslan po namestništvu, poroča, da je v vasi Modreja zapazil par slučajev driske. —■ Prava kolera se je pa pokazala v Peitu na Ogerskem, kjer je že več oseb na lijej zbolelo in nekoliko umrlo.
IZ PttfrlC se nam piie : V nedeljo je nastal ogenj v hiši Matija Grgiča h. štv. 33. — Zgorel je hlev in vsa krma, kolikor jo je imel ubogi kmet. Začelo je goreti eb 6 V« popjludne, ne ve se pa, kako je nastal ogenj. Vsa vas je bila preplašena po tej nesreči. K sreči, da ogenj ni posegel dalje. Iskrenim srcem se moramo zahvaliti na tem vsem gasilcem, domačim in zunanjim posebno pa vrlim Gropajcem, gasilcem-is Basovioe ter pridnim deklioain, ki so donašale vodo.
Žalibog, letos nas res tepejo nadloge: ogenj, toča, slaba letina. Bog pomozi!
Gori oipeujeni kmet je bil zavarovan pri „Fenikau*.
Izpred porotnega todiifta. Dne 1.1, m. je bil pred poroto 30 letni Andrej Poltnik, zatožen poneverjenja svote preko 400 gld., koje je vzel na račun svojega šefa g. A. Ferares-a pri anglo-avstrijski banki, ponaredivši njega podpis. Poleg tega je tudi osleparil necega Wutsoherja za 25 gld. Izgovarja) se je pri obravnavi rekoči rečene svote ipnpveril, ker mu je pretil nek oderuh Leonardo, kateremu je bil dolžan. Tega oderuha policija ni mogla vdobiti. Izmialil pi ga je zatoženec sam. Porotniki so ga obsodili na tri leta težke ječe. Ko je zasliial obsodbo je vskliknil : „Za tako malo svoto pela tri leta !" — Dne 3. t. m. je bila obravnava proti 34 letnemu M. Sirotnjaku iz Tuli-ševice pri Lovrani, zatoženemu posiljenja neke 34 letne Marijke Geržič iz ravno istega kraja. Zatoženec je rečeno žensko po noči na javni cesti posilil, radi česar ga je njen mož zstožil ter ga je žendarmerija koj spravila pod ključ. Obravnava je bila iz nravnih ozirov pri saprtih vratih ter je bil obsojen M. Sirotnjak na 6 let težke ječe. — Dne 26. minolega meseca stala je pred sodnim stolom 241etna Ant. Pellegrini iz Verone, zatožena detomora. Dne 18. marca t. I. je namreč zatoženka skrivoma porodila dete ter je vrgla v smetljak v veži svoje hiše v ulioi Farneto št. 14. Pometalec Zorzin je slučajno n§$el dete, ko je jemal smeti ter ae zavedel uprav, ko je smeti hotel stresti v svoj voz ter jih odpeljati. — Naznanil je koj policiji, ki je stvar skrbno preiskala ter Vjffalu potem zaprla zatoženko, kojo je javno menenje spoznavalo krivo. Pri obravnavi zatoženka sicer ni tajila poroda dne 16. ali 17' marca, a zvrgla je krivdo na svojo sestro, ki je nedavno umrla, ter se opravičevala rekoč, da je njena sestra njeno dote „spravila k strani". Na detetu je zdravniška preiskava zasledila več ran na glavi, prizadetih mu s kakim rezilom. Radi pomanjkujočih dokazov in raznih iz-
jav, koje je zatoženka zadpji čas storila, morala se je obravnava preložiti na nedoločen čas. — Dne 28. t. m. bila je sodna obravnava proti Ivani Rožac iz Doline, za-toženi zastrupljenja lastnega strica. Zatoženka je namreč svojemu bolnemu stricu namešala v kozarec vina žveplenk ter mu jih dala izpiti kot zdravilo, vsled česar je omenjeni umrl. Radi raznih govoric izkopali so zopet že zakopano truplo umrlega; preiskali drob kemiški ter našli v njem sledove oatrupljenja z fosforom. Zatoženka je sama izpovedala svoj zločin. Obsojena je bila na osem l6t trde ječe. — Dne 29. t. m. bila je pred poroto Helena Grisonič, koja je po noči svojega moža, pridsedšega pijanega domov, vrgla po stopnicah ter ga potem večkrat mahnila po glavi z nekim pikonom in a kosom lesa. Obsojena je bila v smrt na vislicah.
