n!
povsem nepričakovano izpustili dva talca, neko nosečo žensko s tanzanijskim državljanstvom in nekega iranskega državljana. Izdali so tudi razglas, s katerim zahtevajo, naj. bi pogajanja z britanskimi oblastmi potekala preko posrednikov in predlagajo za posrednike alžirskega, jordanskega in iraškega veleposlanika v Londonu.
Medtem pa se v Iranu stopnjuje napetost. Včeraj so se nenadoma razširile govorice, da je bil aretiran yerski voditelj pokrajine Tabriz ajatulah Madari. Vest so sporočili v Bejrutu, kasneje pa
nina plačana v gotovim ~	0 „ „ ..
Abb. postale i gruppo Cena 300 lir
Sevnik
Leto XXXVI. Št. 103 (10.623)
TRST, nedelja, 4. maja 1980
.g®** DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* - cu Pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi,
OS Rt
dnj* 14U
NIC*
PRVI
korak
liil fen’ ^ se končuje danes, je Kred	politično	stvarnost
Jr*. Pomemben. V torek je w ;.ec tržaški občinski svet za-2“ »**&». ki ga
J* Tam Liste a. orri Cecovinijem
»uZ°lačUm s°Sl
2r 1 vseh demokratičnih strank. »o 4 so Psovali, kot običaj-•fajsti, predstavnik ^odvisnost
je predsta-Trst z žu-na čelu. Pro-se izrekli pred-
gibanja
lej	STO in radikalci,
ktelcl' S° Pozitivnemu glasu c'*el° negativno oceno o Ce-^evi upravi.
® tem tOTk°Veoa g^asnvania priča demokratične stranke Ceco,Taa loka soglašajo, da je teh ri	finska uprava v
sPosob—	dokazala, da ni
■Ina resnega upravnega dela, (r*a/fca VS’U- dan l>0^ °oiino s!a» ni
iisfega
Pro9rama, ki si ga je zastavila, začenši z vpraša-
.	.da
občina životari in da «li-sposobna uresničiti niti
niem
Vsebin	čistoče. O polit
Ul 1 dela občinskega odbora . "c0 _________
samo
ponovimo
politični pa
to, kar je
ko v
biste Večkrat napisano: osnova norim20 ^rst i'e zapiranje mesta tiVam p°bndam in novim perspek-vpaš Tazv°ia- Tu ne gre samo za pToste ^ osirnskego sporazuma in Celotn lndustri^e cone, ampak za taj ;° gosP°darsko problematiko, iti U treba občinskemu odboru tat; Ba"u Poleg demagogije očita res® vsem odsotnost, ko je šlo Vprašn °- preu^et’anje in reševanje Varate’1’. k‘ so se pojavljala ob irte kr”311 brezposelnosti in splo-Poudorl,2.6- *’e nazadnje je treba Potim 1	protislovensko in
,Po2i^°S!ovansko gonjo, ki jo je Peko ■ a za Trst, predvsem "davit,SVoiega glasila, da bi za-del0Va .ra*voi prijateljstva in sobi dr; W nied dvema narodoma t tpL.,OU?ma ob odprti meji, ki je ku *e več let.
ko?ujl°V^nie v občinskem svetu do-zasloni- ie večina Trsta, ki jo stavne	demokratične stranke u-
vanju Ba loka’ proti takemu pojmo-dela "Pravnega in političnega norma/ ° Vsaki politični logiki in čoninjj11 Praksi bi moral sedaj Ce-saj p0 v občinski odbor odstopiti, bi (jeja eitl zavrnitev proračuna tuje občj^° nezaupnico. Vendar pa niega "ski odbor preko župana sa-štovai j- razumeti, da ne bo spo-Po kater'h^n*b Političnih odnosov, kot arij sledi nezaupnici odstop t0^, 2*. logična posledica. Tudi (ie w*i za Trst jasen pečat. Vzhaja]”1'1 demokratične stranke Iličih	svojih dosedanjih sta-
lilo dr; m doslej ne kaže, da bi navttjL ®at'e — bodo morali pred-Pnstifj - Llste za Trst vendarle za-S!a. ^sko in odborniška me-'n kalcf)0^”’ čas za ugibanja, kdaj v°Htvam-n. do tega Prišlo, pred 0°tovo\ ’ kasneje (kar je skoraj aH s ^0 S prostovoljnim odstopom ie tref}Jnisarjem; v tem trenutku "ost, j Predvsem poudariti nuj-Čej0 n enokratične stranke naj-^nk'n’ kQk° dati Trstu novo, ?’r®i os«n° finsko upravo na čim ki so skratka, da se stališča, občins>c_ a do izraza z zavrnitvijo Tr$t k0np Proračuna Liste za p0 Snoj, Telizirajo v upravi, fci bo Ni onp~° . Ri osnovi in tudi po Mili trix!Vn* strukturi sposobna °Sn°vniin?sko občino v skladu z priiateij J smernicami razvoja, ***** *n sodelovanja, to je korist vsega tržaškega
a Jo bo!,9,11 verietno ne bo lahka, INjei. e“a Prehoditi, ker jo na-• °8o n e°dl°žljivi interesi Trsta, fikih Zl bo odvisno tudi od tr-Zžnjih , 'VCev sanih’ če bodo na Sinskivnih volitvah v po-'P PodrJi’’6’ *n svete okoliških ob-N;ičtto ,! ,s SVoiimi glasovi tiste bodo l e- ki dajejo jamstvo, '•* PolitiJ>0s1obne upravljati in vo-t u Sosnnrf ki bo v resničnem inte-aNa i .skega in družbenega tržaškega prebivalstva.
, •* 12 točk Draginjske doklade
b PoveAB]^raginjska doklada s Ni, S . ?a 12 WSk. kar p< N (in I® b°do plače delovni klaj’ juniNrt'dn° Pokojnine) z S^Ntih Nulii povišale z v % Hr 28 668. oziroma čisti
4kh Predvfri me8ec' Tak0 b0 P
iuha komiNVan^*’ sklenila |K ki se bo sestal hoiU lSTAT,Vnen? stotističnem zj hM\ ni« .' P°v>šek vsekakor n pia j ^anjšanja kupne vret *•	1 ki je posledica infli
STANJE NI ZASKRBLJUJOČE, VENDAR NI IZGLEDOV ZA HITRO REŠITEV
MEDTEM KO SE NADALJUJEJO POGAJANJA 0REŠITVI VPRAŠANJA CISJ0RDANIJE
SEPARATISTI V ZASEDENI AMBASADI VZTRAJAJO PRI SVOJIH ZAHTEVAH
Iranski študenti v Londonu grozijo z vdorom v ambasado - Napetost v Kurdistanu: tudi včeraj več mrtvih in ranjenih
LONDON — Stanje v iranskem veleposlaništvu v Londonu, je štiri dni potem ko so kuzistanski arabski separatisti vdrli v poslopje in zajeli približno dvajset talcev, se tudi včeraj ni bistveno spremenilo. Tudi včeraj se je nadaljeval dialog med policijskimi silami in iranskimi separatisti, vendar za enkrat še ni govora o možnosti izpustitve talcev ali o odpovedi zahtevi po izpustitvi 91 političnih jetnikov v Iranu, ki so jo postavili separatisti.
V jutranjih urah so pogovori med policijo in separatisti potekali v skoraj prijateljskem vzdušju in so trajali dve uri. Iranski separatisti niso bili zakrinkani, kar daje misliti, da se je tudi v ambasadi napetost nekoliko polegla z vzpostavitvijo odnosov med talci in njihovimi «pazniki».
Policija pa ni zadolžena samo za stike s separatisti, ampak ji
Protihomeinijeva demonstracija v Londonu	(Telefoto AP)
povzročajo še večje težave številni iranski študenti, ki soglašajo s Homeinijevo politiko. Tudi včeraj so se zbrali v bližini iranskega veleposlaništva in uprizorili demonstracijo proti separatistom ter celo zagrozili, da bedo zasedli poslopje. Nedaleč so demonstrirali tudi britanski študentje, ki nasprotujejo Homeiniju in policija se je morala precej truditi, da ni prišlo do spopada med obema skupinama	,
Medtem se je britanski veleposlanik v Teheranu John Graham že tretjič v zadnjem času vrnil"
v London. Sicer pa je britanska vlada omejila število osebja zaposlenega na ambasadi v Teheranu na same štiri enote. Graham je takoj po prihodu izjavil, da so v Teheranu sovražno razpoloženi do Velike Britanije zaradi zasedbe iranskega veleposlaništva. Sicer pa je sam iranski zunanji minister Ghotzbadeh ponovno izjavil, da Iran smatra Veliko Britanijo za odgovorno za usodo talcev in je zavrnil vsakršno posredovanje drugih držav. Sam je tudi zagrozil, da bodo Iranci, ki živijo v Londonu s silo zasedli veleposlaništvo.
Včeraj popoldne so se separatisti ponovno pogovarjali s policijo; ton pogovora je bil zelo umerjen in separatisti niso več vztrajali pri ultimatumih, vendar so ponovili zahtevo po izpustitvi 91 političnih jetnikov v Iranu in po letalu, s katerim bi lahko zapustili Veliko Britanijo
V večernih urah so separatisti
ili s
to
kasneje pa so jo v Teheranu zanikali. Še najbolj napeto pa je stanje v Kurdistanu. Včeraj so v Teheranu sporočili, da vojska in pripadniki i-ranske revolucije nadzirajo glav-
RIM — Politična dejavnost poteka v teh dneh v znamenju priprav posameznih strank na bližnje deželne in upravne volitve, od katerih nas loči le še dober mesec. KPI začne volilno kampanjo danes z veliko otvoritveno manifestacijo v športni palači v Rimu, na kateri bodo nastopili župan Petroselli in drugi strankini voditelji, glavni govor bo pa imel generalni tajnik Enrico Berlin-guer. Skoraj istočasno in prav v bližini bo tajnik PSI Bettino Craxi zaključil vsedržavno skupščino socialističnih javnih upraviteljev, ki se je začela včeraj v kongresni palači v rimski četrti EUR.
Zastopnikom PSI v deželnih, pokrajinskih in občinskih upravah so na skupščini, ki so jo sklicali pod geslom «Dobro vladanje se začne v občinah*, spregovoril včeraj socialistični predsednik deželne vlade Lacija Santarelli, strankin podtajnik Signorile in minister Aniasi, ki je v PSI odgovoren za vprašanja krajevnih uprav. Vsi
niiiiiiiifiiiMiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiimiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiin
Papež o «afrikanizaciji» cerkve
no mesto Kurdistana Sanandaž, kasneje pa so Kurdi to vest zanikali. Tudi včeraj je v spopadih več ljudi izgubilo življenje, za danes pa je iranska vojska napovedala šestumo premirje, ki je potrebno, da prepeljejo ranjence in trupla žrtev. Že ta kratka vest priča o izredni napetosti.
V Neaplju aretirali sedem pripadnikov «prima linea»
NEAPELJ — Po množičnih a-retacijah domnevnih teroristov v severni Italiji se je pozornost preiskovalnih sodnikov in karabinjerjev začela pomikati tudi proti južnim predelom države. Vče-
raj so v Neaplju aretirali sedem pripadnikov teroristične organizacije «prima linea». Med aretacijami so karabinjerji zaplenili pištolo in večjo vsoto denarja, ki so si jo domnevni teroristi verjetno pridobili med raznimi ropi in tatvinami. Za sedaj jih karabinjerji obtožujejo le za običajna zločinska dejanja.
RIM — Na vabilo predsednika Chadlyja Ben jedi da bo predsednik republike Sandro Pertini obiskal 10. in 11. t.m. Alžirijo.
Zdravstveno stanje predsednika Tita
LJUBLJANA — Rahlo izboljšanje zdravstvenega stanja predsednika republike Josipa Broza Tita, doseženo v zadnjih dneh, še naprej traja. Sicer pa je splošno zdravstveno stanje predsednika Tita zelo težko. Nadaljujejo z intenzivnim zdravljenjem.
Nevarna zaostritev krize na Bližnjem vzhodu po napadu palestinskih gveriltev v Hebronu
V zasedi ubitih pet izraelskih kolonov - 16 oseb ranjenih - Izraelske . oblasti izgnale tri cisjordanske politične predstavnike
Izraelski vojak na straži v Hebronu
(Telefoto AP)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiititniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiinniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
POLITIČNE STRANKE SE PRIPRAVLJAJO NA BLIŽNJE UPRAVNE VOLITVE
NA SHODU UPRAVITELJEV PSI PRIVLADUJB TEŽNJA K POTRDITVI LEVIČARSKIH UPRA V
Parlamentarci KD na dvodnevnem seminarju o mednarodni politiki
KINŠASA — Srečanje s 56 škofi iz Zaira je bilo najpomembnejši dogodek drugega dneva potovanja papeža Janeza Pavla U. v Afriko. Na tem srečanju je papež govoril o zelo pomembnem dogodku: o «afrikanizaciji» cerkve; gre za zelo pomembno vprašanje. ki obsega vse aspekte verske dejavnosti: od zmanjšanja prisotnosti tujcev, belih misio-narjev. do aktivnejše rabe izvirnih afriških jezikov in do prilagajanja liturgije tradiciji in kul turi afriških držav. Marsikaj je
ljujejo po tej poti. V zvezi z delom, ki je bilo opravljeno, je treba poudariti, da je v Afriki že 44 »domačih* škofov in le 12 mi-sionarjev, večinoma Belgijcev. Danes pa bo papež posvetil še tri škofe iz Zaira Papež je včeraj govoril tudi družinam. Osrednji temi sta bili dve: monogamija in nerazvezlji-vost zakona. Pri krščanskih družinah je treba »pametno* uporabljati afriške tradicije, zavze-
tost za družino mora biti resna, prednost je treba dati »prenosu življenja*, posvetiti je treba posebno pozornost materam in o-trokom, veljati mora načelo solidarnosti med družinami. V popoldanskih urah pa se je papež srečal z duhovščino in z nunami. Večerni del včerajšnjega dneva pa je papež namenil predstavnikom drugih veroizpovedi; govoril je o mitu in o sodelovanju med kristjani.
Na sliki (telefoto AP) papež z otrokom med obiskom v Kinšasi.
trije so izrazili zelo pozitivno o-ceno levičarskih uprav in uspehov skupnega upravljanja občin, pokrajin in dežel med PSI in KPI, izkušnje sodelovanja s KD in drugimi laičnimi strankami pa po njihovem mnenju so bile mnogo manj uspešne.
Iz take ocene naravno izhaja usmeritev volilne kampanje, ki so jo govorniki predlagali: prednost nadaljevanju sodelovanja s KPI v krajevnih upravah, tudi kot protiutež stremljenjem večine KD po povratku k centralističnemu vodenju države. Signorile in Aniasi sta posebej poudarila, da so ravno občine, pokrajine in dežele bližje problemom prebivalstva in da je treba na njih graditi ponovno zaupanje do demokratične vloge vseh državnih ustanov. Zatrdila sta tudi, da ni nobenega protislovja med temi izbirami in prisotnostjo PSI v vladi s KD in PRI, ki predstavlja rešitev v sili in v kateri socialisti jamčijo za odprtost do narodne solidarnosti.
Mnogo previdnejši je bil zvesti pristaš strankinega tajnika, milanski župan Tognoli. Po njegovem levičarskih uprav ne gre »mitizirati*, po volitvah pa naj PSI sklepa zavezništva v krajevnih u-pravah tudi z laičnimi strankami in s KD. Spričo takega »uvoda*, vlada veliko pričakovanje za stališča, ki jih bo zavzel do vodenja volilne kampanje in izbir PSI po njej sam tajnik Craxi, ki bo danes zaključil skupščino.
Demokristjani so pa včeraj zaključili seminar o zunanji politiki, ki so ga v Firencah priredili parlamentarci. Daljše posege so imeli predsednik vlade Cossiga, Andreotti in tajnik KD Piccoli, ki je imel sklepni govor. Na zasedanju so prevladovali skrajno zaskrbljeni toni nad poslabšanjem razmer, pri čemer je Cossiga naglasil nevarnost »energetske vojne* in neustreznost ustroja EGS. Andreotti se je zavzel za samostojno vlogo Evrope, pa čeprav v zavezništvu z ZDA, za premagovanje mednarodne politične krize, Piccoli pa je zagovarjal okrepitev NATO, priznal pa je, da je za ohranitev miru potreben tudi nov svetovni gospodarski red.
Razveljavljen regulacijski načrt bocenske občine
BOČEN — Državni svet, najvišje državno upravno sodišče, je razveljavil regulacijski načrt, ki ga je bila sprejela bocenska občina leta 1974 in vse naslednje dopolnitve. S tem je ugodila pritožbi nekaterih kmetov, ki so se uprli popravkom k načrtu neke cestne povezave med Boenom in bližnjo planoto.
TEL AVIV — Po poročanju izraelskega vojaškega glasnika v Tel Avivu je komandos palestinskih gverilcev v petek zvečer v Hebronu (palestinski El Khalil) napadel skupino izraelskih kolonov, ki so bili namenjeni proti stavbi, v kateri imata sedež dve židovski verski organizaciji. Obračun napada v tem pomembnem središču zasedenega področja Cisjordanije je težak: pet oseb je bilo ubitih, 16 pa ranjenih, od teh so tri v resnem stanju. Teroristi so streljali iz zasede, in sicer s strehe neke bližnje stavbe. Po atentatu so se spopadli z manjšo skupino izraelskih vojakov, ki so stražili v bližini, a so se kljub temu v nekaj minutah razbežali, ne da bi jih Izraelci ustavili.
Ta dogodek je dodal še eno krvavo stran — in verjetno ne bo dolgo ostala zadnja — izredno težkim in napetim razpletom izrael-sko-palestinskih odnosov. Predsednik egiptovske vlade Mustafa Khalil je včeraj obžaloval smrt petih kolonov, poudaril je tudi, da »nasilje obrodi le nasilje*. Ja-ser Arafat, predsednik izvršnega komiteja PLO, ki se mudi na o-bisku v Kuvajtu, je napad komentiral kot »odgovor palestinskega ljudstva komplotom v Čamp Davidu in izraelski politiki, da naseljuje na zasedenih predelih Cisjordanije svoje kolone*. Izraelske reakcije so bile včeraj hitre: izgnali so tri cisjordanske politične predstavnike V Libanonu. Gre za župana Hebrona (El Khalila) in Halhoula — Fahda Kawasme-ja in Mohammeda Miihema — ter verskega voditelja Kadija Tama-mija. Nalog za izgon je izdal sam minister za obrambo Ezer Weiz-man. potem ko se je posvetoval z predsednikom vlade Beginom, Že v jutranjih urah so prepeljali vse tri osebnosti s helikopterjem do meje z Libanonom, kjer jih je čakal avto.
Palestiaska zaseda v El Khalilu je brez dvoma zelo hud dogodek, morda najhujši v zgodovini odnosov med Palestinci in Izraelci v zadnjih 13 letih od zasedbe Cisjor-danije in Gaze. Prvič, ker je prišlo do njega prav v trenutku, ko so blizu Tel Aviva v teku že itak težki pogovori med Izraelom, E-giptom in ZDA za dosego sporazuma o palestinski avtonomiji na zasedenem področju. Nevarno je namreč, da postane izraelsko stališče o tem vprašanju še bolj nepopustljivo, kot je bilo do sedaj. Drugič pa krvava zaseda lahko še bolj poglobi razdaljo med Palestinci in Izraelci. Med Židi imajo namreč najbolj reakcionarne sile, tiste, ki zahtevajo silo za utrditev izraelskih postojank v zasedeni Cisjordaniji, sedaj več moči. Prizadevanje za dosego mirnega sožitja obeh narodov torej lahko izgubi ves svoj pomen.
PREDLOG 18 OLIMPIJSKIH ODBOROV ZAHODNE EVROPE
UDELEŽBA NA MOSKOVSKIH IGRAH BREZ DRŽAVNIH ZASTAV IN HIMEN?
To naj bi bila edina možnost, da se zahodne države izognejo bojkotu Dovoljena samo zastava in himna mednarodnega olimpijskega odbora
Težave pri imenovanju novega predsednika ENI
RIM — Kriza državnega petrolejskega podjetja ENI, ki je brez vodstva odkar so prejšnjega predsednika Mazzantija (ki je nato odstopil) suspendiral zaradi afere o posrednim pri pogodbi s Saudovo Arabijo, je še vedno v ospredju političnih polemik. Odstopil je namreč tudi komaj imenovani inž. Egidi, in sicer še preden je prevzel posle, baje zaradi nesoglasij z vlado glede politike podjetja in kandidatov za vodstvena mesta. V krogih politične opozicije dolžijo vlado, da namerava še nadalje iavajati lotizacijo po pripadnosti strankam ali strujam, namesto da bi izbirala kandidate ža vodenje državnih podjetij po strokovnosti in poštenosti.
Novi minister za državne soudeležbe De Michelis je sicer obljubil, na pritisk vodilnega osebja ENI in sindikatov, da bo vlada izbrala novega predsednika in podpredsednika že v torek, a tudi edini kandidat, ki ga je omenil (predsednik finančne družbe «Ba-stogi* Grandi), je že odklonil kandidaturo. Medtem so predsedniki operativnih podjetij, ki sestavljajo koncern ENI, naslovili po pred-sinočnjem srečanju z ministrom vladi in parlamentu spomenico, v kateri zahtevajo nujno imenovanje novega vodstva, v katerem naj bo predsednik ali podpredsednik izraz teh podjetij, katerih zastopstvo naj se v izvršnem organu ENI primerno poveča. De Michelis se je včeraj sestal na posvet tudi s 6 ravnatelji ENI, ki so izrazili mnenje, da je imenovanje predsednika in podpredsednika izključna pristojnost vlade in parlamenta.
RIM — Predstavniki 18 olimpijskih odborov zahodne Evrop>e so včeraj, med zasedanjem v Rimu, soglasno sprejeli sklep, da pozovejo olimpijske odbore vseh držav k sodelovanju na letošnjih OI v Moskvi. Potem ko so udeleženci px>udarili, da morajo odbori ščititi vrednote olimpijskega gibanja, kot sta bratstvo in prijateljstvo na svetu ter omogočiti svojim atletom sodelovanje na OI, so še p»sebno naglasili dejstvo, da sodelovanje na igrah ne pomeni odobravanja kakršnekoli ideologije ali političnega ravnanja.
V tem smislu so udeleženci srečanja izdelali posebne kriterije za odigravanje OI v Moskvi, ki naj bi p»magali neodločenim olimpijskim odborom, da razčistijo svoje stališče. Da bi »denacionalizirali* in »depolitizirali* moskovske igre so predlagali, naj se moštva u-deležijo OI brez nacionalnih zastav in značk. Na vseh slovesnostih, tako ob otvoritvi, kot med nagrajevanjem in zaključno svečanostjo, ne bodo igrali državnih himen, edina zastava in himna bosta tisti, ki predstavljala mednarodni olimpijski odbor. Državni olimpijski odbori ne bodo poslali
na otvoritev svojih tekmovalcev, med to svečanostjo tudi ne bo nobenega uradnega govora, ki bi imel politično vsebino. Olimpijski odbori tudi ne bodo sodelovali pri mladinskem kampu, ki je v programu med odigravmjem OI v Moskvi.
Ta sklep, ki bo morda rešil vprašanje bojkota olimprijskih i-ger, je po mnenju predsednika italijanskega CONI zelo pomemben, saj se ne odmika od načel olimpijske listine, istočasno pa odvzema poteku iger politični pečat, ki je motil, po Carterjevem pozivu k bojkotu zaradi sovjetskega vdora v Afganistan, marsikatero državo in olimpijski odbor. Na splošno je včeraj vladal po zasedanju med temi športnimi operaterji nekak optimizem, ki ga je izrazil predsednik nemškega olimpijskega odbora Daume, ko je dejal, da veliko upa od tega sklepa, toliko več, ker je ameriški predsednik Carter povabil v Belo hišo predsednika mednarodnega olimpijskega odbora lorda Killanina.
Sovjetska tiskovna agencija TASS je sinoči objavila kratko sp» ročilo, v katerem objavlja tisti del včerajšnjega dokumenta za-
hodnih olimpijskih odborov, ki vabi vse države na svetu, naj se udeležijo OI in ki vsekakor poudarja suverenost vsakega posameznega olimpijskega odbora za pristop ali za bojkot moskovskih iger. Ne omenja pa p>red!ogov, da se ukinejo zastave, himne, in drugi državni simboli. To verjetno pomeni, da je Sovjetska zveza sprejela to novo dejstvo, kar p>a je bilo pričakovati že po izjavah podpredsednika sovjetskega organizacijskega odbora za 01, Vitalija Smirnova, ki je to odločitev bil pripravljen sprejeti že proti koncu aprila, kot je izhajalo iz nekega intervjuja.
PEKING — Pakistanski predsednik Zia ul Haq, ki je na u-radnem obisku na Kitajskem, je potrdil pripravljenost svoje države, da pozitivno odgovori na vse predloge, ki bi pomagali k rešitvi afganistanske krize in bi bili v skladu z načeli spoštovanja neodvisnosti, suverenosti in teritorialne integritete države. Pakistanski predsednik je to izjavil med uradnim kosilom, ki ga je v njegovo čast priredil kitajski premier Hua Goufeng.
V PETEK ZAČETEK VLAGANJA KANDIDATNIH LIST
Trst stopa v vročo fazo predvolilnega vzdušja
KPIprične danes z nastopom posl. Reichlina predvolilno kampanjo
V	petek, 9. maja, se bo začelo vlaganje kandidatnih list za junijske upravne volitve, ko bomo obnavljali pokrajinski svet in okoliške občinske svete. Stranke imajo torej še nekaj dni na razpolago (rok vlaganja list sicer poteče 14. maja) za sestavo svojih kandidat nih list. Zaenkrat so znana samo imena komunističnih kandidatov za pokrajino in devinsko-nabrežinsko občino, o kandidaturah v drugih strankah pa je vse samo še pri ugibanjih. S pokrajinskega vodstva krščanske demokracije so sporoči li, da je sestavljanje njihove kan didatne liste v pripravljalni fazi Kdo so vsekakor glavni možni kan didati te stranke? Govori se. da bosta od dosedanjih pokrajinskih svetovalcev spet kandidirala Locchi in predsednik pristaniške ustanove in bivši pokrajinski predsednik Za netti, vse ostale pa naj bi zame njali z novimi silami. Do torka naj bi bila pripravljena kandidatna lista socialistične stranke. Tako vsaj zagotavljajo na strankinem sedežu Glede socialističnih kandidatov pa z gotovostjo lahko govorimo le o ponovni kandidaturi predsednika Ghersija. O tem, kaj se dogaja v drugih strankah, ni še nič znane ga. Našo skupnost še posebej za nima, kdo bodo slovenski kandida ti. Za Slovensko skupnost bo po vsej verjetnosti nosilec liste pokrajinski tajnik Zorko Harej. Novost teh pokrajinskih volitev bo prisot nost Liste za Trst, ki je doslej ni bilo ne v pokrajinskem ne v okoliških občinskih svetih. Velika ne varnost je, da se tudi v bodočem pokrajinskem svetu ponovi nekaj podobnega, kar se je po zadnjih upravnih volitvah dogodilo v tržaški skupščini. Prav tako pa pred stavlja melonarska lista nevarnost tudi za nekatere okoliške občine. Kdo pa naj bi tokrat zastopal listo? Zaenkrat se govori o dveh imenih — bivšem republikancu Gar-ganu in socialdemokratu Begu.
Drugo vprašanje je predvolilna kampanja. Tudi v tem pogledu še ni nastopila vroča faza. Dejansko so se prvi zganili komunisti. Svojo kampanjo bodo uradno sprožili danes s shodom v kinodvorani Alde baran, kjer bo poleg pokrajinskega tajnika Tonela in slovenske sena torke Jelke Gerbec nastopil član vsedržavnega vodstva KPI Alfredo Reichlin. KPI se s svojo politiko dosledne opozicije, ki ni imela ni koli značaja obstrukcije, predstavlja kot odločujoča sila, ki lahko da enotno in demokratično alternativo upravljanju Trsta, je rečeno v ti skovnem poročilu, ki napoveduje pričetek kampanje. To svojo orea nizacijsko moč in jasnost, je nada lje rečeno v poročilu, pa izpričuje z dejstvom, da je že predstavila svoje kandidature in z akcijo sva jih mladih članov, ki že več dni čakajo pred sodnijo, da bi lahko prvi predložili svoj znak.
V	zvezi s predvolilno kampanjo velja omeniti tudi pobudo deželne radiotelevizije, ki bo priredila ci
klus televizijskih in radijskih pred volilnih tribun. Vsaka stranka bo imela pravico do štiriminutnega te levizijskega »flasha*. desetminutne izjave. 30 minutne predstavitve s posegi raznih političnih predstavnikov ter petminutnega apela ob zaključku kampanje. Na radiu, tako italijanskem kot slovenskem, pa bo vsaka stranka lahko razpolagala dvakrat s šestimi minutami.
• Oddelek za stike z javnostjo finančne intendance sporoča, da bo na sedežu omenjene intendance (Largo Panfili 2) od jutri dalje posloval informacijski urad, ki bo nudil vsa pojasnila v zvezi s prijavami dohodkov za leto 1979. Omenjeni urad, ki bo posloval v drugem nadstropju, soba št. 82, bo
SINOČI V OPENSKEM PROSVETNEM DOMU
OB TRADICIONALNEM LJUDSKEM PRAZNIKU V ESLlll
DOŽIVETA PRIČEVANJA 0 BOJIHMeraj odprli razstavo breških vil ZA OSVOBODITEV TRSTA IN OPČIN Danes osrednja prireditev «IHajenct
Gostje sekcije VZPI-ANPI in SPD Tabor so bili bivši komisar Bazoviške brigade Drago Košmrlj, načelnik štaba Leopold Caharija in bivši komandant Kosovelove brigade Andrej Renar
Na včerajšnji dan, pred 35 leti, so enote četrte jugoslovanske ljudske armade in devetega korpusa NOV po več dnevih trdega in žilavega boja proti okupatorskim silam osvobodile Opčine in tako utrdile svoje položaje okrog Trsta, ki je bil, kot znano, osvobojen že na dan delavskega praznika. Teh herojskih dni izpred 35 let sta se s pomembno prireditvijo sinoči spomnili openska sekcija VZPI - ANFI in domače SPD Tabor, ki sta v dvorano natrpanega Prosvetnega doma povabili tri protagoniste borbe proti na-cifašizmu, komisarja 18. brigade »Bazoviške* Draga Košmrlja, nabre-žinskega rojaka in načelnika štaba, ki je sodeloval v sklepnih bojih za osvoboditev Trsta Leopolda Cahari-
jo - Pepija, ter domačina, komandanta Kosovelove brigade in letošnjega nagrajenca OF Andreja Renarja.
Po uvodnih besedah predstavnika prirediteljev Viktorja Sosiča in nastopu domačega ženskega zbora Tabor, ki ga vodi Sveto Grgič, je Drago Košmrlj zelo nazorno prikazal razvoj in potek narodnoosvobodilne borbe na Primorskem in se zaustavil predvsem pri sklepnih bojih za osvoboditev Trsta in vse zahodne meje slovenskega narodnostnega ozemlja. Svoje izvajanje je o-bogatil z vrsto neposrednih doživetij iz tistih dni, ki so lahko poslušalcu nudile jasno sliko o velikih žrtvah borcev jugoslovanske armade in partizanskih enot za osvo-
odprt ob delavnikih od 8.30 do 12.30.
miMilllilliiliiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMiiiliiutiiiiiiiiiMMiitiiiiiiiliiiillmtiiiiMlltillmiiitiiillitiiiiitiiiiiiiiitiiiitliiimiiiitiitiiiiiiiiilllliililtlilliitliillitlttiiiiiltiiiiiiiilili*
V PRVIH TREH MESECIH LETU
Blagovna menjava po avtonomnih računih presegla 20,5 milijarde
Pozitivni trend v trgovinskem sodelovanju med obmejnimi območji se nadaljnje * Izvoz iz Jugoslavije večji od prometa v nasprotni smeri
Pozitivni trend v blagovni menjavi med Trstom in Gorico na eni ter sosednimi jugoslovanskimi območji na drugi strani se tudi v tem letu nadaljuje. Vrednost blaga, izmenjanega po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, je namreč po opravljenih vplačilih in izplačilih dosegla do konca prete klega marca 20 milijard 583 milijonov lir, medtem ko je v istem razdobju lanskega leta znašala 14 md-lijard 257 milijonov.
Tržaški račun: promet v cbem smereh je do konca marca dosegel 15 milijard 151 milijonov Ur, pri čemer je na izvoz blaga s Tržaškega odpadlo 6 milijard 617 milijonov, uvoz jugoslovanskega blaga na Tržaško pa je znašal 8 milijard 534 milijonov Ur. Vrednost jugoslovanskih dobav ie bila po vsem tem za 1 miUjardo 917 milijonov večja od vrednosti blaga, dobavljenega v nasprotno smer.
Tržaška podjetja so v okviru av tonomnega računa uvozila iz Jugo slavije predvsem goveje in drugo živino ter meso: ta postavka je sama dosegla vrednost 4 milijard 433 milijonov Ur. Druge pomembnejše postavke so bile: žagan in rezan les (1 miUjarda 108 milijonov), avtomobilski deli in gume (373 mibjonov), plastične mase (211 milijonov), mesni izdelki (138 rni-Ujonov), reflektorji (86 milijonov), itd. V Jugoslavijo pa so tukajšnja podjetja izvozila predvsem razne stroje in opremo ter električne a-
................nun........................................
S PROTESTNEGA ZBOROVANJA NA ŠENTJAKOBSKEM TRGU
Fašistične provokacije treba budneje zavračati
Nezadovoljivi protiukrepi policije in sodnih oblasti
Prvomajski zažigalni atentat na šentjakobsko sekcijo KPI je včeraj popoldne izzval na glavnem trgu te izrazito ljudske mestne četrti javno protestno zborovanje, ki je izzvenelo v ogorčeno obsodbo novofašLstičnega rovarjenja v Crstu in okolišu, kot tudi zaskrbljujočega stopnjevanja mednarodnopolitične napetosti.
Uvodno je spregovorila politična tajnica prizadete partijske sekcije Claudia Ponti. nakar je predsednik šentjakobskega rajonskega sveta Andrea Spaccini nanizal misli, kako bi bilo treba težke milijarde Ki so v Italiji in po svetu namenjene oboroževanju, rajši izkoristiti za krvavo potrebne socialne pobude, kako bi bilo treba izboljšati odnose med tu živečima italijansko in slovensko skupnostjo in kako 1 i se moral sle herni občan kljub vsakodnevnim skrbem bolj zavzeti za rast družbene demokracije s prodornejšim sodelovanjem v javnoupravnih telesih.
Osrednji govor je imel senator Paolo Šema, ki je pozval k učinkovitejši in trajnejši budnosti, kajti «mo ti se, kdor misli, da v Trstu ni terorizma*. Naglasil je. da je »odgo vor na provokacije vse prešibak*, tembolj zaradi nezadovoljivih protiukrepov iz krogov policije in sodstva Fašisti so na Krasu »oskrunili zavest Slovencev kot naroda*, je dejal Šema ter označil kot nepojmljivo dejstvo, da so mogli fašisti uprizori-
ti pravi banket v Križu, to je vasi, ki je dala iz svoje srede 300 partizanov. Ne samo: nedavno se je odvijal v Trstu celo nekakšen kongres ustašev, vperjen zoper demokracijo v Italiji in proti sodelovanju med jadranskima sosedoma. S tem smo, menda, dosegli višek. Je to dovolj? •	(dg)
Natečaj za nagrado Albina Bubniča
Do zaključka roka smo prejeli v uredništvo veliko število prispevkov za natečaj za nagrado Albina Bubniča, ki smo jo razpisali za srednješolce in višješolce v počastitev njego vega spomina.
Prejete prispevke, med katerimi so nekateri po obsegu in priložem dokumentaciji zelo zahtevni, bo v teku meseca pregledala posebna komisija, sestavljena iz članov uredništva, predstavnikov Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici ter zastopnikov bivših internirancev v nacističnih taboriščih. Svoje zaključke bo komisija sporočila preko časopisa pred koncem meseca.
parature v skupni vrednosti 2 milijardi 174 milijonov, dalje proizvo de kemične industrije (1 milijarda 140 milijonov), umetne smole in plastične mase (879 milijonov), tekstilne surovine in izdelke (607 milijonov), vozila (382 milijonov), ko vine in izdelke (362 milijonov), les in lesne izdelke (197 milijonov), surovino za papirnice (168 milijonov), itd.
Goriški račun: promet po tem računu je do konca marca dosegel 5 milijard 432 milijonov lir, medtem ko je bila v ''strežnem razdobju lanskega leta dosežena vrednost 3 milijard 322 milijonov. Pri tem je na izvoz z Goriškega v Jugoslavijo odpadla 1 milijarda 963 milijonov lir, promet v nasprotni smeri pa je znašal 3 milijarde 468 milijonov. Tudi na Goriškem je torej Jugoslavija več izvozila kakor pa uvozila, razlika pa je znašala 1 milijardo 505 milijonov lir. Goriška podjetja so izvozila na sošedna obmejna območja predvsem razne nadomestne dele (za 1 milijardo 123 milijonov lir), žage in druge stroje (367 milijonov) gospodinjske predmete (114 milijonov), tkanine (109 milijonov), polietilen £88 milijonov), toaletne predmete (46 milijonov), itd. Iz Jugoslavije pa so goriški operaterji uvozili predvsem konje (za 1 milijardo 632 milijonov lir), dalje les (939 milijonov), gobe (219 milijonov). oapir (190 milijonov), aluminij (122 milijonov), meso (72 milijonov), drva za kurjavo (67 milijonov), tehnične predmete (55 milijonov), obutev (52 milijonov), mineralno vodo in pivo (35 milijonov), itd.
Jutri v Španijo drugi izlet PD
Jutri odpotuje v Španijo druga skupina udeležencev tradicionalnega le.nega izleta Primorskega dnevnika. Ta skupina se bo mudila v Španiji dva dni dlje kot prva, o biskaia pa bo Barcelono in Madrid in iz obeh mest opravila tudi ekskurzije v nekatere druge zgodo vinsko in turistično zanimive kraje.
Odhod druge skupine bo jutri v ponedeljek, ob 10. uri izpred palače deželne vlade na Trgu Oberdan v Trstu. Povratek je predviden v ponedeljek, 12. maja. okrog 20.30.
Š€ danes Salon cvetja
Na razstavišču pri Montebellu se bo danes zaključil Salon cvetja, ki je tako zaradi velikega obiska ob činstva kot tudi zaradi kakovosti razstavljenega cvetja, doživel velik uspeh. V okviru prireditve je včeraj posebna komisija izvedencev nagradila najboljše risbe in grafične izdelke na temo «Rastline, cvetje in vrt*, ki so jih izdelali učenci nižjih in srednjih šol iz naše dežele.
Neznanci zažgali avtomobil kritika Giulia Montenera
Neznanci so prejšnjo noč zažgali avtomobil umetnostnega kritika in kustosa mestnega muzeja Revoltel-la Giulia Montenera, ki je bil parkiran v Ul. Livaditi. Plameni so
AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
ODBORNISTVO ZA JAVNA DELA
OBVESTILO
Od 9 maja t.l. bo na pokrajinskih ravnateljstvih odborništva za javna dela mogoče dvigniti »razglase* in obrazce prošenj za prispevek k najemu posojil z znižano obrestno mero za nakup ali gradnjo stanovanj v smislu člena 9 zakona 25/1980.
Sedeži pokrajinskih ravnateljstev odborništva za javna dela:
GORICA - Korzo Italia 205	TRST - Ul. Genova 9
PORDENON - Korzo Garibaldi 66	VIDEM - Trg Osoppo 1
Razglas in prošnje vsebuje Uradni vestnik dežele št. 46 z dne 29. aprila 1980.
popolnoma uničili Montenerovo vo žilo, takojšen poseg gasilcev pa je preprečil, da bi ogenj zajel še druge avtomobile, ki so bili parkirani v bližini. Tarča napada, ki je brez dvoma fašističnega izvora, je bil po vsej verjetnosti sin umetnostnega kritika Giovanni, ki kot fotograf sodeluje s tržaško redakcijo dnevnika «L’Unita». Pokrajinski tajnik KPI Tonel je v tej zvezi nastopil pri kvestorju.
Z druženje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju iskreno čestita tov.
ANDREJU RENARJU
za prejeto priznanje OF.
boditev naših krajev. Zatem je Leo pold Caharija - Pepi živo pripovedoval o zaključnem pohodu partizanov na Prosek in Barkovlje, o prvih stikih z anglo - ameriškimi četami in končnih bojih za osvoboditev našega mesta, pri katerih so se partizanom in pripadnikom JLA pridružili tudi slovenski in italijanski delavci organizirani v bataljonih Komande mesta Trst. Ob koncu pa je domačin Andrej Renar govoril o bojih in žrtvah Kosovelove brigade, katere komandant je bil neposredno do začetka bojev za Trst. Ob koncu prireditve, ki ni izzvenela samo kot spomin na dneve pred 35 leti, ampak tudi kot prispevek v sedanji borbi proti oživljaniu fašizma, je z venčkom partizanskih pesmi pod vestnim vodstvom Sveta Grgiča nastopil še moški zbor Tabor.
• Tržaška občina sporoča, da bo
bazen «B. Bianchi* danes zaprt za občinstvo, ker bodo v njem tekme v vaterpolu.
Ob 80. jubileju
ANTONA GOMBAČA
mu iskreno čestita
sekcija KPI Lonjer - Katinara
Dne 1. maja je bil odlikovan z zlato zvezdo predsednika republike za zasluge na delu
PEPI MALALAN (od Banov)
iskreno mu čestitata žena Avgusta in sin Romeo. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in prijatelji.
Jutri praznuje 60 let
tov. STANKO VODOPIVEC
Tržaški partizanski pevski zbor mu želi vse najboljše ter da bi še dolgo let prepeval v naših vrstah.
obvestilo Naročnikom
PRIMORSKEGA DNEVNIKA -
30. aprila t.l. je zapadel rok za plačilo naročnine Primorskega dnevnika v znesku 38.000 lir.
Prosimo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine in ki to žele storiti, da nakažejo znesek po pošti, banki, pri raznašalcih ali osebno na upravi PD v Trstu, Ulica Montecchi 6, najkasneje do 10. maja 1980. Po tem datumu znaša naročnina za leto 1980 60.000 lir.
Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Ob prisotnosti številnih gostov je razstavo odprl župan Edvin Švab * Danes popoldne bo kulturni spored, zvečer pa ples
Dolina je te dni vsa v prazničnem razpoloženju in v znamenju «majence*, ki bo dosegla višek danes. ko domačini pričakujejo pod svojim mlajem številne goste in ljubitelje pristnih ljudskih praznikov. Čeprav so priprave za »Majenco* že dalj časa v teku, pa se je le-ta uradno začela včeraj, oziroma sinoči, ko so začeli postavljati mlaj.
Vzporedno z vaškim praznikom pa teče tudi druga prireditev, če jo lahko tako imenujemo, in sicer raz stava vin, ki jo vsako leto prireja dolinska občina in kjer so razstavljeni, pa ne samo to, vzorci bele in črne kapljice iz domala vseh breških vasi. Dolinski župan Edvin Švab je tako včeraj ob prisotnosti
številnih gostov, med temi so bili tudi prefekt Marrosu, kvestor Bar-tolini, župani okoliških kraških občin, kočevski župan z delegacijo iz te slovenske občine, delegacija iz pobratenega Marzabotta, predstavniki političnega življenja in italijanske vojske ter drugi, tudi uradno odprl občinsko razstavo vin. V svojem pozdravnem dvojezičnem nagovoru je Švab dejal, da je od prtje razstave vin srečanje vseh družbenopolitičnih komponent občine, prebivalcev in gostov, ki prihajajo tudi od drugod. To je srečanje ljudi, je dejal dolinski župan, ki delujejo za mir, svobodo, enakopravnost in je tudi priložnost, da si sežemo v roke in izmenjamo iz-

