■o
Im Ir-
ico ¡in ic"> "o
Doživetje. Ne kje, temveč s kom
Zvočne podobe domotožja
HTM'	
90,6 95,1	95,9 100,3
\m i	:
VSAKTOR	EK IN PETEK
Št. 32/Leto 66/Celje, 22. april 2011/Cena 1,30 EUR
rn
Dobrote, oddih in pogled v zrcalo?
Na Festivalu potic v Preboldu so izbirali najslajšo, v Šentjurju pa so se trudili za dobre sosedske odnose. Kanček oddiha in prihajajoči prazniki so tudi priložnost, da sebi in družbi, v kateri živimo, nastavimo zrcalo.
»Kajuh me je prvi ogovoril kot tovariša!«
Lahko večnamenske dvorane res služijo različnim namenom?
"j Mercator Center Celje
Opekam i si« 9, Celje. tel. it 03/426 80 00
Sobota,
Velikonočno praznovanje
Do polnega vozička brez mošnjička
fftKCi i A^-^He*^
'	vNovemte^u
Mladi nam nastavljajo zrcalo
Pomoč na domu: Ljudje ne bodo zmogli, bodo občine?
BISERKA POVSE TAŠIC
UVODNIK
Navlaka brezskrbnih dni?
Ne bom težila. Sem obljubila, ampak človek ne more iz svoje kože - ali pa z oblasti, kajne? Pred nami so prazniki, naj bodo lepi, preživimo jih med ljubimi ljudmi. Otresimo se navlake, ki jo vsak oddih od dela prinaša: še zadnji hip hočemo vse postoriti, ker smo pač nenadomestljivi? Potem divjamo kot nori, da vse pravi čas še »zapakiramo«, ob vožnji do izbrane počitniške desti-nacije se nam hudimano mudi na cilj. Potem naenkrat ne vemo, kaj bi
počeli z brezdeljem. Daje nas občutek krivde, kaj vse bi še lahko postorili, pojavlja se vprašanje, kako bo le brez nas vse »štimalo«.
Dajmo, ljudje, izklopimo, napolnimo izpraznjene baterije, zazrimo se v čudovito nebo, prisluhnimo prebujajo-čemu se pomladanskemu cvetenju in ne pozabimo pustiti drugim, da so preprosto to, kar so. Kot cvetice na travniku, ki rastejo same zase v svoji omamni dišavi in prelestni barvi, vendar le vse skupaj tvorijo nedeljivo celoto - travnik. Ampak ... naj bodo praznični dnevi vendarle priložnost tudi za to, da se ozremo vase. Ne bom se vpletala v tisto osebno raven naših življenj; zadržala se bom pri slovenskem narodu.
Vsak narod, tudi naš, ima pač takšno vlado, kot si jo zasluži. Ne bom udrihala po sedanji vladni garnituri - kakšen izklop, počitek in globok premislek ji ne bi škodil - ker je to že tako modno početje, da bom imela prehudo konkurenco. Saj veste, vsak med nami rad malce štrli iz poprečja in živi v državi, kjer se štrlečim osebkom dovolita obstoj in razvoj. Naš ego pač. In ego je vrag, ko tolče po posameznikih in jim ne dovoli, da se zazrejo vase in se vprašajo, koliko so resnično nenadomestljivi pri svojem vladanju in ali morda ni napočil trenutek, ko je treba prisluhniti stari zen filozofiji, ki nas uči, da je preprosto treba vedeti, kdaj »ne delati« in kdaj odnehati. Bolj po domače: zelo tanka črta je med bojem v stilu levov in metanjem puške v koruzo. Naše življenje, tudi politično, pač sestavljajo vzponi in padci - krize, če hočete. Razdori, ločitve, nepričakovani srečni dogodki. V ozadju vseh sporov je zelo preprosta resnica: različna pričakovanja. Spremembam se upiramo. Ampak stvarnost nas na koncu doleti - vse bolj prazne občinske blagajne in vse bolj hropeč planet.
Ključni izziv, ki je ta hip pred našo družbo prav v teh prazničnih dneh - še zadnja priložnost vladajoče elite za globok premislek - se, po mojem skromnem mnenju, glasi: »Ali se bomo sprememb v družbi, temeljitih ekonomskih in družbenih, lotili sami ali pa bodo našo Slovenijo vodili od zunaj in nam diktirali tempo, ki ga bo narekoval Bruselj?!« Nismo v spodbudnih časih, kar tudi opažamo pri svojem delu, saj je - ne boste verjeli - zelo težko najti spodbudne zgodbe v našem gospodarstvu, veliko lažje je danes udrihati po vsem in vsakomer. S pametovanjem in kritiziranjem vsepovprek se pridružujemo čredi, ki vpije, kako je vse zanič, kako se nič ne da, kako nihče nič ne dela. Dovolj!
Začnimo s človeškim postom vsak pred seboj in s seboj. Hočemo slovensko državo? Potem jo imejmo in jo soustvarjaj-mo, predlagajmo, delajmo, sodelujmo. Naj nam bodo časi, v katerih smo se znašli, navdih v duhu tistega, ki je enkrat dejal, da najboljše izvira iz gnilobe: penicilin iz plesni, zemlja pa črpa hrano iz živalskih iztrebkov in gnijočega listja. Dovolj gnitja, začnimo rasti!
P.S.
Prijetne praznike vam želim in vas vabim, da se v tokratni številki podate z nami na kolesarjenje po svetu, se vprašate, čemu služijo večnamenske dvorane v manjših krajih, preberete intervju skoraj 90-letnega partizana, se pridružite razmisleku o pomoči na domu, pokukate v balkanske portrete, prisluhnete velikončni poslanici in se imate preprosto radi!
PETEK
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Paša za oči in razvajanje za brbončice na preboldskem festivalu potic
Potica - vseh sladic kraljica!
Kruh je doma po vsem svetu, potica samo v Sloveniji, Festival potic pa le v Preboldu - Ko moraš v pol dneva poskusiti skoraj sto potic
PREBOLD - Čeprav so velikonočni prazniki še pred nami, je v Preboldu po poticah dišalo že minuli petek. Tamkajšnje društvo podeželskih žena je namreč v sodelovanju z občino in Kmetijsko-gozdarskim zavodom Slovenije pripravilo tradicionalni, že osmi Festival potic in na ta način izrazilo spoštovanje tej tipični slovenski sladici, ki se kot praznična in obredna jed že stoletja pojavlja na mizi Slovencev.
Letošnji festival je bil po številu potic rekorden. Komisija jih je morala oceniti kar 93, kar je skoraj enkrat toliko kot lani. In če je v preteklosti veljalo, da je bila peka potic v domeni žensk, in še to najboljših gospodinj, smo se na tokratnem festivalu znova lahko prepričali, da znajo odlične potice speči tudi predstavniki močnejšega spola. Mojster potic Andrej Voh, sicer profesor v Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, ki na festivalu leto za letom pobira zlata priznanja, se tudi tokrat ni izneveril tradiciji. K sodelovanju na festivalu je nagovoril tudi svoje dijake, ki so za svoje potice prejeli kar nekaj priznanj.
Čeprav se zdi izdelava te sladice iz kvašenega testa, v katerega je zavit nadev, običajno orehov, na prvi pogled preprosta, je dobra potica spričevalo izkušenega kuharja oziroma peka. Da je speči potico zelo zahtevna reč, je prikimala tudi pobudnica preboldskega Festivala potic in predsednica tamkajšnjega društva podeželskih žena Danica Uplaznik. »Pride dan, ko ti gre vse gladko in spečeš krasno potico, in je dan, ko ti peka nikakor ne gre od rok, čeprav vse narediš kot prejšnjič. Prav zanimivo je poslušati gospodinje, ko prinesejo potice in razlagajo, kaj vse se jim je med peko pripetilo. Včasih v enem dnevu spečejo tudi po tri potice, preden jim v četrto končno uspe. Seveda jim ni vseeno, kakšen izdelek prinesejo, ker se zavedajo, da je potica naša kulturna dediščina. Zato je prav, da jo častimo.«
Komisija pred težko nalogo
Če ste se že kdaj lotili peke potice, potem veste, kaj vse gre lahko narobe. Saj se vam je že zgodilo, da ste naredili vse, kar je pisalo v receptu in
ob tem upoštevali babičine nasvete - hodili ste po prstih, ko je testo vzhajalo, kuhinjo ste imeli dobro ogreto, da se testo ne bi prehladilo? Ko ste potico vzeli iz pečice ali krušne peči, pa ste žalostno ugotovili, da je odstopila skorja, da je polnilo slabo zavito in podobno.
Komisija, ki je na festivalu ocenjevala potice, pa je bila pozorna še na marsikaj drugega. Ocenjevala je videz izdelka, barvo skorje in sredice, prožnost potice in tudi vonj in okus. Potice je ocenjevala v treh kategorijah: orehova in smetanova potica z dodatki ter orehov kolač. Pri čemer so imeli člani komisije vse prej kot lahko nalogo. Prvič zato, ker so morali med samimi izvrstnimi poticami izbrati res najboljše. Ter drugič, ker so morali v nekaj urah poskusiti skoraj sto potic. Kar vsekakor ni bila »mala malca«. »Res je bilo kar hudo. Tisti dan ne moreš jesti nič drugega. Ampak za veliko noč se bo pa spet prilegel kakšen kos
potice,« je priznala Danica Uplaznik.
Komisija je podelila 22 zlatih priznanj, 34 srebrnih in 21 bronastih ter 6 znakov kakovosti. Slednje so prejeli tisti mojstri oziroma mojstrice potic, ki so dobile trikrat zlato priznanje (Urška Šošter, Cvetka Svet, Nejc Pušnik in Ivanka Kučar). Potice so nato v petek zvečer razstavili v Aninem domu, kjer so bile na ogled in pokušino še v soboto dopoldne, nato so jih podarili domovom starejših občanov v Preboldu, Grmovju ter na Polzeli in Vranskem.
P. S. Če se vam je med prebiranjem tega članka milo storilo, ker vaše potice niso ravno za na razstavo, naj vas potolažimo. Kot ste prebrali, tudi izkušenejšim od vas ne uspe vedno. Sicer pa ni vse v videzu. Vaša potica se bo zagotovo kar topila v ustih, če boste osnovnemu receptu dodali obilo veselja do peke in ga začinili še z nekaj ščepcev ljubezni. Pa dober tek!
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GrupA
FMffflFMFTffTEIMgn
NE®
Spoštovani bralci, današnja številka Novega tednika je malce zajetnejša, da vam med prazniki ne bo zmanjkalo branja. V torek, 26. aprila, časopis ne bo izšel, skupaj z vami bomo spet v petek, 29. aprila. Agencija za oglaševanje bo delala vse dni, razen med prazniki. Male oglase lahko za petkovo številko oddate do torka, 26. aprila.
Medijska hiša Novi tednik in Radio Celje Vam želi prijetne velikonočne in prvomajske praznike.
Z jajci v rokah in vedrom na glavi
Šentjurčani Šentjurčanom za dobre sosedske odnose in ravno prav tekmovalnosti
ŠENTJUR - Bi se znašli, če bi morali na glavi prenašati vedro vode, iskati šivanko v kopici sena, postaviti mlaj ali izdelati glineno posodo? Domači zavetnik sv. Jurij je prejšnji konec tedna tudi v Šentjur dokončno priklical pomlad. Tudi Šentjurjevo 2011 se je držalo utečenega reda, pravi šarm prireditvi pa so dodale novosti. Z urejeno ploščadjo pred galerijo v Zgornjem trgu se je vse dogajanje preselilo v staro mestno jedro. Z igrami, v katerih je bilo treba na primer z zvezanimi nogami na žlici prenašati jajce, je prišlo do izraza predvsem druženje ožjih in širših šentjurskih sosesk.
Posebna pridobitev Zgornjega trga je po novem ploščad pred galerijo, kjer je stal glavni prireditveni oder. Tam so svoj trenutek dočakali šentjurski vinogradniki, prvič letos tudi salamarji, tam so se predstavili domači narodnozabavni ansambli in seveda sledile vse šentjur-jeve zabave. Gotovo je letos izstopala tista z Big bandom, ki je tokratni praznik prvič pospremila z zimzeleno motiviko. Ljubitelji narodnjakov pa se tudi letos ne bi smeli pritoževati. Galerija je tokrat ponudila nekoliko bolj intimno okolje že tradicionalni razstavi Naravno je zdravo. V t. i. Križankah in v dvorani Razvojne agencije pa so na svoj račun prišli tudi otroci. Lahko bi rekli, da tako pestre ponudbe jurjev sejem še ni imel, obiskovalcem pa je bila na voljo ne samo v soboto, ampak tudi v nedeljo. Dan pred tem so generalko na stojnicah pripravila šentjurska društva. Malokdo je vedel, kakšna vse so v domačih logih sploh organizirana. Nekatera so svojo promocijo
tako dobro izkoristila, da se v silni gneči skoraj ni dalo prebiti mimo. Lani znova obujeno turistično društvo pa se je letos vsekakor izkazalo z etno družabnimi igrami Šentjurčani Šentjurčanom. V tem pogledu so bili dobra izbira tudi kuharji tradicionalne »kisle župe«. Če so obiskovalci prejšnja leta
razne župane, ravnatelje in direktorje zavodov opazovali bolj od daleč, pa se je skoraj vsak čutil poklicanega, da malo pobodri ekipo svoje krajevne skupnosti. Če je zraven še ugotovil, kako imenitne so klobase iz njegove vasi, še toliko bolje.
StO
Foto: GrupA
Deset minut so imeli tekmovalci za postavitev »mlaja«. Najlepšega so imeli tekmovalci izpod Rifnika. Da so imeli v svojih vrstah cvetličarsko profesionalko, je bilo zgolj srečno naključje.
Velikonočno voščilo
Vse igre so izhajale iz časov naših babic. So jih pa organizatorji ravno prav priredili, tako da so se s pranjem rjuh v mrzli vodi in s prenašanjem vode na glavi enkrat za spremembo pomerili gospodje. Šlo je zares, tudi če samo zaradi jajca na žlici.
www.noyitednik.com
Čeprav nekoč na nasprotnih bregovih, sta se na Šentjurjevem 2011 pojavila skupaj in se na srečo čisto prijateljsko gledala. Znameniti kozjanski tolovaj Guzaj je prišel s svojo Barbko, za njima je Šentjurčane presenetil tudi takratni župan Gustav Ipavec.
Velikonočne praznike obhajamo v tem čudovitem pomladnem času, ko se vse nekako na novo začenja, vse brsti in cveti in se raduje novega življenja; ptički veselo žvrgolijo in pletejo gnezda, narava se odeva v cvetje in zelenje.
V tem obdobju obhajajmo veliko noč, osrednji praznik krščanske vere in osrednji dogodek človeške zgodovine. Če bi govorili v podobi, bi lahko rekli, da je velikonočni praznik - skrivnost Kristusovega vstajenja, ki jo obsega, oznanja in vsebuje velikonočni praznik - v življenju Cerkve nekaj podobnega, kot je pomlad in pomladno sonce v naravi. Kakor sonce vse budi in kliče k življenju, k novemu začetku, tako je tudi velikonočni praznik duhovna pomlad, vabilo k novemu začetku, k živi veri, upanju in prepričanju, da se s Kristusovim vstajenjem začenja novo obdobje človeške zgodovine, ki svet in človeštvo zanesljivo vodi v svetlo prihodnost.
Ko nekateri strokovnjaki napovedujejo razpad sedanjega kozmičnega reda in se zdi, da svetovni dogodki te temne napovedi potrjujejo, Cerkev z velikonočnim praznikom že dva tisoč let pogumno oznanja, da je naša prihodnost svetla, ožarjena z lučjo in upanjem vstalega Kristusa, ki svet in človeštvo vodi v smeri novega neba in nove Zemlje, kjer prebiva pravičnost.
To potovanje v smeri novega neba in nove Zemlje se je začelo z Jezusovim prihodom na ta svet. On je luč, ki prihaja, da razsvetljuje vsakega človeka. V to luč smo vstopili, ko smo pri krstu postali kristjani, ko smo bili vzidani v to duhovno zgradbo, da bi oznanjali slavna dela njega, ki nas je poklical iz teme v svojo čudovito luč. Ta dar božjega življenja, to zavezo z Gospodom, ki se je za nas uresničila pri krstu, naj bi zdaj utrjevali in poglabljali, da bomo imeli polnost in bogastvo božjega življenja,
da bomo živi in močni kristjani in kot taki luč sveta in sol Zemlje, kakor nam naroča Jezus v znamenitem govoru na gori.