Nearetff. 371etni I. Srebrnik iz Skednje je delal v novi klavnioi. Iz visočine kacih deset metrov padel je nanj debel kos trama ter ga močno poškodoval. Prenesli so ga nesvestnega v bolnico, a stanje njegovo je hudo.)
Od goap. obrtnega nadzornika tržaškega smo naprošeni,da prijavimo nastopno: Tvrdka Ringhoffer v Smihovu in delavski odbor sta objavila nastopno navodilo za slučaj kolere:
Z ozirora na bolj in bolj bližajočo qe nevarnost, da se zanese kolera, naprosil se je tovarniški zdravnik M. U. dr. Smetana, da Bestavi navodila, kako se je vesti proti ^boleftjii na koleri, katera navodila se tu objavljajo delavcem.
Delavci se poživljajo v njih lastnem in v interesu njih svojcev, vesti se natančno po teh navodilih.	----
Da siqo pripravljeni pro(i sovražniku, ki se eam sedaj bliža i podobi kolere ter da se ga branimo, Če' bi res nastopil mej parni, je nujno potrebno, da vsak ukrene potrebno proti njemu.
•■ Na Holeri se zboli tako, da prido ko-lerni strup (bscil) skozi želodec v čeva in d^ takoj prične, alfo najde tu ugodna tla za poinnožitev, svoie uničujoče delovanje.
Prva naša skrb bodi torej, da dobro hranimo želodec, da nobena stvar ne moti prebavljenja.
Izogibati se moramo toraj vsemu, kar .yt^jgno slab/t unlivati na želodec. '1 Glavno navodilo nam bodi: Bodimo zmerni v jedi In pijači!
Nikari uživati pokvarjenih, težko prebavljivih, neprimerno ali slabo pripravljenih aH premastnih jedij, osobito nezdrelo sajdje Itd. Nikar piti prereč alkdholičitfh pijač, nikar piti, če ftmo prevroči, In ae preveč naenkrat. Pri veliki žeji je svetovati, da se popred kaj použije (n. pr. košček kruha ali žemRoh
Nikar piti neposredno po uživanju sadja. Varujmo se prehlajenja želodca ali spodnjega telesa.
Po dnevnem trudu potrebuje telo počitka ; zahajajmo torej v postelj redno in izogibajmo se sploh vsak nerednosti, ki le slabi telo, da je bolj podvrženo bolezni. —
Če kdo pride v dotiko z obolelim na koleri, naj se nikdar ne boji, da jo naleze, le previden naj bo, osobito v tem pogledu, da si ne onesnaži roke z odpadki obolelega. Će si pa kdo osnaži le najmanje, treba jih oprati temeljito.
V	navzočnosti bolnica naj s,e ne je nikaka stvar ter naj se ne puščajo jedij in pijače v prostorih, v katerih jo bolnik.
V	svojem gospodarstvu treba gledati na največjo snago; našim domačim je priporočati, da bo istotako previdni, kakor smo mf sami.
Će kdo oboli v tvoji družini, glej, da ga, če je le mogoče, ločiš od druzih članov družine in streže naj mu le jedna in ista oseba..
Treba razkužiti (deainficirati) vse, kar se je onesnažilo z odpadki bolnika.
V	straniščih treba gladati na največjo snago ter desnificirati jih j pridna z 53/« karbolno raztopino, koja unjči kolerni strup.
Brez Btrahu in možko stopimo v boj proti temu sovražniku, ubranimo se ga gotovo tor snidemo zopet zdravi41.