NA SESTANKU NA TRŽAŠKI POKRAJINI
Poudarjena nujnost ustanovitve slovenskega oddelka za geometre
Oddelek naj bi deloval Prošnja za sprejem
i sklopu TTZ Žiga Zois pri sen. Falcuccijevi
Na sedežu tržaške pokrajinske uprave je bil včeraj sestanek v zvezd z zahtevami po ustanovitvi novih tečajev na slovenskih šolah. Sestanek je vodil pokrajinski odbornik za šolstvo Stelio Spadaro, udeležili pa so se ga sen. Jelka Gerbčeva, pokrajinski odbornik za manjšinska vprašanja Bojan Brezigar, slovenski predstavnik v vsedržavnem šolskem svetu Samo Pahor ter predstavnici Sindikata slo venske šole Živka Marc in Milena Padovan.
Osrednja točka dnevnega reda je bila zahteva po ustanovitvi oddelka za geometre pri TTZ Žiga Zois. V zvezi s to zahtevo, ki jo tržaška pokrajina naslavlja ministrstvu za šolstvo že vrsto let, so na sestanku soglašali, da tudi glede na veliko popraševanje ni mogoče več odlašati z ustanovitvijo oddelka
Skodelica kave od danes po 300 lir
Skodelica kave bo od danes naprej v skoraj vseh javnih lokalih naše dežele stala 300 lir. Vest o tem je sporočilo združenje upraviteljev javnih lokalov (Fipe) iz dežele Furlanije - Julijske krajine, ki je med drugim odredilo tudi poviške cen mleka in čokolade, medtem ko so cene ostalih pijač za sedaj ostale nespremenjene. Novi poviški niso obvezni, v bistvu pa jih bodo sprejeli, razen redkih iziem, vsi javni lokali v naši deželi.
za geometre Delegacija tržaške pokrajine in Sindikata slovenske šole bo zato zaprosila za sprejem pri podtajnici v ministrstvu za šolstvo sen. Falcuccijevi, ki je bila že pred časom seznanjena s potrebo ustanovitve tega zavoda. Medtem pa bo treba preveriti med dijaki tretjih razredov nižjih srednjih šol, koliko bi se jih vpisalo v prvi razred oddelka za geometre.
Ob priložnosti sprejema pri podtajnici Falcuccijevi bo delegacija obrazložila tudi druge potrebe slovenskih šol v tržaški pokrajini, med katerimi je še zlasti nujna ustanovitev četrtega in petega razreda strokovnega zavoda.
• V glavni dvorani Krožka za kulturo in umetnost v Ul. S. Carlo 2 bo jutri ob 18.30 konferenca na temo: »Einstein in Avstrija*. Govoril bo prof. E. Broda z dunajske univerze.
kušnje. S tem se je točenje P** ne breške kapljice tudi začelo, medtem ko se je delovno s strani mladih dolinskih fanto*8 glavnem vaškem trgu nadalje'*’ so se gostje z občinskimi upr*', lji zadržali ob zakuski v prija™ skem pogovoru.
Na razstavo vin so letos Pr'I1?r svoja bela vina Anton Raže« v* lina). Karel Slavec (Dolina).1^ no Prašelj (Dolina), MaksJ* (Kroglje), Josip Pangerc (D°“* Damjan Maver (Boljunec). M® Kocjančič (Dolina), Ladi
(Dolina), Josip Vodopivec (D0®*, Angel Pečenik (Boljunec), **
Kosmač (Zabrežec), Leandro ' bec (Ricmanje) in Ignacij Ota 1 lina), črna vina pa so dali na F kušnjo Josip Pangerc (Doli**, 191), Bernard Slavec (DolinaM bert Pregare (Ricmanje), J*? Smotlak (Mačkolje), Josip (Pulje), Sergio Kocjan (Dolina Josip Lovriha (Dolina). SkrsjJ ljubitelji te žlahtne pijače jr prav gotovo prišli na svoj račn* si pošteno odžejali grla.
Kot smo že uvodoma zapisa*1^ bo osrednji dogodek dolinske Jri jence* prav gotovo danes-/2 dne bo kulturni spored s konce1^ godbe na pihala Breg, nasWA šaleške folklorne skupine iz. 8 nja in pevskega zbora Obala pra. Ob 19. uri pa bodo pod.®£ ki so ga dvignili pozno ponočnjj korakali «parterji» in «partertf j začeli ples, ki bo nato pozno v ^ ob zvokih ansambla Supergroup' tem mestu naj tudi omeniTSD-J* ves potek «Majence» snema tretje italijanske televizijske
ja!
ko
do
uti
sp
ne
te
tri
bil
Mi
bi
sk
ks
si
sa
dr
fc
Oskrumba spomee# padlim na Opčinah
Vrsti
akcij,
• V dvorani za konference naravoslovnega muzeja bo jutri ob 19. uri predavanje C^SObah, ki M prireja gobarska skupina »Bresadola*. Govoril bo C. Baratti, ki bo dopolnjeval svoja izvajanja tudi z diapozitivi. Vstop prost.
_ podlih izzivaških šistiondh škvader v preteklih JtJj o katerih smo že izčrpno P01^ moramo dodati tudi «podvig "L, mazačev v noči med zadnjim n lema in 1. majem na Opčin^ katranom in rumeno oljnato, D“jj so namreč pomazali spomenik lim v NOB. Vaške organizacij ostro obsodile ta hud primer natve in oster protest je 4|t z otvoritvene razstave Mari* ggjne, ko je Edi Kravs podlo dejanje ter sploh vso ško fašistično dejavnost. P£ spomenik so domačini že V. majskih jutranjih urah počistil1'

NOVA USPEŠNA OPERACIJA POLICISTOV IN FINANČNIH STRAŽNIKOV
Aretirali Turka, ki je pretihotapi1 čez mejo za 8 milijard lir heroina
V avtomobilu je imel skritih 24 plastičnih vrečk z dobrimi 6 kilogrami mamila, namenjenega po vsej verjetnosti v Milan - Akcijo izpeljala dr. Lacorte in polkovnik Mittiga
Osebje medpokrajinskega centra kriminalistične policije je s sodelo vanjem finančnih stražnikov in letečega oddelka tržaške kvesture zajelo turškega državljana Mahmu-ta Gulcana, ki je pretihotapil iz domovine čez mejni prehod pri Fernetičih 6,240 kilograma heroina najboljše vrste v skupni vrednosti o-krog 8 milijard lir. Mamilo je bilo skrito v avtomobilu znamke ford. Verjetno ga je Gulcan hotel ponesti v Milan, kjer so običajno na delu večje razpečevalske tolpe.
Operacijo sta v režiji namestnika državnega pravdnika dr. Brencija izpeljala načelnik oddelka za borbo proti mamilom pri tržaški kvesturi dr. Lacorte in poveljnik davčne po licije v sklopu finančne straže polk. Mittiga s sodelovanjem funkcionarjev kvesture dr. Valenteja in kap. Sanna. Tihotapca so dejavniki pregona ustavili v Miri pri Benetkah, potem ko so ga dva dni zasledovali po Venetu. Medtem ko so Gulcana zaprli v koronejske zapore, je specializirano osebje kos za kosom razstavilo prednji del Turkovega forda ter v umetno pridobljenih votlinah okrog motorja odkrilo 24 plastičnih vrečk z mamilom. Slednje je prišlo iz turškega kraja Ga-ziantep, znanega zbirališča tihotapcev, namenjeno pa je bilo »predelovalcem*, ki bi ga lepo poraz-
delili na majhne doze. Heroinu bi dodali kaj strihnina ali smukca ali pa marmornega prahu in ga na črni borzi prodajali po cenah, ki gredo od 100.000 do 200.000 lir za gram. Prav omenjeni dodatki so glavna povzročitelji tolikih hudih zastrupitev ter infekcij v uživalcih droge.
Preiskovalci skušajo sedaj ugo toviti, če je Turek imel v naših krajih kakšnega pajdaša, sploh pa, kam natanko je heroin bil namenjen. Tedaj bi utegnili stopiti na prste tudi večji skupini prekupčevalcev mamil. To je tudi najbolj učinkovito sredstvo za zajezitev njihovega uživanja, (dg)
V MILJAH
Slovenski šolski center
zopet razburja šoviniste
V Slovenskem šolskem centru v Miljah, kjer je nastanjena slovenska sekcija občinskega otroškega vrtca, se od srede lanskega oktobra vzgajajo tudi malčki italijanske mestne sekcije državnega vrtca, in to brez vsakršnega trenja. In vendar so že zopet na delu šovinisti, ki bi radi spravili slovenske ter italijanske starše druge proti drugim in tako trdneje zakoličili majave temelje li.
starske prisotnosti v mestecu ob priliki skorajšnjih volitev.
Ni verjeti, da bo prebivalstvo takšnim izzivanjem nasedlo in verjamemo, da bo tudi tokrat pokazalo globok čut odgovornosti in zrelosti, kakor ga je Tani in kot so ga sedaj ponovno slovenski starši, ki si prizadevajo za obojestransko pravično rešitev problemov in ki so pretekle dni poverili svojima predstavnikoma Koradu Švabu in Juriju Vodopivcu nalogo, da z županom Bordonom in občinskim tajnikom Carnielom po sredujeta za čimprejšnjo poravnavo nesoglasij neposredno pri podtajnici na ministrstvu za šolstvo sen. Fal-cuccijevi, o čemer smo poročali že 24. aprila. Podtajnica je, kot znano, obljubila poseg za pozitivno rešitev vprašanja.
Slovenski starši pa so zavzetost v tem smislu pokazali tudi z zajetno denarno nabirko v prid Slovenskega šolskega centra. Kaj naj še storijo? Ali ni že čas, da se pristojne oblasti iznebijo spon, v katere so jih zapletli nacionalistični pritiski s Tržaškega? (dg)
V torek, 6. maja, se bo ob 18. uri sestal rajonski svet za Rojan - Greto - Barkovlje. Isti dan ob 20. uri se bo sestal tudi rajonski svet za Kjadin - Rocol. V sredo ob 20.30 pa bo seja rajonskega sveta za Sv. Vid -Staro mesto.
Dne 3. maja je spokojno preminil naš dragi
LE0P0LD0 ULIVETI
Pogreb bo v torek, 6. maja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v stolnico v Miljah.
Žalostno vest sporočajo: žena Albina, sinov* Claudio in Cesare, hči Tatlana. brata Silv*®1 In Sigismondo, sestri Regina in Gisella, snaW. zet, svaka, svakinji, vnuki, nečaki in drflP
sorodniki
Trst, 4. maja 1980
(Pogrebno podjetje • Ul. Zonta 3)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega

DANILA UKMARJA • Slovenca
se Prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so nam med hudo boleznih stali ob strani, vsem organizacijam, članom pevskega zbora «’8‘ silij Mirk*, govornikoma za poslovilne besede, Primorskemu dneV' niku, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili 1,8 njegovi poslednji poti ter vsem, ki so na katerikoli način P0-častili njegov spomin.
SVOJCI
Prosek, Opčine, 4. maja 1980
RAZSTAVA IN PRODAJA CVETJA, RASTLINJA IN VRTNARSTVA
25. APRIL/4.M A J 1980	ttlHZcElSlkO W@D@SO[]@infil
urnik: 9,30 -12,30 /15,30-21
(sobota, nedelja in praznik od 10.do 21.) -vstopnina L.1.500 (znižana L.1.000)
ZAHVALA
Ganjeni ob tolikih izrazih sočustvovanja ob izgubi naš^ dragega
IVANA KALCA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počasi^ njegov spomin. Posebna zahvala zdravnikom in osebju I. kiruršk®^8 oddelka. Ponovno se zahvaljujemo g. Žerjalu ter pevskemu '/^°t openske cerkve.
SVOJCI
Trst, 4. maja 1980 (Občinsko pogrebno podjetje)
ZAHVALA
Za vse izraze sožalja in prispevke v dobrodelne namene težki izgubi našega očeta
FELIČEJA ČOKA
se vsem toplo in iskreno zahvaljujemo.
Sin Oskar, hčeri Anuška In Vlasta * družinami
Lonjer, Katinara, Boljunec. 4. maja 1980
JI
NA POBUDO ZDRUŽENJA STARŠEV
Bazovski osnovnošolci na prijetnem in poučnem šolskem izletu po Istri
^ Ja staršev, vzgojiteljev ter pri-mladine je omogočiti otro-j.l.;. da bi znanje, ki so ga pri-\itrČ v	klopeh praktično
Prišli sami do novih npkna?^' Je vodilo, ki sili že t..aj *®t bazovske starše, da pri-^lete za osnovnošolske o-hii h ^ letošnjega izleta, ki je *"• aPrila, je bila Istra.
«ov; rav smo odpotovali iz Ba-zgodaj, ni bilo videti T*8 otroki zaspanih obrazov, na-Doln n°’ ,ys‘ so bili nasmejani ter or*/ pričakovanja in radovednosti
DrM ■	"“'“'‘ju m im
Pni P6®180!111! doživetji.
nas je vodila po notranji
krt,
v.t' mimo Buzeta, Istrskih toplic, bili VUna Jerama. Otroci, ki so skrij avt°busu sami z učitelji, so tat ji® sledili razlagi o krajih, po j; .». smo se vozili. Nekateri so «(li zapisovali imena krajev, (fo. jo to služilo naslednjega v ^b, ko so obnavljali potek
V	Beramu, rojstnem kraju antifašista Viadimira Gortana, so otroci položili šop cvetja k spomeniku ter zapeli priložnostno pesem. Predstavnica staršev je vse prisotne spomnila na ideale, za katere so padli Gortan ter njegovi soborci bazoviški junaki, katerih spomenik so fašisti ponovno oskrunili dan pred proslavo osvoboditve. V Beramu smo si ogledali še Gortanovo rojstno hišo, ki je preurejena v muzej.
Mimo Pazina, ki je središče notranje Istre ter drugih manjših krajev. smo dospeli v Pulj.
V	osnovni šoli italijanske narod nostne skupnosti, ki nosi ime predvojne antifašistke «Giuseppine Mar-tinuzzi* smo doživeli prisrčen sprejem. V mali hali nove, moderne šole sta si ravnatelja- šol po pozdravnem nagovoru izmenjala spominski darili. Italijanski otroci so pripravili krajši prizorček, bazovski pa so sovrstnikom predstavili
u,,l|ii]n,iTiii,MI|||t,|,||imtl||||,.. himni ...
06 SODELOVANJU VSEH VAŠKIH KOMPONENT
Uspel prvomajski miting na Proseku in Kontovelu
1- maja se je glo-$eka .ak°reninilo v prebivalcih Pro-
® Kontfivpln H ca fnHi IoIac
« n- Kontovela, ki so tudi letos tnikajyečer mednarodnega pra v3 pr'rec^’b v dvorani do-ski Jv. kulturnega doma prvomaj-lja( "J®' Na proslavi so tudi to-hente sode^ovale vse vaške kompo be jj ^ otroškega zbora do god-kar • ganskega pevskega zbora, gost ^	. P°sebej pomembno, kot
Seijng nastoPd ženski zbor iz
be^^odoi koračnici domače god stavn P . a se ie na °dru pred-
Pesn,-atr°ški pevski zbor z dvema Ho P/.a' od katerih je polnoštevil-Z *«*tvo še posebno nagradilo lo> p?.Vz’. zahtevno »Pionirsko ko-štok=C 3n’ amaterskega odra «J. Psnči^ S0 Pr*Pravili odlomek iz Žu ob Dume. ki so ga podali bia ,ni. spremljavi kitarskega je 'dobne. o prvem maju pa siti f^Sovorila Pavla Starc. Žen |irayjj ki zbor iz Sežane je pri-presenJ, sY°jbn nastopom prijetno deleien enie• Prav ^ko Pa ie bil kirski Vebkega aplavza harmoni-^ aosambel podružnice Glas-
&ferIPatice' ki ga vodi Loredana bolj Občinstvu je bila še naj-^adžarfi0 izvedba Brahmsovega
je zi^^Ka piesa št. 5. Ob koncu
Pevski zbor Vasilij Mirk,
m	KvvsKi zDor vasm.
ij^ljučil svpj nastop s pri-Vstajenje Primorske*.
Sli jjj en Program je s koračnica-ZovaK Partizanskimi pesmimi pove-t&klj.^oseška godba, ki je tudi ftjetn ‘ja Prvomajski miting z igra-v "Pternacionale*. Po mitingu krožka an‘ so elani Mladinskega geli n taborniške družine priž-je a, vejni kres, ob katerem se a° lepo število mladili.
KPMbPČIL0
JJEčKE zveze
JA2LAščENCEM
^SLJANU
b> kwa zyeza obvešča lastnike radi i,ie’ ki so bili prizadeti za-** in (^adnje povezave med obal Ji niso - ko cesto pri Sesljanu in a^t0cinin prejeli predvidenih od-S«n s ' aa bo s tem v zvezi sku jutri v tatlek z vsemi prizadetimi Uri ’v Ponedeljek. 5. maja, ob 20. £tva Prostorih prosvetnega dru ta to*. Gruden v Nabrežini. Glav m iztnna. bosta postopek in akcija ‘Pripon tdo Predvidenih odškodnin, •e Šesta aim° vsem prizadetim, da 'anka gotovo udeležijo.
Tajništvo Kmečke zveze
tržaškega
^‘tolarskega konzorcija
^a S »abelarski konzorcij obve-Je člane in ne včlanjene če-
belarje, da je pokrajinski veterinarski urad določil štetje čebelarstev v naši pokrajini. S štetjem, ki ga bodo izvršili občinski organi, želi imeti omenjeni urad na razpolago konkretne podatke o stanju tržaškega čebelarstva, da bi lahko pravočasno posegel v slučaju okužbe s strani zajedavca ali parazita varroa ali drugih čebelnih bolezni. Znano je namreč, da se je parazit varroa že pojavil v raznih obmejnih krajih na jugoslovanskem ozemlju in da zato resno ogroža tudi čebelarstva na tej strani meje.
Konzorcij ponovno poziva vse čebelarje, predvsem one, ki niso v njej včlanjeni, da budno pazijo na svoje čebele ter da obvestijo organizacijo za vsak sumljiv primer smrti čebel.
vas Bazovico in njene posebnosti ter osnovno šolo »Primož Trubar*. Največje 'presenečenje je bilo za otroke, ko so jih, vrstniki iz italijanske osemletke, ki obiskujejo krožek mladih zgodovinarjev, vodili po Pulju ter jim ob primerni razlagi razkazali znamenitosti tega obmorskega kraja. Poslovili smo se od italijanskih otrok in vzgojiteljev z željo, da se ponovno srečamo in navežemo prijateljstva.
Otroci in odrasli smo bili že kar utrujeni in lačni, ko sta nas avtobusa pripeljala v prelepi otroški rekreacijski center Puntižela, nekaj kilometrov izven Pulja. Po kosilu so se otroci razbežali po prostranem parku ter se zabavali na toboganu, vrtiljaku in gugalnicah.
Težko je bilo ločiti se od tako prijetnega kraja, ki je pomenil o-trokom sprostitev po napornem jutru.
Pot do doma se je tako otrokom kot odraslim zdela skoraj še prekratka, saj si v avtobusu nismo utegnili izmenjati vseh misli o tem ali onem z izleta. Edini smo si pa bili v tem, da je potekalo vse v najboljšem redu, kar je zasluga požrtvovalnih staršev, ki so izlet pripravili. Zadovoljstvo vseh mora biti spodbuda za bodoče. sk
Openski bienale umetnikov amaterjev
SPD Tabor se pripravlja na 6. razstavo umetnikov amaterjev, ki bo letošnjega junija.
Razstava ima namen približati občinstvu številne nadarjene domačine in okoličane, ki se amatersko ukvarjajo s slikarstvom in kiparstvom.
Komisija, ki jo sestavljajo Lojze Spacal, Andrej Medved -kustos obalnih galerij v Piranu, Stanka Hrovatin za SPD Tabor, bo dela ocenila in jih določila za razstavo.
Zainteresirani se morajo prijaviti odboru društva ali pa telefonsko na številko 211-161 do 31. maja.
Odbor SPD Tabor Opčine
iiiiiiiiiMiuiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiMuimiiiiiiiiiiinimitiiiiiiuiHiin
Slovo od Milivoja Zusiča rasnašalca PD na Proseku
svojo podporo slovenskemu partizanstvu pa je nadaljeval vse do: konca vojne.	>
Po osvoboditvi se je zaposlil nekaj časa naoprwseški železniški pq-, staji, nato je do upokojitve še samostojno delal.
Na Proseku, Kontovelu in tudi po drugih okoliških vaseh so ga ljudje dobro poznali zaradi njegovega vedno vedrega značaja, v družbi, pa najsi bo med vrstniki ali med mladimi, je bil vedno priljubljen s svojim spontanim veseljaštvom.
V rodni vasi so ga vsi poznali tudi kot raznašalca našega dnevnika. Vestno ga je ob vsakem vremenu raznašal v slovenske družine in ga širil med domačini celih 15 let, za kar naj mu gresta, čeprav sedaj že prepozno, vsa naša zahvala in spoštovanje. Za svojo raznašalsko dejavnost je bil Milivoj Zuzič tudi nagrajen kot starej ši raznašalec na proslavi ob 10-tisoči številki in 33-letnici izhaja nja Primorskega dnevnika, ki je bila 14. ihaja 1978 v Kulturnem domu v Trstu. Poleg našega dnevni ka je skrbel tudi za raznašanje drugih publikacij r šega podjetja, še posebno koristna so bila njegova prizadevanja za širjenje Jadranskega koledarja. Ob vsem tem ,je bil tudi nezamenljiv pri raznašanju vabil za številne kulturno-prosvetne prireditve v vasi.
Z odhodom Milivoja Zuziča je izgubila vaška skupnost na Proseku enega od svojih najznačilnejših članov, saj je postal Zuzič s svojim veselim značajem med prijatelji in znanci prava inštitucija. Vrzel, ki jo je pustil s svojim odhodom, bo težko zapolniti. Užaloščeni ženi, o-trokom in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje.
Velika množica domačinov, prijateljev, znancev, tovarišev iz težkih vojnih let in mladine se je prejšnji teden na Proseku poslovila od priljubljenega Milivoja Zuziča, klenega zavednega Prosečana, ki rriu je bila trdna in neuklonljiva narodna zavest 'vodilo skozi vse življenje.
Milivoj se je rodil pred 73 leti v zavedni slovenski družini in je že od mladih nog, kljub težkim časom, izpričal svojo predanost teptanemu slovenskemu življu v naših krajih. Izučil se je za mizarja, si ustvaril družino. Pred drugo svetovno vojno je bil zaposlen v tržiški ladjedelnici, med konfliktom pa je bila njegova hiša vedno odprta naprednim slovenskim fantom. Pri njem so imeli zbirališče in varno zatočišče.
Milivoj Zuzič pa se ni omejil zgolj na to aktivistično dejavnost. Po padcu fašističnega režima se je odpravil v boj v hudo ofenzivo na Goriškem in je bil med redkimi iz svojega kraja, ki so jo preživeli;
RADO SLAVEC 60-LETNIK
Dne 25. aprila je Rastislav Rado Slavec iz Boljunca obhajal 60. rojstni dan. Tak življenjski jubilej je že sam na,sebi pomemben, za našega slavljenca pa še toliko bolj, ker je sovpadel s 35-letnico osvoboditve, h kateri je tudi sam prispeval z orožjem v roki ter za las ušel smrti med nemškim desantom na Drvar.
Rado se je rodil 1920. leta. Po dokončani osnovni šoli je obiskoval večerne tečaje v mestu in že s 14 leti se je zaposlil kot varilec v ladjedelnici Sv. Marka. Pozneje je služboval v raznih podjetjih, sedaj pa stopa v zasluženi pokoj.
Marca 1940 je kot italijanski vojak moral v Pistoio, od koder so ga premestili v delavski bataljon na Siciliji. Po angloameriškem izkrcanju je prešel v delovno edi-nico v Catanzaru, po razpadu Italije pa se je vključil v I. prekomorsko brigado. Borbena pot ga je vodila s Hvara v Drvar, v Beograd, na sremsko fronto in v Zagreb, kjer je dočakal osvoboditev. Domov se je vrnil konec 1. 1945.
Po vojni se je mimo rednega dela bavil s prosveto, povabili so ga tudi v Tržaški partizanski pevski zbor, toda «glas mi nagaja*, pravi, zato se vabilu ni mogel odzvati. Nič ne de, družbi je že več kot dovolj daroval. Želimo mu, da mu vsaj kot upokojencu leta stečejo brezskrbno v družbi zakonske tovarišice Roze, saj jima sreča zares ni bila mila: od treh otrok sta jima dva umrla, Rado pa je izgubil mater že v rani mladosti in v družini je bilo treba hraniti kar šest želodčkov. Toda breška korenina premore to in še marsikaj, (dg)
V	PRIREDBI PD IVAN GRBEC
V	soboto v Skednju večer folklornih plesov
V soboto, 10. maja, bo v škedenjski kinodvorani Večer folklornih plesov, ki gd prlrčja tamkajšnje prosvetna društvo Ivan Grbec. Nastopili hq,-sta TFS «Stu ledi* in folklorna skupina škedenjskei osnovne šole Ivan-Grbec.
Ljubitelji folklore, ki 'jih je med našimi ljudmi vse več. bodo tako prišli na svoj račun. Pa tudi ške-denjsko društvo računa na precejšen obisk, saj je to prva njegova večja prireditev po daljšem času. Pomanjkanje primernih prostorov — društveni sedež namreč preurejuje-jo — v znatni meri ovira delovanje društva in mu onemogoča vsakršno večjo prireditev. Kljub temu pa škedenjski kulturni delavci niso vrgli puške v koruzo in nadaljujejo z delom. Prav je, da se jim za prizadevnost oddolžimo s primernim odzivom.
Razstave
V	galeriji Rossoni je odprta razstava del slikarja Adriana Fakina. Razstava' bo trajala do 10. maja.
V	galeriji Torbandena je odprta razstava del Dina Tamburinija. Razstava bo trajala do 12: maja.
V	galeriji Cprtesius je odprta razstava Giacoma Porzana. Razstava bo trajala do 8. maja z urnikom ob delavnikih od 10.30 do 13. in ob nedeljah od 11. do 13. ure
Izleti
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi 15. maja izlet v Ljubljano oziroma v Goričane. Vpisovanje v Ul. Cicerone. 8/B tel. 62785. Vpisovanje bo 7. in 8. maja od 10. do 12. ure.
Gledališča
VEivDI
Danes ob 16. uri za red D v vseh prostorih tretja predstava Baleta bolgarskega državnega gledališča iz Sofije. Na sporedu «Don KihoU, »Bolero*, «La Peri», «Suit en Blanc*. Orkester gledališča Verdi vodi dirigent Mihail Angelov.
* * *
Danes ob 11. uri za koncertni ciklus gledališča Verdi v sodelovanju z dnevnikom «11 Piccolo*, RAI in Teatro.Stabile, dvajseti in predzadnji koncert. Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija, bo izvajal skladbe K. von Dittersdorfa, Fabia Nie-derja in Sergeja Prokofjeva. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja razpoložljivih vstopnic.
* « #
Gledališče »Giuseppe Verdi* razpisuje avdicijo pevcev za zbor za vse glasovne skupine za pogodbo za nedoločen čas. Avdicije bodo danes, 4., in 11. maja. Vse informacije v pisarni gledališča, tel. 040/62931.
AVDITORIJ
Danes ob 17.30 komisija za prosti čas ACEGA predstavlja delo «Tri ženske v kabaretu*. Rezervacije pri osrednji blagajni.
Kino
Aldebaran 17.00—22.00 «Swop». Robert De Nir j. Barvni film.
Nazionale 15.00—22.00 «Braccio di ferro spacca tutto*. Barvni risani film.
Ariston 16.00—22.00 «H mago di Lu-blino*. -A. Arkim in L. Fletter. Barvni ilm.
Ritz 15.30—22.15 «Qua la mano*. A. Celentano in E. Montesano. Barvni film za vsakogar.
Eden 16.00—22.15 «Lulu». Režija: Va-lerian Borowszyk. Igra M. Pla-cido. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 16.30 »Kramer contro Kra mer*. D. Hoffman. M Streep
Grattacielo 16.30—22.15 «11 cappotto di Astrakan*. J. Dorelli, Carole Bouquet. Barvni film.
Fenice 16.30 «Sei uomini d’acciaio*. Barvni film.
Mignon 16.00—22.00 «E ora punto e a capo*. Barvni film.
Filodrammatico 15.15—22.00 «Porno love*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «La citta delle don-ne». Režija F. Fellini. M. Ma-stroianni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Innamorarsi alla mia eta*. Julio Iglesias. Barvni film.
Aurora 16.00 »Io zombo, tu zombi, egli zomba*. N. Cassini, D. Del Prete. Barvni film za vsakogar.
Capitol 16.30 «Quattro mosche di vel-luto grigio*. Režija Dario Argen-to. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Vittorio Veneto 15.00 «La patata bol-lente*. R. Pozetto, E. Fenech, M. Ranieri,- Barvni- film. Prepovedan mladipi pod 14. letom.
Volta (Milje) 15.00 «Le avventure di
i A Bajtec- iPanw ®alt Disney. Barvni risani film.
Razna obvestila
Osnovna šola Alojz Gradnik na Repentabru priredi šolsko prireditev ob 16. uri v telovadnici osnovne šole.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, sklicuje za torek, 6. maja ob 15.30 redno sejo odbora. Na dnevnem redu so zelo važne točke, zato je zaželena prisotnost vseh odbornikov.
Kmečka zveza slavi letos svojo 30-letnico ustanovitve. V ta namen prireja v dneh 17. in 18. maja slavnostni občni zbor ter ljudski praznik s kulturnim in zabavnim programom.
Med drugimi podrobnostmi glede poteka slavnosti je bilo na zadnji seji ISKZ sklenjeno tudi, da naj vino na prazniku, ki se bo vršil na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah prodajajo vinogradniki sami v lastni režiji.
ISKZ je nadalje izrazil željo po prisotnosti nekaj vinogradnikov iz vsega specifičnega področja naše pokrajine. Tajništvo KZ naproša torej vse zainteresirane vinogradnike, da se čimprej zglasijo v njenih u-radih, kjer bi se pogovorili o vseh podrobnostih.
"<>l""...........................................
°anes, NEDELJA, 4. maja See v,-j FLORIJAN ~m5 ^	ob 5.48 in zatone ob
v2i()o^Ižina dneva 14.27 — Lu-Jutri	0-13 in zatone ob 8.50.
• P°NEDELJEK, 5. maja \	MIRAN
h Stoni,,: aL najvišja temperatura Urj i# naJnižja 15,3 stopinje, ob paj* sJopinj, zračni tlak 1008,8 jt°tha ZL brezvetrje, vlaga 63-od-"kuja’ i? .or-ie mirno, temperatura stopinje.
/tOjs.
Včeraj- danes
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
l^ODn A’ SMRTI IN POROKE
fc^rien* E® SF: Federica Sloka., ptftioz ^Dualich, Martina Zivic,
Codan, Marco Gher-
vd r, : 89-letna Ludmila Pec ČSi ' ,„ancl'i. 77-letni Ottilio Li UniRoEr.tni Mario Lonza, 78 7?,Santagati. 86-letni Car p vd '»letna Idelbene Da Pra £„^iss^vCorae,li. -74-letni Antonel
«sa^a°Ba vPssi . ^ekovec, 64-letna Amabile .Gregori. 72 letna Gisella
l
ovec, 64-letna Amabile 72 letna Gisella 7ft, Lreati ^• Viezzoli, 58-letni Adria-r,''etnj A ®8-letna Anna Stadina, Ur?'tiem7j:uno Cosulich, 64 letni «„0KLlCT.auceri-
jjUhno t ‘ kovač Vincenzo Cola-dela,gaspodij1ja Maria Maio-7;Vec Franco Sturm in u-betiaiM8 Lorgio, uradnik Fran-jia Vas/J”n in trg. pomočnica Lu-Sosrvjj.tto' kuhar Mario Rupil Alida Feletti, delavec
Michele Piazza in trg. pomočnica Irene Gregori, trgovec Marco Sare in učiteljica Viviana Nordio, u-radnik Albino Giuliani in uradnica Tiziana Ban, elektronski tehnik Massimo Vento in trg. pomočnica Sonia Micali, upokojenec Bruno Pa-lascovich in frizerka Danuta Kacz-marczyk roj, Godyn, fizik Marino Russi in publicističhi agent Silvia Schipizza, klepar Dario Jurincich in uradnica Manuela Rosso, mehanik Attilio Valente in zdravstvena izvedenka Gabriella Carmi, brivec
[ ste poskusili 1 L pri meni?^i
mi
lonototoa •
jSegulin-^
ul. imizzini SI /7	7m^
Michele Damato in trg. pomočnica Elena Burgio, gradbeni izvedenec Maurizio Žago in uradnica Antonel-la Borsatti, mesar Vladimir Dodič in študentka Elda Kresevic, šofer Dario Delbello in uradnica Gabriella tusma, uradnik Luigi Della Venezia in uradnica Eleonora Peliz-zon, mehanik Claudio Raunic in Jana Andoljsek, gradbeni pleskar Sergio Glavina in zdravstvena pomočnica Vesna Purger, klepar Claudio Galati in gospodinja Nunzia Mar-coccio, vojak Robert Dale Schmidt in gospodinja Eride Čari, podčastnik javne varnosti Antonio Longo in gospodinja Maria Clerice Leone, delavec Maurizio Martari in uradnica Editta Ostrouska, bančni uradnik Roberto Monaco in univerzitetna študentka Marina Avezzu, delavec Gianni Auber in bolničarka Sonia Piccoli, vodilni funkcionar v industriji Giulio Franzot in univerzitetna študentka Roberta Feren-cich, uradnik Diego Mazzoleni in uradnica Giuliana Dalla Nora, šofer Riego Zorzenon in uradnica Rita Rapotez.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. 'ire tel. 68441.
LEKARNF V OKOLICI
Bol junec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: teL 213-137; Milic: tel. 271 124.
loterija
BARI	39	20	90	76	35
CAGLIARI	48	46	68	78	9
FIRENCE	8	41	19	73	83
GENOVA	48	2	61	16	27
MILAN	48	86	27	79	53
NEAPELJ	27	30	44	12	18
PALERMO	58	3	32	24	13
RIM	47	24	20	27	88
TURIN ,	44	72	51	38	35
BENETKE	56	12	50	43	38
ENALOTTO XXI XXI' X XX
X 1 1
12 -11 L-10 -
KVOTE
16.785.000 lir 353.900 lir 30.500 lir
Predavanja
SPDT prireja v četrtek, 8. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (U-lica sv. Frančiška 20/11) s pričetkom ob 20.30, na izrecno željo članov, ponovitev predvajanja filma »Po transverzali SPDT*, ki ga je vrtel, montiral in ozvočil član odbora SPDT Pavel Fachin. Pohod je tisti, ki so ga opravili člani SPDT lani avgusta od tromeje na Peči do Matajurja. Po filmu bodo odborniki predstavili celoletni program izletov SPDT. Vsak bo lahko dobil ciklostilirano kopijo. Vabljeni!
f Čestitke
Jutri praznuje svoj 22. rojstni dan BORIS. Vse najboljše mu želi sestra Irena.
Včeraj je praznoval svoj rojstni dan nono NINI s Katinarc. Na mno ga leta mu želita vnuka Barbara in David.
Danes praznuje svoj 10. rojstni dan IGOR KRIŽMANČIČ. Vse najboljše mu želita mama in očka.
Danes praznuje svojo 11. pomlad PAVEL ŠKRK iz Repna. Da bi zra-stel v pridnega, srečnega in veselega fanta ter da bi se mu izpolnile vse želje mu iz srca želijo nona Marija, stric Bruno, teta Danica ter sestrične Katja, Franka in Kristina.
Jutri praznuje rojstni dan RENATO SANCIN. Vse najboljše mu želijo Suzana, Marina, mama bi očka.
BRUNO ŽERJAL iz Boljunca slavi danes svoj rojstni dan. Žena Meri ter hčerka Majda z možem Murinom in sinčkom Alenom mu želijo mnogo sreče in zadovoljstva.
GLASBENA MATICA TRST
' oddelek za staro glasbo
Danes, 4. maja, ob 10.30 v šoli Glasbene matice bo predaval o stari glasbi v giasbeni vzgoji
MILOŠ PAHOR
'Vstop prost
GLASBENA MATICA Trst
V sredo, 7. maja, v mali dvorani Kulturnega doma
KONCERT
SAMOSPEVOV
MAJDA HERCOG sopran
TATJANA ŠPORAR - BRATUŽ klavir
Spored: Vivaldi, Mozart, Schumann, Lipovšek, Debussy in Britten.
Vabljeni!
VZPI - sekcija Opčine in ŠD Polet
prirejata ob 35-letnici osvoboditve
DOKUMENTARNO RAZSTAVO FOTOGRAFIJ M. MAGAJNE
ki obsega slikovni material od osvoboditve do današnjih dni.
Danes bo razstava odprta od 10. do 12.30 in od 16. do 21.' ure. Prebivalstvo vljudno vabljeno!
SLOVENSKO 7 STALNO _ /GLEDALIŠČE V TRSTU
LOJZE CIJAK:
NEURJE
drama v narečju Režija: MARIO URŠIČ PREMIERA v četrtek, 8. maja, ob 20.30
PONOVITEV v petek, 9. maja, ob 20.30
V gledališču «F. PREŠEREN* V BOLJUNCU
Abonenti, ki so bili v lanski sezoni prikrajšani za nekatere predstave dobijo pri blagajni brezplačno vstopnico.
SPD Igo Gruden Nabrežina
V torek, 6. maja, bo ob 20.30 v društveni dvorani
prof. Nada Pertot
predstavila, svojo antologijo
OD ANTIKE DO DANES
Vljudno vabljeni
SPD TABOR OPČINE
V prostorih SPD Tabor razstavlja svoja dela
RCBERT HLAVATY
Razstava bo odprta do 9. maja z urnikom: danes od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob delavnikih od 17. do 19. ure.
Slovenska prosvetna zveza sklicuje
23. redni občni zbor
ki bo v soboto, 17. maja, ob 16.30 v prvem sklicanju in ob 17. uri v drugem sklicanju v
gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Pripravljalna odbora za poimenovanje osnovne šole v Zgoniku po «1. maju 1945» in osnovne šole v Saležu po »Lojzetu Ko-koravcu - Gorazdu* se najtopleje zahvaljujeta vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da je slovesnost ob poimenovanju osnovne šole v Zgoniku tako lepo uspela.
Prosveta
MAJENCA 80 HIV.
OBČINSKA RAZSTAVA DOMAČIH VIN
4., 5. IN 6. MAJA V DOLINI
DANES, 4. maja
—	ob 15. uri začetek kulturnega programa: koncert godbe na pihala BREG iz Doline, nastop ŠALEŠKE FOLKLORNE SKUPINE iz Velenja in pevskega zbora OBALA iz Kopra
—	ob 19. uri slavnostni prihod »parterjev* in »parter«; sledi ples z ansamblom SUPERGROUP
JUTRI. 5. maja
—	od 20. ure dalje ples z ansamblom SUPERGROUP
TOREK, 6. maja
—	ob 18. uri nastop godbe na pihala BREG iz Doline
—	ob 19. uri slovesno podiranje »MAJA*
Galerija »Torkla*: likovna razstava slikarjev amaterjev iz Brega.
Pripravljalna odbora za poimenovanje osnovnih šol v Zgoniku in v Saležu prirejata danes, 4. maja. ob 9. uri na igrišču v Zgoniku
SLIKARSKI EX TEMP0RE
na temo NOB
za predšolske in šoloobvezne otroke
VZPI - sekcija Opčine
$D Polet
Rod modrega vala
vabijo prebivalstvo Opčin in okoliških vasi na
SPOMINSKI POHOD PO POTI BAZOVIŠKE BRIGADE
ki bo danes, 4. maja. z Opčin na Col (repentabrska ob-• čina). Zborno mesto ob 8.30 na dvorišču športnega krožka Polet na Opčinah (Konkonelska ulica 1), od koder gremo skozi vas po Repentabrski cesti na Col, kjer bo ob 10. uri spominska svečanost ob grobu komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja, ki je padel v borbah za Opčine 2. maja 1945.
lsyS spominskim pohodom bomo praznovali 35-letnico osvoboditve in počastili spomin padlih, ki so darovali svoja življenja za našo svobodmr.r.
Društvena gostilna na Opčinah
SKLICUJE
REDNI OBČNI ZBOR
jutri, 5. maja 1980, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v društvenih prostorih na Opčinah, Proseška ulica št. 39.
Vabljeni vsi člani!
	
m	m
revija otroških in mladinskih pevskih zborov
NAŠA POMLAD
v nedeljo, 11. maja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu.
Predprodaja vstopnic od četrtka, 8. maja, dalje v uradnih urah na sedežu SPZ. Ulica sv. Frančiška 20, ter uro pred začetkom predstave pri blagajni v Kulturnem domu.
Prosvetno društvo Ivan Grbec iz Skednja priredi v soboto, 10. maja, ob 20.30 v škedenjski kinodvorani večer folklornih plesov.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 8. maja 1980, ob 18.30 v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma na temo
SLOVENSKO VPRAŠANJE V NARODNOOSVOBODILNEM BOJU (1941 - 1945) IN PREOBRAZBA JUGOSLAVIJE V SFRJ
Predaval bo dr. Tone Ferenc
33985
BANCA-.DI CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
trst - Ulica r. filzi 10. -	'S? bi-aab
SKEDNJI TEČAJ BANKOVCEV 2. 5. 1980
Ameriški dolar	846.-
Funt šterling	1917.-
Irski funt šterling	1728.-
Švicarski frank	505,5
Francoski frank	200,5
Belgijski frank	28,70
Nemška marka	465.—
Avstrijski šiling	65,25
Kanadski dolar	712.-
Holandski florint	425,—
Danska krona	148.—
Švedska kron-	198.—
Norveška krona	170.—
Drahma	19.—
Mali dinar	37,5
Veliki dinar	37,5
	