V teh dneh si segamo v roke, pišemo voščila in pošiljamo sporočila z najboljšimi željami za srečne in blagoslovljene velikonočne praznike. Tudi jaz vam želim obilo sreče, zdravja, duhovne moči, veselja in upanja, ki ga oznanja in prinaša skrivnost velikonočnega praznika. Veliko je poti, ki vodijo k doživetemu obhajanju velikonočnega praznika; tudi različni običaji in ljudske pobožnosti, velikonočne pesmi in še posebej blagoslov velikonočnih jedi, ki v sebi krijejo prvine Jezusove velikonočne večerje, ki jo je Jezus obhajal s svojimi učenci in se skrivnostno ponavzočuje pri sveti maši.
Vsi se zavedamo in boleče občutimo, da je letošnje praznovanje velike noči močno okrnjeno in za mnoge onemogočeno zaradi posledic ekonomske in socialne krize in njenih zaskrbljujočih posledic, ki so mnoge pripeljale na prag revščine in obupa. Prav zato nam je vsem potrebno oznanilo tolažbe in upanja, ki ga prinaša velikonočni praznik.
Da se bo to zgodilo, moramo vstopiti v skrivnost, se moramo na nek način srečati z Jezusom Kristusom, križanim in od mrtvih vstalim Gospodom. Srečati se moramo z njim, ki najbolj pozna radosti, a tudi probleme in tegobe našega življenja, saj je prišel, da bi oznanjal blagovest ubogim in ozdravljal tiste, ki imajo potrto srce.
Obhajati veliko noč zato pomeni stopiti na pot Jezusa Kristusa in postati luč in glasnik njegovega miru, njegovega veselja in upanja. To je naša naloga, to je moja želja in moje velikonočno voščilo.
Dr. STANISLAV LIPOVŠEK, celjski škof
Delo v kamnolomu v Veliki Pirešici	V CMC so ponosni tudi na nov certifikat, za katerega so si prizadevali več mesecev.
CM Celje vztrajno naprej
Dvojno slavje v podjetju Ceste mostovi Celje je eno redkih v gradbeništvu, zato je še bolj dragoceno
CMC-jevo odgovornost do okolja in zaposlenih sta pohvalila žalski župan Janko Kos in pooblaščenec v Mestni občini Celje Stane Rozman, oba pa sta celjskemu podjetju iskreno zaželela, da napiše še več uspešnih zgodb.
Podjetje Ceste mostovi Celje je v Veliki Pirešici v sredo pripravilo dvojno slavje. Uradno so predali namenu skoraj milijon evrov vredno rekonstrukcijo primarnega dela se-paracije kamnoloma ter prevzeli mednarodni certifikat varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001. Nova naložba omogoča celjskemu podjetju posodobitev tehnologije in povečanje proizvodnje. Nasploh je v teh težkih časih, posebej za gradbince, ena redkih naložb, ki vzbuja upanje.
V to je prepričan tudi predsednik uprave CM Celje Marjan Vengust: »V resnici smo lahko veseli novih pridobitev. Novi drobilnik v kamnolomu je sodoben, z večjo zmogljivostjo, manjšo energetsko porabo ter kot tak velika pridobitev za okolje. Nova naložba je bila potrebna, ker je bil obstoječi drobilnik star 40 let in kot takšen ni zadovoljeval potreb in zahtev po kakovosti materiala. S tretjim certifikatom, v rokah že imamo certifikata za obvladovanje kakovosti ISO 9001 in
ravnanje z okoljem ISO 14001, je tlakovana pot k poslovni odličnosti. Čeprav so težki časi, se zavedamo, da brez gledanja v prihodnost ni preteklosti in ne sedanjosti.«
Sicer v kamnolomu pridobivajo najbolj zahtevne materiale za proizvode, kot so asfalti in betoni ter še drugi elementi v potrošni industriji gradbenega materiala, tudi za široko porabo. Gre za začetek naložbenega ciklusa, ki ga bodo nadaljevali v prihodnjih letih,. »Računamo na gradnjo tretje razvojne osi, ker bodo potrebne velike kapacitete. Mi imamo te izkušnje. Žal v gradbeništvu ni kontinuiranih naložb, priča smo vzponom in padcem. Čeprav smo
najbrž na dnu, računamo, da se bo Slovenija morala odpreti, tudi s to cesto.«
Naložba je veljala slab milijonov evrov, velik del so CMC posodile banke. »Očitno še zaupajo nekaterim poslovnim sistemom. Verjetno so ocenili, da smo v CMC vredni zaupanja.« Seveda se zdaj, ko gradbeniki »padajo« skoraj kot po tekočem traku, zastavlja vprašanje, kako se CMC še drži nad vodo. »Tako da delamo, izpolnjujemo pogodbe, trdo delo pa je tudi v komerciali, da pripeljejo nove posle,« odgovarja Vengust. »Bojazni za preživetje ni, da pa je trdo, niti ne skrivamo. Vendar smo navajeni, že v preteklosti smo doživljali vzpone in padce.
Če sedanje stanje ne bo trajalo v nedogled, če se bo vzpostavil red, imamo priložnost in perspektivo, da preživimo.«
Propadi konkurentov puščajo rane
V CMC se ne veselijo propadov konkurentov. »Ti propadi tudi nam puščajo rane. Skupina, ki ustvarja več kot sto milijonov (v letu 2009 120-125, lani 112-115 milijonov evrov), ima široko vejo kupcev. Kadar ti kupci ne poravnajo obveznosti, česar je danes ogromno, tudi mi čutimo posledice in imamo motnje. Neporavnane obveznosti iz preteklosti so ena od večjih bolečin gospodarstva, dodatne težave pa povzročajo zaostrene gospodarske razmere in težji pristop do denarja.« O morebitnih političnih špekulacijah Vengust ni govoril, čeprav je priznal,
da se pri odpiranjih ponudb in licitacijah dogaja marsikaj. »Slovenija na tem področju še nima urejenih zakonov. Nujno bi potrebovali >antidumpinško< zakonodajo. Ni problem samo manj posla, problem so posli, ki ne pokrivajo stroškov, na drugi strani pa nas presenečajo podražitve. V zadnjem tednu se je podražilo gorivo in te podražitve ob nizkih cenah dobesedno morijo, če lahko uporabim ta izraz.«
Sicer zaradi propada nekaterih gradbenikov CMC srečujemo tudi na »starih« poslih, na primer pri zaključevanju spodnjesavinjske kanalizacije. Vengust priznava, da poslov ni lahko prevzeti. »Ti vstopi so zahtevni. Lahko se odločiš ali boš ali ne boš vstopil. Posledice enega ali drugega dejanja nosiš sam. Če vstopiš, moraš dokončati tako, kot si podpisal dokumente, in za tem moraš stati. Če imaš dobre sodelavce in okolje, ki ti na nek način pomaga, sem prepričan, da se projekt da dokončati. Tudi za omenjeni posel sem prepričan, da je še toliko pozitivne energije, da ga bomo uspešno zaključili.«
US, foto: SHERPA
Marjan Vengust: »Odhod nekaterih podjetij je naša tržna priložnost in tudi obveznost. Za vsak posel sicer podpišeš pogodbo, vendar je to papir, mi pa ta papir uresničujemo v naravi. Naši sodelavci trdo delajo, vendar smo na to pripravljeni in želimo tudi v prihodnje. Ne želimo biti na borzi dela, z delom želimo služiti svoj kruh in biti vzor mladim, da za sabo pustimo zdrav sistem, v katerem bodo tudi vnuki opravljali svoje poslanstvo. Ne da bomo dninarji na lastni zemlji. Za to bomo dali vso energijo, znanje in sposobnost, saj želimo mladim pokazati, da se kljub težkim razmeram to da uresničiti.«
Obetavno za Hišne aparate in HTZ
Obetavna novica prihaja iz podjetja BSH Hišni aparati. V Nazarjah je namreč hčerinsko podjetje Premogovnika Velenje HTZ Velenje v tem tednu že začelo z nadzidavo hale PM - BSH, dela pa naj bi izvedli do 8. avgusta.
Seveda je širitev proizvodnih prostorov v Nazarjah dokaz dobrega poslovanja in tudi nadaljnjih načrtov v podjetju. Vrednost pogodbe, ki so jo podpisali predstavniki HTZ in Hišnih aparatov, presega 1,2 milijona evrov, zajema pa gradbena, obrtna in instalacijska dela, vključno z zunanjo ureditvijo in vsemi komunalnimi priključki. Gradnje nadzidave nad proizvodno halo v Nazarjah je eden pomembnejših poslov, ki jih je podjetje HTZ Velenje pridobilo v zadnjem času, poleg najugodnejše cene pa so bili pomembni še dobra tehnična usposobljenost kadrov, reference v zadnjem obdobju in finančna stabilnost ponudnika. Velenjčani v poslu sicer partnersko nastopajo z gradbenim podjetjem Pluton Gradnje, čeprav kot vodilni partner s tem primerom dokazujejo, da so aktivnosti za povečanje prihodkov podjetja ob skrbi za nova kvalitetna delovna mesta dobro zastavljene.
»Želel bi čestitati in iskreno pohvaliti vse zaposlene, ki so pripomogli k temu, da smo posel sklenili. Prepričan sem, da bodo takšni in podobni poslovni dogodki spodbuda zaposlenim tudi pri vseh ostalih programih družbe,« je po podpisu pogodbe dejal direktor HTZ Velenje Dejan Radovanovic.
Andreas Liebl, direktor področja Tehnika v BSH Hišni aparati je povedal, da so HTZ Velenje izbrali predvsem zaradi dobrih referenc in dobre bonitetne ocene, ki bo zagotavljala, da bo projekt nemoteno potekal, pa tudi kakovostno izveden in pravočasno zaključen. »Naš namen je bil izbrati ponudnika, ki je finančno stabilen in je sposoben v določenem času, denarju in kakovosti izpeljati projekt,« je pojasnil Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja.	US
ZAPELJIVE REŠITVE
ZA PODJETJA	■ li fc
IN PODJETNIKE
Sodelovanje na razpisu Podjetniškega sklada za kredite s subvencijo obrestne mere (P12011) je enostavnejše s pravim finančim partnerjem ob strani.
V HYPU DO:
©	Brezplačnega svetovanja.
©	Odobritve kredita brez stroškov.
©	Možnost ugodnega lizing financiranja.
©	Dodatnih ugodnosti pri odprtju poslovnega računa.
Več na O 03 425 73 30 ali www.hypo-alpe-adria.si.
V' Hypo Alpe Adria
VAŠI. Z VAMI. ZA VAS. - Št. 32 - 22. april 2011 -
Lahko večnamenske dvorane res služijo različnim namenom?
Za spore je kriv alkohol! - Novoletni ples ne bi smel biti problem, če ne bi stregli tudi s kozarci vina in penine - »Kaj nam bo velika dvorana v kraju, če je ne smemo uporabljati!«
Ljudje, ki živijo v mestih in večjih krajih, se niti ne zavedajo, s kakšnimi problemi vse se srečujejo na podeželju. Ker zakone pišejo in sprejemajo v Ljubljani, je življenje v manjših krajih še bolj zapleteno. »V Ljubljani imajo Cankarjev dom, v Celju Narodni dom in gledališče, v Novi Cerkvi pa bi radi večnamensko dvorano ob osnovni šoli izkoristili vsaj za novoletni ples, ki bi ga vsako leto priredilo eno od krajevnih društev,« je potrebo po »bolj na stežaj« odprtih vratih dvorane utemeljeval vojniški občinski svetnik in predsednik KS Nova Cerkev Slavko Jezer-nik. Ker za željo društev niso imeli posluha niti v vodstvu šole, ki upravlja z večnamensko dvorano, niti v občinskem odboru za družbene dejavnosti, se je za pomoč obrnil še na občinski svet.
In jo dobil. Še več, svetniki so soglašali, da bi morali društveno in s tem tudi družabno življenje v manjših krajih bolj vzpodbujati. Novoletnega plesa nenazadnje ne gre primerjati z gasilsko veselico, »rave-par-tyjem« ali kakšno razvratno zabavo, so še menili. »Valčkov ples, ki ga prireja zdravniško društvo, ima dolgoletno tradicijo v celjskem Narodnem domu, pa kdo pomisli, da morda ne gre za kulturno prireditev?« se je spraševal Viktor Štokojnik. Da bi morale večnamenske dvorane bolj široko odpreti vrata društvom, da jih v krajih
nenazadnje niso gradili zgolj za šolske telovadnice, so ga dopolnjevali številni drugi. Med tistimi, ki so mu pritrjevali, je bil tudi Egidij Čretnik: »Če po koncertu poklepetam s prijatelji ob kozarčku, je to kulturno - če pa bi zaplesal še nekaj taktov, pa ne bi bilo več?«
Postavijo naj se nova pravila za vse
Da ne gre zgolj za večnamensko dvorano v Novi Cerkvi, ampak bi morali sprejeti nova pravila, ki bi veljala tudi za tisto na Frankolovem, je svetnike opozarjal Milan Dečman: »Dejstvo je, da mi v manjših krajih svoje dvorane cenimo. Skrb, da jih tudi na drugačnih prireditvah ne bi čuvali, je zato povsem odveč. Če nimamo kulturnega doma, telovadnico pa - je pač treba to bolj odpreti ljudem.« Pritegnil mu je Janko Čepin: »Saj ne zahtevamo, da bi v dvoranah prirejali zasebne zabave. Ko pa gre za društva, bi morali biti še veseli, da pripravljajo prireditve.« In da bi razpravo še bolj poenotil in umiril, je najmlajši med svetniki, 18-letni Tadej Zabav, pribil, da so postopki za organizacijo in prijavo prireditev zelo natančni in brez dosledne organizacije in skrbi za varnost in red tako ni mogoče dobiti dovoljenja.
V razpravi so svetniki nihali med dvema predlogoma: naj zadolžijo odbor za družbene dejavnosti, da pripravi enoten pravilnik s kriteriji za oddaja-
nje, vključno s cenikom, ki bi veljal za različne prireditve za obe večnamenski dvorani, ali naj ostanejo zgolj pri izjemnih enkratnih dogodkih. Odločili so se za slednje, tako da bo o vsaki prireditvi, ki bi jo želeli pripraviti izven uveljavljenih kulturnih in športnih dogodkov, predhodno odločal odbor za družbene dejavnosti. V dokaj nehvaležni vlogi je tako bil predsednik odbora Janez Karo, ki je ves čas opozarjal, da so v odboru »zgolj cariniki, občinski svetniki pa so tisti, ki bi morali odgovorno odločiti«. Že v prejšnjem mandatu in tudi zdaj j e namreč odbor zavrnil možnost širjenja dogajanja v dvoranah. »Čeprav sta dvorani večnamenski, nista primerni za vse prireditve. Ne pozabimo, da so v njih različni telovadni pripomočki, ki se jih ne da odstraniti, paziti je treba na talne obloge, problem so sanitarije in garderobe,« nam je pojasnjeval Karo. Z razpravo in s sklepom občinskih svetnikov je že seznanil člane odbora, sam
Eden zadnjih večjih dogodkov v večnamenski dvorani v Novi Cerkvi je bila regijska prireditev ob dnevu Civilne zaščite.
pa se zavzema, da bi vendarle v občini določili enotna pravila, ki bi veljala za vse. »Sem proti temu, da se dela izjeme.«
Čeprav je te dni na Celjskem veliko prireditev, je konec aprila vreme že primerno za druženje na prostem. Zanimanje za »selitev« v večnamenske dvorane bo tako spet večje na jesen. In če je s stališča krajanov želja po širjenju dogajanja v dvoranah več kot razumljiva in bi tudi s stroškovnega vidika kakšen evro iz morebitnih najemnin še kako prav prišel, pa je po drugi strani ogromno ovir. Tako so problematični podi, saj so talne obloge zvečine prilagojene otrokom in športnim dejavnostim ne pa obutvi in teži množice drugih obiskovalcev, ob projektiranju pa se pozablja tudi na funkcionalno razporeditev prostorov ...
Včasih šola ni le šola
V	manjših krajih, kjer včasih niti cerkve in gostilne ni, se ljudje družijo v šolah. In njihovih telovadnicah, ki se jih prime ime »večnamenska dvorana«. Povsem novo, le leto dni staro, športno dvorano imajo v Podružnični šoli Šentrupert. Večnamensko dvorano, ki si je ta naziv resnično prislužila, pa imajo tudi vPŠ Lažiše. To dvorano uporablja praktično ves kraj.
V	PŠ Šentrupert imajo svo- tudi šolska telovadnica. Na-
je prostore ne le učenci in učitelji, ampak tudi knjižnica, krajevna skupnost, kulturno društvo, tam se zbirajo mladi. Temu primerno je zasedena
menjena je namreč dejavnosti vseh občanov, številnim društvom, tam so različne krajevne prireditve, knjižnica pripravi predavanja. O stanju
v prejšnjem objektu šole, ki so ga porušili, ker je bila šola radioaktivna, smo že obširno poročali. V zadnjem času pa smo že nekajkrat slišali, da si je kar nekaj krajanov še bolj kot šole želelo prav to »večnamensko« dvorano. In s šolsko telovadnico so jo dobili. Vodja PŠ Šentrupert Irena Gaberšek nam je zatrdila, da zelo pazijo, kaj se
Res ne gre brez alkohola?