Smihov. 26. avg. 1892.
Dr. Smetana,
tovarniški zdravnik
75.000 gld. je glavni dobitek 50 novčne loterije. ~Žrobauje 15. oktobra.
Na znanje. Udom „Dela1sk«'ga podp. društva", kateri ao plačali še le do 36. tedna, se naznanja, da bo že zastali za 4 tedno, ker ao od 2. okt. do 8. okt. šteje 40. teden.

Anton Pnrkai na vo&lu ul1ce Gheff®
MfllUlI rUtKdJ, in Cecilia,toči izvrstno domače žganje; v tubakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice.	Cl
Antnn I omno naslednik Jakob Hoče-Mll lUII Ldllipi;, varja, Via Bar riera v e c c b i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, riž, sočivje, fino moravško maslo itd. 01.
Ivan kannhpl na8Prati VBlike v°Ja*
IVCtll IVailUUCI, nioe, priporoča svojo , zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od & kil.' naprej po najnižji ceni.
črevljarski mojster, Via lto-magna fit. B. priporoma se •lavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s, ada-joča dela. Solidno delo, - hitra postrežba —
nizke cene.
Ivan Umek,

Velika 50 novčna loterija.
Glavni dobitek
goldinarjev
CtiapIta nA RA 1/ri nrinnrftpa ' Giuseppe Bolaffio, Alessandro Levi, Enrico Schiffmann. Ign. Neumann, 0ICUM3 Ul/ M. jJllJMVUl. Marco Nigris, Mandel & Co., Daniele Uvi & Comp., II Mercurio.

urio. I
KSK
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Coti6.
Tinkama Dolenr v Trstu.
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente št. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija lega v Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 'i ur popolunoči. Izvrstna namizna iti desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-negc občinstva.	ponižni
104=8	p, Favero.
FIL1JALKA
t. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Tratu. Novci za vplačila.
V vreda. papirjih na	V napoleonlh aa
4-dnevnl odkaz 21/,0/, 30-dnevni odkaz 2°/0 8-	„	8'/«% 8-njeseini B 21/*0'«
«0-	n	3°/o i «- »	. 2V,ri/o
Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri so nahajajo v okrogu pripozna ne nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17 in 21. odnosno 12. jnnija.
Okrožni oddel.
V	vredn. papirjih 2'/,% na vsako svoto.
V	napoleonlh brez obresti.
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Brno, L»ov, Tropavo, Reko kakor za Zagreb, A rad, Rielitz, Gablonz, Gradec, Hermanstadt, Inomost. Celovec, Ljubljana, Lino, Olomuc, Reictaenberg, Saaz in Solnograd, — brez troškova.
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovČenje kuponov 24—18 pri odbitku 1%0 provizije.'
Predujmi.
Bprejemaja •• vsakovrstna u p 1 a 6 i 1 a pod
ugodnimi pogoji. Na Jantavne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parisu, Berlinu aH v drugih mestih — provizija po pogodbi.
Na vradnaatl obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pobrano vrednostni papirji, slat sli srebrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi,
Naia blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem
cursu.
Trat, 18. maja 18H2.	19-24
i Drogerija |
Arturo Fazzini ¥ Trstu S
Ulic« Stadion 22 — T.lefon 519. K
Velika izbdr mineralnih vodi. zmletih olj- H natih barv najfinejih vrsti ,* rudeče, rumene, P zelene, višnjeve in 5rne po 28 novč. kilo. H Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo P belilo najfineje po 40 novč kilo. Razun tega B velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče P konkurirati. — Zaloga glasovitoga krepila £ od Kvrizde (Korneuburger Viehnfthrpulver) K za Sivino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; |P zalogo žveplja in modre galioe za rabo H pri trtah. Naročniki morejo brezplačno K uporabljati telefon. 26—50 P
i tmjijj
najboljSe je s čajem iz tavžentrož (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-njo v želodcu, h«nioroidalne bolezni itd, — Zavitek z navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošlo B kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni 71 —10O
PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo so neutegoma.