SLOVENSKI KLUB
TRST
UL. SV. FRANČIŠKA 20/n
v torek, 8. maja, ob 20.30
MLADA POP GLASBA
Z novimi klubskimi stereo napravami bosta ustvarila glasbeno atmosfero mladih BORIS SIEGA in MIRAN KOŠUTA.
vseh tujih valut
a
SPDT prireja v četrtek, 8. t.m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2) s pričetkom ob 20.30 na izrecno željo članov, ponovitev predvajanja enournega filma
«PO TRANSVERZALI SPDT«
ki ga je vrtel, montiral in ozvočil član odbora SPDT PAVEL FACHIN. Pohod je tisti, ki so ga opravili člani SPDT lani avgusta od tromeje na Peči do Matajurja. Po filmu bodo odborniki predstavili celoletni program izletov SPDT. Vsak bo lahko dobil ciklostilirano kopijo.	VABLJENI!
GORIŠKI DNEVNIK
4. maja 198*
POZITIVEN KORAK OBČINSKE UPRAVE
Goriška občina je dala te dni nalepiti tudi slovenske plakate o rajonskih svetih
NA POBUDO KOMISIJE ZA OSIMO
Župan je pri tem upošteval voljo občinskega sveta in ne pokrajinskega nadzornega odbora
Goriško občinsko upravo moramo tokrat, po tolikih upravičenih kritikah in obsodbah, upravičeno pohvaliti. Na področju goriške občine so se ta teden pojavili dvojezični plakati, ki opozarjajo prebivalstvo na volitve v rajonske svete. Sicer so ti plakati nalepljeni le v tistih predelih občine, kjer v konzultah govorijo slovenski jezik, pozitivno pa je dejstvo, da je goriški župan dal izdelati in nalepiti take plakate po znani prepovedi goriškega nadzornega odbora in nastopu goriške prefekture v zvezi s tisto točko pravilnika o rajonskih svetih, kjer je
bila dana možnost članom teh svetov, da uporabljajo svoj jezik na sestankih in v vsem poslovanju teh svetov.
O tej prepovedi smo v našem listu pisali. Pisali smo o nastopih svetovalcev PSI, SSk in KPI v občinskem svetu, o tem, da je na svoji zadnji seji mandata goriški občinski svet z veliko večino glasov (razen fašistov, liberalca in enega samega demokristjana) potrdil veljavnost prvotnega sklepa občinskega sveta, izrazil negodovanje, ker je pokrajinski nadzorni odbor prepovedal uporabo slovenščine, apeliral

crvoftjM O*# <***+ w***%.:#r**y,	fc H*

**4«*>» *«•»■■
martaout pn* * ******
***	*+**”>**+ - - <*** ****?**	i
»mMfOm«	',sw/ / v>	<♦ <1^
I« m -.MM«**	■■fo-.vr* •*;>
*l»v>*Vn* i*he> *>*■• * My"yyy v'•id- , p-Kb**-:- •->
:»o«oa> I- po9*x«<	4r'*vn*>m& »«i*» A$:'
totb rn	lip *' .	'■■■>-.« 'A	«9 «	.
' ~
k*K" ?>/ .-> .v	*:
i <. > -✓
TRGOVINI
INTER CENTRO ŠPORT
GORICA, Tržaška cesta (nasproti letališča, v bližini mirenskega me|nega prehoda) tel. 30910
TUTTO ŠPORT
v GORICI, na Korzu Italia 21
Tel. 83476
se vam priporočata z njuno, v Gorici največjo izbiro raznovrstnih športnih izdelkov po najugodnejših cenah.
na vlado in parlament, da čimprej uredi vprašanja z globalnim zaščitnim zakonom, dal mandat občinskemu odboru in županu, da uporabljata sredstva deželnega zakona o dvojezičnem poslovanju v krajevnih u-pravah. Tega zadnjega določila se je najbrž poslužil goriški župan, ko je dal izdelati dvojezične plakate.
Pri tem ne smemo pozabiti vloge, ki jo je v tej akciji imel naš list, ostra odločna stališča Teritorialnega odbora SKGZ in tudi drugih naših manjšinskih organov, obsodbo prepovedi v govorih ob proslavah 35-letnice osvoboditve, resolucijo KPI - PSI v pokrajinskem svetu, itd.
Zaradi važnosti tega plakata, ki dokazuje, da občina zavrača stališča nadzornega odbora, je prav, da tekst v celoti objavimo.
Naslov je: «Z glasom občanov novi rajonski sveti,* podpisan pa je »Župan Pasquale De Simone*.
Tekst je tak: «Z obnovitvijo občinske uprave bodo volivci goriške občine letos poklicani, da izvolijo tudi člane desetih rajonskih svetov, na katere je bilo razdeljeno občinsko ozemlje. V teh rajonih, kjer je število prebivalcev višje od 5000 (Mestno središče, Sv. Rok - Sv. Ana in Sveta gora - Placuta) bo sestavljalo svet šestnajst svetovalcev, v ostalih pa dvanajst. Volitve se bodo vršile ob upoštevanju določil, ki so predvidena za izvolitev občinskega sveta.
«To je trenutek posebnega, važnega pomena, saj bodo organizmi demokratične prisotnosti prvič v našem mestu izvoljeni neposredno, o-benem pa bodo imeli tudi odločujoče in ne samo posvetovalne funkcije.
»Nove pristojnosti rajonskih svetov, ki so bili imenovani že leta 1974 in so doživeli pomembne izkušnje kot posvetovalni organi, zahtevajo sodelovanje občanov in doprinos vseh v podporo in dopolnitev upravne dejavnosti občine na podlagi odločujoče organske decentralizacije: težijo pa tudi za tem, da se spremeni funkcija občana, kateremu naj ne bodo samo namenjene upravne odločitve in pobude, ampak tudi vloga protagonista in prisotnega, aktivnega dejavnika socialne in družbene rasti skupnosti, v kateri živi in deluje.
«Goriška občinska uprava pozdravlja ustanovitev voljenih rajonskih svetov, katerim so poverjene odločujoče pristojnosti, kot zelo važen dosežek na poti demokratičnega sodelovanja in ljudske suverenosti, potrjene v republiški ustavi, in se obrača na družbeno in socialno občutljivost občanov, zato da bi novi organizmi predstavljali konkretno, življenjsko sredstvo samostojnosti in demokracije v korist celotne goriške skupnosti.*
Ln
A
a
GORICA, Korzo Italijo /6 tal 81-032
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Trgovina ELIO IN v Gorici, Ul. Formica 28, vzame takoj v službo trgovsko prodajalko, mlajšo od 18 let, z znanjem slovenščine. Zainteresirane naj se zglasijo osebno v trgovini ali naj telefonirajo na številko 33-261.
SESTANEK V POKRAJINSKI PALAČI 0 VPRAŠANJU PRETOKA REKE SOČE
Prisotni so bili parlamentarci in deželni svetovalci - Zamude pri tehničnih izbirah - Krajevne dejavnike vključiti v mednarodne komisije
Pokrajinska uprava je včeraj sklicala sestanek o vprašanju vodnega gospodarstva ob meji, v okvir katerega spada tudi pretok Soče. Sestanka so se udeležili parlamentarci Tonutti (KD), Baciccbi (KPI), Fortuna (PSI), Benco (LpT), deželna svetovalca Zorzenon (KPI) in Bran-catti (KD) ter člani pokrajinske komisije za Osimo pod vodstvom Silvina Poletta. Predsednik Pagura je uvodoma poudaril, da niso še našli načina, kako rešiti vprašanje pretoka Soče, Poletto pa je opozoril na vodno-gospodarska vprašanja v zvezi s Sočo, Idrijco in Vrtojbico, plovnim kanalom ter o vlogi pokrajine in krajevnih uprav pri reševanju vseh vprašanj, ki se pojavljajo na tem področju.
Osnovni razlog za sklicanje tega sestanka pa je rimska oblast, ki z dolgotrajno zamudo zbira podatke o vprašanju pretoka Soče in načrtovanju jezu, zaradi česar goriška pokrajina še ni v stanju, da bi jugoslovanski strani ponudila večkrat zahtevan odgovor, kaj pravzaprav italijanska stran namerava ukreniti in s kakšnimi elementi razpolaga.
V	razpravo so posegli številni u-deleženci sestanka, ki so osvetlili svoja stališča. Tako je Longo (KD) dejal, da politična plat vprašanja sodi v pristojnost tukajšnjih političnih sil in krajevnih ustanov, medtem ko se za tehnično plat zanima ministrstvo za delo. Nas ne zanima, ali bomo gradili jez ali ne, ampak moramo zagotoviti, kolikšen je tisti minimalni pretok vode, ki ga potrebujemo. Gre za vprašanje, ki je nastalo takoj po drugi vojni. Longo je dejal, da vode ne potrebujemo samo za namakanje sedanjih polj, ampak se kažejo nove namakalne potrebe. Pognati nameravamo 5 sedaj neuporabnih malih HE ter zgraditi novo HE pri Fari (Monte For-tin). Soča je umazana, večji pretok bi odnašal odplake. Vodo potrebujemo tudi za vodovodna črpališča.
V	odsotnosti pokrajinskega tajnika PSI Trombette je odv. Devetag pogrel svoje stališče, češ da je tudi italijanska vsa voda, ki se zbira v Posočju, in da ima Italija pravico do 23-25 kub. m vode na sekundo. Devetag sodi, da je sporazum v tem smislu mogoče skleniti, ker imamo z Jugoslavijo dobre odnose.
Agati (KD) je izhajal iz novih odnosov, ki smo jih z Jugoslavijo ustvarili po osimskem sporazumu; Rim naj čimprej zbere tehnične podatke, pokrajinsko upravo pa naj posluša, da ne bo prišlo do referendumov. Agati je dejal, da je potrebna podpora dežele in države, da bi čimbolje uporabili 12 milijard lir, ki jih je država dala na razpolago za jez.
Deželni svetovalec Zorzenon (KPI) je obžaloval, da na sestanek niso povabili ne deželnega odbora in ne občinskih uprav. Opozoril je na slabosti italijanske strani, ki je razdeljena na tri med seboj konkurenčne pokrajine, medtem ko je jugoslovanska stran enotna. Za Zorzenona je dežela tisto telo, ki se mora
•iiiliiiiiiivutmiiHiiiiiiiiiltiiiimiiiMiiiMiiiiiiiiiiiitiimitMiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimtiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiu
PO PODATKIH STATISTIČNI SLUŽBE
APRILA ZMERNEJŠI PROMET V TRŽIŠKEM PRISTANIŠČU
Pretovoriti so samo okrog 107.000 ton blaga ■ Na prvem mestu les (35.000 ton)
V tržiškem pristanišču Portorose-ga so aprila letos pretovorili 107.975 ton blaga. Po nenadnem porastu marca letos (nad 146.000 ton) torej ponoven povratek na zmernejši obseg prometa. Korak nazaj tudi glede odpreme blaga iz luke.
Marca so v Portorosega vkrcali okrog 7 tisoč ton različnega blaga, aprila pa le minimalne količine.
Od raztovorjenega tovora je na prvem mestu hlodovina (35.000 ton),
LESTAN NICOLO
GORICA-ULGARZAROLU 105 TEL.81801
STEREOFONUA HI FI:Maranti A R Gcuodig Ram Indiana Line Celettium Akai Vamaha Sanyo
RADIO TV COLOR: Nord Menda BlaupunM Schaub Lorem-ITT-Grundlfl lomm Op ta Radio MareIH Zoppas
«Espobianco»
GORICA- Ul. Cossar 23 Tel. 83823
GOSPOCHNJSKI STROJI 8<wch MM« Argo OLJSIH
Smog- AriHooSUtS -NAJBOLJ!
MATERIAL ZA OJAČEVALNE NAPELJAVE
ZNAMK
OBVESTILO NAROČNIKOM
PRIMORSKEGA
DNEVNIKA
30. aprila t.l. je zapadel rok za plačilo naročnine Primorskega dnevnika v znesku 38.000 lir.
Prosimo vse tiste naročnike, ki še niso poravnali naročnine in ki to žele storiti, da nakažejo znesek po pošti, banki, pri raz-našaicih ali osebno na upravi PD v Gorici, Drev. XXIV. maja 1, najkasneje do 10. maja 1980. Po tem datumu znaša naročnina za leto 1980 60.000 lir.
Uprava
Primorskega dnevnika
kurilno olje (25.500 ton), kaolin (13 tisoč 500 ton), premog (12.700 ton), celuloza (9.500 ton), žitarice (3.000 ton) itd.
V aprilu je v pristanišče priplulo 41 ladij, odplulo pa jih je 42. V prvih štirih mesecih letos so v tržiškem pristanišču pretovorili 447 tisoč 418 ton blaga.
ukvarjati z Osimom, ostale krajevne ustanove pa naj se pridružijo. Dodal je, da ne gre za dobrososedske odnose, ampak za pogodbo in za pretok Soče. Naše področje je odvisno od jugoslovanske vode.
Senator Tonutti (KD) je podprl predlog o vključitvi dežele v sklepanje o tem vprašanju, poslanec Fortuna (PSI) pa je dejal, da so vprašanje pretoka zaupali trem tehnikom, medtem ko bi o njem morali spregovoriti politiki. Deželni svetovalec Brancati (KD) je poudaril nujnost študije o jezu, za katerega imamo sredstva, ter dodal, da moramo ravnati tako, da ne bomo imeli takšnega položaja, kot ga imajo v Trstu. Poslanka Benco (LpT) je obžalovala, da ni podatkov o spornem vprašanju, o katerem bi marala spregovoriti tudi EGS.
Pokrajinski svetovalec Jože Cej (PSI) je povedal, da so se marca z Novo Gorico pogovarjali o vsej tej obsežni problematiki. V tehničnem pogovoru so izvedeli, da ne HE Solkan ne morebitni jez pri Pev-mi ne bosta zagotovila 25 kub. m vode na sekundo, kolikor jo potrebuje italijanska stran. To vprašanje
bo mogoče urediti v globalnem načrtu, ki vsebuje tudi HE Idrijca.
Senator Bacicchi (KPI) se je vprašal, zakaj pokrajina ne naroči študije o vodnem stanju na Soči. Italija je zgrešila, da ni sprejela udeležbe v izgradnji HE Solkan. S tem se je odpovedala čisti energiji, ki jo še kako potrebujemo. Senator ni mogel razumeti, kako je mogoče zahtevati 25 kub. m vode na sekundo, ko pa vsi vedo, da v sušnem razdobju nikoli na Soči ni tolikšnega pretoka. Svoje izvajanje je zaključil z ugotovitvijo, da gre za skupino vprašanje, ki ga je potrebno urejevati z jugoslovanskim partnerjem.
Osnovni cilj sestanka je bil pritisniti na tehnične kroge v Rimu, da dokončajo svojo nalogo, in opozoriti osrednjo politično oblast, da mora v iskanje rešitve z jugoslovanskim partnerjem vključiti krajevne dejavnike. Vse kaže, da je bil sestanek ploden, da je predstavljal delež k demokratizaciji odnosov med krajevno in osrednjo oblastjo in da bo pomagal h konkretnemu mednarodnemu sodelovanju o zelo konkretnem in neodložljivem vprašanju.
Glasbena matica — Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete
vabijo na zaključni koncert letošnje abonmajske sezone v četrtek, 8. maja, ob 20.30 v deželnem avditoriju v Gorici. Nastopil bo pevski zbor
CONSORTIUM MUSICUM
IZ LJUBLJANE
ki bo izvedel kantato Matije Tomca »STARA PRAVDA*
V PRIREDBI PD «BRIŠKI GRIČ»
]
Današnji praznik v Štever janti ] je posvečen nastopu mladine *
Dopoldne orientacijski pohod • Popoldne je na J
tretje srečanje telesnokulturnih skupin
Z nedeljskega spominskega pohoda v števerjanu
V Števerjanu se bo danes zbrala mladina iz vse naše pokrajine, prireditelj, prosvetno društvo »Briški grič*, pa vabi na ta dan tudi mladino od drugod.In seveda tudi starše in druge odrasle, saj bodo tu delovale stojnice z dobro pečeno jedačo, odprta je razstava briških in oslav-skih vin, ki so zelo kvalitetna. Šte-verjan je poleg ostalega tudi privlačna točka za nedeljski izlet.
Dopoldne bo orientacijski pohod, na katerem sodelujejo ekipe od treh do pet članov. Vpisujejo do 8.45, odhod skupin pa bo ob 9. uri. Zbirališče v Dvoru. Tudi ta pohod bo posvečen 35-letniči osvoboditve.
Popoldanski del sporeda je posvečen najmlajšim. To bo tretje srečanje otroških telesnokulturnih skupin, na katerem bodo nastopili otroci slovenskih osnovnih šol in prvih razredov nižje gimnazije, ki se udejstvujejo v posebnih skupinah in te-
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiHiiifiiitiiiitiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiim
SEJEM SE ZAKLJUČI DANES ZVEČER
Konkretni gospodarski rezultati zabeleženi na letošnjem Espomegu
Razstavljajo številna jugoslovanska podjetja s sončno epfrgjjo
Pni v« v • , o
Veliko zanimanje za ogrevanjem Konec meseca druga razstava «Bianco - Bianco*«.
Umrla zaradi poškodb ki' jih je zadobila v prometni nesreči
V tržiški bolnišnici je v petek ponoči umrla za posledicami prometne nesreče 67-letna Olga Delneri iz Tržiča, Oglejska ulica. Kakor smo že poročali v sredo, je priletno žensko, ki se je peljala na kolesu, z avtom zbila 45-letna Oliva Perensson Con-tin. Nesreča se je pripetila v torek, okrog 11. ure v Tržiču.
Pozabila sta plačati
V goriškem zaporu bosta počakala do sodne obravnave dva mlada Sarajevčana, 21-letni Predrag Radak in 24-letni Salahdim Karavdič. Mladeniča sta v petek zvečer obiskala veleblagovnico Standa v Gorici, izbrala nekaj blaga, pri tem pa »pozabila* plačati.
Če je bilo morda premalo obiskovalcev na letošnjem desetem sejmu Espomego v prvih dneh, so se stvari spremenile sedaj, ko se semenj izteka. Prvega maja se je na sejmu kar trlo ljudi in doslej so zabeležili že več kot 30.000 odisko-valcev. Organizatorji pričakujejo, da pride danes na sejem še veliko število ljudi, ki bodo lahko nedeljsko popoldne izkoristili bodisi za ogled tega, kar je tam razstavljenega, bodisi, da poskusijo najrazličnejše dobrote in pijače v kioskih.
Sejem se bo torej zaključil danes zvečer. Na njem so bili razni važni posveti, srečanja z gospodarskimi delegacijami Slovenije in Hrvatske ter Koroške in Madžarske. Še najbolj pomembno je bilo srečanje strokovnjakov, ki so razpravljali o odnosih Jugoslavija-EGS v luči pred kratkim sklenjene dolgoletne pogodbe o sodelovanju.
Na sejmu je letos prisotnih 200 raznih podjetij, ki zastopajo nad 450 tovarn. Zelo veliko je bilo zanimanje za razne vrste razstavljenih tovornjakov, tudi za specialne potrebe. Veliko poudarka so na sejmu dali energetskim problemom in zaradi tega smo tam lahko videli veliko število razstavljavcev, ki so ponujali naprave za sončno energijo. Pravijo, da so ljudje kazali za to veliko zanimanje.
Precej bogato so tu zastopana razna jugoslovanska podjetja, predvsem slovenska in hrvatska. Tu so zastopana predvsem tista podjetja, ki veliko izvažajo na italijanski trg. Tako imamo tu paviljon Radenske, paviljon ajdovskega Fructala s svojimi /sadnimi sokovi in drugimi pijačami, paviljon ljubljanske pivovarne Union. Ta pivovarna ponuja svoje že znane vrste piva, poleg teh pa tudi noviteto in sicer »Union grand» novo vrsto specialnega piva, ki ga prodajajo v malih dozah in ki je
SMReKK — Gorica
vabi jutri, 5. maja, ob 20.30 na predavanje Marka Kravosa o zamejski poeziji.
Predavanje bo v mali dvorani Katoliškega doma.
Vabljeni.
KMEČKA BANKA
USTAN0VUENA LETA 1909
GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207
m
m
TELEX 460412 AGRBANK
VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA
čajih raznih - društev na Gorišk«* Tekmovali bodo v ekipnem polig<*““ na vrsti je tudi turnir med dveW* ognjema. Poleg goriških skupin? napovedan tudi prihod ekipe vadnega društva «Partizan» iz ^ vg Gorice.
Zvečer bo na ploščadi v seveda ples. Igral bo ansambel ■«jr' lody».

f Čestitke
Danes praznuje 50. rojstni FRIDA PETE JAN iz Sovodenj-j? mnogo zdravja in veselja ji želijo s™ ki jo imajo radi.
Za jutrišnji 74. rojstni dan drafjj VERONIKE JARC iz Doberdob se je s hvaležnostjo spominjaj« nova in hčerki z družinami.
5 TURNIR
MLADINSKEGA CENTRA
Mladinski center vabi druš' tva, da se udeležijo letošnje^8 športnega turnirja, ki bo obse gal kar pet športnih panog: n8' mizni tenis, moško in žensko od' bojko ter moško in žensko ke šarko. Tekmovanja se bodo o* vijala med 12. in 24. majem P8 igrišču Dijaškega doma v G°" rici. Vpisovanje poteka na se dežu ZSŠDI, Ul. Malta 2. tel-24-95, in se zaključi v sredo, '• r maja: Vpisnina za vsako ekip®,. ; znaša 2000.: %o?.i

Prosveta
V
V ptf
Prosvetno društvo »Naš prap«*^ SPZ vabita vaščane jutri, del jek, 5. maja, ob 20. uri svetno dvorano v Pevmo. li se bomo o nekdanjih dogodk^j, vasi zlasti v zvezi s kulturnim. ^ skim in vsem drugim društvenim lovanjem.
Razna obvestila
Področno ravnateljstvo ENEItjB
vešča porabnike električne en*'
je v ulicah Vallone, Roma in f"}, v Doberdobu, da v ponedeljek.^, maja, od 10. do 16. ure ne bo tričnega toka zaradi del v elekn.j ni kabini, ki oskrbuje ta P11 vasi.
dobilo v Barceloni na sejmu »Ali-mentacion* posebno kakovostno nagrado. Nagrado z naslovom »Food Avvard 1980», so prejeli v letošnjem marcu. Podobno nagrado je dobila poleg Uniona le še evropsko znana pivovarna Karlsberg.
V splošnem jugoslovanskem paviljonu razstavljajo še Manufaktura iz Nove Gorice, Tomos, Univerzale iz Domžal, Elan iz Begunj, Toper iz Celja, Ingrad iz Ljutomera, Alto-comers iz Ljubljane, Alpina iz Žirov, Toko iz Domžal, potem razstavljajo še Loris iz Zagreba, Istravino-eks-port z Reke, Voče iz Zagreba, Po-ljoopskrba iz Zagreba. Kvarnerpla-stika z Reke, Dubrovnik-eksport. Seveda je veljalo precej zanimanja tudi za turistične prospekte, ki sta jili oskrbovali in ponujali Turistična zveza Slovenije in Turistični savez Hrvatske.
Espomego se torej izteka. V pripravi pa je že naslednja prireditev na tem razstavišču, in sicer »Bianco-Bianco*. Ta bo od 30. maja do 8. junija. Poleg vin bodo razstavljali tudi veliko najsodobnejših kletarskih strojev.

Na Peči pohod krvodajalcev v Rupi pa praznik frtaije
V naših krajih na Goriškem bo danes vrsta najrazličnejših prireditev. Če bo še vreme držalo, in prav na to računajo organizatorji, potem bo ostalo samo vprašanje izbire, kje in kako bomo preživeli nekaj prijetnih uric.
O nadaljevanju prvomajskih prireditev v števerjanu poročamo na drugem mestu, radi pa bi opozorili na pobudo društva krvodajalcev iz sovodenjske občine, ki so za danes pripravili prvi pomladanski pohod na deset kilometrov dolgi progi, po vaseh sovodenjske občine. Pohod se bo pričel ob 9. url na Peči. Proga je speljana skozi Rupo, Gabrje, Vrh in Sovodnje, od koder se bodo udeleženci ponovno vrnili na Peč.
Za vse udeležence, tako so nam javili prireditelji, bo na razpolago priložnostna umetniška značka.
Prireditev se bo predvidoma zaključila v prvih popoldanskih urah, ko se bo v bližnji Rupi pričel, oziroma nadaljeval tradicionalni praznik frtaije, ki je bil sicer napovedan že za prejšnjo nedeljo, a so ga morali odpovedati zaradi slabega vremena. Spored se bo pričel ob 16. uri z nastopom ansambla Lojzeta Hledeta, mladinskega pevskega zbora in moškega zbora iz Vrtojbe. Po kulturnem sporedu bo prosta zabava. Prireditelji zagotavljajo, da so napekli dovolj domače frtaije ter poskrbeli tudi za druge dobrote.
Smrtna nesreča v Ronkah
Na križišču ulic Roma In Duca D Aosta v Ronkah, se je sinoči pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 43-letni Sergio Bonlni iz Ronk, Gramsrije-va ulica 13. Bonini se je peljal skupaj s prijateljem na motorju. Domnevajo, (la je na omenjenem križišču izgubil nadzorstvo nad težkim motorjem ter treščil v parkiran avtomobil ter pri tem zado-bil usodne poškodbe. Podrobnejših vesti sinoči žal nismo mogli zbrati kajti v trimutku, ko to poročamo, je še zmeraj na delu obhodnica prometne policije.
Izleti
Društvo slovenskih upokojene* . Italiji priredi 15. maja izlet v:W#. Ijano oziroma v Goričane. ^PlSvf»-nje pri predsedniku Košuti v Ul- ■ meli 8, dne 7. in 8. maja od 1U' 12. ure.
Kino
Gor ten
VERDI 14.30-22.00
tambuf®
latta*. M. Adorf in A. E*1
Prepovedan mladini pod 14. -CORSO 15.15-22.00 «Qua la m8^, A. Celentano in E. Montes*1 Barvni film	nlf
VITTORIA 15.00-22.00 «Porno ^ de look*. Prepovedan mladim ^ 18. letom.
Tržič	.
EXCELSI()R 14.00-22.00 »D capP^ to di astrakan*.	.
PRINCIPE 14.00 — 22.00
'cross*.
DEŽURNA LEKARNA V TB^ff
Danes ves dan in ponoči )e jj,
■ Q AntO1^:
ves dan in .
Tržiču dežurna lekarna S. An' Ul. Romana, tel. 40-497.
JR'1!
DEŽURNA LEKARNA V G°' .
Danes ves dan in ponoči ri j Gorici dežurna lekarna Pontom Bassi, Raštel 52, tel. 83-349.