Pa smo spet na začetku. V občinah se lahko še tako trudijo in sestavljajo enotna pravila in kriterije, a zakonodaje v nobenem primeru ne morejo zaobiti. Jedro »spora« med šolniki in drugimi javnimi zavodi v občinah, ki upravljajo z večnamenskimi dvoranami, in krajani, ki bi si želeli v njih več življenja in različnega dogajanja, je namreč v - alkoholu. Zakon o omejevanju porabe alkohola v 12. členu izrecno in nedvoumno določa, da je prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač »prepovedana v stavbah in na pripadajočih
funkcionalnih zemljiščih, kjer se opravljata dejavnost vzgoje, izobraževanja in zdravstvena dejavnost«.
In ker so večnamenske dvorane večinoma del šolskih prostorov, prizidek oziroma vsaj z veznim hodnikom pripojene k šoli, ta člen zanje zagotovo velja. Če po koncertu ali priložnostni gledališki predstavi organizatorji še lahko postrežejo s kozarcem soka, pa v Sloveniji na novoletnem plesu ali sprejemu ob kakšnem društvenem jubileju ali dosežku menda ne gre brez zdravice. Ali pa bi vendarle veljalo poskusiti?
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE (arhiv NT)
Podružnična šola Šentrupert s svojo športno dvorano nudi veliko možnosti za zbiranje tudi ostalih krajanov, ne le najmlajših.
v telovadnici dogaja. Tako so recimo že bile želje, da bi kdo v telovadnici praznoval kakšen osebni praznik, vendar so ga zavrnili. »To je šola,« je večkrat ponovila Gaberško-va. Prav tako trdi, da v šolskih prostorih, torej tudi telovadnici, niso točili alkohola in ga tudi ne bodo. Šolska telovadnica je tako le kraj, kjer se krajani lahko v miru družijo. To pa je za tako majhne kraje zelo pomembno.
Rojstne dneve članov društev pa med drugim praznujejo v večnamenski dvorani v PŠ Lažiše. Vodja šole Martina Jelenc je poudarila, da to ni telovadnica, ker te sploh v šoli nimajo. Je dvorana, in sicer edina v kraju. V njej je pravo središče krajevnega dogajanja, saj se vse, kar se dogaja v kraju, zgodi v šoli. Tam je svoje prostore našlo Kulturno društvo Šmiklavž, dvorana je namenjena pevcem, dramski skupini in vsem krajevnim prireditvam. Eno pripravljajo prav v teh dneh. V soboto, 30. aprila, bo namreč prvi Pokaži, kaj znaš v Lažišah. Sodelovali bodo seveda vsi - od otrok do odraslih.
ŠPELA KURALT Foto: TimE (arhiv NT)
040502060 mnn nfip
www.top-fit.si Ur f I I akcija v aprilu - minus 30%
ni c
oblikovanje telesa in zdravo hujšanje!
FITNES za zdravje in lepo telo! CARBO za izgubo maščob in pomladitev kože! SAVNA za sprostitev in regeneracijo! PPREHRANA brez diete do zdrave uravnotežene prehrane!
Velenje v rdečih številkah
Rdeča dvorana ni ostala brez vode! - Nič več brezplačnega Lokalca?
Lokalc postaja predrag za velenjsko občinsko blagajno. Ali bo ostal še najprej »gratis«, je postalo vprašanje za 600 tisoč evrov, kolikor občina letno nameni za storitev.
VELENJE - Mestni svetniki so na torkovi seji potrdili zaključni račun proračuna za lani. Na prvi pogled stanje ni zaskrbljujoče, saj ima občina le 200 tisoč evrov primanjkljaja. Je pa župan Bojan Kontič sam opozoril na veliko večjo težavo - neplačane obveznosti občine. Teh se je nabralo kar za šestino proračuna oziroma pet milijonov evrov. In prav med sejo so prišli županu povedat, da bo Športno rekreacijski zavod (ŠRZ) Rdeča dvorana ostal brez vode, ker je niso plačali.
Kot smo kasneje preverili, ŠRZ Rdeča dvorana, ki sicer upravlja z več športnimi obj ekti v Velenju, vodo še ima in jo bo, kot so nam zatrdili, tudi imel. Direktor velenjskega komunalnega podjetja Marijan Jedov-nicki je razložil, da je nekdo v podjetju prehitro sprožil »alarm« zaradi neplačanih obveznosti. Ni nam želel razkriti, koliko je ŠRZ Rdeča dvorana, ki je v 100-odstotni lasti Mestne občine Velenje, dolžan. Je pa poudaril, da med uporabniki nikoli niso delali razlik in so v preteklosti, letos se to še ni zgodilo, tudi javnim podjetjem in zavodom že odklopili vodo.
»Potem hitro plačajo,« je še rekel Jedovnicki. Koliko so javna podjetja in zavodi velenjski komunali trenutno dolžni, prav tako ni želel povedati. Direktor ŠRZ Rdeča dvorana Marjan Klepec je razkril, da imajo za približno 15 tisoč evrov dolga, zamude pri plačilu je mesec in pol. »Tudi nam se plačilna nedisciplina precej pozna,« je še dejal Klepec.
Prenapihnjen proračun?
Za neplačilo obveznosti v ŠRZ Rdeča dvorana je nedvomno odgovorna velenjska občina kot lastnica. Občina pa v tem trenutku nima od kod vzeti, saj se je znašla v precej hudi finančni stiski. Lanski proračun je uresničilia v 66 odstotkih. Ob načrtovanju proračuna so predvidevali, da bodo dobili (in potem porabili) dobrih 45 milijonov evrov, dobili so jih dobrih 30. Svetnik Franc Sever, SDS, je občinski upravi očital, da je bil proračun že na začetku prenapihnjen in od tod take težave. Kontič je priznal, da so se lani pri predvidevanjih, koliko denarja se bo nateklo v proračun, ušteli: »Šele letos smo dobili sklep
evropske komisije za črpanje kohezijskih sredstev oziroma za odobritev projekta.« Tudi od države lani za projekte niso dobili toliko, kot so pričakovali.
Velenjska občina se tako v tem trenutku sooča s petimi milijoni neplačanih obveznosti, čeprav je konec lanskega leta naj ela tudi kratkoročni kredit v višini 1,5 milijona evrov. Treba je povedati, da dela 5-milijonskega dolga občina ne bo plačala, saj gre za račune, ki jih občina dobi povrnjene. Kljub temu pa mora račun sprva poravnati.
»Ročniku bomo morali še plačati!«
Približno milijon evrov velenjski občini dolgujejo še podjetja znanega velenjskega poslovneža Tomaža Ročni-ka, saj za že zgrajene objekte oziroma objekte v gradnji še niso plačala komunalnega prispevka. Nekatere svetnike je zanimalo, kako je možno, da so sploh lahko začeli graditi, vendar na seji ni bilo odgovora. Kontič nam je kasneje pojasnil, da je to možno, če je prej podpisan dogovor. Konkretno v teh treh primerih, gre za Trgovski center 3
(Mercator), Poslovno-stano-vanjski objekt Gorica in Pilon center Trebuša, naj bi bile »neke pogodbe«.
Župan ni zaskrbljen, da komunalni prispevek ne bi bil plačan, saj kot pravi, z Ročnikom korektno sodelujejo. Verjetno pa bo morala občina Ročniku oziroma njegovemu podjetju še celo nekaj plačati. Gre namreč za nakup parkirišč v Trgovskem centru Mercator. Občina je pred gradnjo tam imela 187 parkirišč in prav toliko jih mora dati Ročnikovo podjetje brezplačno. Da bi bila občina lastnica celotne etaže s parkirišči, jih bo odkupila
dobrih 50,26 milijona evrov. Sicer je bilo prihodkov manj, kot je bilo sprva načrtovano, vendar je tudi res, da je bil proračun lani precej ambiciozno zastavljen, največji izpad dohodkov pa občina beleži pri nedavčnih prihodkih. Spomnimo, da je lani izvedla tudi dva rebalansa proračuna. Najela je dobra 2 milijona dolgoročnega kredita ter odplačala za 2,5 milijona evrov dolgov v prejšnjih letih. Kar nekaj pa ima še odprtih terjatev do kupcev in najemnikov, zaradi česar občina pripravlja ukrepe za bolj uspešno izterjavo. Predhodno so zaključni račun že pregledali v občinskih odborih, pri čemer posebnih pripomb niso imeli. Tudi v nadzornem odboru občine so zaključni račun ocenili kot uravnotežen.
še 145. Cena naj bi bila okoli 1.100 evrov za parkirno mesto. Občina bo torej Ročniko-vemu podjetju morala dati še okoli dvesto tisoč evrov.
Bo pa Ročnik gradil še na eni velenjski lokaciji. Od zasebnika je namreč kupil t. i. Rakov gozd, kjer bo zraslo osem enodružinskih hiš. Občina je sicer za to zemljišče želela uveljavljati predkupno pravico, vendar je bila »prekratka«. Kvadratni meter je namreč stal več kot 60 evrov ali 460 tisoč evrov za celotno zemljišče. Najverjetneje pa bo Ročnik moral tokrat že pred začetkom gradnje plačati komunalni prispevek ...
vale. Velja omeniti še, da je občina lani glede na leto 2009 ustvarila za 2 milijona več prihodkov ter imela za 4 milijone evrov manj odhodkov. »Ko se oziramo na poslovanje v preteklih letih, moramo imeti v mislih, da je občina takrat imela velike stroške z gradnjo centra za ravnanje z odpadki in drugimi ekološkimi projekti. Lani in letos ta investicijski zagon ni tako močan. Lanska realizacija je nekje na ravni vsakoletnih, pri čemer poudarjam, da bomo letos in v naslednjem letu še zniževali obveznosti,« j e povedal župan Bojan Šrot. To tudi pomeni, da se želi občina finančno usposobiti za nove finančno zahtevne investicije, kot so gradnja garažne hiše za Knežjim dvorcem, telovadnice pri I. OŠ, gradnja novega vrtca, ki se začenja letos, ter pre-potrebna vlaganja v cestno infrastrukturo.
Z občinskim milijonom TRC iz rdečih številk
Svetniki so na torkovi seji z nekaj pomisleki na eni strani in ob polni podpori na drugi strani dokapitalizirali družbo TRC, ki je v 100-odstotni lasti celjske občine. Njen osnovni kapital se je tako povečal z dobrega 2,5 milijona na 3,5 milijona evrov, v letošnjem proračunu že zagotovljen milijon pa bo družba namenila izključno poplačilu kreditov. Samo iz naslova lastne dejavnosti namreč družba ni sposobna odplačevati meseč-
Varčevanje
Mestna občina Velenje bo letos zategovala pas. Med varčevalnimi ukrepi bo naj verj etnej e tudi plačljiv mestni promet. Velenje je znano po svojem brezplačnem Lokalcu, vendar proračun tega najbrž ne bo prenesel. Trenutno namreč letno za brezplačen mestni promet občina odšteje 600 tisoč evrov. Mestni promet bo ostal, ali bo plačljiv in v kolikšni meri, pa zaenkrat na občini še ne morejo odgovoriti.
Mestna občina Velenje za rešitev proračuna že načrtuje rebalans.
ŠPELA KURALT Foto: US
nih anuitet za najete kredite. S krediti se je v prejšnjih letih namreč gradila infrastruktura (hotel, smučišče, steza bobkart) na Celjski koči, s katero upravlja družba TRC. »Za gradnjo so bili najeti krediti, zato ti objekti niso v bistvu še niso naši in edini način je, da pomagamo družbi,« je poudaril Šrot. »To je pokrivanje izgube,« je bil oster Jože Bučer (DeSUS). »Tokrat bom še rekla >da< dokapitalizaciji, ampak zadnjič. Družba mora najti in izvajati tržno uspešne programe,« je navrgla Jana Govc Eržen (LDS) v razpravi, v kateri ni manjkalo besed o »neizkoriščenem turističnem biseru Celja«. Celjska koča mora zaživeti in biti turistična ter rekreativna destinacija vse leto, saj zgolj od smučarske sezone in od denarja »vikend obiskovalcev« ne more živeti.
Je pa pred svetnike včeraj stopila prokuristka družbe TRC Petra Zlatoper, ki je prepričana, da lahko na podlagi dolgoletnih izkušenj v turizmu izpolni pričakovanja ter upraviči zaupanje mestnega sveta in nenazadnje Celjanov. Funcijo je nastopila šele pred nekaj meseci, ta čas pa je izkoristila za seznanitev s poslovanjem, nekatere kadrovske poteze ter pregled obstoječih pogodb z dobavitelji. Že na račun na novo zastavljenih pogodb je prepričana, da bo mogoče kaj privarčevati. Za kaj več pa seveda tudi ona rabi čas.
POLONA MASTNAK Foto: arhiv NT (GrupA)
Po proračunu opravili še s starimi dolgovi
Zaključni račun kaže na stabilizacijo financ celjske občine - Finančna injekcija družbi TRC
CELJE - Mestni svetniki so namreč že na seji pred dobrim mesecem sprejeli proračun za letošnje leto, pri čemer so nekateri pogrešali zaključni račun za leto 2010. Tega so pod streho spravili na torkovi seji, skupna ocena odborov, vključno z nadzornim, je, da je zaključni račun uravnotežen, poslovanje občine pa stabilno. Kar se tiče »starih dolgov«, je občina najete kredite redno odplačevala. Ker pa to zgolj iz naslova dejavnosti ne uspeva družbi TRC, so svetniki potrdili dokapitalizacijo družbe v višini milijon evrov.
Lani je celjska občina tako na prihodkovni kot na odhodkovni strani načrtovani proračun realizirala v približno 76 odstotkih. To v številkah pomeni okoli 50,6 milijona evrov, kolikor se jih je v letu 2010 nateklo v proračun, odhodkov je bilo za
Priprave na nov investicijski zagon
»Glede na prejšnja leta, ko je bila celjska občina v izredni investicijski ekspanziji, in glede na to, da je vmes nastopil čas krize, so finance stabilizirane. Lani smo celo ustvarili proračunski presežek v višini 350 tisoč evrov in smo ostali tudi pri dodatnem zadolževanju v načrtovanih okvirih. Proračun je bil glede financiranja in najemanja kreditov uravnotežen,« je povedal predsednik nadzornega odbora Jože Turnšek, ki meni še, da bi bilo dobro, če bi se tudi v prihodnje skupne obveznosti občine zmanjše-
Se bodo še dolgo stiskali?
Več kot četrt stoletja čakajo na prizidek s športno dvorano
V Rimskih Toplicah na prizidek k šoli čakajo že 27 let!
RIMSKE TOPLICE - Osnovna šola Antona Aškerca v Rimskih Toplicah je ena redkih slovenskih šol, menda celo edina v Sloveniji, kjer nimajo ustreznih pogojev za devet-letko. Da se otroci stiskajo v premajhnih prostorih in da zaradi tega trpi tudi pouk predvsem pri predmetih na višji stopinji, opozarjajo že 27 let. Prejšnji teden je Občina Laško projekt gradnje prizidka s športno dvorano pri osnovni šoli v Rimskih Toplicah prijavila na razpis ministrstva za šolstvo in šport. Prvi rezultati razpisa bodo znani sredi maja. Če bodo na razpisu uspeli, bodo lahko takoj začeli graditi, saj gradbeno dovoljenje že imajo.
Trenutno imajo v šoli v Rimskih Toplicah prav vse učilnice premajhne, razen učilnica za glasbeno vzgojo je dovolj prostorna. Največje težave so pri učilnicah za predmete višje stopnje, torej pri specializiranih učilnicah za pouk gospodinjstva, tehnične in likovne vzgoje, naravoslovja, kemije, biologije, fizike. Veliko težavo predstavlja tudi knjižnica, ki jo imajo trenutno kar na hodniku ...
Ravnateljica OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice Manica Skok
Dolgo so prosili
Prve želje po prizidku so v Rimskih Toplicah izrazili že konec osemdesetih let, ko so pridobili celotno projektno dokumentacijo in naredili načrte zanj. Vendar na prizidek s športno dvorano še vedno čakajo. Ravnateljica Manica Skok opozarja, da je 230 učencev, kolikor jih obiskuje šolo v Rimskih Toplicah, že več let, celo desetletij »prikrajšanih za kvalitetno, zdravo in varno gibanje ter izkustveno učenje na različnih področjih«.
Zdaj v Rimskih Toplicah težko čakajo na rezultate razpisa. Prvi bodo znani že čez slab mesec dni, dokončni v prvi polovici julija. Verjetno tudi upajo, da bo projekt končno takšen, kot mora biti. Skokova je namreč na zadnji seji laškega občinskega sveta podvomila v strokovnost projektantskega podjetja, saj je pred tem projektom pripravilo že 14 drugih, vse za prizidek in športno dvorano, ki so bili vsi neuspešni.