Grlena bol kašalj, hreputavica, promuklost, nazebi, zadavica, rora. zapala ustljuh itd.
mogu se u kratko vrieme izliečiti rahljanjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PASTIGLIE PRENDINI) Što jih gotovi Prendlnl, lufcbar I Ijekarnar u Tratu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd. Prebdjenih kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Valja se paziti od varalicah. koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto najednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini-1.
Ciena 30 nč. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendlnljevoj ljekarni u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih ljnkarnah svieta.	52—62
oooooooooo; ooaoooooi
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769.
TRST,
Via nihorgo br 43.
Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flaštre is Brešije, železo-Mitlessi. Navadno ribje olje ; isto olje s jodom In železom. Eliksir Cocca, okrep-Ijači in prebavljajoči. Eliksir China proti mrz ici. Anatarinnko vodo za nsta. Obče
Eoznano vodo katrama In vbrizgavanja atrama. Zmes proti tajnim boleznim. Ekstrakt Tamarinda z Antilov. Vino s Chino okrepljajoče želodec kakor MaTsala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Ciperski prašek bel in rudeč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se vspre-jemajo po ugajajoči pogodbi ali po povzetju.	13—27
8bgtt5d&6o561 IB8P8888888
Avgust Brunner
TRST
Via Conti številka 6 a.
Tovarna strojev in Železolivnica'
Avgusta Brunner-ja
prevzame vsa sem spadajoča dela kakor: STROJE, PREŠE, SE-
SALKE, ŽELEZNA OMREŽJA, STOLPE, CEVI, večja in manja POPRAVLJANJA.
Die Maschinen-Fabrik und Eisengiesserei von
August Brunner
iibarntmmt allc oinschlB-gigen Arbeiten als : MASCHINEN, PRESSEN, P UM PEN,
OITTER, S.iULEN, Hv HREN, gr^Bsere und kleinere REPARATUREN.
Telefon stv. 291.	19-24
Priposlano. *)
Kakor vidim, se je neki Alojsij Reja iz Kozane spravil na viftjo stopinjo učenosti s tem, da mene proglaša za tepca, neumnega in presitega itd.
V obrambo svoje časti in svojega poštenja, prisiljen sem objaviti sledeče :
Jaz nisem nikoli nič rekel, kar bi bilo čez čast Alojzija Reja. nego zahteval sem, kar mi je dolžan. Ko mi je pa on to tajil, pisal sem mu, da tako ne postopajo pošteni branjevci, kar je on.
Potem mi grozi v listu od 3. t. m., da me že priporoči Kozanekim trgovcem. Jaz pa poznam več Kozanskih trgovcev, ter zaupam, da tudi ti mene in mojo firmo dobro posnajo ; in ako so vrli, poftteni in pravi trgovci, tudi bojo sami lahko preso* dili, pri kateri firnsi imajo lahko več do* bička, pri Sirku ali pri Reju ? Firma Reja y Trstu ni poznana; ako je, je tihotapska, ne pa postavno obstoječa. Potem mi piše Alojzij Reja, da ee mi vsi v Kozani smejejo. Jas pa le toliko povem, da le tisti kateri imajo toliko duševne zmožnosti v glavi, kakor Alojzij Reja, se lahko smejejo ; drugi pa, skušani in pametni, spo* štovani ljudje se gotovo ne bojo brigali aa takšnega človeka kakor je Alojiij Reja.
Še to moram omeniti, da sva bila z Alojzijem Reja velika prijatelja, ter sem mu tudi vse zaupal, dokler ga nisem spo* znal, daje prikrito voglje, katero lahko speče.
Toliko v pojasnilo vs< m spoštovanim p. n. Kozancem, kateri me poznajo, ali ne poznajo, moji časti v bran, ter mojemu poštenju t korist.