Dolf<^
Namesto cvetja na grob Brajnika, daruje Emil Vižint* Sovodenj 150.000 lir v sklad 28 stavitev partizanskega spomenik Štandrežu.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
JOŽEFA PERICA
se toplo zahvaljujemo darovalcem cvetja in vsem, ki so z nnnm žalovali ali na katerikoli način počastili njegov spomin.
Žena Antonija, sin Karlo, hči Marij« hči Lojzka z družino
Jamlje, 4, maja 1980
J
KULTURA
SLOVENSKE ZALOZBE V LETU 1980 (*i)
IZDAJE zn BODO POMEMBNO UVELJAVILE PRETEKLO IN DANAŠNJO USTVARJALNOST
Ob literaturi, jezikoslovju, etnologiji in geografiji pozornost prevodom, predvsem pa družboslovju, zgodovini in spominski literaturi
JjJS# Program založniške delta i?Stl Zatožništva tržaškega tis-
t. Sorazmprnn hnJut in nactor
V ^»zmerno bogat in pester, v*? ■ leposlovje bomo dobili kih. ?Wnih in Prevedenih del, »ut® r0^0 obogatila samo založ-ttekt “e^avnost> Slovencev v za-temve^ celoten slovenski
<nw?. ^ramo na prvem mestu Z™'11 delo Miroslava Košute «Tri
Kat. f3 ®*as>>- v katerem je pesnik osuta zbral
2 igre.
B,,j'7v0r tudi izbor pesmi Andreja
rartit^r ^ral sv°je tri uspešne vsJf, 'gre. Pomembna knjiga bo , or tudi izbor oesmi Andreia
IVil a: medtem ko bo delo Rafka ^arja «Moji kraški sprehodi* VosiW ^gotovo svojevrstno no-Bie ®re 23 esejistično pisanj ? Razmišlja na zelo zanimiv, auhovit način o našem Kra-oV&vih ljudeh in vaseh,
,tal fcllafcrt- je,?anfs P°-
c sako politično aktualen.
A^o. dejstvo je, da doslej dein 0 v italijanščini še nobeno s®ača |e?a.pisatelja Cirila Kovu j ^alo Je tem bolj razveselji-
vo rk k le tem bolj razveselji-
^kesibs«:
je Lu «Tantadruja.» Prevajalka
Zofski fIkultitflijfn11ine rfil<> Ver2e laKulteti ljubljanske urn-
i^takšno odkritje bo vsekakor slojni Janka Samca pod na-
l^lav <Sen rnoria!>- Knjiga Do
zalojiT s°delovanju s Cankarjevo obdoivP' danko Samec je bil v kaj ,;u P° Prvi svetovni vojni do-pa !.V®° Pesniško ime, vendar vredna doslej še ni bilo tako o-njeg0vteri0' k°t bi zaslužilo. Kajti Da kt:6 pesm‘ o morju so zagotovo Ve n,,. Pesniški višini kot Grudno-temat.u11 na 'sto temo. Sicer pa je Sotna , jnorja bolj redko pri-Pesmi j slovenski poeziji in zato sim;; Janka Samca vsekakor zaponk,: da jih izdamo in tako tega kriVa lenega tržaškega pesnika od-y mo na novo.
seznanjenja in sode-sWaja s sodobno literaturo večin-Bajn,., oproda, pa bo izšel prevod 'Bizzeo^a romana Fulvia To-čni bpi 'jnteljstvo*, ki prav te ^vljeni 1 * y italijanskem kulturnem sam Ji. *2reden uspeh in sodi v sitem , o bestselerjev na italijan-N° knjižnem trgu.
t^irkn^ji sklop izdaj sodi., v tn°no(rraPf0d naslovom Priročniki,. Bostnf muzikalije in prilož-alt^^Poolikacije. O vsakoletnem te g. 0u. Jadranski koledar smo ‘eiBatsJJ1, zat0 najprej s tega r°^iilt va Področja omenimo pri-Pittj r, arla šiškoviča »Vodnik v°dnikfi V'inci v Italiji*. S tem B% oi založnica rada sezna-tiko sij1 * krog ljudi s problema-kirltufo Vencev v Italiji, z njihovo kar cip* zgodovino in sploh z vsem,
tato vodnMC‘ v imaj° in je ta in npn'k zasnovan zelo moder-? celoti tjlodno. Da pa bi knjiga ‘rdeli „ dQsegla svoj cilj, jo bodo jdovensLVe<\ jezikih, tako poleg rVašdi,,- 13 * Izvirnika še v srbo-tfini Ifi1, italijanščini in angle-ta bilo Tajajo pa tudi, da bi tudj slabo, če bi vodnik izšel taščici nemščini, francoščini in
s^>kovn etfdnostni zgodovinar in Pisal (j„i ak Nace šumi pa je na-i^venst;0 Monografija o zahodni Bistvu p' vertikali*, ki pomeni v Pje ''.'ta.lizacijo in ovrednote-*ladov ,sk*h in zgodovinskih za-t>rostora S ovenskega zamejskega kičiie ... '.H. tako predstavlja res-tBojjp (j.eklade Slovenije* za ob-2 . ^ovencev v Italiji.
>kfl'kov“ega pa tudi širšega Vlarii,p,Vsekakor pomembno de-S°Vensk; lra Turine »Italijansko ta je, .gospodarski slovar*. Zna-■ vJint i enc' nimamo preveč Jtanih , k° imenovanih speciali-% ViJ.l0Yarjev in poglobljeno
tiai^"0 Pose*I° na to področje, i kovaiu„2nanstveno in z vso raz-
- v in H' . — v iti pu^iuuijciu/
• er^bnorilra ^ur*ne ko vsekakor
, r0va)j.	—- . |~| lu m /. vau iai-
iS°t 16 KnnVnem° obdeluje nič manj k rstva c' gesel na temo gospo-oujen ip plc'er pa je takšen slovar j Sovirtj-u. . ebei tudi ob vse večji . sorioi' in gospodarski menjavi g0slavjj0°var,ju med Italijo in Ju-
*? ZvJ^kp zasluži pozornost knji-tftajra Simčiča »Knjiga o Jtajo np-u^g3 0 vinu obravnava !l<kka to ematiko s prostorskega gfBdnjj, r valorizira našo vino-PoJ(,pAu'taro in kletarjenje, ki i ta tem,,,3 ne samogospodar-h Itartto budi v nekem smislu tasti, nku .e namreč za poseb-, Bf (j; . vaje in razvoj tega, če-
ti r bi loki ,n razvoj tega, če-zn0tp k° rekli specifična kul-, omoti., raj nas. saj vino na tem PrcKpPret,istavlja tudi pomem-verirj amLeni artikel in imajo nu*0 obič! ■Zvezi Z njim tudi celo k3va in Jev in načinov vinograd-ta® Životarjenje. Sicer pa že ra,leKa ° mi,ra Simčiča, našega italitetj yn°l°ga, dovolj priča o tajlge. ,n zanimivosti njegove
ia 0 J« ie napisal delo »Knji-ta je 'nejskem športu*, medtem Hep i,.P°trebe tržaške Glasbene 1 Za hina ZaJec pripravila »Va-tatopis g/taoniko*. Sem sodi tudi , tatetj. trtnega združenja Bor, ptairpj ao predstavlja zopet zelo Pfi 5V Pecifikum delo «Slovenci 3u, šJakobu v Trstu*. Kljub t« Uino 8rc tu za delovni na-Tžaškem l,graf'.ie o Slovencih v “kraju Sv. Jakob, je tre-»f*1 zboL l’ .a so Pobudo za tak-n: VenskiK^ dali Poleg ustreznih J taga 'nstitucij tudi prebival-10 talo navaja sami. In tako bo podobno ie izišlemu delu o
Slovencih na Opčinah. Tako bomo v zborniku našli najprej zgodovinske razglede po življenju Slovencev v tem izrazitem tržaškem delavskem okraju, izhodišče vsega pa bo vsekakor poimenovanje slovenske šole v tem okraju po mladinskem pisatelju in pedagogu Josipu Ribičiču. Nadalje bomo v zborniku našli tudi zgodovino slovenskega šolstva v tem okraju nekdaj in danes, saj je, na primer, po prvi svetovni vojni tod obiskovalo slovenske šole kar 1.800 učencev. In končno bomo našli v tej knjigi tudi zapise in pričevanja o antifašističnem boju Slovencev in njihovi udeležbi v NOB.
V	tem smislu moram omeniti tudi zgodovinsko delo Borisa Gombača »Socialistično gibanje v Trstu 1880 - 1902».
V	zbirki Jezikoslovje, etnologija in geografija bodo izšla tri dela. Ker je tudi med Italijani čedalje večje zanimanje za učenje slovenskega jezika in nimamo na tem področju ustreznih modemih učbenikov, bo vsekakor vsem takšnim prišel prav priročnik Jožeta Toporišiča »Zakaj ne po slovensko*, ki bo namenjen izrecno Italijanom in bo imel tudi ustrezne kasete za učenje pravilne izreke, kar je danes sploh priznan in uspešen način učenja tujih jezikov sploh. Dalje je tu znanstveno delo Žive Grudnove »Govorni signali*, ki znanstveno načenja probleme stikov med dvema jezikoma in govori o vplivih medklicev in drugih vplivov na pogovorni jezik tržaških Slovencev. Tretje delo je knjiga našega etnologa, specialista za Rezijo in Beneško Slovenijo Milka Matičetova »Slovensko ljudsko gradi« iz Tera*. To je zanimiva in enkratna zbirka, ki šteje preko sto enot, ki jih je zapisal pred vojno, okrog leta 1940, Matičetov v Terski dolini. In minilo je 40 let od teh zapisov, tako da zdaj publikacija omogoča primerjavo, koliko tega gradiva je še danes ohranjenega med našimi ljudmi ob Teru in kako se je v štirih desetletjih to gradivo soreminjalo in dobilo drugačne oblike.
Najobsežnejše je vsekakor četrto programsko področje ZTT, ki nosi naslov Družboslovje, zgodovina in spominska literatura. V tej zbirki je tudi največ italijanskih prevddov, saj' je tudi namen te zbirke seznanjati italijansko javnost znanstveno in neoporečno s problematiko Slovencev v Italiji. Tako bo izšlo v italijanskem prevodu mednarodno priznano znanstveno delo Ernesta Petriča »Mednarodno pravno, varstvo narodnih manjšin*. To delo je avtor: za italijansko izdajo dopolnil in popravil. V italijanščini bo izšlo tudi delo Darka Bratine »Sociologija*, saj sodi avtor med mlajše in priznane sociologe pri nas. V italijanščini bo izšlo tudi' delo mlajšega furlanskega duhovnika Faustina Nazzija »Cerkev v Slovenski Benečiji v fašističnem dvajsetletju*. Knjiga je nastala iz osebne pobude tega furlanskega duhovnika, ki je med preučevanjem arhivov videmske škofije odkril vrsto ne-
znanskih krivic, ki so bile storjene v času fašizma beneškim Slovencem. S sodobnimi problemi pa se ukvarja delo Alenke Rebule »Slovenski delavec v nacionalno tujem okolju*, ki bo tudi izšlo v italijanščini. Gre za obsežno in dolgotrajno sociopsihološko raziskavo med prebivalci Boljunca pri Trstu. Avtorica je s pomočjo ankete raziskala in intervjuvala vse zaposlene v tej vasi na robu Trsta ter se pri tem pozanimala za njihovo problematiko, kako funkcionira zavest in podzavest v nacionalni problematiki. Pri tem je prišla do zelo zanimivih podatkov o odgovornosti sindikatov in političnih strank do tega vprašanja in ji je zato delo naraslo kar na 750 strani.
Dvojezično, slovensko-italijanska izdaja pa je delo Renata Quaglie
»Rezija*, ki predstavlja oris ekonomskih, socialnih in kulturnih problemov Rezije. Beneške Slovence obravnava tudi znanstveno delo ruskega znanstvenika prejšnjega stoletja Izmaila Sreznevskega »Beneški Slovenci*.
V to problematiko sodi prav tako knjiga Karla šiškoviča »Problemi narodnih manjšin*, zbornik razprav «Sociogospodarski in prostorski problemi Slovencev v Italiji*, delo Aleša Lokarja »Ekonomski odnosi med Furlanijo-Julijsko krajino in SR Slovenijo*, »Psihološki aspekti asimilacije* Susiča in Sedmaka, »Monografska obdelava socioekonomskih in prostorskih problemov vasi števerjan* (prispevek k problematiki goriških Slo-*	D. Ž.
(Nadaljevanje na 6. strani)
Giulia Polacco in Mauro Uberti med predavanjem
............................
PRED NOVO PREMIERO SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA
Cijakova ljudska igra «Neurje» izvedena v kontovelskem narečju
Premiera bo v gledališču «France Prešeren» v Bol juncu v režiji Maria Uršiča
Lojzeta Cijaka naši ljudje dobro poznajo, saj je bila njegova dejavnost v povojnem času deležna velikega odmeva in je vse do danes ostala pestra in živa. Na rodnem Kontovelu je takoj po vojni s svojo prisotnostjo razgibal kulturno življenje in vlil vsemu prosvetnemu delovanju novega zagona in nove življenjske sile. Nekaj časa je sodeloval pri Slovenskem gledališču v Trstu, kjer ga je tedanji upravnik imenoval za svojega pomočnika, pozneje pa je poučeval na strokovni šoli. V vsem tem času je bil glavni pobudnik kulturnega dela pri prosvetnem društvu «Ivan Vojko*, kjer se je uveljavil kot režiser, scenograf in ' kbstumograf ter se posvečal celo pisanju raznih odrskih iger. člani Radijskega odra so uprizorili njegove igre «Plasti-ka», »Iznajdba*. «Slana voda* in »Neurje*, dramska skupina prosvetnega društva »Ivan Vojko* pa je uprizorila njegove komedije «Pošast», «Kiinstni brivec* in »Naši graju n’ radio*. Veliko priznanje je doživela tudi njegova spevoigra «Lojterca», pri. kateri je sodelovalo okrog sto ljudi.
V «Neurju», ki ga je Cijak na željo Slovenskega stalnega gledališča predelal in ga presadil v kontovelsko narečje, se živo odražajo problemi njegovih ljudi. Avtor je namreč živel in delal s svojimi ribiči in imel je tenak posluh za vse odtenke pristne ljudske duše. V njegovih spominih
fiiiiiiiiiitMmiiniiiiiiMiiiiiiiMiltiiiiiMiliMimimmMimiiiiiiitfiiiiiiiiiiiililiiiiHiiiiiiiiiiMitiiiiiiiiiinitfiHMi
NA ABONMAJSKEM K0NCMU V NOVI COKICI
PREPRIČLJIVA IZVEDRA MERKUJEVE RAPSODIJE
Zveza kulturnih organizacij v Novi Gorici je dne 28. prejšnjega meseca priredila svoj sedmi abonmajski koncert. V dvorani Kulturnega doma. v katerem pa je. žal, ostalo nad polovico nezasedenih mest, je nastopil S.oven-ski komorni orkester, ki ga vodi Anton Nanut.
Na sporedu je bila Simfonija št. 3 v D-duru Luke Sorkočevi-ia, Mozartov motet Eiultate, ju-bilate KV 165, slovenska rapsodija za godala Ali sijaj, sijaj, sonce Pavla Merkuja, Koncert za trobento v D-duru Johanna Fa-scha in Simfonija št. 49 v es-mo-lu Josapha Hagdna. Spretno sestavljen spored je nudil priloi, nost, da smo poleg del iz prejšnjih stoletij sliša i tudi domače delo Pavla Merkuja, ki v zadnjem času vse bolj stopa v o-spredje sodobnih glasbenih ustvarjalcev, bodisi na komorno instrumentalnem bodisi na vokalnem torišču — posebno še v tistih delih, iz katerih veje duh rezijanske ljudske žlahtnosti, tako tudi iz tega njegovega dela. Merkiijevo rapsodijo je Anton Nanut — poleg Hagdnove Simfonije, ki sodi v repertoar najuspelejših interpretacij Slovenskega komornega orkestra — izoblikoval v enem, napetem loku; smiselno jo je razvijal v njeni kontrastnosti in danih posebnosti do izredno nazorne odmevnosti. Skoro bi si upal trditi, da je delo. kljub nekim šibkostim v orkestru, na tem koncertu odražalo najdognanejšo interpretiranje in da smo prav zaradi tega do sedaj v najvišji meri zaznali njegove vrednote kot sintezo odkrivanja in doživljanja lepote ljudskih melodij in ritmov na eni ter ustvarjalnih hotenj sodobno mislečega in po svoji nazorno umetniški opredeljenosti k novi ter osvežujoči izraznosti naravnanega ustvarjalca na drugi strani.
Kalcor v nekaterih drugih, je tudi pri tem de.u ne le ohranil, temveč potrdil izvirno lepoto in prvinsko moč. Nič čudnega torej, da je sicer sodobno pisano delo vzbudilo nenavadno močan vtis tudi pri poslušalcih, kakršnega doživi le malo domačih skladb, vsaj na prvih izvedbah.
Na koncertu se je predstavila mlada sopranistka Marina Jajič iz — kakor smo takoj spoznali — izvrstne pevske šole prof. Eve Novšak - Houškove na ljubljanski Akademiji za glasbo. V Mozartovem motetu so izstopile pevkine odlike sonornega in po vsem obsegu izenačeno oblikovanega glasu, na drugi strani pa muzikalna nadarjenost, kar ji je lahko zagotovilo izredno kultivirano in nazorno izvajanje. Njene vokalno tehnične pridobitve so že sedaj na taki stopnji, ki ji omogoča into-nacijsko čisto petje v vseh legah, barvno izenačenost pri kritičnih prehodih, jasnost v izgovarjavi, skratka usposobljenost, ki ji dovoljuje pristop k že dokaj zahtevnim delom, kakršen je tudi Mozartov motet — z vokalno tehničnega in muzikalnega vidika. Mislim, da smo lahko vese'i dogodka v Novi Gorici, kjer smo spoznali dobro koncertno pevko in lahko ugotovili, da smo prišli do dobre pevske šole.
Drugi solist je bil S. Arnold, mlad umetnik, ki ne le da odlično obvlada trobento, temveč smg v njem spoznali tudi občutljivega oblikova'ca: v lepem, toplo izenačenem tonu je plastično poustvaril Faschov Koncert.
Čenrav orkester ni bil brez šibkih trenutkov, zlasti kar zadeva enotnost v izvaioniu. je vendar ves čas rastel ttienov poustvari-tveni znnos in učinkujočo napetost z ni im Koncert je bil poln plemenite glasbe.
IVAN SILIČ
zaživijo ribiči v vsej temperamentnosti in kljubovalnosti obmor-
skih ljudi, takoj ob njih pa se
pojavijo tudi izraziti obrazi vaš-
kih žena. ki so z zaskrbljenostjo spremljale odhod ribičev na morje in so nato polne upanja čaka-
le na bregu z jerbasi na glavi.
Občuteno govori Cijak o veri v si-
lo in moč morja, ki človeku omogoča življenje, in ga istočasno navdaja z grozo in strahom.
Tesno ob tem boju njegovega človeka za žvljenje se javlja tudi motiv socialnih razlik med posamezniki. Te so se včasih kazale že z ozirom na kraj ali predel, ker so ljudje bivali. Cijak se spominja,->da so bili Kontovelci vedno premožnejši, zato pa tudi ponosnejši in trši od prebivalcev sosednje Dolenje vasi. Kontovelci so se ponašali z večjimi posestvi, poleg tega pa so imeli še lastne barke, velike in odporne, da so lahko z njimi gospodovali tudi po morju. Ribiči iz Dolenje vasi pa so se morali zatekati pod njihovo okrilje in pri bogatih sosedih moledovati, da so jih ti vzeli s sabo na lov. Med dvema skupinama so se pogostoma dvigali prepiri in nesporazumi, negodovanja na eni strani in predrznosti na drugi, ki so kalili mirno sožitje in podžigali sovražno razpoloženje.
In končno so Cijaka silili k pisanju tudi boleči spomini, kot sam pravi, spomini, ki niso hoteli v pozabo. Gotovo je bila želja, da bi vsaj za trenutek obudil nekdanja doživetja in čustva, tista, ki je Cijaka prisilila, da je prijel za pero in napisal ne le «Neurje», pač pa še druge drame in komedije.
Ob branju njegovega teksta se človeku nehote porajajo pred očmi številna dela slikarjev naivcev, male umetnine, v katerih nam avtorji na poseben način in s posebno toplino in doživetostjo prikazujejo drobce iz realnega življenja. Ob pogledu nanje se zdi, da se je umetnikom v teh drobcih čudežno posrečilo zaustaviti čas in v negibnosti svojih figur ohraniti to, kar čas v svoji neizprosni minljivosti drobi in razkraja. In dragocenost Ci jakovega teksta je prav v tem ohranjanju, v tem zbiranju drobcev iz preteklosti, v prikazovanju značilnih trenutkov iz življenja naših ljudi. Njegovo delo oživlja stare običaje, nekdanjo folkloro in osebnosti iz preteklega sveta, človeku se med branjem dozdeva, da brska po starih obledelih slikah. Iz teh slik pa čisto nenadoma in nepričakovano zaveje vanj dih življenja osebe zadobijo poseben žar, privlačnost in poetičnost, barva okolja naenkrat zaživi in odene dogajanje s prizvokom nečesa, kar je lahko samo še slutnja, nikakor pa ne dokončno spoznanje. Vsem tem slikam je skušal režiser dati podobo neke poetične realnosti, take, ki bi imela svojo vrednost in svoj pomen tudi za današnjega gledalca. K tej poetičnosti gotovo pripomorejo folklorne zanimivosti ples, noše, in godba na pihala, ki na poseben način bogatijo predstavo in ji dajejo svojevrsten blesk.
Pri tem delu so tako režiserju kot igralcem veliko pomagali pogovori z avtorjem, srečanja z raznimi ribiči in pa stiki s starejšimi člani kontovelske skupnosti. Ti so oblikovalcem predstave o-mogočili realnejše soočanje s svetom. ki se oddaljuje od današnjih izkustev in pa vzpostavitev razmerja z okoliščinami in vrednotami omejenega in časovno oddaljenega ambienta, v katerem se delo odvija.
Slovensko stalno gledališče je z vključitvijo tega ljudskega teksta v svoj repertoar pokazalo željo, da se preveri z najrazličnejšimi teatrskimi smermi in vsemi možnimi projekti. Vsa hotenja in tež
nje v okviru tega dela pa se nagibajo k temu, da bi bila to čimbolj komunikativna predstava, taka, ki bi dobila odziv v najširšem krogu ljudi po vsem našem ozemlju.	FRANKA FERLETIČ
Na Bledu mednarodno srečanje pisateljev
Od 7. do 11. t.m. bo na Bledu hotelu Park 13. mednarodno srečanje pisateljev, združeno s skupščino delegatov mednarodnega PEN kluba in okroglo mizo na temo Pisatelj med kritiko in publiko.	"•	1 ■ <“•	-
Program srečanja ■ predvideva 7. t.m. zjutraj prvo plenarno zasedanje skupščine delegatov, popoldne drugo srečanje in zvečer sprejem; 8. t.m. dopoldne uradni začetek mednarodne konference pisateljev, popoldne tretje plenarno srečanje skupščine delegatov ter popoldne okroglo mizo na temo Pisatelj med kritiko in publiko, zvečer pa kulturni program; 9. t.m. četrto plenarno zasedanje skupščine delegatov in okroglo mize o temah konference, popoldne predstavitev sodobne literature sosednih dežel in popoldne sprejem, ki ga priredi izvršni svet SRS; v soboto, 10. t.m., izlet in zvečer poslovitev.	"
V OKVIRU CIKLUSA GLASBENE MATICE
0 vlogi človeškega glasu in teatralnosti v baroku
Predavala sta Mauro Uberti in Ciuiia Polacco
V nedeljo, 27. 4. 1980, je v Gallusovi dvorani bilo tretje od štirih najavljenih predavanj o stari glasbi. Tokrat sta spregovorila Mauro Uberti in Giulia Polacco. Mauro Uberti je opisal vlogo človeškega glasu v glasbeni zgodovini. Že od nekdaj je človeški glas bodisi po tehnični dovršenosti kot po čustveni neposrednosti in silovitosti, najpopolnejši inštrument, .kar jih poznamo. Njegove zmogljivosti so take, da ima sposoben pevec v bistvu na razpolago kar 70 različnih tehnik (običajno uporabljajo pevci kakih 12 načinov izvajanja). Predavatelj je seveda obravnaval predvsem renesančne tehnike, ki se bistvena razlikujejo od kasnejših, tako imenovanih romantičnih tehnik. Za renesančno petje je namreč značilno »pasivno* krčenje mišic, ki pridejo pri petju v poštev. Obratno pa pride med romantičnim izvajanjem do »aktivnega* krčenja mišic (tako krčenje se pojavlja med vpitjem in v podobnih primerih). Razlika med renesančnim in romantičnim petjem je bistveno povezana s prej omenjenim kontrahiranjem: z aktivnim krčenjem je glas silnejši, obenem pa izgubi na gibčnosti. Obratno se seveda dogaja pri pravilno izvedenem renesančnem petju, ko je sicer glas tišji, obenem pa okret-nejši.
Do preloma med renesančno in romantično tehniko, je nadalje povedal Uberti, je prišlo leta 1831, ko je tenorist Duprez prvič uporabljal prsni do (pred njim so se pevci posluževali falseta), Višek je moderno izvajanje doseglo v drugi polovici XIX. stoletja, med obdobjem verizma. Zmogljivost človeškega glasu sp se torej nekje prilagodile razmeram okolja, saj je bilo treba za večje prostore več pevcev, ki naj bi tudi močneje peli. Taka potreba se je sicer pojavila tudi v renesansi, ko so se morali pevci pošteno potruditi, da so s svojim glasom napolnili ogromne ladje renesančnih cerkva. V renesansi pa so take e-fekte dosegali s posebno tehniko krčenja mišic, ki delujejo ob pasu medtem ko je romantično petje slonelo predvsem na silovitem kontrahiranju prsnih mišic in grla. Na ta način so dosegali renesančni pevci nekje finejše zvoke. bodisi med petjem v večjih kot v manjših prostorih. Renesančni pevci so torej izvajali vokalni kompozicije nekje z večjo ob-
MiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiiuiriiiiimniiiiuuiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiinninmiiiiiiiHiiiiiniiliiiiiHiliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHN
. utic« f\h fulrrr- **»•<	*•»-•	>i'
JUGOSLOVANSKA IN SLOVENSKA KNJIGA NA MALTI
Monografija «Kras-Kosovel-Spacal» v poklon predsedniku republike Malte
Te dni je bil v La Valletti, glavnem mestu republike Malte, 2. mednarodni sejem knjig. Na njem so prvikrat sodelovale tudi založbe vseh republik in pokrajin Jugoslavije, članice poslovne skupnosti založb in knjigarn Jugoslavije, ki so razstavile 400 knjig in tako dostojno predstavile svojo dejavnost.
Komisar jugoslovanskega oddelka na 2. mednarodnem sejmu knjig, Martin Žnideršič, je po povratku z Malte izjavil; «V Mediteranskem konferenčnem centru, kjer je bij 2. mednarodni sejem knjig, je med razstavljavci iz Evrope, severne Afrike, Bližnjega vzhoda in mednarodnih organizacij UNESCO ter OPECA (organizacije arabskih držav izvoznic nafte), kakor tudi med številnimi obiskovalci, 1 'ilo veliko zanimanje za naše knjige. Zlasti so se zanimali za knjige o predsedniku Titu, o samoupravljanju in o naši neuvrščeni politiki.*
Veliko pozornost so pritegnili tudi italijanski in angleški prevodi del jugoslovanskih pisateljev, kakor tudi skoraj 50 knjig za predšolsko mladino, ki so bile razstavljene na posebni razstavi knjig za predšolske otroke in mladino.
Naši predstavniki so ob tej priložnosti sklenili tudi sporazum o stalni razstavi naših knjig v eni največjih knjigarn v La Valletti. Razen tega so se še dogovorili z znano založniško hišo »Klabb Kotba Maltin*, da bo ta še letos izdala knjigo enega izmed sodobnih slovenskih pisateljev, medtem ko bo prihodnje leto izšlo pri nas delo enega izmed malteških piscev.
2. mednarodni sejem knjig v La Valletti je dosegel svoj temeljni namen — vzpodbujanje medsebojne menjave in spoznavanje književnosti mediteranskih držav in ostalih zainteresiranih.
To pomembno mednarodno kulturno prireditev je odprl dr. Philip Muškat, minister za izobraževanje, obiskali pa so jo med drugim tudi predsednik republike Malte Anton Buttigieg in premier Dom Mintoff. Ob obisku jugoslovanskega oddelka so predsedniku republike Malte Antonu Buttigiegu podarili monografijo »Kras - Kosovel . Spacal*, ministrskemu predsedniku Dom j Mintoffu pa komplet knjig, ki so vključene v stalno zbirko Nacionalne biblioteke v La Valletti.
Monografijo «Kras - Kosovel -Spacal* sta izdali - kot znano -založbi Založništvo tržaškega tiska v Trstu in Drava v Celovcu.
JOŽE OBLAK
Komisar jugoslovanskega oddelka Martin Žnideršič izroča predsedniku republike Malte Antonu Buttigiegu spominsko darilo monografijo «KRAS - KOSOVEL - SPACAL*. Predsednik republike Malte, ki je pesnik in zna italijansko, se je zelo pohvalno izrazil o monografiji
čutljivostjo in mero kot pa današnji, kar je sicer, v primeri s sedanjo, značilnost celotne stare glasbe.
Gledališka igralka, članica skupine »Teatro Z* iz Turina, Giulia Polacco. se je navezala na predavanje Ubertija in govorila o vlogi teatralnosti v baroku.
V	teku stoletij se je glasba postopno razvijala, spreminjal se je glasbeni okus in s tem je prišlo do razvoja posameznih inštrumentov (priča so nam razne razprave in seveda originali ohranjenih glasbil iz prejšnjih stoletij). Seveda je tudi človeški glas tesno povezan z glasbo, težje pa je slediti njegovemu razvoju.
Pri južnjaških jezikih je kretnja bistveni sestavni del govorice, pojavi se celo pred izgovorjeno besedo. V govorici izraža človek vsa svoja čustva, svoj socialni položaj, svojo mentaliteto, zato je logično, da je bil način govorjenja in recitiranja v raznih obdobjih različen.
Giulia Polacco nam je prikazala prav te različne stile recitiranja v raznih interpretacijah. Pričela je kar z barokom; razdelila ga je na tri obdobja.
Za prvo obdobje je značilno, da je bila glasba podrejena besedilu. Zato govorimo predvsem o recita-tivih, v katerih je pevec moral izražati z glasom in s kretnjo čim večje število občutkov in čustev. Ta način recitacije posnema grškega. Grški igralci so se namreč posluževali mask, visokih koturnov in bogatih kostumov, celotna njihova oseba je morala izražati veličino. mogočnost. Zato je bil njihov način govorjenja izredno svečan in kretnje so bile široke. V zgodnjem baroku so posnemali ta način recitacije, kretnje pa so postale še večje, obširnejše, celo pretirane.
Drugo obdobje, se prične leta 1637, ko so odprli prvo gledališče, do takrat so bile predstave namenjene le plemstvu, sedaj pa se občinstvo poveča. Pojavijo se Drve arije, ki se bistveno razlikujejo od recitativov, ker opevajo le eno posamezno čustvo.
V	tretjem obdobju se arije postopoma spreminjajo, prevladuje glasbena melodija, besedilo pa se skrajša,- oziroma se iste besede večkrat ponavljajo. Take arije zahtevajo od izvajalca izredno tehniko, saj so polne virtuozizma. Poleg tega so v tem obdobju vnašali v opere vedno več plesnih vložkov.
Poleg številnih baročnih recitativov in arij, med temi »Amarili mia bella* Caccinija in »Lettera amorosa* Monteverdija, je Giulia Polacco interpretirala še odlomek iz Goldonija, v katerem je odigrala tri različne vloge, nato Brechtovo poezijo in še odlomek mlajšega sodobnega nemškega avtorja. Obisk te gledališke igralke je bil torej izredno zanimiv, ko smo jo občudovali v teh interpretacijah, nam je bilo žal, da ne moremo prisostvovati daljšemu samostojnemu recitalu.
Giulia Polacco nam je torej prikazala vlogo kretnje in mimike tudi v današnjem gledališču. V tem oziru moramo poudariti, da večina gledaliških igralcev sploh ne obvlada teh različnih tehnik; interpretacije gledaliških predstav iz raznih obdobij so si med seboj popolnoma enake. V glasbenem področju se ta smisel za stil počasi razširja, vedno večje število glasbenikov, izvaja staro glasbo z originalnimi inštrumenti in se skuša čim bolj približati tedanjemu stilu tudi v načinu fraziranja (pri tem si seveda glasbenik pomaga s številnimi razpravami takratnih glasbenih teoretikov). Ta smisel za stil bi morali prenesti tudi v gledališko okolje. Dandanes igralci interpretirajo posamezne vloge čisto osebno ne glede na obdobje, v katerem je avtor živel, in na tedanji stil recitiranja, zanimivejše pa bi bilo prisostvovati taki predstavi, kjer bi igralci prikazali tudi v mimiki pravi duh obdobja.
ANDREJ BORDON -ŽIVKA SLAMA
niiiiiiiiiiiiiKiiiimiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui
Gradivo o slovenski partizanski saniteti
Sekcija za partizansko zdravstvo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva, je izdala preko 350 strani obsegajočo knjigo »Gradivo o slovenski partizanski saniteti* (Ljubljana, november 1979). Kot sestavljavki knjige sta navedeni partizanski zdravnici dr. Pavla Jerina - Lah in dr. Božena Grosman. Knjiga ni monografija o. partizanski vojaški in civilni saniteti, pač pa vsebuje predvsem sezname in gradivo o partizanskih. zdravnikih, medi-cincih, medicinskih sestrah, bolničarjih, farmacevtih, zobozdravstvenih delavcih in veterinarjih. Tako zasnovanega »stanovskega* pregleda udeležencev NOB na Slovenskem ne poznamo. Da pa knjiga ne bi izzvenela kot nekak šematizem, vsebuje še članke, na primer o delu pediatra med NOB, pregled partizanskih bolnišnic itd. Z vrsto osebnih podatkov oz. z gradivom, ki je vezano na osebe; je knjiga dopolnilo doslej že izdanim študijem o partizanskem zdravstvu, med temi zlasti izstopa knjiga dr. Metoda Mikuža (1967),
Partizansko zdravstvo gotovo ni tista izmed vej NOB, ki bi jo vzgo-dovinopisje zanemarjalo, saj je poleg mnogih knjig, razprav in člankov potreba še zlasti omeniti spomine partizanskih zdravnikov. Med temi gotovo pripada izjemno mesto knjigi dr. Aleksandra Gale -Petra, ki je izšla že v dveh izdajah. Rezultat prizadevanj sekcije za partizansko zdravstvo pri osrednjem društvu slovenskih zdravnikov pa je knjiga, o kateri teče tu beseda. Sekcija je z izdajo knjige zagotovo opravila pomembno nalogo, saj obravnava kakih 2000 imen, od tega blizu 1000 zdravnikov in medicincev, ki so bili posredno ali neposredno povezani z NOB, ki se boja niso udeležili ali pa sodelovali v nasprotnem taboru.
Sestavlja vki oz. urednici knjige sta v sezname in obravnavo vključili tudi zdravstvene delavce iz Primorske (zdravniki, medicinci, bolničarji, farmacevti itd.) ne le slovenske narodnosti, marveč tudi tiste Italijane, ki so aktivno pomagali partizanskemu boju. Delež primorskih zdravnikov ni bil
sicer velik, ker je bilo na Primorskem le malo domačega zdravstvenega kadra in so vojaški partizanski zdravniki prihajali sem iz osrednje Slovenije. Knjiga se s krajšimi biografskimi podatki zaustavi tudi pri žrtvah okupatorja, tu 'omenimo tri primorske rojake in sicer dr. Justa Bačarja iz Uhanj pri Ajdovščini, dr. Jožeta Potrato iz Trsta in dr. Avgusta Maraža iz Gorice. Iz Primorske so bili tudi medicinci, ki so dali svoja življenja v NOB: Zorko Kovačič iz Kozjan v Brkinih, Rado Primic s Proseka in Maks Strmecki iz Jenkovega pri Krminu. Posebej moramo omeniti, da je v knjigi bolj zaokroženo podana slika farmacevtske službe med NOB zlasti s člankoma Janeza Varla za področje delovanja VII. korpusa in Uroša Ruprehta o delovanju treh farmacevtskih postojank (lekarn) na Primorskem. Pregled partizanskih bolnic na koncu knjige pa ponovno opozarja na potrebo po pravi monografiji po zgledu tistih, ki so nastale in bodo še nastale ob študiju partizanskega tiskarstva.
B. M.
maja
KAKO JE ZGODOVINSKI DOGODEK ZABELEŽIL PARTIZANSKI DNEVNIK
Jutri bo 35 let, ko je bila v Ajdovščini imenovana prva slovenska narodna vlada
Ajdovska občinska skupnost slavi na ta dan svoj občinski praznik
Dne 5. maja 1945 je bila v osvobojeni Ajdovščini, središču zgornje Vipavske doline, imenovana prva slovenska narodna vlada. Z njenim imenovanjem se je končala narodnoosvobodilna vojna, odločilna prelomnica v zgodovini malega slovenskega naroda, ki se je v najtežjih trenutkih svojega obstoja boril na življenje in smrt s tremi okupatorji in njihovimi pomagači za svojo svobodo dolga štiri leta, en mesec in osem dni ali natanko 1500 vojnih dni!
V spomin na ta zgodovinski dogodek praznujejo občani občine Ajdovščina 5. maj kot svoj občinski praznik.
Naše bralce, zlasti še mlajše, bo gotovo zanimalo, kako je o tem zgodovinskem dogodku poročal «Partizanski dnevnik*, glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Gorenjsko.
Zato objavljamo poročilo tako, kot ga je objavil »Partizanski dnevnik* v ponedeljek, 8. maja 1945 kot najpomembnejšo vest na prvi strani z velikim naslovom: PRVA SLOVENSKA NARODNA VLADA JE SESTAVLJENA
D ne 5. maja 1945 ob 13. uri se je vršila v osvobojeni Ajdovščini svečana seja Predsedstva Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta. Sejo je otvoril predsednik Josip Vidmar in poudaril, da je njen glavni namen postavitev in zaprisega prve slovenske narodne vlade. Seje so se udeležili vsi dosegljivi člani Slovenskega Narodno Osvobodilnega Sveta in častni gostje, med njimi predsednik AVNOJ dr. Ivan Ribar, podpredsednik centralne jugoslovanske vlade E-dvard Kardelj, načelnik generalštaba Jugoslovanske Armade gene-rallajtnant Arsa Jovanovič, predsednik Srbije dr. Sinaša Stankovič, hrvatski notranji minister Vicko Krstulovič, predsednik Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje France Bevk. ministra centralne vlade Sava Kosanovič in dr. Drago Marušič, minister za Slovenijo v centralni vladi Edvard Kocbek, zastopnik italijanske manjšine v Pokrajinskem odboru OF za Slov. Primorje Eugenio Laurenti. šef Sovjetske vojaške misije pri Glavnem štabu podpolkovnik Bogomo-lov, predstavnik Rdeče Armade pri Hrvatskem glavnem štabu podpolkovnik Rak, šej angleške misije major Pears in šef ameriške misije kapetan Blatnik. Pozdravu predsednika Josipa Vidmarja so sledili pozdravni govori dr. Ribarja, Arse Jovanoviča, dr. Siniše Stankoviča, Vicka Krstuloviča, Franceta Bevka, Eugenia Lauren-tija in podpolkovnika Bogomolova. S tem je bil zaključen pozdravni del svečane seje.
Sledil je referat sekretarja 10 OF-a Borisa Kidriča, nakar je predsednik Josip Vidmar otvoril diskusijo. K besedi so se oglasili minister za informacije in propagando pri centralni vladi Sava Kosanovič, verski referent pri Glavnem štabu Slovenije dr. Metod Mikuž, komisar VII. Korpusa Janez Hribar, Lidija šentjurčeva v imenu slovenskih žena, Ivan Regent v imenu tržaških Slovencev, major Pears v imenu angleške misije in kapetan Blatnik v imenu ameriške vojaške misije.
Po odmoru je prešel predsednik Josip Vidmar k sestavi vlade. Najprej je prebral sekretar predsedstva SNOS-a tovariš Lubej zakon o sestavi slovenske narodne vlade, ki ga je Predsedstvo soglasno sprejelo. Nato je predsednik Josip Vidmar predlagal, naj se poveri mandat za sestavo vlade tovarišu Borisu Kidriču. Mandatar je po posvetovanju s člani izvršnega odbora mandat sprejel. Nato je predsednik Josip Vidmar prebral ukaz o sestavi vlade.
Vlada je sestavljena tako-le: predsednik: Boris KIDRIČ notranji minister: Zoran POLIČ pravosodni minister: dr. Jože POKORN
prosvetni minister: Ferdo KOZAK
finančni minister: dr. Aleš BEBLER
minister za industrijo in rudarstvo: Franc LESKOŠEK
minister za trgovino in oskrbo: dr. Lado VAVPETIČ
minister za poljedelstvo: Janez HRIBAR
minister za gozdarstvo:	Tone
FAJFAR
minister za zdravstvo: dr. Marjan AHČIN
minister za socijalno politiko: Vida TOMŠIČ
minister za gradnje: dr. Miha KAMBIČ
minister za lokalni promet: Franc SNOJ
Nova vlada je prisegla zvestobo narodu in podpisala prisego, nakar so novim ministrom čestitali predsednik Josip Vidmar, predsednik dr. Ivan Ribar, ostali navzoči člani centralne vlade in zastopniki ostalih civilnih in vojaških oblasti. Besedo je povzel sekretar Predsedstva SNOS-a in predlagal, da se pošlje pozdravna brzojavka maršalu Titu.
Slavnostno sejo je zaključil predsednik Josip Vidmar in povabil vse navzoče, naj se udeleže mitinga na trgu v Ajdovščini.
Ta «Partizanski dnevnik*, ki so ga natisnili v osvobojenem Trstu, ima v desnem zgornjem kotu zapisano: št. 89 Leto IH TRST, po-
nedeljek, 7. maja 1945, CENA 1 — Liro.
To je zadnja izmed treh številk -Partizanskega dnevnika*, ki so jih natisnili v Trstu. Ostali dve «tržaški* številki sta posebna izdaja za 1. maj 1945 in štev. 88 dne 6. maja 1945.
Partizanski dnevnik*, edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, je zadnjič izšel 8. maja 1945, potem ko je objavil zgodovinsko vest o imenovanju prve slovenske narodne vlade.
Cez teden dni, 13. maja 1945, ga je nasledil PRIMORSKI DNEVNIK.
JOŽE OBLAK
■iiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiunimuiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
niiiiiiittniifiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiTiiiiimiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiittiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiTTiiiiiiimiimiiiiiB
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Sbisajevi kartoni za freske in druge umetnine na Gradu
Ko smo sredi aprila poročali o odprtju velike razstave Sbisajevih fresk na Gradu Sv. Justa, smo rekli, da se bomo k razstavi vrnili, ker zasluži večjo pozornost. In danes bi radi ta dolg poravnali. Zato se vrnimo na Grad.
Carlo Sbisa, ki se je rodil v Trstu leta 1899, umrl pa pred o-bilnimi petnajstimi leti, je zapustil lepo dediščino, posebno v freskah, torej v tistem načinu slikarskega izražanja, ki je prav v njegovi najplodnejši dobi ponovno zaživel in nato bolj malo časa živel. Morda pa je Sbisajeva moč in značilnost prav v tem, da je bil skoraj edini tržaški likovnik, ki se je loteval te tehnike. Toda ne glede na to, velja Sbisa za mojstra, ki zasluži pozornost, saj ie ustvaril nekaj del, ki še danes veljajo, pa čeprav jih sodobnejša ustvarjalnost potiska nekoliko ob stran.
V Bastione fiorito tržr ' e "a gradu so na ogled kartoni številnih Sbisajevih fresk, gre torej za zasnove tega, kar je nato prenesel na svež omet v raznih večjih objektih, ki so tedaj nastajali. So to objekti, ki so dokaj krepko spreminjali podobo našega mesta v tridesetih letih, torej v dobi od 1930, leta do začetka druge svetovne vojne. Tako vidimo na Gradu kartone tistih Sbisajevih fresk, ki so jih nato uresničili v kapeli tržaške umobolnice. Kartoni so nastali leta 1932, freske pa na slednje leto. Dve leti pozneje je
nastala vrsta patriotičnih fresk v muzeju risorgimenta. Carlo Sbi-sa^je bil (sicer antifašist in je to svoje stališče tudi plačal, a je bil pozvan prav on, da napravi nekaj »priložnostnih* slik iz prve svetovne vojne. V njegovo zapuščino iz tedanjih let spadata tudi dve veliki freski v Pasaži Protti oziroma v palači Protti. Gre za fresko o ustvarjalnem delu ter za fresko z naslovom «Razvedrilo in rekreacija*. Sta to dve freski, ki merita skupno le malo manj kot deset kvadratnih metrov. Pri tem naštevanju moramo omeniti tudi Sbisajeve freske v nekaterih zasebnih domovih. In teh niti ni bilo oziroma ni malo.
V nekakšno dopolnilo Sbisajevim kartonom in v smislu drugega dela naslova razstave, ki govori o «Trstu v tridesetih letih*, so na Gradu sv. Justa zbrali tudi dela veljavnih tržaških umetnikov, vendar dela, ki so nastala v istem desetletju, v katerem so nastali Sbisajevi kartoni. Seveda ne gre za popolnejšo razstavo, ker bi prostor ne dopuščal, a so nekateri umetniki zastopani z dvema tremi deli, posamezniki celo z enim samim dslom, tako da se tu vendarle vidi stil posameznega u-metnika, seveda v tisti dobi, saj so se nekateri tedaj mladi umetniki kot na primer Mascherini in Čara v poznejšem času krepko razvili. Tako vidimo na razstavi olje z naslovom «V siromaka preoblečen deček* Eleonore Fini, to-
rej slovite tržaške umetnice, ki je že zdavnaj zapustila Trst in živi'v glavnem v Parmi, tir* je Charmelichev pastel «Noč v parku*, tu sta Timmlova .olje. in akvarel »Portret ženske* in »Pokrajina*, pred dobrim desetletjem umrli Sofianopulo pa je zastopan z več olji, med katerimi je tudi njegov zanimiv «Dvojni avtoportret*. V. Bolaffio se kaže tu v nekakšnem triptihu, E. Sambo pa z dvema oljema, med katerima je veliko olje z naslovom «Trije modeli* in pa zelo lepa «Manderjer-ka», ki zelo lepo prikazuje našo Brščico, Tudi v tem delu razstave je navzoč Carlo Sbisa in sicer z dvema portretoma, ki nazorno prikazujeta, kako je mojster znal svoje zamisli izpeljati do kraja, seveda če ta dva portreta primerjamo z glavnino razstave, z njegovimi kartoni.
Kiparski del tedanjih umetnostnih ustvarjalcev zastopajo med drugim R. Rovan, Ugo Čara s štirimi doprsnimi kipi in seveda Marcello Mascherini.
Kdor le količkaj pozna zgodovino tržaške likovnosti iz prvih desetletij našega stoletja, bo takoj opazil, da smo navedli pomembnejša imena in razstava na Gradu, o kateri je govor, nam daje res skromen, hkrati pa prepričljiv pregled, ki dokazuje, da more Trst na tem področju res kaj pokazati.
Fre
|
!v
|
y.
t.
Jože Oblak - Sime
.v
v!
jjjgj .
«
I
v.
p
Spomini
na gozdove Snežnika
8.	Zmago - Mlekuž Franc, kurir II. bataljona Gradnikove brigade,
9.	Gustl - Murovec Avgust, prva četa I. bataljon Gradnikove brigade,
10.	Franc - Pirih Franc, druga četa I. bataljon Gradnikove brigade,
11.	Franc - Virt Franc, tretja četa IV. bataljon Šercer-jeve brigade,
12.	Marija - Podobnik Marija, tretja četa IV. bataljon Sercerjeve brigade,
13.	Brodar - Kramar Ciril, druga četa II. bataljon Sercerjeve brigade,
14.	Viktor - Frank Viktor, Loški odred,
15.	Jaka - Prevec Jakob, Loški odred,
18. Tone - Ozebek Anton, druga četa I. bataljon Gradnikove brigade,
17.	Radko - ŽAimer Radko, prva četa I. bataljon Tomšičeva brigada,
18.	Pepe Špeh Jože, druga četa Loški odred.
Štabu Tomšičeve brigade sem sporočil, da je njena bolnica opravila svojo nalogo in 18. septembra prenehala delovati. Postal sem politkomisar vojne bolnice Kočevje.
II.
VOJNA BOLNICA SNEŽNIK
V Babno polje in v gozdove Snežnika sem se vrnil
sredi novembra 1943 po številnih doživljajih in težkih trenutkih v hudi nemški ofenzivi na osvobojeno ozemlje oktobra 1943.
Novi šef sanitetnega oddelka glavnega štaba dr. Franc Novak - dr. Luka, ta je novembra 1943 zamenjal dr. Cedrika, ki je postal upravnik centralne vojne bolnico v Kočevskem Rogu, me je poslal nazaj na Snežnik z nalogo, da organiziram konspirativno gradnjo nove partizanske vojne bolnice «Snežnik» ali SVPB — S.
Naročil mi je, da naj v Loški dolini poiščem štab XIV. divizije, ga seznanim z nalogo in ga zaprosim za pomoč v ljudeh in materialu. Razen tega naj še v Loški dolini poiščem znanega slovenskega psihiatra dr. Janeza Kanonija, ki so ga konec septembra 1943 rešili istrski partizani iz zloglasnih zaporov v Kopru.
V Loški dolini sem brez večjih težav našel štab XIV, divizije in tam tudi dr. Kanonija, ki je postal upravnik vojne bolnice Snežnik.
Komandant XIV. divizije narodni heroj Mirko Bračič je povedal, da bo Štirinajsta kmalu prešla v veliko ofenzivo in da zato nujno potrebuje veliko bolnico s tremi postojankami. Obljubil je, da bo vsaka brigada njegove divizije dala po eno gradbeno ekipo, ki bodo ločeno druga od druge gradile postojanke. Seveda, ob največji možni konspiraciji, je še dodal.
Kot odločen komandant se je Bračič že pripravljal, da popelje XIV. divizijo v protiofenzivo, ki naj partizanom spet vrne in dvigne moralo po pravkar prestani hudi nemški ofenzivi.
Takrat nisem vedel, da so že pripravljali načrte za u-ničenje sovražnikovih postojank v Grahovem (23. novembra), v Velikih Laščah (3. decembra) in končno v Kočevju GO. decembra 1943). Šele kasneje sem povsem doumel, zakaj je Mirko Bračič, ki je junaško padel pri napadu na Kočevje, tako ostro zahteval, da moram organizirati po-
Nedelja, 4. maja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja
13.00	DNEVNIK 1 — Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 — Vesti
14.00	V teku nedelje...
14.35	Disco ring, oddaja za mlade
15.35	Pozor na ona dva — TV film
16.55	Nujni klic na telefonsko številko..., TV film
17.45	športne vesti
18.45	90. minuta
19.00	Ital. nogometno prvenstvo — Polčas nogometne tekme A lige
20.00	DNEVNIK
20.40	Preživeli — 1. del 2. serije
21.40	Športna nedelja — kronike in razprave o športnih dogodkih
22.40	Pregled sporedov za prihodnji teden
Ob koncu DNEVNIK,
Drugi kanal
11.30	Polčas tekme v waterpoolu
12.00	DNEVNIK 2 — Atlas
12.30	Risanke
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 43. uri
13.30	Colombo — TV film
14.50	Športne vesti iz Italije in tujine
Iz Evrovizije — Avtomobilske dirke
16.50	Koncert Patti Smith v Italiji
17.50	Pregled sporedov za prihodnji teden
18.05	Športne vesti Rim: Konjske dirke Tržič: Rugby
18.50	«Hawaii — Squadra cinque zero* — TV film
19.50	Dnevnik 2 — Odprti studio
20.00	DNEVNIK 2 — Športne vesti
20.40	Smešni človek
21.45	DNEVNIK 2 — Dossier
22.40	DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
22.55	Jazzovska oddaja
Tretji kanal
14.30	Neposredni predolimpijski prenos
18.15	Program za prihodnji teden
18.30	1953: 1. maj v Cervignanu
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Malo gledališče
19.20	«Pasticcio i ta liano*
20.30	DNEVNIK 3 — Šport
21.15	DNEVNIK 3 - Deželne športne vesti
21.30	«Cinecitta»
22.00	DNEVNIK 3
22.15	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.10	Poročila
9.15	Prekmurski oktet
9.45	Življenje na zemlji, dok.
10.40	Zgodbe iz živalskega vrta
11.05	Ostržek, otroška serija
11.30	I. Ivanac: Nikola Tesla,
12.35	TV kažipot *<•
13.00	Ljudje in zemlja
14.00	Jugoslavija, dober dan
14.35	Poročila
14.50	Zolder: Avtomobilske dirke
15.20	Veseli tobogan: Hrastnik
16.20	Zolder: Avtomobilske dirke
17.00	Evropsko prvenstvo v dviganju uteži
17.20	Poročila
17.25 Popularna glasba
18.15	Najjužnejša kotlina
potopisna oddaja Špo
18.45	Športna poročila
18.50	Murenček, sovjetski film 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	K. Klarič: S polno paro,
TV nadalj.
22.05	Kraigherjeva, dok.
22.45	V znamenju
22.55	Zabavno glasbena oddaja
23.10	Nogomet: Hajduk — CZ
23.40	Športni pregled
Koper
18.00	Speedway
Evropsko prvenstvo v dviganju uteži
Avtomobilske dirke
20.30	Otroški kotiček
21.00	Pregled programov za prihodnji teden
21.15	Stičišče
20.35	Cirkus in njegovo veliko življenje — film.
22.15	Open, glasbeno zabavna oddaja, ki jo vodi Luciano Min-ghetti. Gost oddaje bo Fau-sto Leali.
TRSTA
8.00.	13.00, 14.00, 19.00 Poročila:
8.30	Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Orkester Aryja Barrosa;
10.00	Poslušali boste; 10.30 Ne-diški zvon, oddaja o Benečiji: 11.00 Mladinski oder: »Velika gala predstava: 11.30 Nabožna glasba; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.00, 13.20 in 14.10 Glasba po željah; 15.00 Nedeljsko popoldne: «220 Volt — ali ne vtikaj prsta v bližnjega vtičnico*, Šport in glasba ter neposredni prenosi z naših prireditev.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	11.30. 14.30, 20,30 Poročila; 8.00 Glasbeno prebujanje: 7.20 Horoskop; 8.45 6+1=7 in je nedelja; 9.30 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Poje Branka Kraner; 10.30 Glasba; 10.40 Mozaik; 11.00 Dogodki in odmevi;
11.15	Orkester RTV Ljubljana;
11.32	Kim. svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I;
14.00	Automobile story; 14.33 Lucianovi dopisniki; 15.00 Free show
—	ni samo glasba; 15.30 Pojejo Ashford and Simpson; 15.45 Z nami je...; 16.00 Stisk roke; 16.15 Nedeljske pesmi; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Crash; 18.00 Poslušajmo jih skupaj; 18.30 Disco hits; 19.15 Amii Stevard poje za vas; 19.30 Male mojstrovine velikih ustvarjalcev.
KOPER
(Slovenski program)
9.30,	10.00, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 — 10.00 Zborovska in narodno - zabavna glasba; 9.40 Iz našega življenja
—	jutranja reportaža; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.40 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah;
16.00	Satje; 16.15 Poje Braco Koren; 16.30 Programi tedna; 16.35 Zabavna glasba; 17.00 Primorska poje; 17.30 Primorski dnevnik:
17.45	Poje Jessica Williams; 18.00 Nedelja na športnih igriščih.
RADIO 1
7.00,	8.00, 11.00, 13.00, 15.00,
19.00	Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 Glasbena oddaja; 7.03 Glasba za praznični dan; 8.40 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša;
10.10	Homo ludens; 11.03 Rally;
12.30	Stadiquiz — nagradno tekmovanje; 14.00 Radio 1 — jazz glasba; 14.30 Športna oddaja; 15.00 Stadioquiz — nagradno tekmovanje (2. del); 16.50 športna oddaja;
19.35	Glasba; 20.10 Opera.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.55, 14.30, 16.55, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 - 7.55-Sobota in nedelja;. 8.15 Danes je nedelja .nabožna oddaja; 8.45 Videoflasn — razgovori o televizijskih programih;
9.35	«H baraccone* — nedeljski tednik; 11.00 Alto gradimento;
12.15	Tisoč pesmi; 12.50 Hit Parade 2; 13.35 Glasba in kino; 14.30 -
18.32	V nedeljo z nami.
LJUBLJANA
7.00,	9.00, 10.00, 11.00, 13.00,
14.00,	15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.15 Danes je nedelja; 8.00 Jutranja kronika; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Dane Zajc: Petelin se sestavi; 9.47 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši...; 11.05 Kar znaš, to veljaš;
12.00	Pogovor s poslušalci; 12.10
-	14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.50 Minute s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 15.05 Elizabeth Sokow: Tu ni miši — humoreska; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 16.30 Nedeljska reportaža;
16.55	Listi iz notesa; 17.15 Minute za EP; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne operne melodije; 18.50
-	19.50 Zabavna radijska igra; Patandjali Sastri: In konec zgcd be? Na zgornji polici; 19.50 Minute za EP; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Glasbene razgledni ce; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.2C Revija mladih fa len to v.
Ponedeljek, 5. maja 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Dragi direktor, oddaja ki jo vodi in pripravlja Aba Cercato
13.25	Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Jezik za vsakogar — Ruščina
17.00	3. 2. 1. . . Stik!
17.30	Prigode Huckleberrya Fin-na, risani film
18.00	Šolska vzgoja: Zgodovina
18.30	Problemi, ki jih ima gospod Rossi — Oddajo vodi Luisa Ravelli
19.20	Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Claudio Lippi
19.45	Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	«Angoscia*, film,
v katerem nastopa Ingrid Bergman
22.30	Koncert Paula Mc Cartneya in skupine Wings
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere Drugi kanal
12.30	Prehrana v letnem času
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Vzgoja in dežele
14.00	Polčas nogometne tekme i-talijanske A in B lige
15.00	Rim: konjske dirke
17.00	Čebelica Maja, risanka
17.30	Lihi prostor
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti
18.50	Programi pristopanja
19.05	Dober večer z. ..,
Divjim zahodom »Osvajanje Divjega zahoda,* TV nadaljevanka Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40	Mixer
22.40	Glasbena oddaja, ki jo vodi Claudio Villa
23.15	Studenec življenja, rubrika o judovskem življenju in kulturi
Ob koncu DNEVNIK 2
Tretji kanal
18.30	Šolska vzgoja: Turizem
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 —
Deželne športne vesti
20.00	Malo gledališče
20.05	Oddaja o italijanskih vinih
21.00	Šolska vzgoja:
Med šolo in delom
21.30	DNEVNIK 3
22.00	Malo gledališče (ponovitev)
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.55	- 15.55 TV v šoli: Pravopis, Moj kraj, Materinščina, Risanka, Zgodba, Zemljepis
17.20	Kmetijska oddaja
18.20	Poročila
18.25	Vrtec na obisku
18.40	Živalstvo Avstralije
18.55	V izjemnih okoliščinah
19.30	Obzornik
19.40	Mladi za mlade
20.10	Risanka
20.25	Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
21.00	M. Sabulovič:
Vohunska zveza, drama
22.50	V znamenju
23.05	Koliko se med seboj poznamo
Koper
20.50	Stičišče
21.00	Dve minuti
21.05	Otroški kotiček
21.30	TV DNEVNIK
21.45	Osem in pol, film
24.00	Baletni večer:
Istrske razglednice
Zagreb
18.45	Gledališče strička Branina
19.00	Narodne pesmi
19.15	Festival neuvrščenih — Hercegnovi 79
19.45	Mladi za mlade
21.00	Celovečerni film 1
22.25	Kultura v objektivu
23.25	Iz ustvarjalnosti makedon skih skladateljev
TRST A
7.00,	8.00,	10.00.	13.00,
17.00, 19.09 Poročila; 7.20 jutro po našo; 8.10 Jutranji * manah: Ženska stran neba. '' pravlja Odinea Cupin; 9.00 Or bena matineja; 10.10 koncert; 11.30 Nasveti, Paoe2 vanja, zanimivosti: Socialna blematika; 12.00 Poslušajmo-^ 12.40 Naši orkestri zabavne P? be; 13.20 Zborovska glasba^ tošnja	revija	«Primorska	P°J\
14.10 Otroško ckence: «Zdaj P zapojmo!*; 14.30 Roman v a®£ ljevanjih - Mihail šolohov: Don* - 1. del; 15.00 Glasbeni P™ pong; 17.10 V našem pros® Mi in glasba: Glasbeni dr0"" Kulturno pismo
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30,	10.30,	12.30,	l3?
14.30,	15.30.	16.30,	17.30	%
19.30,	20.30 Poročila; 8.00 Gla®*
no prebujanje; 8.20 Horor 'P‘> štirje koraki; 9.15 Ansan.jri ,. Crusaders; 9.32 Lucianovi 0°P,: niki; 10.00 Z nami je. .
15. min. s skupino Valterja "Ir derleja; 10.32 Glasba; 10.« zaik; 11.00 Horoskop; 1103 ba; 11.10 Življenje v šoli; "Z Kim, svet mladih; 12.00 S Fr strani; 12.05 Glasba po želP'
14.00	Kim, svet mladih; 14.33 ‘ . la diskoteka; 15.00 Glasba;
Z nami je...; 16.00 Življenj« šcli; 16.20 Zig-zag; 16.45 zbor Societa Alpina Friulw*
17.00	Šport; 17.10 Ansambel Vt ta Cruz in orkester Bert Ka«™ fert; 17.32 Crash; 17.55 P1?! iz. ..; 18.00 Pesmi tedna; ‘r Opera skozi čas; 19.32 SrecW z našimi pevd; 20.00 Diskom
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25, 14.30, 15.30 Por°0“Jj
7.00	Glasba za dobro jutro: ) f Stoji, stoji Lipica - glasbetUj trinki iz zamejstva; 14.40 L&jr smo za vas; 15.00 V podalp\
16.00	Dogodki in odmevi; *' Glasba po željah; 17.00 Na®' pemi pevd: 17.30 Primorski nik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1	.
7.00,	8.00, 10.00, 11.00.
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19-0° N) ročila; 6.00 - 9.03 Tri ure; % Glasbeno - govorni program: Louis Armstrong in pesmi Berlina; 11.30 Program z A*>r Fabrizijem; 12.03 Glasbeno - * vorni program; 13.25 Poštna «j čija; 13.30 Poje Nino Ferrer; 1* Radijska priredba; 14.30 -up zgodovina odnosov med km®0 , . svetom in oblastjo; 15.03 B* jj . 15.25 Popoldanska srečanja: Ljj Ženska in njeni problemi; 1'j. Patchwork; 18.35 Vzgojna odda)’
19.30	Plesi iz starih časov.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 8.00, 9.00, 10.00.
,w. gjl
12.00, 13.00, 15.00. 16.00. 20.00 J, ročila: 7.50 Dobro jutro, otr°p'
8.30	Iz naših sporedov; 9-^L. glasbo v dober dan; 9.25 Bin“j raja; 9.40 Pesmica za mlan®^; sarje in pozdravi Ubald Vra°«\ Moja piška; 10.05 - 11.00 Z ra®S na poti; 10.45 Turistični nap01*
11.05	- 12.35 Rezervirano z3'Lt
12.35	Znano in priljubljeno; J'ji Veliki revijski orkestri:	*+,<
Kmetijski nasveti; 13.40 Pal^jj gcdbe na koncertnem odru; *
Iz naših krajev; 14.20 Gbv®Jl in zabavna glasba; 14.30 roča jo vam. . .; 15.05 Amat®"' zbori; 15.25 Naši poslušala pjzl tajo in pozdravljajo; 15.55 M ■, te za EP; 16.30 Zabavna gIaSLfc
17.00	»Vrtiljak*; 18.00 Studio* 17.00; 19.00 Naša glasbena la; 19.25 Zvočni signali; 19-» ‘j, nute za EP; 20.25 Obvestila, zabavna glasba; 20.35 Lahko otroci!; 20.45 Minute z alp®*v kvintetom; 21.00 Kulturni
21.10	Iz naše diskoteke, B* op Strauss: Simfonija v f-molu-,.p 12; 22.05 Glasba velikana*; Informativna oddaja y angtejBS! in nemščini; 23.25 Pregled 14 sporeda za prihodnji dan. V.
spešeno gradnjo ne ene temveč treh bolnic, povezanih z enotno upravo.
Tomšičeva, Šercerjeva in Trinajsta brigada, ki se je kmalu po Bračičevi smrti poimenovala v Bračičevo brigado, so izvršile ukaz poveljnika divizije in poslale v Babno polje vsaka svojo gradbeno ekipo. Da bo tak pospešeni način gradnje bolniških postojank šel tudi na rovaš konspiracije, mi je bilo že tedaj povsem jasno.
Ute, ki so po preselitvi vojne bolnice Tomšičeve brigade ostale prazne, so v nemški ofenzivi zelo prav prišle, o čemer pričajo zapiski partizanskega zdravnika in pisatelja dr. Bogomira Magajne - Mirka, ki se je v nemški o-fenzivi iz Istre z ranjenci zatekel v Ute.
Še drobna zanimivost: tudi Nemci niso našli Ut, kljub temu, da je šel o njih glas, da so le za silo zakonspirirane! Človek bi v šali dejal, da so Ute zato preživele številne i-talijanske hajke in silovito nemško ofenzivo, ker so stale na kraju, ki ga domačini imenujejo »Pri mrliču* blizu Grajševke.
Za novo nastajajoči blok bolnic Snežnik je bilo treba zelo hitro pripraviti gradbeni material, opremo, hrano, o-deje in perilo, za kar je skrbel novoorganizirani ekono-mat bolnice.
Za hrano je v začetku skrbela XIV. divizija, ki je pošiljala tudi odeje in perilo.
Material smo dobivali iz Loške doline, italijanskih kasarn v Leskovi dolini in iz Prezida.
Sedaj so mi prav prišla dobra poznanstva z vodilnimi tovariši iz Prezida. Sekretarju partijskega komiteja Franetu Ožboltu, ki sem mu popolnoma zaupal, sem odkrito povedli, da > ibimo veliko rnater!p'n -»a mvo hdruco in seveda tudi prevoz le-tega. Frane Ožbolt) ki sedaj živi v Zagrebu, je takoj pokazal polno razumevanje rekoč, da se vsi borimo za isto stvar. Veliko lesa smo dobili na Vilharjevi žagi, kjer je bil strojnik Ive Antončič, ki nam je šel zelo na roko. Ponoči pa so ta material vozili z volrni dobri prezidanjski kmetje nad Babno polje.
Jugoslovanska televizija od 6. do 10. maja 19$
TOREK, 6. maja LJUBLJANA
10.15 - 11.00 - 17.15 Šolska vzgoja; 18.15 Mali pingvin; 18.30 Na-digravanje; 19.00 Pisani svet -morje; 19.30	Obzornik;	19.40	Beseda,	orožje	revolucije,	oddaja iz
cikla Čas, ki živi; 20.10 Risanka; 20.26	Zrno	do zrna;	20.30	TV
dnevnik: 21.00 Mednarodna obzorja: Nasilje v Turčiji; 21.55 B. Prus: Lutka.
KOPER
19.30	Odprta meja; 20.00 2 minuti;	20.05	Risanke;	20.30	TV
dnevnik; 21.(K) Dobrodušni ponarejevalec - film: 22.30 Aktualna
SREDA, 7. maja LJUBLJANA
10.30	- 11.00 - TV v šoli; 18.30 K. Kovič: Moj prijatelj Piki Jakob; 18.45 Umetnost na jugoslovanskih tleh; 19.15 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju; 19.40 Obzornik; 19.55 Ne prezrite; 20.10 Risanka; 20.26 Zrno do znia; 20.30 TV dnevnik: 21.00 Film
KOPER
18.30	Šport; 20.00 2 minuti: 20.05 Risanke; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Kako, kdaj, zakaj - film.
ČETRTEK, 8. maja LJUBLJANA
10.00 - 11.00	17.05 TV v šoli;
18.00	Poročila; 18.05 Otroštvo mladosti; 19.30 Obzornik; 19.40 Mladi za rulade; 20.10 Risanka: 20.24 Zrno do zrna; 20.30 TV dnevnik;
21.00	Studio II; 23.05 V znamenju.
KOPER
18.30 TV film; 19.20 Kinonotes;
20.00 2 minuti; 20.05 Otroški ki ček; 20.30 TV dnevnik; 21.00 0 pi potnik - film; 22.50 Gla#
PETEK, 9. maja LJUBI JANA ,Ji; 9.45 - 11.00 - 15.55 TV v % 18.15 Zgodbe o Poluhcu; Prag, mladinska nadalje''3,«^ 18.55 Tri srca - Radenci 80jJ ^ Obzornik; 19.40 Pred odlo®1 ^ oddaja iz cikla «Pred izbir0 L« klica*; 20.10 Risanka; 20.26 *!
Ha Trna • 9(1 ‘JA T'\7 Hnarnlik! ^ .a
do zrna; 20.30 TV dnevnik
znam«#
Glasbena oddaja; 22.00 Lj® Ljubljana; 22.30 V
KOPER
18.30 Rokomet; 19.30
p'1!
k<£'
meja; 20.00 2 minuti; 20.05 ,| sanke; 20.30 TV dnevnik; Trenutki življenja, film; Pregled sporeda
SOBOTA, 10. maja LJUBLJANA
9.00 Poročila; 9.05 Mali vin; 9.20 Vrtec na obisku K. Kovič: Prijatelj Piki Jjfpi 9.50 Otroštvo mladosti; lO.SO sani svet; 10.50 Človek vzgor; 11.50 Dokumentarna °%: ja; 16.20 Poročila; 16.25 NoKfui Vardar - Željezničar; IB-H+ii: trije in pes iz pasje vasi, 'V,j; 19.55 Naš kraj; 20.10 Zlata P1',, 20.15 Risanka; 20.26 Zrno do ^ KOPER
16.55 Nogomet: Vardar -ničar: 20.3(1 Otroški kotiček; /gj Stičišče; 21.00 2 minuti: 21.05,(5 sanka; 21.30 TV dnevnik: “'s «La nave piti scassata cito», film; 23.10 Beograd vC -
AVTOMOBILIZEM
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
DANES VELIKA NAGRADA BELGIJE
Jones in Pironi v prvi vrsti
J včerajšnjih poskusnih vožnjah so bili piloti na razmočeni stezi v dokajšnjih težavah - Villeneuve (ferrari) šele 12, Scheckter pa 14
Alan Jones,
je zmagal na poskusnih vožnjah za Veliko nagrado Belgije v Zolderju, je velik favorit te prireditve
(Belgija) — Avstralec ronj u°nes in Francoz Didier Pi-formlZ ,danes na letošnji peti VN BatiaSn- *, startali v prvi vrsti. kro^J°.dirk°. za VN Belgije (72 ska°tei ’ • .. Ponašala tudi italijan-PiW eVlziia s Pričetkom ob 14.50. skusnih ,Sa ^*ii v včerajšnjih po-v dn!,= 'V°žnia^ za današnjo tekmo težavah, saj je bila Pfen“hACna steza razmočena in ne-da ip p01?. Je tudi deževalo, tako ki i pns‘° tudi do več incidentov, » na sri ?5lh Posledic, loti ni* vrernenskih razmerah pi-taSov 0 zabeležili posebno dobrih PoskuJjl tako je ostal vrstni red j* bilo *h voženi iz dneva prej, ko V n Vreme pilotom ugodnejše. Jones !? vrst' bosta tako startala ligierjuna,, wjHiamsu in Pironi na
tej
('itk?''4!6, 'b se bo danes bila ostra
iiiiiiiiiiiiiimiinimiiHiiiiiiimtiiiiiMMiiiiiiitiiniitHMiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiMtiimiiiiiiiMiiiimfiiiiHiiHiii
na srečo vsj končali
(Uf^V drugi vrsti zopet ligier kar ka.-,i la w'Hiams (Reutemann),
dveh aJJTav med predstavniki Slabš!t0mobilskih hiš-Starih sta. ^ odrezala pilota na ^usnih Villeneuve je bil v po-Pa jo vožnjah le 12., Scheckter *ki o,,a dve mesti slabši. Italijan-tudj Bli° De Angelis pa. je 36' nain„rat„zanesljiv0 opravil svo-dobm £°' Na lotusu je osvojil zelo nsnio mesto	.««/*.-pa** i
VRSTNI RED
1,	j OKUSNIH VOŽENJ 1’lFuo (Avstralija), vvilliams lo-fj,?, s poprečno hitrostjo
2.	fttr? km na uro
«. Pi-Jv na uro
J
4. r® (Fr.), hgier
, *8gr (Arg0-
6.	(^r-). renault
7.	p; Ux (Fr.), renault — —
8.	ivqu.et (Braz.), brabham 1’20”23
2	dt.) lotus	1’20”26
h\), t
u. s^r-1'
„ «£?"•
' ^eckter
T
tyrrell
i^rrari
(J. Afr.),
1’19”35
1’19”69
1’19”79
1’19"89
1T9”89
1’20”23
1’20”26
r21”36
1’21”45
1'21"54
1’21”58
j AMATERSKA liga •^nzo - Juventina 0:0
NOGOMET,
J. ITALIJANSKA LIGA
Udinese - Catanzaro
Za Videmčane bo to letošnji poslovilni nastop od svojega občinstva ■ Nekaj zanimivih srečanj
NOGOMET
ANGLEŠKO-IT ALIJ ANSK’ TURNIR
Triestina v finalu
LONDON — V zadnjem kolu angleško - italijanskega nogometnega turnirja so dosegli te izide:
Triestina - Folkestone	4:0
Cambridge City - Ca vese	1:1
Sutton United - Mantova	6:0
Dulwich Hamlet - Campobasso 3:1 Enajsterici Triestine in Sutton Uni. teda sta se uvrstili v finale tega tekmovanja, ki bo na sporedu 15. maja v Trstu.
Italijanski prvoligaši bodo danes pred predzadnjo preizkušnjo v letošnjem prvenstvu. Večjega zanimanja za današnje kolo seveda ni, saj je tako na vrhu lestvice kot na spodnjem delu le-te že vse odločeno.
Današnje kolo pa bo vseeno zanimivo za nekatera moštva, ki se še borijo za osvojitev visokega mesta na lestvici, s čimer bi si zagotovila nastop v pokalu UEFA.
Videmčani bodo danes doma igrali poslovilno tekmo od svojih navijačev proti moštvu Catanzara, ki ima enako število točk na razpredelnici kot Udinese. Obe ekipi sta «glede na trenutno stanje na lestvici* že izpadli, kt~. lig«* .Zaradi cznane afere o režiranih tekmah pa.je trenutno položaj pa spodnjem delu lestvice še »odprt* raznim možnostim in verjetno bosta tako Udinese kot Catanzaro in morda celo Pescara o-stali v skupini najboljših.
Novi državni prvak Inter bo gostoval v Firencah, kjer bo pred dokaj težko nalogo, saj bo skušala Fiorentina osvojiti obe točki, da bi tako lahko prehitela na lestvici moštvo Juventusa, ki bo danes gostoval na dokaj neugodnem igrišču Ascolija. Dokaj zanimivo utegne biti tudi srečanje med Romo in Cagliarijem in Napolijem ter Bologno.
Sicer pa je sedaj pozornost italijanskih ljubiteljev nogometa bolj o-sredotočena na škandal glede režiranih srečanj kot na same izide posameznih tekem.
DANAŠNJI SPORED (17.00 (V oklepaju ime sodnikov) 'scoli - Juventus (Benedetti) Fiorentina - Inter (Lattanzi)
Milan - Pescara (Tani)
Napoli - Bologna (Longhi)
Perugia * Avellino (Tonolini)
.....»n....................m.........imunim....mu......
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
2ad>,Y''nS*<e svc^anost*
ri/ne nJ!!} deset dni se odvijajo šte-< oran .tve- s katerimi se že-Nn, u?nxz<itorji oddolžiti spominu za , s? žrtvovali svoje življe-ln SoiitioU°bod0, za enakopravnost SpQdaj0. ,!ned narodi. V ta sklop »v°bodit, 1 aPril ~ dan vstaje in
•	apni e italijanskega naroda, /toni ~~ ustanovitev Osvobodilni — ® slovenskega naroda, 1.
)flajHo i, rfnik dela. Taborniki po-l-rijani,, < važnost rednemu pro-kl so („JU leh in drugih obletnic, *b,°ra0stno vezane na zgodovinsko slovenske narodnostne rf «ie n„tv. daliji. Vsakdanje iz-, moTnZr]ujei° naše prepričanje, filost. p° biti ponosni na lo prednic ’ . raznovanje omenjenih ob-?eribnPn„nefca3 Praznega ali nepo-r* na „-V' Stalni fašistični napa »stekCr. obeležja, ki pričajo o , Italjjj	m sedanjosti Slovencev
l’adQ. so še vedno pogosta na i\mn0Jrav v teh dneh, ko smo i . nianii udeleževali raznovrst štp!e,iS<?c*j’ smo bili zopet de
0 je	1,1 fašističnih izbruhov
netnbno?ti* dokaz, ki priča o po ,®0a Vrn ,n nujnosti našega red
*	apri) °vllanja dogodkov kot so
tnk' ?priI in I- mai-* Mo n, orniške organizacije Ro
GORICA #
c
>
H
Sc
C/j
H
vala oziru
“no *£??.niikih družin so
Ve- D~Jiueili v omenjene priredit
oziroma člani se ak-
v omenjene priredi D0|.n 1 se dotaknil nekaterih.
So"')dlbJ)r,ni.Ške družine Strmega he °bčin ae‘Uje na področju dolin-, a(stVn f' so se udeležili 'Štafete j? sporpJ1 °svoboditve>, ki je bila '''“dalip ?u °d 24. do 27. aprila.
bili prisotni s častno
so
stražo na sklepni spominski sveča nosti, ki je bila v nedeljo, 27. a-prila, ob občinskem spomeniku v Dolini.
Bazovica
V nedeljo, 27. aprila, je bila na bazovski gmajni zopet protestna svečanost. Tokrat so se neofašisti že osmič spravili nad spomenik, ki je posvečen štirim junakom, ki so že leta 1930 darovali svoje življenje v borbi proti fašizmu. F okviru delovanja taborniške organizacije zavzema Bazovica posebno mesto, saj taborniki vsako leto posta vimo častno stražo, ko je v septembru spominska svečanost. Na nedeljskem protestnem zborovanju so častno stražo postavili člani taborniške družine Sokoli s Selivca, ki deluje na Opčinah.
Prosek
Člani družine Sumečih borov, ki združuje tabornike s Kontovela in Proseka, so aktivno posegli v sklop vaških spominskih svečanosti. 30. aprila zvečer so taborniki sodelovali na drugem prvomajskem mitingu, ki so ga priredile vaške druž-beno-politične organizacije v Kulturnem domu na Proseku. 1. maja pa so bili taborniki na častni straži ob spomenikih NOB na Kontove-lu in Proseku.
Opčine
Danes pa sodelujejo člani taborniške družine Sokolov s Selivca kot soorganizatorji na Spominskem pohodu po poteh bazoviške briga de. ki poteka od Opčin do Cola. Konec pohoda je ob grobu komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja, ki je padel v bojih za osvoboditev Opčin 2. maja 1945.
Milan Pahor
Roma - Cagliari (Ballerini)
Torino - Lazio (Milan)
Udinese - Catanzaro (Prati)
B LIGA
14. POVRATNO KOLO Como - Bari (Bergamo)
LR Vicenza - Genoa (Altobelli) Lecce - Atalanta (Redini)
Matera - Cesena (Mattei)
Monza - Palermo (Falzier)
Piša - Taranto (D’Elia) Sambenedettese - Pistoiese (Terpin) Sampdoria - Brescia (Michelotti) Spal - Parma (Facchin)
Ternana - Verona (Menegali)
RADIO
V okviru pppfdeijske radijssc oddaje Radia Kst A «Glasbeni ping-pong* bo jutri govor o ženski odbojki. Gostje oddaje bodo Rado Gruden, Franko Drasič in Savo Ušaj.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
Čelik-Velež 0:0 Danes derbi v Splitu
Včeraj so v Zenici odigrali antici-pirano srečanje 25. kola prve jugoslovanske nogometne lige. Po zelo slabi igri sta se domači Čelik in Ve-lež razšla brez gola.
Osrednja tekma 25. kola pa bo vsekakor danes v Splitu, kjer se bosta spoprijela kandidata za državni naslov Hajduk in beograjska Cr-vena zvezda.
Ljubljanska Olimpija pa bo danes pred dokaj težko nalogo. Gostovala bo v Skopju, kjer bo igrala proti nevarnemu Vardarju.
DANAŠNJI SPORED Vardar - Olimpija Hajduk - Crvena zvezda Partizan - Budučnost Sarajevo - Osijek Rijeka - Sloboda Napredak - Borac Radndčki - Vojvodina Dinamo - Željezničar
GIMNASTIKA
Romunka Ecaterina Szabo je zmagala na evropskem mladinskem gimnastičnem prvenstvu v Lyonu. 2. je bila Sovjetinja Galina Jonas, 3. pa Romunka Lavinia Agache.
MLADINSKE IGRE >.
NA POKRAJINSKEM TEKMOVANJU
Naši atleti so se izkazali
T. Natural, S. Umari in D. Gregori so zmagali z odličnimi dosežki
Letošnje Mladirske igre so se za slovensko atletiko pričele zelo dobro, saj nam je prvič uspelo uvrstiti kar osem tekmovalcev v deželni del ,in to v kategoriji dečkov in deklic. Na tekmovanju, ki je bilo v sredo, 23. aprila, ko so nastopile deklice, ter na tekmovanju za dečke, ki je bilo 2. t.m. na Valmauri, so predstavniki slovenskih šol ter ŠD Adria (ki je bilo edino nastopajoče društvo razen šol), dosegli štiri zmage, eno drugo ter tri tretja mesta, ki dajejo pravico do nastopa na deželni ravni. Od vseh gre gotovo omeniti odlične dosežke treh naših predstavnikov. Med deklicami sta se izkazali Tiziana Natural (Kosovel) na 80 m ovire, ki je s časom 13"6 zabeležila čas državne vrednosti in bo tudi na deželnem delu gotovo med favoritkami za zmago, ki ji bi prinesla pravico za nastop na državnem finalu, in pa Sara Umari (Cankar) v skoku v daljino, ki se je z razdaljo 4,46 m prerinila v sam vrh deželnih skakalk.
Med dečki se je najbolje ponovno odrezal David Gregori (Adria) na 2000 m, saj je premočno zmagal v konkurenci več kot 60 tekmovalcev z odličnim časom 6'33"1, kar je za 10” bolje od prejšnjega rekorda, ni pa še zdaleč tisto kar atlet zares velja. Da ne more fant dokazati z rezultati vsega, kar zmore, gre pri-
pisati predvsem šibki konkurenci (na MI je npr. zmagal v svoji skupini s polminutnim naskokom pred drugouvrščenim). Prav zaradi tega je pred tednom dni nastopil na dveh tekmah med naraščajniki (seveda izven konkurence), pri čemer je na 1500 m dosegel čas 4'42”9, naslednji dan pa na 3000 m čas 10’12”5. Ti časi pričajo, da lahko še izboljša svoje rezultate in da nam bo v hujši konkurenci (npr. deželno prvenstvo) dal še marsikatero zadoščenje.
Za četrto zmago je poskrbel član Cankarja Fabrizio Korošec, ki je zmagal v B kategoriji dečkov skoka v višino, tokrat pa s skromnejšo višino 1,20 m.
Od ostalih je kvalifikacija uspela še Ivani Gerdol (Cankar) na 80 m z ovirami (drugo mesto), Alfredu Zudku (Dante - Adria) v hoji na 4 km, Andreju Furlanu (Gruden) v skoku v višino ter Omarju Bachiju (Adria) v metu krogle (vsi tretje mesto).
IZIDI:
DEKLICE - Kat. A 80 m ovire:
1.	Tiziana Natural (Kosovel) 13”6
2.	I'*ana Gerdol (Cankar) 14”7 80 m:
1. M. Casaretto (SGT)	10”7
17. Maura Spanghero (Gruden) 12”0 34. Alenka Gorkič (Kosovel) 12"6 41. Helena Paulina (Gruden) 12”7
iiiuMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHitiMiiiiiiiiiHiiiiitimiiumiiiiiiiiMiintHHiiiiiitiimiiiMHiiiiiiitiuHiniiiiiiiitim
OSNOVNOŠOLSKA OLIMPIADA V TRSTU
JADRANJE
NA MEDNARODNIH REGATAH
Jugoslovani uspešni
Na mednarodnih mladinskih jadralnih regatah v Koprskem zalivu dosegajo Jugoslovani zelo dobre rezultate. Skupne lestvice v treh razredih so namreč po dveh dneh tekmovanja take:
RAZRED 420
1.	Kosmina - Kragelj (Jadro KP)
2.	Tavič Pečenkovič (Mornar PU)
3.	K. in R. Pletikoš (KP)
KADET
1.	Pirjevec - šedelbauer (Pirat Portorož)
2.	G. in R. Mamič (Jadran Opatija) OPTIMIST
1.	Kosmina (KP)
2.	Antončič (KP)
3.	Villaud (Fr.)
Danes bo na sporedu še zadnja regata.
LETOS NOVA POBUDA
Pokroviteljstvo nad to veliko otroško prireditvijo je prevzela osnovna šola «0ton Župančič* • Letos tudi kulturni nastop
Kot nadaljevanje lanske otroške olimpiade Športne šole Trst se letos obnavlja to vsakoletno srečanje mestnih otrok v povsem novi obliki.
Pokroviteljstvo nad letošnjim srečanjem je prevzela namreč osnovna šola «Oton Župančič* od Sv. Ivana. Novost letošnje prireditva ni samo v pristopu javne ustanove, kot je osnovna šola, ampak predvsem v tem, da je šola pobudnik kulturnega srečanja, ki se bo prepletalo s športnim programom, športna šola je.prevzela organizacijo celotne športne prireditve, osnovna šola «Oton Župančič* pa pokroviteljstvo nad celotnim srečanjem in še posebej organizacije kulturnega programa.
Različne-mestne osnovne šole bodo nastopile s pevskimi zbori, folklornimi skupinami, recitacijami, te. tovadni odsek Bora pa bo-imel krajši nastop. Razpisan je bil tudi likovni natečaj za mestne osnovne šole na temo »OTROCI IN ŠPORT*. Vse