Neuspeh na razpisu za Rimske Toplice sploh ne pride v poštev. Brez denarja tudi prizidka namreč ne bo. Je pa laški župan Franc Zdolšek ob razpravi o gradnji prizidka s športno dvorano spomnil na obljubo ministra Igorja Lukšiča pred dvema letoma, da bodo v Rimskih Toplicah vendarle dobili šolo, ki bo zadostila vsem normativom in pogojem za spodobno učenje oziroma poučevanje. »Upam, da bo vsaj en minister obljubo držal,« je zaključil Zdolšek.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA (arhiv NT)
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
Nakupovanje prazničnih dobrot
Ekipa akcije Do polnega vozička brez mošnjička je bila tokrat velikonočno razpoložena, saj so prazniki skoraj pred vrati. In tokratno nakupovanje je bilo ravno pravšnje za pripravo predpraznične zaloge.
Tako je verjetno razmišljala tudi Katja Krajnc iz Vojni-ka, ko je pošiljala kupone iz Novega Tednika z upanjem, da bo izžrebana in bomo tokrat le zanjo brezplačno nakupovali. Sreča je bila na njeni strani. In ker že vse diši po prazničnih dneh, je bilo nakupovanje še toliko bolj veselo in sproščeno.
Katja je Saši in Simoni najprej naročila, naj v voziček
položita kavo, čokoladni namaz, čokolino, sladkor, ajvar, kumare, rdečo pesa, vloženo in pečeno papriko, olje - deviško, sončnično in bučno - nato kis, mleko, majonezo, jajca, piščanca, svinjsko meso, svinjsko pleče, pečenko, ražnjiče, čevapčiče, govedina, šunko, kračo, pršut, slanino, »špeh«, domačo šunko, čajno in domačo suho klobaso, bodjolo, vratovino, morta-delo, panceto, tirolsko in piščančjo salamo ter sir. Tri minute so se iztekle in tako je bilo konec velikonočnega nakupovanja.
Ko smo s polnim vozičkom šli proti blagajni, smo se
nadejali še kakšne dodatne minute ali vsaj jokerja. ki ponuja dodaten izdelek, a se je velikonočni zajček odločil, da je bil Katjin nakup več kot uspešen in ji je tokrat prinesel prazno kuverto.
Morda pa boste čez štirinajst dni, ko se spet snidemo v Tušu, ravno vi tisti, za katerega bomo nakupovali. Izpolnite kupon, ki ga najdete tudi v tej številki Novega Tednika, in bodite z nami v sredo ob 12.15 na frekvencah Radia Celje.
Ekipa akcije Do polnega vozička brez mošnjička vam želi vesele, srečne, mirne in »pirhov« polne praznike!
SAŠA PUKL
Drago in Marija ter Boris so pomagali pri žrebu jokerja. Zal je velikonočni zajček malo ponagajal in Mariji v roke položil prazno kuverto. (Foto: Zlatko Bobinac) Katja Krajnc je voziček napolnila za 146,77 evra. (Foto: TimE) - Št. 32 - 22. april 2011 -
iZ NAŠIH KRAJEV
Trnova pot do tekaškega centra
ROGLA - Z gradnjo Smučar-sko-tekaškega centra Petre Majdič na Rogli nimajo toliko sreče, kot jo je imela skorajda že legendarna športnica. Po zadnjem zapletu, stečaju podizvajalca gradnje večnamenskega objekta tekaškega centra, išče Občina Zreče novega izvajalca.
Javni razpis za izvajalca nadaljevanja gradnje večnamenskega objekta tekaškega centra je Občina Zreče morala objaviti zaradi stečaja podjetja MTB iz Maribora, saj glavni izvajalec gradnje večnamenskega objekta, Gradbeno podjetje Ptuj, novega podizvajalca ni uspel najti. Pred nekaj dnevi je bilo odpiranje ponudb. Občina jih je prejela vsega skupaj osem, od katerih je bila ena nepravočasna; komisija mora zdaj preveriti še, če so ponudbe popolne. Izvajalca naj bi nato izbrali maja.
Podjetju MTB iz Maribora je pred stečajem uspelo zgraditi le manjši del večnamenskega objekta, v katerem bodo na tri tisoč kvadratnih metrih med drugim garderobe, prostori za treninge in tekme ter dva vadbena prostora. Zaradi odobrenih evropskih sredstev se Občini Zreče glede gradnje mudi, saj jih mora izkoristiti do sredine septembra. Za potrebe Smučarsko-tekaškega centra Petre Majdič so oktobra lani zgradili večnamenski štartno-ciljni prostor (ki bo v poletnem času služil kot nogo-
metno igrišče), akumulacijsko jezero za zasneževanje ter dva kilometra dolgo stezo za rol-kanje. Gradila jih je družba CM Celje.
Tekaški center na Rogli, ki bo služil tudi za potrebe uni-verzijade, mora biti v celoti zgrajen do oktobra prihodnje leto. To je podaljšani rok, saj bi moral biti zgrajen že lani. Prišlo je namreč do zamude zaradi državne uredbe o posebnih varstvenih območjih, sprejete pred tremi leti, ki je celotno Roglo uvrstila v območje Nature 2000 ter poostrila merila za tamkajšnjo gradnjo. Tako je bilo med drugim potrebno opraviti celovito presojo vplivov na okolje ter sprejemljivosti posegov na varovanem območju. Prav tako je prišlo do spremenjene investicijske vrednosti projekta, ki je bila v časovni stiski zaradi prijave na državni razpis za sofinanciranje ocenjena na 6,2 milijona evrov. Avgusta lani so jo povišali na 7,1 milijona evrov.
Pot do smučarsko-tekaškega centra na Rogli, ki ne bo služil samo univerzijadi, je torej dolga in trnova. Na koncu, ko bo vse zgrajeno ter bodo ljubiteljski in pravi športniki zadovoljni, bodo zapleti verjetno kmalu pozabljeni. Imeniten tekaški center bo obiskovalcem Rogle, z napravami za umetno zasneževanje, omogočil daljšo sezono ter možnost velikih mednarodnih tekmovanj.
BRANE JERANKO
Laška pihalna godba
Osvojili Dalmacijo
LAŠKO - Laška pihalna godba se je prejšnji konec tedna udeležila mednarodnega tekmovanja Mitteleuropa Blasmusikfestival 2011 v Splitu. 60-članska zasedba je osvojila tri zlate plakete.
Štiričlanska žirija iz Slovenije, Nemčije in s Hrvaške jim je dodelila 98 točk, dva člana celo vseh 100, kar je pomenilo, da so bili v prosti kategoriji absolutni zmagovalci, nato pa so prejeli še zlato plaketo za doseženo največje število točk med vsemi udeleženci. »Glede na trud, ki smo ga vložili v festival, pri čemer smo dva meseca garali na vajah, sem izredno zadovoljen z doseženim. Zahvalil bi se vsem godbenikom za pozitivno energijo in tudi vsem ljudem, ki so ob mojem prihodu verjeli vame ter v moje delo,« je ob prihodu v domovino, kjer jih je pričakala množica njihovih privržencev, med njimi tudi njihove stalne spremljevalke Mažorete Laško, povedal 23-letni dirigent Gašper Salobir, ki je za piko na i na festivalu prejel posebno zlato plaketo za najboljšega dirigenta.	ANJA ŠROT, foto AŠ
Uspešna kartuzija in muzej
VELENJE, SLOVENSKE KONJICE -Med štirimi finalisti letošnjega razpisa za Evropsko destinacijo odličnosti v Sloveniji sta Žička kartuzija ter Muzej premogovništva v Velenju. Izbrane finaliste, med katerimi sta še Idrija in Podzemlje Pece, bo kmalu obiskala komisija ter izbrala zmagovalca, ki bo znan predvidoma prihodnji mesec.
Projekt je pred petimi leti zasnovala Evropska komisija kot enega od prednostnih evropske turistične politike. Letošnja tema je Turizem in oživljanje nepremične kulturne dediščine, z nagrado destinacijam, ki so nepremično kulturno dediščino obnovile, jo namenile turizmu ter tako prispevale k oživljanju širšega okolja. Žičko kartuzijo v Dolini svetega Janeza Krstnika sta na razpis prijavila Splošna knjižnica Slovenske Konjice in TIC, Podzemno pustolovščino v Velenju pa Premogovnik Velenje ter Mestna občina Velenje. Bj
Mi smo pomlad iz petsto mladih grl
ŠENTJUR, DOBJE - Na letošnji reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Šentjurja ter Dobja je nastopilo kar 14 zborov iz vseh osnovnih šol obeh občin. Skupaj je zapelo rekordno število otrok, na odru večnamenske dvorane na Blagovni se jih je v dveh koncertih zvrstilo več kot petsto.
»Letošnja rekordna udeležba je dokaz, da v naših šolah veliko pozornosti posvečajo zborovskemu petju, saj v večini šol delujeta tako otroški kot mladinski pevski zbor,« je povedala Anita Koleša iz šentjurske izpostave javnega sklada za kulturo, ki je revijo organiziral. Revijo je strokovno spremljala Katja Gruber. Njena ocena zborovodjem bo tudi priporočilo o morebitnem nadaljnjem sodelovanju na regijskih srečanjih in tekmovanjih. Na podlagi lanskih rezultatov dela posameznih zborov se je na regijsko srečanje mladinskih zborov Attacca uvrstil Otroški pevski zbor OŠ Dobje, na regijskem tekmovanju otroških in mladinskih zborov v Velenju pa bo šentjursko območje zastopal Otroški pevski zbor OŠ Planina pri Sevnici.
StO
www.radiocelje.com
Udarni
VITANJE - V Vitanju, kjer so bili med prvimi petimi občinami v Sloveniji za koriščenje sredstev za gradnjo širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja, se pripravljajo na drugo fazo. V njej bodo poskrbeli še za hišne priključke, kar bo po vsej občini omogočilo dostop do svetovnega spleta, telefonije ter kabelskega televizijskega signala.
Pogodbe z operaterji lahko naročniki že sklepajo. »Cena hišnega priključka je ovrednotena na 230 evrov, kar pomeni vložek za resnost pogodbe. Ko je pogodba sklenjena, je nanjo vezan pogodbeni rok 60 dni. V tem času je podjetje Tritel dolžno zgraditi hišni priključek ter poskrbeti za priklop operaterja, ki ga izbere občan,« pravi župan Slavko Vetrih.
V občini Vitanje so v prvi fazi poskrbeli za ureditev optičnega omrežja do vseh naselij ter za skupno centralo, položili pa so štirideset kilometrov optičnega kabla. Vrednost projekta v izgradnjo širokopasovnega telekomunikacijskega omrežja znaša okoli 1,5 milijona evrov, od česar je približno tretjina zasebnih sredstev, saj gre za javno-zasebno partnerstvo med državo ter na razpisu izbranim podjetjem Tritel. Od javnih sredstev jih je 85 odstotkov iz Evropske unije, ostalo so državna.
BJ
Podvojena izbira!
Energetsko učinkovitih PVC in ALU oken in vrat AJM!
2
eijsKenvf

Prodajni salon AJM v Celeiaparku
Aškerčeva 14 03 492 11 00 celje@ajm.si
Podvojena izbira
prinaša podvojene ugodnosti!
Prejmite praktično darilo in sodelujte v nagradni igri!
Prvim 200 obiskovalcem salona v Celeiaparku ali Levcu podarimo praktično darilo. Ob obisku pa sodelujte tudi v nagradni igri* in z malo sreče zadenite okna po meri v vrednosti 500 evrov.
*več informacij o nagradni igri prejmete v salonih. Nagradna igra velja do 31.5.2011.
Prodajni salon AJM v Levcu
Levec 8 03 492 13 30 levec@ajm.si
www.ajm.si
t	HODRAiTEVILKA
(«xnnn>
mm
OKNA - VRATA - SENČILA
Univerza v javno-zasebnem partnerstvu
Iz Savinjske regije več študentov kot iz Goriške in Obalno-kraške regije skupaj - Študijske programe narekujejo potrebe gospodarstva in okolja
Potrditev strategije razvoja visokega šolstva v Savinjski regiji na svetu regije ter podpis pisma o nameri visokošolskih in raziskovalnih ustanov kažeta, da je na Celjskem spet živa ideja o ustanovitvi univerze. Pobuda izpred desetletja, da bi Celje postalo univerzitetno središče, je sčasoma zamrla, saj je država dala jasno vedeti, da so tri državne in ob njih še ena zasebna univerza več kot dovolj. Tokrat bodo zato zadeve vzeli v roke domačini, saj naj bi univerza nastala v javno-zasebnem partnerstvu, postopke za njeno ustanovitev pa bodo vodili v Regij skem študijskem središču Celje. A kar čez noč seveda ne bo šlo.
»Kakovostno visoko šolstvo združuje znanje in spodbuja nove na znanju temelječe dejavnosti, krepi človeški kapital, zagotavlja strokovno delovno silo, spodbuja privlačnost lokalnega in regionalnega okolja ter spodbuja vseživljenjsko učenje,« so si za vodilo pri delu vzeli v konec leta 2009 ustanovljeni posebni delovni skupini. Ta je pripravila strategijo razvoja visokega šolstva v regiji in s tem osnove za usta-
»V Savinjski regiji bo univerza v skladu s slovensko visokošolsko zakonodajo ustanovljena kot zasebni visokošolski zavod, katerega članice so ustanovile tako javne kot zasebne pravne osebe, zato jo v Svetu regije vidimo kot primer javno-zasebnega partnerstva,« pravi predsednik Sveta regije mag. Branko Kidrič. Postopke za ustanovitev univerze bo vodilo Regijsko študijsko središče Celje, članice univerze pa bi ob ustanovitvi in v prvih letih delovanja ohranile pravno subjektiviteto, nato pa bi se preoblikovale v polnopravne ali pridružene članice univerze.
novitev univerze v Savinjski regiji. Razvito visoko šolstvo namreč izboljšuje podjetni-ško-raziskovalno vzdušje in ustvarja nove razvojne priložnosti, kar pripomore tudi k zniževanju brezposelnosti ter predstavlja privlačno okolje za visoko izobražene kadre. Zlasti pa se preprečuje oziroma vsaj zmanjšuje t. i. beg možganov, ki je za Savinjsko regijo še kako značilen.
Študentov iz leta v leto več
Savinjska regija je močno srednješolsko središče, saj ima kar 13,3 odstotka vseh slovenskih dijakov, kar jo uvršča na 3. mesto v državi. V regiji deluje 21 javnih srednjih šol in štirje dijaški domovi. Tudi po številu maturantov je regija na 3. mestu v Sloveniji, posebej pa velja izpostaviti, da so maturanti iz regije vsako leto med najbolj-
»Trudili se bomo, da bo univerza ustanovljena čim prej - a najprej moramo izpolniti osnovni pogoj. Veljavna zakonodaja namreč predpisuje dva pogoja za ustanovitev univerze. Imeti moramo študijske programe treh različnih področij, kar izpolnjujemo, žal, pa ne tudi drugega pogoja, da bi ti naši visokošolski zavodi zagotavljali študij na vseh treh študijskih stopnjah. Tako je doktorski študij zaenkrat le na Fakulteti za komercialne in poslovne vede, v dveh programih pa nam še manjka,« pravi direktorica RŠS Celje Katja Esih.
šimi v državi. Savinjska regija postaja tudi vse pomembnejše visokošolsko središče. Od malo manj kot 115 tisoč študentov v Sloveniji v letu 2009 jih je največ prihajalo iz Osrednjeslo-venske regije (30.190), druga je bila Podravska (16.155) in tretja Savinjska regija (15.019). Podatki torej kažejo, da iz Savinjske regije izhaja več študentov, kot jih imata Goriška in Obalno-kraška regija skupaj.
V letošnjem študijskem letu na Celjskem deluje šest visokošolskih zavodov in pet višjih strokovnih šol s sedežem na območju regije. Kljub temu, da se visoko šolstvo iz leta v leta bolj razvija, ponudba študijskih programov še ni dovolj raznolika tako glede potreb gospodarstva kot interesa študentov. Tako je po podatkih iz leta 2008 še vedno kar 86 odstotkov študentov s Celjskega študiralo izven regije in ta delež tudi letos ni bistveno manjši. Iz podatkov o negativnem medregijskem migracij skem prirastu za Savinj sko regijo pa je mogoče sklepati, da se veliko diplomantov ne vrača domov, ampak ostanejo v kraju študija. Razlog za to lahko iščemo tudi v ponudbi delovnih
mest in višini plač na Celj skem, ki za še »predkrizno« leto 2008 kažejo, da so bile bruto plače v regiji za desetino nižje od slovenskega povprečja in skoraj za tretjino nižje od plač v Osre-dnjeslovenski regiji.
Študijski programi »iz« gospodarstva
Kot zaenkrat kaže, naj bi univerza v Savinjski regiji rasla tako, kot so nastajali tudi nekateri študijski programi, »dočakali« pa bi jo lahko najprej v petih letih.