Vsem poitenim Kozancem vedno udani
Josip Sirk,
__trgovec
*) Za itvaii pod tem naslovom je uredniito to* liko odgovorno, kolikor mu postava veleva.
Gostilna „Stoka", "b^JT:
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, takn meščanom, kakor na deželo. Cl.
B. Modic in Grebene, nsVt.uvIS
in Via Nuova. opozarjata zasebnike, krČmarje in č. dulhivičino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo .Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine Pz0^a
na Notranjskem (Via Campanille v hiii Jakoba
Brunnerja št. 5 (Piazza PonterosRo). Po dvakrat na dan frišno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. _Cl.
Kavarni ,Commercid' in ,Te-
fflaenn' v	»C a se rma", glavni shaja-
UooOU liSči tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Anton Godnig,
poroča svojo veliko zalogo kave,olja,riia,'sladkorjain
raznih domačih pridelkov. — Cene bo neverjetno nizke, požtrežba je vestna in nagla. 22—24
Josip Kocjančič, v,"cS:Tiv'
trgovina z mešanim blagom, meko, kavo, rižem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Domafii Oglasi. Ivan Prelog
VJ	; (uhod na trgu staro
Pivarna Lavrenčič
Leitenburg priporočuje svoja izborna isterska vina čabtitim družinam po najnižji ceni 28 kr. liter, v stanovanje postavljen; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	9«-25
Društvena krčma
Roj.niskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
frodajalniea in zaloga jestfin
.RojanBknga posojilnega in konsumnega društva", vpisane zadruge z omejenim porošivom v ulici Belvedere št. 3., bogato založena z jedilnim blagom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kapovalcem v Trstu in iz deiele.	5--104
' Anriroi Volan čevljar v ulici ,Caserma. nilUl O J l\aiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. - Najelegantnejše ter solidno delo in točna postrežba.	Cl.
priporoča svoji trgovin v Via del Bosco št. 2 > (uhod na trgu staro mitnice, Piazza Barrlera vecchta) in v ulici Molln a vento št. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente is Pente della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi • pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijal- ! nega blaga. Cene so neverjetno nizke, postrežba ' vestna in nagla.	Cl.
MOB»nl Pnlia Žganjarija in tobakarna v VVdl Ul bliljd, ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia, prodaja domače žganje vsake vrste in siropove pijače, „pasarete" in sitone.	i
Gostilna „Alla Vittoria" i
Petra Musohcka, v ulici Sorgente (Via Torrente it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila. Prenočišča neverjetno » ceno. Cl. J
Vekoslav Moder, ^
mojster „Piazza Caserma*, se priporočaj slav. občinstvu, — Prodaja vseh vrst kruha, | slaščic, čokolade, vseh vrst mok* itd. po ; najnižjih cenah.	Cl. 1
Piazza S. Giovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, žoleznim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
! lalfnh lana* '»p«1" »i« Stadion št. 10
J JanuU iailC£ „a dvorišču priporoča se slavnemu občinstvu za vsakovrstna tapetarska 1 dela, kakor cof', madrace, naslanjače itd. Zagotovi točno in hitro postrežbo po jako nizki ceni.
VINSKIM KUPCEM IN GOSTILNIČARJEM
se priporoča podpisani najiskreneje, zagotavljajoč vestno poslovanje pri vsaki vinski kupčiji. Prosi torej, da se vinski trgovci, gostilničarji in kupci zaupljivo obrnejo nanj.
Giuseppe De Colle
patentovani in zapriseženi vinski 1—4	mešetar v
Višnjanu (Visignano) v' Istri.
ov-ski
Martin Krže,
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104—27 TRST	13-12
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočijo, z Angleškega, iz Francije Nemčije ild. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vreloev kakor tudi romanj sko žveplo za žvepljanje trt.
CARLO PIRELLI
mqjnarodni agent in špediter *
Trst, Arsenal št. 2.
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VS6