ODBOJKA
DVODNEVNO GOSTOVANJE
Mlade borovke v Ferrari
Naše odbojkarice so bile deležne izredno toplega sprejema - Prihodnjič v Trstu
Odbojkarice Bora so bile na dvodnevnem gostovanju v Ferrari pri društvu Cassana Porotto. To je bilo že četrto srečanje med odbojkaricami teh dveh društev in drugo v Ferrari. Domačini so se tudi to pot pokazali kot izredni gostitelji, saj so poskrbeli za dobro počutje, vedno tovariško razpoloženje tako za igralke kot tudi spremljevalce.
Tržaškim zastopnicam bo ostalo to gostovanje v trajnem spominu, saj so preživele kot gostje dva (pa čeprav ne popolna) dneva v novem okolju in prespale pri prijateljicah, ki so skupaj s starši poskrbele za res enkratno in vedro počutje v njihoven družinskem o-kolju. Ti stiki, ki so postali, lahko bi rekli, že tradicionalni, se bodo še nadaljevali in sedaj bodo na vrsti naše igralke in njihovi starši, da se gostovanju v Ferrari oddolžijo.
V	soboto popoldan sta se srečali ekipi Cassana Porotto, ki je igrala v- letošnjem prvenstvu 1. divizije, ter kombinirana postava Bora, ki nastona v 2. diviziji ter nekaterih mlajših igralk, ki so letos nastopale v kategoriji «(Jnder 15». Zmagale so Tržačanke s 3:1, toda poudariti velja, da so gostiteljice pred tem srečanjem odigrale še zadnjo odločilno tekmo za obstanek v 1. diviziji, katero so, žal, izgubile s 3:2 in tako bodo prihodnje leto nastopale v nižji ligi. Kljub številnim menjavam se je videlo, da so bile domačinke utrujene, toda šoortni rezultat je bil to pot le obrobnega pomena. Borovke so to srečanje odigrale v naslednji postavi: Furlanič, Montanari, Junc, Cergol, čač, Klemše in Godina.
V	nedeljo dopoldan so si gostje v spremstvu gostiteljic ogledale glavne zgodovinske in kulturne znamenitosti mesta Ferrare ter po kosilu pri družinah, pri katerih so pre-soale, je bilo še drugo športno srečanje najmlajših, to je ekip, ki sta igrali v prvenstvu najmlajših «Un-der 15». V tej konkurenci so bile domačinke boljše, saj so zmagale s 3:1, Domača vrsta Cassana Porotto je izgubila sklepno tekmo za pokrajinski naslov. V tej konkurenci so bile igralke iz Ferrare boljše. V enem setu pa je domači trener poslal na igrišče najmla*še, to je igralke, ki obiskujejo zadnja dva razreda osnovne šole. Prav' te najmlajše moči so pokazale, da imajo pri Cassana Porotto izjemno obetajoč naraščaj, katerega čas šele prihaja. To je generacija, ki bo do-
mačo ekipo popeljala ne samo v 1. divizijo, ampak precej više. Za ekipo Bora so nastopile: Godina, čač, V. in M. Klemše, Ferluga in Ukmar.
Po končani tekmi ni bilo več časa, kot gostoljubnim domačinom seči v roke, se zahvaliti za izjemno prijateljski sprejem ter reči na svidenje do prihodnjega srečanja v Trstu.
«UNDER 15»
Kontovel — Sloga	2:0
(15:3, 15:5)
KONTOVEL: Darja in Nataša Daneu, Prašelj, Ban, Štoka, Regent, Kemperle, Pertot.
SLOGA: Annamaria in Alenka Križmančič, Čuk, Canciani, Rencel, Dernoušek, Seric.
SODNIK: Coppola iz Trsta V zadnjem kolu prvenstva »Under 15» je bil ha Proseku slovenski derbi med Kontovelom in Slogo. Tudi tokrat so zmagale Kcntovelke. ki so zaigrale res dobro in borbeno. Po drugi strani pa so slogašice precej razočarale, saj so zaigrale pod svojimi sposobnostmi, razen Annemarie Križmančič, ki se je tokrat res izkazala.	TC
TENIS
Franulovic izgubil
DUBAI — Britanec Mark Cox in Francoz Patrice Dominguez sta se uvrstila v finale mednarodnega teniškega turnirja Saudske Arabije.
Cox je v polfinalu premagal Avstralca Frawleya s 6:4, 7:6, Domin-gues pa Jugoslovana Željka Franu-loviča s 7:5, 6:3.
Connors — McEnroe finalista
DALLAS — Američana Connors in McEnroe sta se uvrstila v finale WCT turnirja v Dallasu.
V polfinalu je Connors premagal mladega Čehoslovaka Ivana Lendla s 6:4, 7:5, 6:3, McEnroe pa je odpravil Južnoafričana Johana Krieka s 6:4. 6:4, 7:6,
BOKS
V petek se bosta v Bologni srečala v težki boksarski kategoriji Italijan Adinolfi in Američan Mims.
poslane risbice bodo razstavljene na stadionu «1. maj* ob priliki končne prireditve, v soboto, 31. maja.
Športni program bo obsegal med-šolska moštvena srečanja v igri «med dvema ognjema*, ki se bodo odvijala z izločitvenimi tekmami že v soboto, 17. maja v popoldanskih urah. Finalne tekme bodo v soboto, 31. maja v jutranjih urah, ko bo tudi troboj v atletiki (tek, skok in met krogle), na katerem bodo nastopili vsi otroci osnovnih šol, še posebno pa tisti, ki vadijo po športnih šolah. Organizatorji so pripravili tudi srečolov, malico za mlade športnike, za zaključek pa svečano nagrajevanje vseh udeležencev z diplomami, zmagovalci pa bodo dobili še posebej pokale, kola j rib in1 druga darila.
Tovrstne prireditve, ki so za o-troka tako pontbttbhb;' zahtevajo s strani odraslih precej žrtev in naporov. Zaželeno bi bilo, da bi bili vsi starši soudeleženi pri tej prireditvi in prispevali po svojih močeh k uspehu tega otroškega srečanja, športniki lahko pristopijo k športni organizaciji, šolniki k različnim kulturnim pobudam, vsakdo pa lahko tudi prispeva k nabirki, ki jo je v ta namen sprožilo Združenje staršev osnovne šele «Oton Župančič*.
KOŠARKA
NARAŠČAJNIKI
Le tri točke razlike
Dom - UGG 74:77 (37:38)
DOM: Pisk 21, Cej 10, Čaudek 4, Kocjančič, Komel 20, Brajnik 10, Fiorenin 6, Butkovič in Baucon 3.
UGG: Marega, Borsi, Čeudek, Fio-riti, Negro, Tinonin, Orzan, Trost in Alt.
SODNIK: Tegon iz Gorice Tudi v povratnem nastopu proti peterki UGG iz Gorice ni uspelo mladim domovcem osvojiti točke. Tokrat so zapustili igrišče poraženi s trema točkama razlike; v prvem nastopu pa je bila razlika le eno samo piko.
Toda pripomniti moramo da so naši fantje tokrat dobro zaigrali. V napadu so bili precej točni, v obrambi pa so tudi uspešno zaustavljali nasprotnikove napade. Opaziti pa je pomanjkanje solidnega in visokega centra, ki bi pobiral odbite žoge, tako v obrambi kot v napadu. V prihodnje bo nujno potrebno prav temu vprašanju polagati največ pozornosti, saj so rezultati odvisni precej tudi od tega.
NARAŠČAJNIKI Capriva - Dom	120:61
PROMOCIJSKA LIGA Dom - UGG	75:69
f;/-- . '' j
1000 m:
1. L. Bessi (Edera)	3’21”9
19. Roberta Sardoč (Gruden) 4'05"7 Daljina:
1. Sara Umari (Cankar) 4,46 m
8. Kristina Sumberaz
(Bergamas - Adria) 3,96 m 39. Adrijana Sossi (Kosovel) 3,53 m 52. Martina Malalan
(Kosovel)	3,12 m
57. Anamarija Tavčar
(Kosovel)	2,64 m
60. Erika Cibic (Erjavec) 2,44 m Krogla:
1. E. Moro (N. Saura) 8,53 m 49. Tanja Carli (Kosovel) 5,55 m
Kat. B
60 m:
1. D. Zoch (S. Sergio)	8”8
64. Monika Mosetti (Erjavec) 10”3 66. Nataša Milič (Erjavec) 10"4 74. Ivana Verginella (Erjavec) 10”6 Daljina:
1. S. Ceccoli (Dante)	3,75 m
15. Sonja Gregori (Kosovel) 3,41 m 19. Helena Calzi (Kosovel) 3,31 m Točnejše izide dečkov bomo objavili takoj po prejemu uradnih le-
^.v.v.vav.--
Ticijana Natural (Kosovel) je na mladinskih igrah nastopila v teku na 80 m z zaprekami
stvic. Na vrsti bodo sedaj naraščajniki in mladinci, ki bodo imeli pokrajinski del MI v sredo; 7. t.m., na Valmauri.
R. F.
VATERPOLO
Na vaterpolskem kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre so si vizum za to prireditev že priborile reprezentance Avstralije. Nizozemske, Kuhe in Španije, peta ekipa, ki bo odšla v Moskvo, pa bo zmagovalec dvoboja- Kanada - Grčija.
■■■	V-*	V *
DOMAČI'ŠPORT
DAlMfcS
NEDELJA, 4. MAJA 1980
NOGOMET
2.	Aivi/i * luSiva LIGA 17.00 v Dolini
Breg - Primorje * « «
17.00 v Trstu, Sv. Sergij
Baxter . Zarja
* # *
17.00 v Trebčah Primorec - Costalunga * * «
17.00	v Trstu, Kampanele Campanelie - Vesna
3.	AMATERSKA LIGA
10.00	v Trstu, Drev. Sanzio GMT - Kras
* * *
16.30 v Sovodnjah
Sovodnje . Isonzo * * *
16.30	v uorici Audax - Mladost
ZAČETNIKI
9.00	na Proseku
Primorje - Giarizzole # « •
9 45 v Trstu, Kampanele Chiarbola B - Breg
NARAŠČAJNIKI
10.30	v Žavljah Zaule - Breg
KOŠARKA
1. DIVIZIJA
9.00	v Trstu, Ul. della Valle Green Star - Jadran
* * *
9.30	v Miljah
CGI . Bor B
# # •
9.30	na Opčinah
Polet - Bor C
* « «
11.00	na Kontovelu
Kontovel - La Taipa
ATLETIKA
DEŽELNO EKIPNO PRVENSTVO
15.00	v Trstu, Grezar Nastopata tudi Bor in Adria
ODBOJKA
3. ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, tel. Morpurgo Solaris . Breg
ORIENTACIJSKI ŠPORT
MANIFESTATIVNI POHOD
9.00	v Števerjanu Nastopajo ekipe
JUTRI
PONEDELJEK, 5. MAJA 1980
ODBOJKA
3. MOŠKA DIVIZIJA
20.30	v Trstu, tel. Enaoli ABC - Bor
ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA Vivil - Olvmpia	3:2
1.	ŽENSKA DIVIZIJA
Kontovel - Sloga	3:2
•	2. MOŠKA DIVIZIJA
Libertas GO - Dom	3:0
Intrepida - Juventina	3:0
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
Inter - Bor	3:2
iiiiiiiiiiiiiiniuiitiiiiiiimiMluiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiullunHium
ODBOJKA
«REVIVAL 80»
Mlade Borove odbojkarice na gostovanju t Ferrari, skupno s svojimi gostiteljicami
Povsod ostre borbe
Doslej odigrali že večje število srečanj
Kct smo že poročali, tekmujejo tudi letos naše rekreacijske odbojkarske skupine na zanje namenjenem tekmovanju «Revival 1980». Tak rekreacijski odbokarski turnir, ki ga prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji, je letos na vrsti že tretjič.
Danes si bomo pobliže ogledali potek tekmovanj.
MCŠKI
V	tej konkurenci je letos manj e-kip kot običajno, saj se jih je vpisalo pet. Vključene so vse v isto skupino in igrajo po sistemu »vsak proti vsakemu*. Na sklepnem dnevu «Revivala» se bosta prvcuvršče-ni šesterki pomerili med seboj za končni naslov rekreacijskega prvaka. Po našem mnenju sta favorita Breg im Sloga Ezio jeans. Ti dve ekipi se bosta med sabo srečali prihodnji torek v Dolini.
DOSEDANJI IZIDI
Breg - Sokol 3:1; Breg - Hranilnica 3:0; Sloga Ezio jeans - Sokol 3:0; Piprje - Hranilnica 3:0.
LESTVICA
Breg 4, Sloga Ezio jeans in Piprje 2; Sokol in Hranilnica 0. Breg, Sokol in Hranilnica so odigrali po tri, Sloga Ezio jeans in Piprje pa po dve tekmi.
ŽENSKE
Ženskih ekip je letos devet, razdelili pa so jih v dve skupini. Na finalnem dnevu se bosta sreča.i med seboj najprej prvouvrščena iz A skupine in drugouvrščena iz B skupine in obratno, nato pa zmagovalca, oziroma poraženca med sabo za prvo, oziroma tretje mesto.
SKUPINA A
V	tej skupini bi morali odigrati tri kola, vendar so tekmo Breg -ZTT prenesli na prihodnji torek. Breg je vsekakor favorit za zmago v tej skupini, borba za drugo mesto pa bo verjetno dokaj izenačena.
IZIDI
Adria - Breg 0:2; ZTT - Paljnte 2:1; Paljnte - Kras 2:0: Kras - A-dria 2:0,
LESTVICA
Breg, ZTT, Paljnte in Kras 2; Adria 0. Paljnte, Adria in Kras so odigrali po dve tekmi, Breg in ZTT pa po eno.
SKUPINA B
V	tej skupini so odigrali prvi dve koli, v boju za prvo mesto pa so še vedno Bor Ekipa 10, Trim in Sloga, saj jim Navihanke ne t io več mogle mešati štren. Odločitev o končni lestvici te skupine bo padla v zadnji tekmi, ko se bosta srečala Bor Ekipa 10 in Sloga.
IZIDI
Trim - Bor Ekipa 10 0:2; Sloga -Navihanke 2:0; Bor Ekipa 10 - Navihanke 2:0; Trim - S!o<*a 2:1. LESTVICA
Bor Ekipa 10 4; Sloga in Trim 2; Navihanke 0.
INKA
KOLESARSTVO
NA DIRKI PO ŠPANIJI
Rupercz šc vedno prvi
SANTANDER. — Novozelandec Paul Jesson je osvojil deseto etapo mednarodne kolesarske dirke po Španiji, od Burgbsa do Santanderja, ki je merila 178 km.
Med tekmovanjem je prišlo do skupinskega padca kolesarjev, v katerega je bil zapleten tudi Italijan Andretta. Prepeljali so ga v bolnišnico, ker ima verjetno zlomljeno stegnenico.
' LESTVICA
1.	Jesson (NZ) 4.37'57” s poprečno hitrostjo 39,719 km na uro
2.	Van der Meer (Niz.) po 15”
3.	Criquellon (Bel.)	42”
4.	Torres (Šp.)
5.	Thevenet (Fr.)
Jesus Lopez Carril pa si je zagotovil enajsto etapo te dirke. Lestvica je taka;
1. Jesus Lrpsz Carril (Šp.), ki je prevozil 208 km dolgo progo od Santanderja do Gijona v 5 59’52" s p.h. 36,516 km na uro Laguia (Šp.) po Bortolotto (It )
Van Catster (Bel.)
Cima (Šp.)
Visentini (It.)
7.	Thaler (ZRN)
8.	Bertini (It.)
Skupna lestvica
1.	Ruperez (Šp)
2.	Torres (Šp.) po CriqueIion (B°l.)
Lejarreta (Šp.)
Visentini (It.)
Kelly (Irs.)
Borguot (Bel.)
2.
3.
4.
5.
6.
2’0r'
8. Pujol (šp )
56.20'?!”
2’55”
3’22"
4’07”
4T1"
413”
4’18”
4'35”
DIRKA PO F-JK
Vodi Piovani
Giovanni Renosto iz Milana si ji zagotovil včeraj 2. etapo kolesarski dirke po Furlaniji - Julijski krajini 136 km dolgo progo od Spilimbergi do Brugnere je prevozil v 3.39T9" s p.h. 39,669 km na uro.
Na skupni lestvici vodi Maurizi« Piovani.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559	Tel. (040)	79 46 72 (4 linfle)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino
Mesečno 5.000 lir — vnopre| plačana celotna 60.000 lir. Letna 'naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poitnl tekoči račun za Italiio
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
Za SFRJ	Žiro račun 50101 603-45361 tADIT* DZS • 61000 L|uDH#»
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 J*
22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. šoto 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 'ir beseo Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih d#1 v Italiji pri SPI.
V	J7tt	čt«n Miil'
3	zveze časopis ,
B f	^ Trst	založnikov FlEG
4. maja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja | in tiska I
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
S PROSEKA
Ob 35-letnici smrti v nemškem taborišču brata Alojzija Badaliča daruje sestra Ivanka 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja darujeta Mario in Ivanka Briščik 5.000 lir.
V	spomin na Milivoja Zuziča in Danila Ukmarja daruje Ivan Ukmar
10.000	lir.
V	spomin na Danila Ukmarja darujeta Vida in Slavka Ban 10.000 lir.
Ob 1. obletnici smrti drage mame Karle darujeta Vida in Slavka 20 tisoč lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ PADRIČ
Ob priliki prvomajskih praznikov darujeta Milka Žagar (Padriče 32)
5.000	lir in Milija Grgič (Padriče 131) 5.0CO lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA
IN OD SV. ANE
Namesto cvetja na grob Avgusta Germanija darujeta Lidija in Edi 5.000 lir.
V	spomin na Žarka Raceta darujeta Liza in Alex Gustinčič 7.500 lir.
V	spomin na Žarka Raceta darujeta Jolanda in Lučano Gustinčič 7.500 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	BAZOVICI
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma daruje Roza Križmančič (Lajtova) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE
OSNOVNE SOLE PRJ SV. JAKOBU
PO JOSIPU RIBIČIČU
V	počastitev spomina Fani Trampuž daruje družina Kosipina 10 tisoč lir.
Ob 35. obletnici smrti padlega očeta Karla Mihajla daruje hči Elda Vigini 10.000 lir.
V	počastitev spomina Avgusta Germanija darujejo ravnatelj in kolegi Edija Germanija 40.000 lir.
V	spomin na Franca Šibeljo darujejo učno in neučno osebje ter starši otroškega vrtca pri Sv. Jakobu 50 tisoč lir.
Drogerija Toso daruje 10.000 ter Stojan Pertot 20.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Ob 11 obletnici smrti sestre Marije Gerdol roj. Vitez darujejo svoja 10.000 lir.
Ob 6. obletnici smrti Josipa Godnika se ga spominja žena z družino in daruje 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE
SOLE V SKEDNJU PO I. GRBCU
V	počastitev spomina Avgusta Germanija darujejo ravnatelj in kolegi Edija Germanija 40.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SALEŽU PO LOJZETU KOKORAVCU Stanka Hrovatin daruje 10.000 lir. N. N. daruje 10.000 lir.
ŽA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE Ob 5. obletnici smrti Emila Guliča daruje žena Štefanija 5.000 lir.
Ob 6. obletnici smrti moža oziroma očeta darujeta Pierina in Marica Arocchi (Trst) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta Valerija in Cveto Grgič (Bazovica) 5.000 lir.
V	spomin na Avrelija Lukežiča daruje Anton Marc (Bazovica) 10 tisoč lir.
Ansambel Lojzeta Furlana odstopa honorar za igranje na prazniku 1. maja v Zgoniku v sklad za poimenovanje šol v Zgoniku in v Saležu.
Pripravljalna odbora se celotnemu ansamblu iskreno zahvaljujeta.
Namesto cvetja na grob Avgusta Germanija darujejo prijatelji Bu-zečan, Pahor, Klinc in Valenčič
50.000	lir.
ZA KULTURNI DOM
PROSEK-KONTOVEL
Namesto cvetja na grob Milivoj^ Zuziča darujeta Marija in Sandro Frassinelli 5.000 lir.
V	počastitev spomina Danila Ukmarja darujeta Anica in Marcel Malalan 20.000 lir.
Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča in Danila Ukmarja daruje Marica Trobec 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob MiUvoja Zuziča darujeta Marica in Bruno Rebula 10.000 lir.
V	spomin na Milivoja Zuziča darujejo Lotka Cibic-Troiano 5.000 lir, družini Zuzič in Štoka 10,000 Ur.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja darujejo Berta in Danilo Zuzič 5.000 Ur ter Marija Grilanc
10.000	Ur.
V	spomin na Danila Ukmarja daruje družina Ivan Ban (Batiča) 10.000 lir. V isti namen daruje Josip Čuk (Opčine) 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob očeta učiteljice Ljube Košuta daruje učno in neučno osebie osnovne šole na Proseku 30.000 Ur.
V	spomin na MiUvoja Zuziča darujejo Marija, Irene in Vesna 10.000, Danila in Danilo Ukmar 5.000, Dorka in Guerino Husu 10.000, Zofka Kapun 10.000, Angela in Marija Rupel 10.000, Ida Bukavec 5.000, družini Pepka in Drago Milič 20.000, Marija Grilanc 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob MiUvoja Zuziča darujejo Nini Regent 20.000, Marija in Karmelo Lukša 10.000, Marija Cibic-škamperle 5.000, dr. Drago Štoka in Mirica 10.000 Ur.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja-Slovenca darujeta Vinko in Anica Cibic 20.000 Ur.

KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kustime. Košuta, Drevored D'Annunzio 11 - poslopje kina Capitol.
DRUŽINA odraslih išče pomočnico s polno zaposlitvijo z znanjem i-taliianščine. Telefonirati na številko 568-412.
OS MICO odpre Milko Purič, Repen 15 (pri Jekopunovih). Točil bo teran.
P^fOVJAM dobro vpeljano gostilno v Nabrežini. Pojasnila dobite od 10. do 13. ure na telefonu (040)
, 200-785.
OSMICO je odprl Pepe Šervotov v Vrtni Ul. v Doberdobu. Toči belo in črno vino lastne proizvodnje
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71
KERAMIČNE PLOSČJCE SANITARIJE
pam železnina
IVI STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI
za Industrijo, kmetijstvo In za dom
TRST (Induttrljtke con«)
DO M JO, 112 - Tal. I2f»7*
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
PRODAM stavbo z dvoriščem v središču Romjana pri Ronkah. Obsega dve mali stanovanji; eno zasedeno drugo pa prosto. Telefonirati na številko (0481) 778-779.
IZGUBILA sem pozlačeno zapestno uro, ki mi je drag spomin, pri spomeniku na trgu v Nabrežini. Poštenemu najditelju nudim 200.000 lir nagrade. Telefon 200-550.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih. Toči belo in črno vino.
IŠČEM sobo ali majhno stanovanje prazno ali opremljeno za dobo od šest do osem mesecev. Telefonirati r.a tel. št 417-670 od 13. do 15. ure.
BOGDAN BUTKOVIČ obvešča, da ima na sejmu Espomego delujočo sončno napravo za ogrevanje sanitarne vode.
POCENI prodam kombinirano omaro, posteljo z omarico, mizico in stol, omarico za perilo in ogledalo. Telefon 746-134.
OSMICO je odprl Angel Kralič, Pre-beneg 73. Toči belo in črno vino.
ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA
«5
foto-kino JI1
Ulica Buonarrnti h (prečna Ul. Rnssetti)
TRST
Telefon 77-29-96
IŠČEMO na posodo bobne za glasbeni ansambel. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika pod šifro c.Ansambeb.
OSMICO je odprl Dušan Radovič. Nabrežina 138/A. Toči belo in črno vino.
PRODAM avtomobil fiat 128 letnik 1969. Cena zelo ugodna. Telefonirati v popoldanskih urah na tel. št. 910-030.
URADNIKA/CO tudi začetnika/co z dobrim znanjem italijanščine in srbohrvaščine, po možnosti tudi angleščine išče trgovsko podjetje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montec-chi 6 pod šifro «Vesten tajnik*.
OSMICO je odprl Karlo Pegan v Zgoniku št. 58. Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška Zagradec št. 1. Toči belo in črno vino.
USLUŽBENEC išče zaradi premestitve delovnega mesta iz Turina v Trst dvosobno stalno stanovanje od meseca julija ali najkasneje avgusta tega leta. Telefon 31646.
ZAKAJ bi hodil na olimpiado » Moskvo? Kupi si raje barvni televizor. dokler je še čas. Takojšnja dobava - Aldo Coja. Kontovel 134. tel. 225-471 - servis popravil.
V	spomin na Danila Ukmarja daruje Angel Škerk 10.000 lir.
* * *
Ob 34. obletnici smrti Antona Da-neva darujejo Modra, Ela in Norma
30.000	lir za ŠD Kontovel.
Nameto cvetja na grob Danila
Ukmarja daruje družina Piras 5.000 Ur za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja darujeta Irena in Edi 10.000 Ur za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja-Slovenca daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na MiUvoja Zuziča darujejo Berta in Stanko Prašelj 15.000 lir, Magda in Slavko Kalc 10.000, Aldo Colja 10.000 ter Vinko Furlan
5.000	Ur za Godbeno društvo Prosek. Edi Daneu daruje 5.000 Ur za
Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja-Slovenca darujejo Ana in Anton Husu 10.000 Ur ter Liči in Alojz Kapun 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Slavko Daneu (Kranjčev) daruje
10.000	Ur za pevski zbor Vasilij Mirk.
N. N. daruje 10.000 Ur za osnovno šolo 1. maj 1945 v Zgoniku.
V	spomin na Danila Ukmarja-Slovenca darujeta Irma in Egon 20.000 Ur za ŠD Polet.
V	spomin na MiUvoja Zuziča darujeta Milka in Mirko Cijak 10.000 lir za Amaterski oder Prosek-Kon-tovel.
Namesto cvetja na grob Avgusta Germanija daruje Marija Sancin
5.000	Ur za PD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Avgusta
Germanija daruje družina Angela Žerjala 10.000 Ur za PD Ivan Grbec.
V	spomin na vzornega in požrtvovalnega odbornika Avgusta Germanija darujeta Marta in Franko Volk
10.000	lir za PD Ivan Grbec. V isti namen daruje Vida Verk 5.000 Ur za PD Ivan Grbec.
Podporni član Mario Švara daruje
5.000	Ur za TPPZ.
Nerina in Ezio Fontanot darujeta
20.000	Ur za ženski zbor Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob tete Karle darujeta Marija in Darica Marc
5.000	Ur za ženski zbor Valentin Vodnik.
V	spomin na mamo Karlo Sancin daruje hči Meri z družino 10.000 Ur za ženski zbor Valentin Vodnik.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma darujeta družim Križmančič in MihaUč (Bazovica 266) 10.000 Ur za osnovno šolo Primož Trubar.
N. N. daruje 5.000 Ur za revijo Dan.
Namesto cvetja na grob Andreja Ražma daruje Franc Križmančič 10 tisoč Ur za PD Lipa.
Ob 35. obletnici smrti padlega moža Karla Mihalja daruje žena 10.000 Ur za osnovno šolo v Zgoniku «1. maj 1645». V isti namen daruje 10.000 lir za ŠD Bor
Ob 35. obletnici smrti padlega očeta Karla Mihalja daruje hči Elda Vigini 10.000 Ur za TPPZ.
Za osnovno šolo v Zgoniku «1. maj 1945» darujejo: družina Žagar (Ve-
CONFEZIONI
ERRE NORCIA
MOŠKA IN ŽENSKA OBI-ACILA JEANS CASUAL
TRST. UL MAZZINI 10 VOGAL UL. CASSA Dl RISPARMIO Z ODREZKOM TEGA OGLASA DOBITE POSEBEN POPUST
U Takojšnji in brezplačni pregled vida
□	Recepti za nove leče pri obnovitvi vozniškega dovoljenja
□	Očala za branje, barvanje leč in popravila naočnikov
POPUSTI
FOTO - KINO - OPTIKA
MARUŠIČ
Ulica S. Nicold 33, tel. 60227
O POPRAVILA RADIO-TV • MONTAŽA TELEVIZIJSKIH ANTEN
SOSIČ BORIS
OPČINE — Proseška ul. 49 — Tel. 213400
LESTVE VSEH VRST
41 Profesionalne lestve
•	Raztegljive lestve na tovornikih
•	Raztegl|ive lestve s podol|si|ivim opomim podstavkom
•	Oporna sto|ala
•	Gradbeni
- ______ fH
splošno pohištvo
Trst - Ulico $ cninc. ....................................® (040) 54390
Uki Repen) 20.000 lir ter Sonja Kos-mina (Šempolaj) 15.000 Ur.
Namesto cvetja na grob MiUvoja Zuziča in Danila Ukmarja daruje Vida Gerlanc-Menucci 3.000 lir 2a popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Milivoja Zuziča darujejo Mira in Zdenka 10.000 Ur za Mladinski krožek Pro-sek-Kontovel, Marija in Ivanka Bukavec 10.000 za pevski zbor VasiUj
Prispevke, ki so tokrat izosta-U zaradi prostorne stiske, bomo objavili drugič. Prosimo za razumevanje.
Mirk, Marjo Verša 10.000 za ŠD Primorje ter Juština in Miro Colja 5.000 lir za otroški pevski zbor Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Danila Ukmarja-Slovenca daruje Aldo Colja 10.000 lir za otroški pevski zbor Prosek-Kontovel.
V spomin na MiUvoja Zuziča in
Danila Ukmarja daruje Nada Kemperle 5.000 lir za Mladinski krožek Prosek-Kontovel ter 5.000 Ur za pevski zbor VasiUj Mirk.
Za šolski center iz Milj darujejo družine: Vodopivec (Milje) 15.000 Ur, Švab (Milje) 15.000, Ciacchi (Milje) 10.000, Tonel (Milje) 10.000, Jercog (Milje) 10.000, Cherti (Milje) 20.000, Barič (Milje) 10.000, Colarich (Korošci) 5.000, Tul (Korošci) 10.000 Corossez (Milje) 10.000, Pugliese (Mi lje) 10.000, Ellero (Milje) 15.000, Santin (Milje) 10.000, Stacul - Peterc (Milje) 15.000, Pecchiari (Milje) 10 tisoč, Bossi - gostilna (Milje) 25.000, Bozjeglav (Milje) 10.000, Bossi (Milje) 10.000, Parovel (Milje) 10.000, Smotlak (Oreh) 10.000, Gombacci (Oreh) 10.000, Zuppin (štramar) 20 tisoč, Martini (Žavlje) 10.000 ter Svetina (Milje) 20.000 Ur.
Ob 35. obletnici smrti padlega tov. Dušana Ote-Toče daruje Josip Ota-Mižo 10.000 Ur za Zvezo borcev Bo-Ijunec. V isti namen darujeta Boris Bandi 10.000 ter Danilo Slavec 10 tisoč Ur za Zvezo borcev Boljunec.
G. BABY
ULICA GENOVA 12/23 TRST
PJF1E
Leviš
PVPS4