»Regijsko študijsko središče Celje je v zadnjih letih na osnovi potreb in podpore gospodarstva in domačega okolja ustanovilo tri samostojne visokošolske zavode. Tako je nastala visoka šola za varstvo okolja v Velenju, v Celju pa visoka zdravstvena šola in z
zavoda Fakulteta za komercialne in poslovne vede in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije ter Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru - ter nekaj dislociranih enot visokošolskih zavodov iz drugih regij, skupaj pa se v njih šola blizu 4 tisoč študentov.
Podporo usmerjenemu in skupnemu razvoju visokega šolstva je s podpisom pisma o nameri izrazilo vseh pet samostojnih visokošolskih zavodov s sedežem v regiji ter štirje samostojni raziskovalni zavodi iz Celja (Tecos - razvojni center orodjarstva Slovenije, Inštitut za okolje in prostor, GIZ - Grozd Plasttehnika ter Ekoremediacijski tehnološki center), da bi tako vzpostavili trdne in tvorne povezave med visokošolsko in razvojno-raz-iskovalno dejavnostjo. Strate-
V Savinjski regiji se je leta 2009 šolalo 11.648 dijakov in srednješolsko izobraževanje zaključilo 2.788 maturantov, kar regijo uvršča na 3. mesto v državi, s sedmimi zlatimi maturanti, ki so dosegli vseh 34 možnih točk, pa je bila Savinjska regija druga najuspešnejša v državi. Tudi po številu študentov in diplomantov je bila Savinjska regija na 3. mestu med regijami; pred Goriško in Obalno-kraško, ki sta tudi univerzitetni središči.
letošnjim študijskim letom še visoka gospodarska šola,« pravi direktorica RŠS Katja Esih in dodaja, da so bili ob ustanavljanju vseh treh visokih šol enakopravno vključeni kot partnerji tudi nekatera zainteresirana podjetja in ustanove. Poleg teh visokošolskih zavodov v regiji delujejo še tri fakultete, ki imajo sedež v Celju - kot samostojna visokošolska
gija razvoja visokega šolstva v Savinjski regiji postavlja za cilj ustanovitev univerze kot novega, manjšega specializiranega visokošolskega središča. Regija namreč potrebuje študijske programe, ki so zanimivi oziroma potrebni za gospodarstvo in negospodarstvo ter s tem dajejo možnost zaposlitve diplomantom.
IVANA STAMEJČIČ
VELIKA NAGRADNA IGRA
Do polnega vozička brez mošnjička je spet tu!
Izkoristite priložnost in svoj hladilnik napolnite brezplačno!
Super, brezglavi nakup brez greha, brez obžalovanja, brez plačila.
Vsako sredo
ob 12.15 ;
naRadiuCeJje.;
Kako lahko sodelujete?
Izpolnite kupon in ga na dopisnici pošljite v naše uredništvo na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Do polnega vozička brez mošnjička, Prešernova 19,3000 Celje. Izžrebanec bo po telefonu usmerjal našo voditeljico, ki bo zanj "nakupovala" želene izdelke.
Pravila nagradne igre najdete na:
www.tus.si,www.novitednik.com in www.radiocelje.com.
"V	_
KUPON za sodelovanje v igri Do polnega vozička brez mošnjička
tu s
Ime in priimek:. Naslov:_
Št. Tuš klub kartice Davčna številka Telefon:_
ETTTTTTTimT]
Podpis:.
Skupaj ustvarjamo prihodnost.
Čestitamo vam ob 1. maju, prazniku dela.
BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje
www.bsh-group.si
BSH BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP
Dejan jo je pred petimi leti mahnil na zahod ...
V življenju so občasni dogodki, ki nas postavijo na trda tla in nam pokažejo, kako hitro teče čas. Eden takšnih je zagotovo utrinek izpred petih let, ko je na dan Zemlje, 22. aprila, s kolesom na pot okrog sveta krenil Pol-zelan Dejan Glavnik. Če se je to takrat zdela čudna zamisel, ki bi se lahko končala s prvim »gumidefektom«, jo je Dejan v teh letih ovrgel. Teh pet let je v resnici minilo kot blisk. Po obhodu, bolje rečeno obvozu številnih kontinentov, se je točno danes iz Afrike vrnil na Bližnji vzhod, v Jordanijo. Hkrati pa že kliče na svidenje čez tri mesece v Celju.
Za Dejanom je tisoče prevoženih kilometrov. Evropa s skrajnim severom, praktično celotna Amerika, Avstralija, skrivnostna Azija ... »Še vedno beležim vse kilometre. Več kot 112 tisoč se jih je nabralo v 78 državah. Za nadaljevanje poti trenutno še ne vem oziroma se sprašujem, kam bi krenil, predvsem zaradi trenutne politične situacije v Siriji. Upam, da se mi bo >pokrompirila< začrtana pot, in sicer Jordanija, Izrael, Libanon, Sirija, Turčija, Grčija, Albanija in vse nekdanje republike bivše Jugoslavije Načrtujem, da bom v Celju 23. julija.«
O praznem »žaklu«
Z Dejanom smo ponovno vzpostavili stik, ko je kolesaril po Afriki. Zdaj je seveda ta pustolovščina že mimo. »Res je Afrika že preteklost. Trenutno sem nazaj na Bližnjem vzhodu. Tista prava >črna< Afrika se je končala sredi Sudana. V Sudanu in Egiptu sploh nisem imel več občutka, da sem v Afriki. Arabski svet je Afrika, postavljena na glavo. Ne le da tukaj prevladuje islam, temveč me tudi saharsko podnebje (vročina), prehrana in kultura spominjajo na lansko kolesarjenje skozi Iran
in Pakistan. Arabsko hrano obožujem, v primerjavi s preostalim delom Afrike, predvsem proti jugu, me navdušujeta polnost okusa in raznolikost. Spominjam se, s kakšnim navdušenjem sem se predajal okusom drugačnosti prve dni, ko sem lani avgusta prispel na črno celino. Potem so na žalost okusi in recepti za vso hrano ostali nespremenjeni vse do Sudana. V glavnem dušena kokos in govedina, nekakšna polenta iz bele koruze, ki jo imenujejo >nsima<, pa riž in nič več. Mogoče le tu in tam super univerzalni kokosi na žaru.«
Dejan pravi, da sicer s hrano ni imel težav, čeprav dodaja, da ima najraje »street food«, torej prigrizek s kolesa kar na ulici. »Vedno je sveža, hrano lahko vidiš, vonjaš in okusiš, preden se odločiš za nakup. Vedno jem tam, kjer je mnogo ljudi, kar je zagotovo porok za okusno svežo hrano in pravo ceno. Izogibam se restavracijam, kjer je hrana ne samo draga, temveč ponavadi tudi postana oziroma dolgo shranjena v hladilniku. Zgodi se tudi, da kdaj nimam izbire in
»Spokojno tišino ob reki Nil zmotijo le turistov željni in finančno obupani domačini, ki so pred revolucijo debelo polnili denarnice: Welcome, welcome, cheap ... very cheap, my Friend!< Friend??? Verjetno, ja! Hvala bogu, da sem po letih potovanja postal imun na finte turisticnih oderuhov! Tempelj Khnum je razlog, da se gruče debelih turistov zgrinjajo po ulicah, zapravljajo denarce za plastic-fantastic spominke in pijejo kokakolo za 8-kratno ceno, kot je normalna. Moj prijatel pravi: ti >all inclusiv< turisti so pravi >spielverderberji<. A danes sva na srečo sama. Nobenega turista. Božanski mir!« Tako se glasi eden od Dejanovih zapisov na blogu.
moram pograbiti tisto, kar mi pride pod roke. Takrat si pač rečem, da prazen >žakel< ne stoji pokonci, in pogoltnem. V Afriki sem si tako kot v Aziji zelo malo kuhal, razen v puščavah v Sudanu in puščavi Namib. Sestavine za kuho so namreč večkrat dražje od pripravljene hrane na ulici.«
Kdor spremlja blog, je zagotovo opazil, da 36-letni kolesar večkrat govori tudi o pivu - tudi o tem, da ga včasih pogreša. »Res sem pogrešal pivo v Sudanu, kjer ga ni bilo mogoče nikjer kupiti. Še vedno pogrešam pivo Windhoek iz Namibije, ki po okusu in kakovosti prekaša vsa afriška piva, mogoče celo slovenska. Pivo imam rad po dolgem in vročem dnevu ob večerji ali med pogovorom z domačini. Kalorična vrednost piva dobro dene po napornem dnevu.«
Med ljudmi
Med kolesarjenjem je kolesar s Polzele od blizu spoznaval pokrajine in znamenitosti. Potrdil je, da od povsod, skoraj z vsakega postanka, s sabo odnaša kar nekaj utrinkov. »V Afriki sem potoval skozi nekaj čudovitih ekosistemov. Prečkal sem nevarne puščave Namibije
Tek in kolesarjenje sta Dejanova spremljevalca že iz osnovne šole. Ko je v Celju začel obiskovati srednjo šolo, je začel tudi redno trenirati. Pri 16 letih je postal član mladinske državne reprezentance v triatlonu in duatlo-nu. Trikrat je osvojil naziv državnega prvaka v duatlonu, enkrat v triatlonu. Bil je tudi član slovenske reprezentance na dveh svetovnih in štirih evropskih prvenstvih ter v svetovnem pokalu. Ko je šlo le še navzgor in so bile njegove edine želje, da seže še višje, je med zimskimi pripravami v ZDA doživel prometno nesrečo. Odpovedati se je moral profesionalnemu športu, ki pa je ostal del njegovega življenja.
Doživetje. Ne kje, temveč s kom
Kolesar Dejan Glavnik se po petih letih vrača proti domu - Žur v Celju napoveduje čez tri mesece
in Sudana, plaval v delti Oka-kango in reki Nil, kjer mrgoli krokodilov in nilskih konjev, preživel noči pod zvezdnim nebom z ljudstvi Nube, Bu-smani in Himbami, kolesaril med sloni in levi ... Ja, doživljal sem tisto in še več, kar večina ljudi gleda na televiziji.«
Seveda se s pokrajino spreminjajo tudi ljudje. Mnogim je Dejan stisnil roko, mnogi so mi ponudili prenočišče ali kakšno pomoč. Seveda gre za posameznike, kot narod pa so ga menda navdušili Egipčani. Po svoje. »V resnici jih ne razumem popolnoma. Končno so nekdaj, pred nekaj tisoč leti, veljali skorajda za najbolj modre in iznajdljive ljudi na svetu, danes pa so polni neke nelogike in nerazgledanosti. Upam, da jim bo zadnja revolucija pomagala tudi s pametjo in z razumom.«
Tako o ljudeh in pokrajini razmišlja Glavnik. Problemov, pravi, ne vozi na kolesu. »Za nekatere je problem življenje, za druge delo, tretje zakon ... Če bi si kolesarjenje okoli sveta zadal kot problem, potem bi to zagotovo postalo. Vendar na svojo aktivnost gledam kot na privilegij - če
Zakaj? »Da vidim planet, na katerem živim!«
hočete kot na svobodo, v kateri uživam in sem srečen. Če si srečen, nič v življenju ni problem. Vse bolj se mi zdi, da sem eden redkih, ki živi brez problemov oziroma jih ne čuti. Ali pa se z njimi ne obremenjujem. Če pomislim za pet let nazaj, se mi zdi, da sem doma v letu dni naletel na več težav kot zdaj na celotnem potovanju. Upam, da bo tako ostalo za vedno.«
Pred vrnitvijo
Na vprašanje, kje je najlepše, kolesar konkretno ne odgovarja, ker menda z leti postaja vse bolj delikatno. »Mislim, da je odgovor vezan na >s kom<. Praktično povsod, po vseh deželah in med vsemi ljudmi, je nekaj lepega, drugačnega in zanimivega. Seveda je odvisno, kako in s kom, torej v čigavi družbi, to doživljaš.«
O Sloveniji menda (še) ne razmišlja preveč pogosto. No, ja, razen ko se nanjo navežeta pogovor ali primerjava krajev, hrane, ljudi ... »Če se počutiš
Glavnik je pred petimi leti napovedal, da bo sledil svojim zvezdam in sanjam. - Št. 32 - 22. april 2011 -
domače povsod, potem si prebivalec globalne skupnosti in svet postane tvoj dom.«
Dejan ne more pozabiti sporočila, ki ga je prejel pred dnevi od prijatelja. »Pisal mi je, naj hitim počasi, da domovina ni več to, kar je bila, ko sem odhajal. Da tega zagotovo ne vem, kar je razumljivo, ko pa je pripetljajev na moji poti preveč, da bi o tem razmišljal. Prijatelj je še zapisal: >A tvoja domovina je: korupcija, brezposelnost, laž in gniloba, oblast ne ve več, kaj bi, in se ukvarja samo še sama s sabo. Domovina ni prijazen dom za po-štenjakarje in heroje, tukaj se dogaja Evropa v vsej svoji nonšalantnosti. Zaradi vseh razklanosti je moja-tvoja domovina hudo duševno zbole-la.< Kaj reči ob takšnem sporočilu? Prvič sem se zamislil, kaj me čaka doma v Sloveniji in kaj lahko pričakujem. Hmmm ... nič kaj vzpodbudno! Sicer bom do prihoda domov ostal optimist in raje užival pod modrim nebom še preostanek poti.«
Tudi zaradi tega razmišljanja ni odveč vprašanje, kam oziroma kje bo Dejan kolesaril v prihodnje. »Res je, da sem si prvič, a še to mogoče prehitro, na petletni poti zastavil cilj. To je 23. julij, datum mojega prihoda v Celje. Čez tri mesece torej, vseeno pa ugotavljam, da bo vse skupaj prehitro minilo. Pričakovanja? Objeti najdražje in velik, velik žur. Srce pa me vleče v Azijo, kjer so pred mano že čez nekaj mesecev nova potovanja ter priprave na kolesarske ture Azije, kjer bom spet lahko delil svoje izkušnje.«
URŠKA SELIŠNIK
Foto: Osebni arhiv Dejana Glavnika
Krstna izvedba Balkanskih portretov Gorana Bojčevskega s Celjskim godalnim orkestrom, tango zasedbo Gamma in z avtorjem je navdušila celjsko koncertno občinstvo.
Zvočne podobe domotožja
Z ritmi Balkana navdahnjena suita Gorana Bojčevskega je prepričljiva zvočna slika nekdanjih skupnih prostorov
Krstna izvedba suite Balkanski portreti, novega dela imenitnega klarinetista in multi inštrumentalista ter skladatelja Gorana Bojčevskega v izvedbi Celjskega godalnega orkestra, zasedbe Gamma in avtorja, je v ponedeljek s svojo otožnostjo in silovitostjo navdušila celjsko koncertno občinstvo.
Delo, ki smo ga pričakovali že od začetka sezone, ko so ga celjski godalci napovedali kot svoj abonmajski koncert, hiša kulture, ki je bila partnerica v tem projektu, pa kot enega viškov koncertne sezone, je v celoti upravičilo pričakovanja tega edinstvenega sodelovanja enega najuglednejših slovenskih ljubiteljskih godalnih orkestrov, Hiše kulture Celje, ki še naprej vztraja pri izvirni domači produkciji, in enega najbolj obetavnih sodobnih slovenskih komponistov, ki je sicer zaljubljen v klasiko, a ustvarja tudi etno glasbo in džez. Še več, kot je dokazal prav z Balkanskimi portreti, je te sloge mogoče združevati v zelo resno in vsaj po prvi izvedbi sodeč prepričljivo umetniško delo resne glasbe.
Ne sicer povsem polna dvorana Narodnega doma je spremljala krstno izvedbo dela, ki je milo rečeno nenavadno. Vsaj za ušesa celjskega koncertnega občinstva. Zvoki, kot jih je le redko mogoče slišati, balkanski ritmi, poudarjena vloga pihal in kontrabasa, zvok kavala, ki je v dvorano prinesel veter z balkanskih gora ... Prava poema, preže-
ta z nostalgijo v Celju živečega umetnika, virtuoza na klarinetu in etno pihalih. 55 minut so izvajalci občinstvo držali v napetosti, med katero se je med glasbeniki in občinstvom pretakala energija, ki je sicer ni bilo videti, a so jo tem bolj čutili. Novo delo v sicer obširnem opusu Gorana Bojčevskega, rojenega v makedonski Bitoli, je zapletena, izjemna bogata, a izvedbeno zahtevna skladba.
»Balkanski portreti so strastni, a tudi umirjeni, ljubezenski, herojski ... vse je v njih, tako kot je to v navadi za portrete, ki ponazarjajo zgodovino Balkana,« je delo Bojčevskega opisal dirigent orkestra Nenad Firšt, ki je opravil izjemno delo, da je »uglasil« godalni orkester, tango zasedbo in solista. »Glasba je ena sama in tudi note so ene same. S prizadevnostjo in z dobro voljo se da narediti marsikaj, vsekakor pa v umetnosti ni nič izključujočega,« je povedal Firšt.
In kaj sploh so ti ušesom nenavadni, a globoko pripovedni Balkanski portreti? Gregor Deleja, ki je umetniški vodja Gamme, pravi, da so predvsem zelo pripovedujoči. »Skriti so in obenem zelo odprti. So zgodba izjemnega glasbenika, ki ga je pot zanesla v Slovenijo in Celje, na kar smo lahko še posebej ponosni. Mislim, da je tudi občinstvo začutilo to predanost, ki jo Goran kot prišlek čuti do našega mesta in do kolegov glasbenikov, ki ustvarjamo tudi z njim.«
Občinstvo je bilo šokirano. Med izvajanjem skoraj ni bilo slišati dihanja, kaj šele za bolj standardne koncerte običajnega kašljanja. Avguštin Pe-nič je takoj po koncertu dejal, da so bili portreti veličastni. »Gre za vrhunsko delo in izvedbo. Presenečen sem, da so izvajalci tako dobro ujeli vse te ritme. Orkester se je izkazal, Goran pa ., ne da je presenetil, saj ga že dolgo poznam in tudi igrala sva že skupaj. Kar je ustvaril, pa je za Celje vseeno več kot presenečenje.« Dramski igralec Miro Podjed je velik ljubitelj glasbe in stalen gost na koncertih. »Tole je bilo enkratno,« je dejal takoj po koncertu, ko je hitel čestitat izvajalcem. »Malo se razumem na glasbo, a da so skupaj spravili tole, v teh makedonskih ritmih ... to je poema ... simfonija je ... Enkratna. Do konca sem navdušen.«
Ob Bojčevskem in drugih solistih je v skladbi izstopal kontrabasist Miha Firšt, ki je imel tako zahtevno nalogo, da ga še danes zanesljivo bolijo mišice. »Res je skladba dolga in zahtevna. Nad njo pa sem navdušen. Vsebuje v vseh pogledih mnogo glasbenih inovacij, poustvarjalcem pa ponuja izjemen prostor za interpretacijo.« Zelo zadovoljna je bila tudi violinistka Gamme Anja Čretnik Videmšek, ki je sicer v Gammi bolj kot balkanskih vajena argentinskih in ciganskih ritmov. »Čeprav smo se že lani lotili etna, je bila tale današnja izkušnja
nekaj čisto posebnega. Uživala sem s fanti iz zasedbe in z godalci. Bilo je sicer zelo zahtevno, predvsem v nekaterih delih skladbe, a v vsem tem je res prava energija oziroma čista >uživancija<.«
Najbolj zadovoljen pa je bil, povsem upravičeno, Goran Bojčevski. »Bilo je prekrasno. Na odru je bila energija super. Orkester in Gamma so bili odlični, tudi meni je bilo
lepo. Več bo seveda povedalo občinstvo. Sam pa stojim za tem delom, ki sem ga ustvaril skupaj z izvajalci in dirigentom Firštom. Vsem sem zelo hvaležen, da so se potrudili. Delo ni bilo lahko, a izkazali so se odlično. Vsi so naredili svoje in na odru smo skupaj res uživali. Mislim, da je uživalo tudi občinstvo.«
Balkanski portreti so bili za Celje popolno zvočno
presenečenje in navdušenje. Glasbeniki so občinstvo, tudi po dodatku s skladbo Nabucho, dvignili na noge. Aplavz se ni polegel, dokler tudi zadnji glasbenik ni zapustil odra. Bili so vrhunsko doživetje in dokaz, kaj vse Celje in njegovi umetniki zmorejo. Če hočejo in če imajo možnost.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
NE ZAMUDITE ...
... velikonočnega koncerta Komornega moškega zbora Celje z organistom Andražem Slakanom in dirigentom Davidom Preložnikom, ki bo v cerkvi na Rogli v nedeljo ob 17. uri. Koncert uvaja spomladanski ciklus Glasbe z Rogle, ki prinaša niz štirih koncertov do konca junija. Komorni moški zbor Celje, ki sodi med najeminentnejše vokalne sestave s Celjskega in je s to sezono vstopil v 62. leto neprekinjenega aktivnega delovanja, je za tokratni koncert izbral eno najslavnejših orgelskih maš francoskega romantičnega skladatelja Charlesa Gounoda z naslovom Mala orgelska maša, tako da bodo na Rogli zazvenele tudi velike Škrablove orgle, ki krasijo cerkev. Vstopnina 6-8 EUR ...
... KORPUSA, prireditve Plesnega foruma Celje v čast svetovnega dneva plesa (29. aprila), ki bo danes (petek) ob 20. uri v dvorani Plesnega foruma. Gre za platformo ko-reografov mlajše generacije, ki vsako leto predstavijo svoje manjše koreografije. Letos se bodo mladim pridružili tudi starejši koreografi in tako bo občinstvo spremljalo plese, ki so jih ustvarili Goga Stefanovič Erjavec, Sava Malenšek - Kučič, Gea Erjavec, Nik Rajšek, Iza Skok, Goran Kusic in drugi. Posebni gosti večera bodo plesalka Plesnega teatra N iz Velenja Tina Benko in saksofonist Tadej Pikl ter Aja Zupanec, dolgoletna plesalka foruma, ki letos končuje študij plesa na plesni akademiji v Salzburgu. Plesali bodo: Jasmina Ajdnik, Ana Guček, Gea Erjavec, Lea Jan, Špela Kajtner, Zala Koleša, Goran Kusič, Eva Posedel, Nik Rajšek, Alja Roškar, Ajda Pristovšek-Podergajs, Iza Skok, Sara Naraks - Sešlar, Nadja Škataro, Zala Verdel in Maja Žibret. KORPUS je inovativen, vsakič drugačen, saj so tudi avtorji v svoji ustvarjalni poetiki in načinu dela različni. 22. aprila ob 19.00 v Hiši Acman, Griže pri Žalcu. Vstopnina 5 - 10 EUR ...
... večera Oceanija, ki ga v petek (danes) ob 19. uri v Acmanovi hiši v Grižah pripravljajo vilonistka Inga Ulokina, Tjaša Cepuš kot planetarna gongistka in plesalka Ana Kovač. Projekt Oceanija so premierno predstavile sredi februarja v ljubljanskih Španskih borcih, njegove iztočnice pa so tema, luč, zvok gonga, gib roke, telesa, duše, podoba ženske, val oceana in pesem violine. Oceanija prikazuje ljubeč in odnos do vsega, kar obstaja. Pripoveduje zgodbo o Modrem Planetu, o neskončni ustvarjalni moči Oceana ter o mili in topli, a hkrati močni in celoviti Ženski energiji. Ta avtorska predstava je prispevek ustvarjalk k zavedanju o čistoči oceanov in voda, v nas samih in na planetu Zemlja. Vstopnina 8 EUR .
ZGODBE IZ KAMRE
ACkamra
www.kamra.si
Pocajtov valjčni mlin in žaga
Pocajtov in Prvi mestni mlin
Že v času Celjskih grofov je stal na Teharjah »tik ob Vo-glajničnem mostu že tedaj Turkov mlin«. O njem govori pripoved F. Kočevarja »Mlinarjev Janez, slovenski junak ali vplemenitba Teharjanov«. Avtor jo je oblikoval leta 1860 po ljudski pripovedi, ki naj bi se dogajala leta 1456 v zvezi s poplemenitenjem Teharča-nov.
Mlina sta se držali dve imeni: mlin Mlinarevega Janeza in Turkov mlin. Leta 1926 ga je kupil Franc Pocajt, prej najemnik Joštovega mlina. Imel je številno družino, ki je delala v mlinu in prodajala moko v današnji Stanetovi ulici, kjer so imeli trgovino. Zlasti Pocajtova mama se je v spominu sokra-janov ohranila kot socialno izredno čuteča ženska.
Franc Pocajt je med vojno sodeloval s partizani, toda kljub temu so mu leta 1948
mlin in premoženje nacionalizirali. Stroje so demontirali in odpeljali v neznano, v prostorih mlina pa so še nekaj časa šivali vreče za moko.
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www. kamra.si.
Pocajtov mlin in žaga z zadnje strani. Za jezom so se poleti kopali, pozimi pa, ko je voda zamrznila, so se prihajali drsat tudi iz mesta.
Prvi mestni mlin
Gospodarska konkurenca med mlinarji v Celju, ki so jo nacionalna nasprotja še podžigala, je leta 1903 botrovala
OSREDNJA
JIZNICA Celje
postavitvi Prvega mestnega mlina. Ustanovila ga je nemška gospodarska družba z Jožefom Lenkom na čelu.
Svoja sredstva za ustanovitev podjetja so združili Jožef Lenko iz Šempetra, Franc Matheis iz Brežic, Rihard Mi-helčič iz Zagorja, Ivan Jeschov-nig iz Arje vasi in Julij Rakusch iz Celja, ki so prispevali vsak po 40.000 kron. Mogočno poslopje so pozidali v Gaberjah, neposredno ob železnici proti Velenju. Leta 1913 je podjetje delovalo pod imenom Ivan Jeschounig et cie., nato pa prišlo v posest nemške družine Rakusch. Le-ti so zgradili ob mlinu poleg skladiščnih prostorov in delavskih barak še vrsto poslopij in kasneje dokupili zemljišče ob progi. Mlin je deloval na paro in je pred prvo svetovno vojno lahko dnevno zmlel do 6,5 vagonov žita. Njegova prednost je bila bližina železniške proge, po kateri so zlasti po prvi svetovni vojni dovažali cenejše žito iz južnih predelov Jugoslavije.
Naslednji teden pa o začetkih pekovske obrti v Celju.
JANKO GERMADNIK ROBERT OŽURA
t rili.
¿íliHltmiíhlu.
» % ' tuH
M
Prvi mestni mlin v Celju
WM
Dnevi knjige na višku
Predstavitve knjig - Knjižna tržnica - Za konec še koncert
Dnevi knjige, ki so jih že 15. leto zapored v Celju pripravili knjigarna Antika, Mestni kino Metropol in Osrednja knjižnica Celje, bodo doživeli svoj višek nocoj, ko bo v Metropolu svojo knjigo Drevo in sanje, ki ji je priložena tudi zgoščenka z njegovo avtorsko glasbo, na koncertu predstavil Tomaž Pengov, končali pa se bodo jutri z zaprtjem knjižne tržnice.
Ob dnevih knjige so v Knjigarni Antika predstavili založbo SAF oziroma knjige lastnika te založbe Ervina Rustemagica Profesionalne tajne stripa. Knjiga je izšla ob 40-letnici te svetovno znane stripovske založbe, ki že dolgo deluje v Celju in ni zgolj almanah o delu in uspehih založbe, pač pa tudi kar nekakšen učbenik - priročnik o tem, kako ustvarjati stripe.
Delo in položaj stripa danes je predstavil Vojko Volavšek in povedal, da je povod za izdajo almanaha 40-letnica revije Strip art, ki je svoj čas zaznamovala Jugoslavijo in prerasla v eno najuglednejših svetovnih stripovskih založniških hiš. »Gre za dopolnjen ponatis knjige, ki je bila pred 40 leti prvo teoretično delo o stripu v bivši skupni državi. Stara dognanja je z razvojem tehnologije čas povozil, zato je bil jubilej založbe pravi trenutek za dopolnitev z novimi tehnologijami, rešitvami in dognanji. Gre za pravo šolo stripa, ki je zelo podrobna in bogata. Sicer pa je položaj stripa danes precej izgubljen. >Povozili< so ga sodobni mediji. Svoje je opravila digitalizacija, a tudi računalniške igre. Toda žerjavica še vedno tli in ne bo ugasnila. Zadnjih nekaj let se stvari počasi spet premikajo na bolje. Je pa
Almanah Profesionalne tajne stripa je v Antiki predstavil Vojko Volavšek.
res, kar pravi Rustemagic - tako dolgo kot nekje ni stripa, tako dolgo traja, da se spet oživi. Če ga ni bilo deset let, bo vsaj deset let trajalo, da bo spet na vsakem koraku.«
V sredo so v Knjigarni Antika predstavili tudi knjigo novinarja, pisatelja, pesnika in dramatika Zdenka Kodriča Opoldne zaplešejo škornji. Gre za prvi roman o Pohorskem bataljonu, partizanski enoti, katere usoda je prav letos spet zanetila spore med politiki o tem, kam sodi - na levo ali na desno ... V Pokrajinskem muzeju Celje so pod Celjskim stropom člani Kultur-
nega društva Koral Laško odigrali prvi del predstave Faust. V Osrednji knjižnici pa so včeraj zvečer predstavili novo knjigo celjskega avtorja Janeza Žmavca Nekaj tretjega. V njej je objavil štiri dramska besedila - enodejanke. V knjižnici se danes končuje tudi akcija Vse, kar ste vedno želeli videti, vedeti, vprašati, s katero so seznanjali uporabnike z novo knjižnično tehnologijo, z uporabo interneta pri rezervaciji knjižničnega gradiva in s tem, kako se znajti med knjižnimi policami.
BRST Foto: GrupA
Okna v Podsredi
V galerijskih prostorih gradu Podsreda je še do 19. junija na ogled razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja z naslovom Okna, ki jih odpremo, da vidimo vrtove.
Vehovar je diplomant beneške akademije in eden vidnejših mlajših umetnikov klasične slikarske smeri. Že v diplomskem delu se je ukvarjal s temami, vezanimi na obdobje druge svetovne vojne, njegove prve razstave pa so odkrivale njegov odnos do simbolov doma in domačega v odnosu do tujega. Upodabljal je vrata, ki so meja med enim in drugim svetom.
Odprtje razstave je popestril Aristel Škrbic, glasbenik na marimbi.
BS
www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Spomni se .
Izvirna inštalacija Vadima Fiškina ob zgodovinskem dodala Friderikovem stolpu še povsem drugačen spomin
V Friderikovem stolpu na Starem gradu Celje je Vadim Fiškin, svetovno znan ruski umetnik s slovenskim državljanstvom, odprl svojo interaktivno inštalacijo Spomni se/Remember. Fiškin v primeru inštalacije na Fri-derikovem stolpu izhaja iz kolektivnega spomina ljudi o lokalni znamenitosti in opredelitev, ki osmišljajo njen obstoj.
Ob vhodu v Friderikov stolp bo vse do konca oktobra stala nekakšna čudna skulptura, ki še najbolj spominja na nočno svetilko ali ventilator, na njej pa je rdeč gumb. Ob pritisku nanj radovednež v stolpu sproži odmev, ki sprašuje »Remem-ber?« - in zvočno ter svetlobno nevihto iz po notranjosti stolpa razpostavljenih svetlobnih teles in zvočnikov.
»S tem projektom je povezano vprašanje, kaj si mora nekdo, ki obišče kulturnozgodovinski spomenik, zapomniti.
Vadim Fiškin ob svoji skulpturi z rdečim gumbom. Pritisk nanj sproži prav posebne učinke v Friderikovem stolpu na celjskem Starem gradu.
Kaj je treba narediti, da bi si ga zapomnili še bolj? Moraš narediti nekaj novega ali spomniti na staro? Gre za občutek, da je zgodovina pomembna, kaj je v njej pomembnega, pa ostaja vprašanje,« pojasnjuje razloge za svoj projekt Vadim Fiškin. In dodaja, da je z inštalacijo hotel le še okrepiti to arhitekturo. »Toda ne zgolj fizično ali zgodovinsko. Želel sem predvsem poudariti občutenje arhitekture tega stolpa, ki v svoji zgodovini res ni imel sreče. Zdaj je z mojo nevihto dobil nov razlog za spomin,« pravi Fiškin.
Je pa s postavitvijo tokratne inštalacije povezana še ena zgodba. Ob avtorju sta namreč svetlobna in zvočna telesa postavljala še kustos Jani Pirnat in njegov oče, ki je tudi »iznašel« način, kako to izvesti, ne da bi v starodavne stene zavrtali luknje in privijali vijake. »Prav v tem se kaže naše spoštovanje do te starodavne
arhitekture. Je pa bila postavitev zahtevna še po nečem. Plezalec je za razpostavljanje vseh teles v stolpu porabil 12 ur. Opremo smo nosili trije. Do stolpa vodi 230 stopnic, ki smo jih prehodili vsaj dvajsetkrat dnevno - gor in dol. Če vse seštejemo, smo opravili 3.910 višinskih metrov na osebo v petih dneh. Tudi to je dosežek ...« je povedal Pirnat.