CARRERA
J
E
A
N
S
C
A
S
U
A
L
JEAN’S WEST
012
beneflon
l»slcWiai
.;.yj	•
m
l/G€
>.r
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE

PRIMO ROVIS
nudi
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah.
NAŠA MALA DOMOVINA
Strokovno gradivo o slovenskih krajih in ljudeh v Italiji
Iz gradiva, ki ga je zbirala in objavljala revija Galeb v letih 1974-1979 za potrebe skupinskih raziskav na osnovnih šolah, so nastali štirje lični zvezki z bogatimi barvnimi fotografijami in spremnim tekstom.
V NAŠI MALI DOMOVINI boste spoznali kraje, zgodovinske dogodke, pričevanja o preteklosti, kulturne zanimivosti in običaje, naravo in njene lepote, ki so tesno vezani na ozemlje, na katerem živijo Slovenci v Italiji.
Zbirko je založilo ZTT in jo dobite
a Uiailei	*
ULICI SV. FRANČIŠKA 20 - TRST
Z A LOZ BA
CANKARJEVA
ZALOŽBA
Ljubljana Kopitarjeva 2
Primerno darilo za vsako priložnost
M. in T. Košiček
STARŠI-NESTARŠI
KNJIGA O TEM, KAKŠNI STARSI NE SMEJO BlTb CE HOČEJO, DA BI SE NJIHOVI OTROCI RAZVIL' V ZDRAVE OSEBNOSTI
SE JE CAS, DA Sl SAMI SESIJETE POLETN0 GARDEROBO!
Pri tem prijetnem in koristnem delu vam bo porno' gala knjiga
KROJIM IN ŠIVAM Z BURDO
Knjigo je po najsodobnejših učnih metodah zasf>°' vala skupina Burdinih strokovnjakov. Jasno in Pre' gledno besedilo dopolnjuje čez 1000 slik, ki nazod1 prikazujejo in razlagajo tudi najbolj zapletene postopke.
NAROČILNICA — PD
Priimek in ime; ____
Naslov:	............
Poklic:
Reg. št. os. izk.: ..

Nepreklicno naročam Starši - nestarši 245 din (2 ob1') Krojim in šivam z Burdo 300 din (2 obr.)
Datum:.........7.. Podpis:............•**[
_______________________________________X
Knjigo lahko dobite tudi v
UiaHU
Ul. sv. Frančiška 20 - Trst
ali jo naročite v GORICI na UPRAVI	,
PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Magg'0