Vadim Fiškin je sicer že trikratni udeleženec Beneškega bienala, na katerem je enkrat zastopal tudi Slovenijo. Delo, ki ga je postavil v Celju, je narejeno posebej za Friderikov stolp. Je tudi duhovit možak, saj pravi, da je postopek izredne naturalizacije, po katerem je postal slovenski državljan, najverjetneje tako ali tako namenjen predvsem športnikom. Kulturniki, kakršen je on, so le stranski proizvod. Da bi jih le bilo še več.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Rože, ki nočejo sonca in dežja
V Muzeju novejše zgodovine Celje razstavlja »kranceljpin-tarica« iz Laškega Marica Lesjak
V Muzeju novejše zgodovine Celje je od petka na ogled etnološka razstava z naslovom Tudi papirnate rože dišijo. Svoja dela na njej razstavlja Marica Lesjak, ena največjih slvoenskih mojstric oblikovanja rož iz krep papirja.
Gre za projekt kustosa Se-bastjana Webra, s katerim že na tretji razstavi obuja tradicijo oblikovanja iz cvetja, bodisi suhega bodisi iz papirja. Moda papirnatega in suhega cvetja se je močno razmahnila v Angliji v drugi polovici 18. in dosegla naše kraje v začetku 19. stoletja. Pričujočo razstavo so v muzeju pripravili v sodelovanju z Muzejem Laško.
»Tradicija izdelovanja cvetja je bila v Sloveniji izredno močna, a po II. svetovni vojni je dokaj zamrla. Zdaj je ponovno v razmahu, prav po zaslugi ljudi, kakršna je Marica Lesjak, ki to kulturno dediščino prenaša naprej. Tako z razstavami kot s svojimi delavnicami, na katerih poučuje mlade. Tako se mladi učijo teh že skoraj pozabljenih veščin ljudske umetnosti in oblikovanja iz papirja,« je ob odprtju razstave povedal Weber.
Razstava je zasnovana kot sprehod skozi štiri letne čase, med katerimi se pojavljajo različni tipi rož. Marica jih zna narediti kar 58. Poleg tega je razstava obkrožena z vsebinskimi panoji, ki opisujejo funkcijo in uporabo papirnatih rož skozi čas. Tako so razstavišče celjskega muzeja napolnili čudoviti šopki, izdelani iz krep papirja. Marica Lesjak se je za to razstavo zahvalila po svoje. Z domačo smetanovo poti-
co, janeževimi upognjena in drobnim pecivom, s pesmijo Vodomk, ki so nekaj dni prej proslavile 10-letnico delovanja, in z napisom »Hvala, da ste mi pomagali uresničiti življenjske sanje«. Prisrčno, kot to zna le ona, je od odprtju razstave tudi opozorila, da so njene rožice edine, ki jih je treba čuvati pred soncem in dežjem. »Če bi bile na soncu, bi obledele, ker so iz krep papirja. Na dežju pa ne bi ovenele, ampak bi umrle. Bolje je, da so na kakšni mizi ali v vitrini, kjer res dolgo, dolgo zdržijo.«
Marica Lesjak je povedala, da so rože, ki so na ogled, nastale iz kar petdesetih rol krep papirja. »Ko jih obrezuješ, je kar precej odpada.« O svojih začetkih pa je povedala, da je papirnate rože začela izdelovati že kot deklica. »Takrat so to delali pri vsaki hiši. Tako za veselje kot za žalost. Morala sem pač pomagati. Pri devetih letih nam je umrla mama in ostalo nas je pet otrok. Očetove sestre so videle, da sem spretna. Povabile so me zraven, kadar so imele kakšno >ohcet< ali pogreb, za katere smo delali tudi vence. Tam sem dobila osnovo. Kasneje, v službi, časa za to ni bilo več. A ljubezen do tega dela je ostala. Zdaj se spet vrača in želim si, da bi te spretnosti naučili čim več mladih. To je namreč naša dediščina. Naše babice so to znale delati in svoje znanje so prenašale na nove rodove. Dr. Janez Bogataj me je spodbudil, da tudi sama učim mlade in starejše. Učenk je zagotovo več kot sto. Hvaležne so in vesela sem, da to znanje prenašam naprej,« je povedala.
Marica Lesjak je tako izurjena, da kar nekaj vrst rož dela na pamet. Medtem se pogovarja, gleda televizijo . »Vse gre, le dober papir in dobro žico moraš imeti. In veliko volje, potrpljenja in veselja .«
Razstava v Muzeju novejše zgodovine Celje bo odprta do konca aprila.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grupa
Marica Lesjak na razstavi v Muzeju novejše zgodovine Celje predstavlja kar 58 vrst rož, ki jih zna izdelati iz krep papirja.
S Hypom se lažje na javni razpis Pl 2011
Spodbujanje inovativne in podjetniške miselnosti je v teh časih še kako pomembno za razvoj podjetništva in slovenskega gospodarstva. Javni razpis države Pl 2011, Garancije Podjetniškega sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, z dne 25. marca 2011, ponuja ravno to: spodbujanje mikro, malih ter srednje velikih podjetij k izvedbi naložb, ki omogočajo konkurenčno uveljavljanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti in izboljšanja financiranja obratnih sredstev v težjih gospodarskih razmerah. Za lažjo odločitev pa v Hypo banki strankam ob prijavi na razpis ponujamo še posebne ugodnosti: brezplačno svetovanje, odobritev kreditov brez stroškov odobritve, možnosti zapiranja finančne konstrukcije naložbe z lizing storitvami prek Hypo Leasing d.o.o.. Posebne ugodnosti pa so namenjene tudi tistim, ki še niste naše stranke, saj želimo postati VAŠI partnerji, delovati ZVAMI, in ustvarjati ZA VAS. Ne zamudite ugodne ponudbe v Hypu!
Hypo Alpe Adria
VAŠI. Z VAMI. ZA VAS.
Več na ® 03 425 73 30 ali www.hypo-alpe-adria.si.
Nina Gabrovšek (levo) in Živa Macura
Hej, hej,
Ljubljančanke ...
Za Abramovičevo in Jevtovičevo v Celje namenjeni še Gabrovškova in Macura
Ženski košarkarski klub Athlete Celje bosta po sezoni zapustili najboljši slovenski igralki v tej ekipi, Nika Ba-rič in Tjaša Gortnar. Zato so vodilni možje kluba zanju skušali najti primerni zamenjavi.
Štiriletni pogodbi sta podpisali mladinski reprezentantki, dosedanji košarkarici Ježice, 16-letni Nina Gabrovšek (168 cm) in Živa Macura (188 cm), ki se bosta pridružili Ljubljančankama v celjskem klubu, Rebeki Abramovič in Sandri Jevtovič. Šolanje bosta jeseni nadaljevali v športnem oddelku I. gimnazije v Celju. Obe sodita med najbolj nadarjene slovenske košarkarice, zato je direktor Matej Polutnik dejal: »Njunega prihoda smo zelo veseli in nadaljujemo z uresničevanjem pred petimi leti sprejete klubske politike o vzgoji in razvoju mladih igralk.« Ni skrival, da se zanimajo tudi za 20-letno branilko Kranjske Gore, odlično Tejo Oblak, ki je v torkovem prestižnem dvoboju zadnjega kroga rednega dela lige proti Celjankam dosegla 23 točk in zbrala osem asistenc. Bržkone se bo v klub vrnila Živa Zdolšek, v dvorani Gimnazije Celje - Center pa bo nekaj dni na preizkušnji 16-letna Srbkinja Marica Gajic (188 cm).
V polfinalu DP se bodo Celjanke »udarile« z Mariborčankami. Igra se na dve zmagi, prvi obračun bo jutri v Celju, drugi v torek v Mariboru, morebitni tretji pa spet v Celju, v četrtek.
DEAN ŠUSTER, foto: KZS
Danes
ključna
tekma
Ob 18. uri bo v Areni Petrol gostoval neposredni tekmec nogometašev CM Celja v boju za obstanek, kranjski Triglav.
Vsi trije medsebojni obračuni v tej sezoni so se zaključili neodločeno. Na repu razpredelnice ima Primorje 22 točk, Triglav 28, Nafta in CM Celje pa po 29. Šesti je Rudar, ki ima osem točk več, toda jutri v Ljudskem vrtu proti Mariboru in 30. aprila v Velenju proti CM Celju bo brez trenerja Roberta Pevnika, ki ga je doletela kazen po izjemno sporni tekmi z Olimpijo; zasluge pripadajo sodniku Darku Čeferinu, čigar napake je skušala prikriti sodniška organizacija.
NK CM Celje bo skupščino pripravil v sredo, 11. maja (18.00), dva dneva prej pa bo še skupščina MNZ Celje. Tekma predkroga četrtfinala pokala NZS med mladinci CM Celja in Maribora bo odigrana v torek (17) v Areni Petrol.
Nogometna zveza Slovenije bo prihodnje leto pripravila evropsko prvenstvo do 17 let. V prvi polovici maja bo določen koledar tekmovanja, med predvideni štadioni za tekme pa je tudi celjski.
DEAN ŠUSTER
Le še trije brez poraza
Po dveh krogih 1. celjske letne lige malega nogometa na Skalni kleti imata le Bar Golf in Maček tisk vseh šest točk.
Izidi 2. kroga: Tristar - Pelikani 1:7, Maček tisk - AH Škor-janec Hochkraut 3:1, Frangros - AT Šargi Downtown 1:4, Engrotuš - Vigrad 4:3, Bar Golf - Generali team 9:3. Razpored 3. kroga v ponedeljek, 2. maja: Šargi - Maček tisk (17.30), Pelikani - Frangros (18.20), Škorjanec - Bar Golf (19.10), Vigrad - Tristar (20) in Generali - Engrotuš (20.50).
Veselje mlade ekipe Dobovca v svoji dvorani po zmagi nad Sodražico s 4:2 in po tretji zaporedni osvojitvi naslova državnega prvaka v kategoriji do 21 let.
Najboljši podmladek v Rogatcu
Klub malega nogometa Dobovec je v zadnjih dveh tednih osvojil naslova državnega prvaka do 18 in 21 let, člani pa igrajo polfinale končnice državnega prvenstva.
Prvo tekmo so v Litiji izgubili s 3:0, drugo pa v torek s 6:2. Dobovčani so bili enakovredni po dobri četrtini tekme, kajti Matjaž Vojsk je izenačil na 1:1 v 9. in na 2:2 v 12. minuti, nato pa je bila četa Aleša Poredskega nemočna proti favoritu. Tretja tekma bo drevi v Rogatcu. Če gostitelji presenetijo z zmago, bodo gostili tudi četrti obračun.
DEAN ŠUSTER, foto: DP
KRATKO
Lubejevi odmevna zmaga
Innsbruck: Članica celjskega kluba Hyong Staša Lubej je zmagala na turnirju za svetovni pokal v kikboksingu v Avstriji. Najboljša je bila v borbah light kontakt do 50 kg. V borbah zelenih pasov do 80 kg pa je prvo mesto osvojil Alen Rojc.
Tudi pionirke na final-fouru
Mlade košarkarice Athlete Celja, okrepljene z igralkami iz KK Šmarje pri Jelšah, so v peti sezoni mednarodne BCAA lige osvojile tretje mesto med 20 ekipami iz Italije, Črne gore, Bosne in Hercegovine, s Hrvaške in iz Slovenije.
S tem so ponovile uspeh članic v Jadranski ligi. Zaključni turnir je bil v Zagrebu. Ce-
ljanke so v polfinalu izgubile proti kasnejši zmagovalki sezone, Trešnjevki 2009, z 69:31. V tekmi za tretje mesto so bile s 64:49 boljše od združene ekipe Peščenica Croatia. Trener ekipe je bil Boštjan Kočar s pomočnicama Tatjano Kampuš in Matejo Operčkal.
DS
Z leve stojijo Tatjana Kampuš, Karina Šket, kapetanka Neža Kugonič, Teja Dimec, Eva Esih, Nives Kotnik, Neža Murn in Boštjan Kočar, sedijo pa Teja Kovačič, Kaja Jereb, Larisa Ocvirk, Neža Videnšek in Rebeka Kračan. Na fotografiji ni Zale Pučko, ki je zbolela, in Mateje Operčkal.
Na SPF skoraj 200 plesalcev
Plesna zveza Slovenije vsako leto v sodelovanju s plesnimi šolami organizira Šolski plesni festival (ŠPF) za osnovnošolce in dijake. S pomočjo celjskega Plesnega vala je bilo v ponedeljek v dvorani Celjskega doma regijsko tekmovanje.
Zbralo se je malo manj kot 200 otrok, ki so se preko šolskih tekmovanj uvrstili na področno. Učenci od 4. do 9. razreda so v dveh starostnih kategorijah tekmovali v angleškem valčku, čačača, swingu, hip hopu, popu in la-tinu. Na področnem tekmovanju so sodelovale osnovne šole Lava, Dobje, Frankolovo,
Laško, Ljubečna, Petrovče, Livada, Gorica, Gustava Šiliha Velenje, Antona Aškerca Velenje, Polzela, Rogaška Slatina, Hruševec, Franja Malgaja Šentjur, Šoštanj, Vransko in Tabor. Na letošnjem festivalu je bilo kar nekaj novosti, od himne in skupnega plesa do šolskih plesnih produkcij, katerih koreografije so učenci za razliko od ostalih plesov sestavili sami. Kljub temu, da je festival namenjen promociji plesa in plesne kulture, je tudi tekmovalno obarvan. V ekipnem tekmovanju je v kategoriji druge triade zmagala OŠ Hruševec iz Šentjurja, pri tretjem triletju je zmaga odšla
prav tako v Šentjur, vendar v OŠ Franja Malgaja. Med posamezniki so se od mlajših najbolje odrezali Ina Podko-ritnik iz OŠ Ljubečna, ki je bila najboljša v solo plesih, med pari sta si prvo mesto in zlato kolajno priplesala učenca OŠ Hruševec Tina Trupej in Jaša Stojmirovič. Pri starejših, torej učencih od sedmega do devetega razreda, je bila v hip hopu, popu in latinu najbolj prepričljiva Zala Županič iz OŠ Petrovče,
v parih pa sta zmagala Larisa Peklar in Tomaž Vadlan iz OŠ Vransko. Najboljši plesalci tretjega triletja se bodo merili tudi na državnem tekmovanju, ki bo 1. junija v dvorani Tabor v Mariboru. Državno prvenstvo ŠPF za srednješolce bo 13. maja gostila Gimnazija Celje - Center.
MOJCA KNEZ Foto: GrupA
V Celjskem domu se je v ponedeljek cel dan plesalo, najboljši pa so domov odnesli plakete, medalje in priznanja.
Mlade šmarske košarkarice in košarkarje je v Ljubljani na finalu spremljal župan Jože Čakš, v Šmarju pa so jih s ploskanjem in glasbo sprejeli domačini.
Tri zmage v ŠKL-ju!
Športno Celje je slavilo v sredo, toda ne v vrhunskem športu, temveč v srednješolskem.
V finalu ŠKL-ja v Ljubljani so najprej v dvoranskem nogometu zmagali dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Za zmago nad Ptujčani s 7:4 je Jaka Bizjak zadel kar štirikrat. Nato pa so svojo kakovost znova dokazale naše gimnazijke v košarki. Dijakinje I. gimnazije v Celju so bile boljše od Gimnazije Šentvid s 43:31.
Dan prej so zmagovalci Šolske košarkarske lige postali ko-šarkarice in košarkarji Osnovne šole Šmarje pri Jelšah, ki so v finalu ugnali OŠ Grosuplje z 61:50.
V ekipi so bili Claudia Seidl, Kaja Jereb 4 (točke v finalu), Sergeja Firer 2, Nina But, Teja Kovačič, Ana Mikuš, Larisa Ocvirk 14, Benja Majcen, Špela Majcen, Karina Šket 2, Andrej Stupica, Rok Jeranko, Timotej Napast 14, Matic Valek 1, Urban Fajs 2, Žiga Anderlič, Žan Cmerešek 9, Aljaž Habot 6, David Jecl in Rok Škorjanc 7.
DŠ Foto: BJ
Zaključek v slogu sezone
Mlada celjska smučarka Ula Podrepšek je piko na i zelo uspešne sezone postavila na mednarodni tekmi v švicarskem Samnaunu.
Slovenska prvakinja je zmagala v veleslalomu v konkurenci cici-bank iz devetih držav. Švicarsko tekmico je premagala za poldrugo, avstrijsko pa za poltre-tjo sekundo! Za nameček je imela najboljši čas izmed vseh 319 prijavljenih cicibanov in cicibank na 9. Silvretta Schüler pokalu.
DŠ
Ula Podrepšek brez treme pred vožnjo
NA KRATKO
Bodo očitki zalegli?
Celje: Vodstvo rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško je poslalo odprto pismo Rokometni zvezi Slovenije, Združenju rokometnih prvoligašev Slovenije in prvoligaškim klubom. V njem se sprašuje, ali je državno prvenstvo regularno in ali veljajo za vse enaka pravila. Izpostavljena je tudi primerjava kazni trenerjem. Bivši strateg Celja Zvonimir Serdarušic je v 1. krogu v Trebnjem zakorakal na igrišče in bil kaznovan z enomesečno prepovedjo vodenja tekem, pred kratkim pa je trener Loke Gregor Cvijič med tekmo celo udaril igralca Kopra Uroša Elezovica, toda doletela ga je kazen zgolj štirih tekem. Celjski klub Združenju prvoligašev očita tudi nedoslednost, saj še vedno navkljub obljubi ni uvedlo licenciranja.
Brez točk in Šimiča
Koper: Po polovici tekem končnice državnega prvenstva so doslej vodilni rokometaši Gorenja sestopili z vrha lestvice. S sredino zmago s 26:21 so jih za točko prehiteli Koprčani. Na ogrevanju se je poškodoval vratar Gorenja Ivan Gajic, kar je precej vplivalo na razplet. Matevž Skok je bil sicer zelo dober s 15 obrambami, toda na drugi strani jih je izjemni Darko Stanic zbral še šest več. Velenjsko levo krilo Rok Šimič je utrpel odprt zlom roke. Če bosta tekmeca imela popoln izkupiček v naslednjih štirih krogih, bo o prvaku odločal medsebojni obračun v Rdeči dvorani. Celjani bodo drevi gostovali v Trebnjem. (DŠ)
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL (ž), liga za prvaka, 10. krog: Kranjska Gora - Athlete Celje 65:58; Oblak 23, Radulovič 14; Barič 21, Abra-movič, Gortnar 9, Jagodič 8, Bosilj 5, Klavžar 4, Klein 2. Vrstni red: Kranjska Gora 60, Celje 55, AJM 51, Ilirija 47, Triglav 45, Ježica 39.
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 5. krog: Cimos - Gorenje 26:21 (15:14); Krivokapic 7, Bom-bač, Skube 4; Manojlovic, Golčar, Šimič 5, Bezjak 4, Musa, Gams 1. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 22. 4.
NOGOMET
1. SL, 29. krog: CM Celje
-	Triglav (18)
ROKOMET
1. SL, za prvaka, 5. krog, Trebnje: Trimo - Celje Pivovarna Laško (20).
MALI NOGOMET
1. SL, polfinale končnice, 3. tekma, Rogatec: Dobovec
-	Litija (20).
1. SL, za uvrstitev v 1. ligo, povratna tekma polfinala: Nazarje - Izola (20).
Sobota, 23. 4.
NOGOMET
1.	SL, 29. krog: Maribor
-	Rudar (20).
2.	SL, 22. krog: Bela krajina - Šmartno 1928, Ptuj: Drava - Dravinja (17).
3.	SL - vzhod, 19. krog: Zreče - Paloma, Šentjur - Kovinar Štore, Celje (Olimp): Simer Šampion - Veržej (16.30).
Štajerska liga, 19. krog: Gerečja vas - Šmarje, Šoštanj
-	Peca, Rogaška - Pohorje, Pod-vinci - Mons Claudius (17).
MČL, MNZ Celje, 15. krog: Vransko - Pivovar Laško, Žalec - Kozje, Radeče - Krško
B (16).
KOŠARKA
1. SL, liga za prvaka, 7. krog, Šoštanj: Elektra - Hop-si, Domžale: Helios - Zlato-rog (20).
1. SL (ž), za razvrstitev, 6. krog: Rogaška - Domžale, Murska Sobota: Rašica
-	GVT Konjice (16.30).
ROKOMET
1. B SL, 21. krog: Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško B (19).
Ljudje ne bodo zmogli, bodo občine?
Po občinah na Celjskem potrjevali višje cene storitve pomoči na domu - Država umika subvencije - Stroški na pleča občin ali uporabnikov?
Zatem ko smo si v prejšnjem tednu v Novem tedni-	Savinji Celje na območjih ku zastavljali vprašanje o ceni varne starosti oziroma	občin Celje, Štore, Dobrna različnih tipov oskrb starejših, so se na dnevnih redih	in Vojnik, za dva odstotka več občinskih svetov na Celjskem pojavili predlogi o	višja od dosedanje. Z 18,02 oblikovanju novih cen storitve pomoči na domu. Višjih.	je tako poskočila na 18,39 Število uporabnikov te storitve se iz leta v leto povečuje	evra za uro. Od tega subvenin da bi se zmanjšali pritiski na domove za starejše, se	cija Mestne občine Celje po ta oblika socialno varstvene storitve celo spodbuja. Vse-	novem znaša kar 9,90 evra, kakor pa mora to nekdo plačati. Koliko bodo uporabnike	subvencija države pa je niž-razbremenile pri plačilu pomoči na domu, je odvisno od	ja za skoraj odstotek in pol posameznih občin, ki subvencionirajo storitev. Kljub	in znaša le še 4,96 evra. dobrim namenom občin pa je jasno, da vse večjih obremenitev na račun starejših občanov proračuni preprosto	Sestava ne bodo vzdržali.	»velenjske« cene
V Mestni občini Velenje
Občine se morajo zaradi Žnidarec Demšarjeva. Upo-	socialno varstveno storitev
ukrepa države, ki bo naj- rabniki, ki sami ne zmorejo	pomoč družini na domu
verjetneje v drugi polovici kriti stroškov izvanja stori-	opravlja Center za social-
leta ukinila subvencije za tve, lahko na pristojnem	no delo Velenje. Letos bo
oskrbovalke, v teh dneh od- centru za socialno delo vlo-	pomoč na domu v Velenju
ločiti, v kolikšni meri bodo žijo zahtevek za delno ali	opravljalo dvanajst oskrbo-
nase prevzele breme stro- celostno oprostitev plačila.	valcev, ki bodo skrbeli za 67
škov. Pri tem je treba pove- Se pa kmalu obetajo nove,	uporabnikov. Ti pa bodo od
dati, da se cena pomoči na višje cene storitve.	1. maja za storitev plačevali
domu oblikuje ob upošteva-	več, čeprav bo nova ekonom-
nju vseh stroškov storitve in CelJska občina	ska cena storitve nižja. Nova
se zmanjša za delež, ki ga veČm° bremena	ekonomska cena je 15,74 evra
zagotovi občina, to pa je po nase	na uro opravljene storitve,
zakonu vsaj za polovico ce- Svetniki Mestne občine	kar je za 0,71 evra manj kot
lotnih stroškov. Preostanek Celje so na torkovi seji po-	lani. Cena za uporabnike je
se zmanjša še za subvencijo trjevali novo ceno storitve	bila lani 4,99 evra, po novem
države, ki jo določa vlada v pomoči na domu. Ta bo s 1.	je za dobrih devet odstotkov
okviru ukrepov aktivne po- julijem letos dražja za obči-	višja in znaša kar 5,45 evra
litike zaposlovanja oziroma no in uporabnike. Svetniki	za uro, kar je najvišja cena
javnih del. In ta prispevek so se strinjali, da bi zvišanje	za to storitev v naši regiji. Je
pa treba opozoriti, da te cene v Velenju ne bo (zaenkrat)
Komu je storitev namenjena?	plačeval mMa
Mestna občina Velenje bo
Pomoč družini na d^ ]e namen]ena upravičencem, ki	v plačilo ekonomske cene
imaJo agtfje bivalne in druge pogoje za z^ej v	prispevala 9,2 evra oziroma
svojem bivalnem okol]u, ce se zaradi starosti ali hude in-	2,66 evra za stroške vodenja
validnosti ne morejo oskrbovati ali negovati sami, n]ihovi	in 6,54 evra, ki predstavljajo
svo]ci pa take oskrbe m nege ne zmore]o ali zan]u urnj	polovico ekonomske cene,
možnosti. Gre za različne oblike organizirane prakticM	kar je občina po zakonu
pomoči in udug, s katerim se učencem vsaj za dol°-	dolžna poravnati. Zavod za
čen čas nad°mesti potrebo po eni od oblik institucional- zaposlovanje bo pristavil nega varstva. Storitev se prilagodi potrebam posameznega 1 ¿9 evra kar je 73 centov
upravičenca in obsega gospodinjsko pomoč, pomoč pri manj kot lani. Uporabnikom rcdravanju osebne higiene in pomoč pri ohran]an]u tako ostane plačilo 5,45 evra socialnih stikov. Socialna oskrba na tomu ]e strokovno na uro. Velenjska občina pa voden proces in organizirana obtoka praktične pomoči, pri svojim občanom dodatno kateri sodelu]e]o vod]ain koordinator ^on^e izvajalec pomaga pri plačilu storitve storitve, ^ra^^c, klJučni ali dgovorni družinski člani pomoči na domu. Glede na ter prostovol]ni sodelavci. »raitev se prične na zahtevo prihodke uporabnikov jih upravičenca ali nJegovega zakonitega zastopnika.	Razdelijo v posamezne razre-
de in jim glede na uvrstitev v posamezni dohodkovni
države se bo po vsej verje- cene preveč obremenilo sta- razred obračunajo posame-tnosti zmanjšal.	rejše občane, zato so stisnili zno uro opravljene storitve.
-	zobe in potrdili sklep, s ka- Trenutno je po zakonu opro-
Že aktua|ne cene terim se subvencija občine ščenih plačila šest uporabni-za marsikoga	zvišuje s 54 na 72 odstotkov kov. Najvišje cene, torej 5,45
previsoke	ekonomske cene. V prora- evra, ne bo plačal nihče.
Zanimalo nas je, v koli- čunu je za ta namen zago-kšni meri uporabniki pomo- tovljenega krepkega pol mi- Zaskrb|jenl v či na domu že ob aktualnih lijona evrov. Vseeno bodo Smarju in Storah cenah zmorejo plačevati višjo ceno plačevali tudi V Občini Šmarje pri Je-stroške. Direktorica celj- uporabniki storitev; konč- lšah so lani za izvajanje skega centra za pomoč na na cena na efektivno uro se socialnovarstvene storitve domu Simona Žnidarec bo zanje z majem dvignila pomoč na domu, ki jo tam Demšar pravi, da izkušnje s 3,60 na 3,90 evra. Tako je izvaja center za socialno kažejo na njihovo finančno nova ekonomska cena cen- delo, namenili 81 tisoč omejenost. »Že danes opa- tra za pomoč na domu, ki evrov, uporabniki storitve žamo problem materialne deluje v okviru Doma ob so prispevali vsega skupaj revščine in nizkih pokojnin, s katerimi nekateri
težko pokrijejo stroške za Kdo še lahko nudi pomoč na domu?
življenje v domačem okolju v skladu z Zakonom o socialnem varstvu lahko storitve
in posledično ome]enost pri socialnega varstva zunaj mreže javne službe opravljajo
dostopanju do storitve. Ne- pravne in fizične osebe, ki pridobijo dovoljenje za delo,
zmožnost plačevanja stori- ki ga daje in odvzame ministrstvo, pristojno za socialno
tve pomoči družini na domu varstvo. Na Celjskem takšnih ponudnikov ni veliko. V
pa lahko pomeni višjo sto- registru ministrstva za delo smo med ponudniki storitve
pnjo tveganja za izključe- pomoči na domu, ki imajo dovoljenje za delo, našli le tri;
vanje, ogroženost starejših podjetje KIP Vizija iz Lesičnega, Zavod sv. Rafaela Vransko
in minimaliziranju njihovih in Senior -Center za pomoč starejših, Lidija Umek s.p. iz
potreb po varnem življenju Bistrice ob Sotli. v domačem okolju,« pravi
Tabela: Ceniki socialnovarstvene storitve pomoč na domu				
KRAJ	EC od 1. maja	UPORABNIK		OBČINA
		stara	I nova	subvencija
MO Celje	18,39	3,60	3,90	9,90
MO Velenje	15,74	4,99	5,45	9,20
Šmarje pri Jelšah	15,83	4,70	5,05	7,92
Štore	18,20	3,60	3,60	*
legenda:
EC: ekonomska cena za uro storitve, ki začne veljati 1. maja 2011 (ob nedeljah in praznikih so cene praviloma višje)
UPORABNIK stara: cena za uro storitve, ki jo uporabniki plačujejo do 1. maja UPORABNIK nova: cena za uro storitve, ki jo bodo uporabniki plačevali od 1. maja OBČINA subvencija: subvencija, ki jo bo občina za uro storitve plačevala od 1. maja
* Občina Štore bo od 1. maja ceno storitve na uro subvenionirala v višini 53 oziroma 56 (nedelje in prazniki) odstotkov
24 tisoč evrov. »Število ur nizke pokojnine, bi plačilo	bi to proračun obremenilo
in število upravičencev se razlike v ceni težko prevalili	za 25 tisoč evrov. iz leta v leto povišuje, po- nanje. Dejstvo je namreč, da
višuje se tudi število opra- večina tega ne bi zmogla in bi Kako do|go bo vljenih ur na posamezno se zato sicer potrebni storitvi sistem še vzdržal? izvajalko,« ugotavlja Pilko- odpovedala. Tako bo denar Projekcija za prihodnost
va. Višja ekonomska cena, treba najti v občinskem prora-	sedanjemu sistemu oskr-
ki so jo v torek potrdili tudi čunu.« Lani je storitev pomo-	be starejših ne kaže, da bo
dolgo vzdržal. Če se nacionalna strategija, sledeč
Kako se oblikuje cena?	evropski, nagiba k poveča-
Cene storitve pomoč družini na domu se določijo na	nju števila starostnikov, ki
efektivno uro tako, da se stroški, ki se v skladu s pra-	ostanejo v domač_em okolju
vilnikom upoštevajo pri določitvi cene, preračunajo na	ter k zmanjševanju pritiska
efektivno uro neposredne storitve za uporabnika. Cena se	na domove za starejše, pa
zmanjša za višino subvencije. Občina je dolžna subvenci-	sistem financiranja glede
onirati vsaj 50 odstotkov polne cene storitve na efektivno	na sedanje trende ne bo
uro. Cena ene ure za uporabnika se izračuna tako, da se	dolgo vzdržal. Oziroma je
od polne cene odbije subvencija občine in države, razliko	vprašanje, kdo bo nase pri-
pa plača uporabnik. Poleg subvencije k ceni je občina	pravljen fire^eti stroške. Ti
dolžna zagotoviti še pokrivanje cene v celoti ali delno za	bodo zmeraj višji, saj se, kot
tiste upravičence, ki sami zaradi socialne ogroženosti niso	vemo, prebivalstvo stara, to
sposobno plačati cene.	pa pomeni, da bo pomoč na
domu potrebovalo vse več starejših oseb. Žnidarec Demšarjeva je potrdila, da
svetniki v Šmarju, tako po- či družini na domu v Štorah	je med uporabniki storitve
meni tudi večji strošek za koristilo v povprečju po osem	na Celjskem že okoli 60
občino, saj ekonomsko uporabnikov mesečno, zanje	odstotkov starejših od 80
ceno povišali za 3,73 od- je bilo opravljenih po 98 ur	let. To pa so že leta, ko se
stotka, prispevek občine za pomoči na mesec oziroma v	ljudje srečujejo z vedno več
3,80 odstotka ter prispevek celem letu 1.180 ur.	starostnimi in zdravstveni-
uporabnikov za 7,44 odstot- Kaj bo zmanjšanje sub-	mi omejitvami, posledično
ka. Še večje breme bo nase vencij države pomenilo za	to pomeni večjo potrebo po
vzela štorska občina. Kljub oskrbovalke celjskega cen-	maksimalnem številu teden-
višjim ekonomskim cenam tra? Trenutno v celjskem	skih ur pomoči na domu. se znesek, ki ga plačujejo uporabniki, se ne bo spre-
mj in bo še naprej Ali dosegamo cilje?
lialo marca 2008 potrjenih
3 60 evra za uro pomoči Že Glede na Resolucijo o nacionalnem programu socialne-
zdaj pa se v Štorah zaveda- ga varstva za obdobje 2006-2°010 ^ bi v Sloveniji zago-
10 da je trenutno sprejet tovili pomoč na domu trem odstotkom oseb, starejših od
65 let oziroma 10 tisoč ljudem v državi. Konec leta 2009
sklep zgolj začasen.
je bil ta cilj dosežen komaj 59-odstotno.
Usodni prvi julij
Že zdaj se v Štorah zavedajo, da je trenutno sprejet centru glede na število	Zgornja meja je dvajset ur sklep zgolj začasen. S 1. juli- uporabnikov, teh je 307,	tedensko, izračun, kaj to jem bo namreč država z uki- pomoč izvaja 38,5 socialnih	pomeni glede na nove cene njanjem dela aktivne politike oskrbovalk. Kot je povedala	storitve za povprečni meseč-zaposlovanja svoj delež sofi- Simona Žnidarec Demšar,	ni dohodek upokojenca, pa nanciranja občutno zmanj- to ne pomeni zmanjšanja	]e zelo preprost. Država se iz šala, razliko pa bo izvajalcu kadra. »Trenutno imamo 23	subvencije počasi umika in treba pokriti. »Izračunov, subvencioniranih zaposli-	le socialni čut občin, ki skr-kaj bo to pomenilo za našo tev, te bodo prešle v redne	bijo za svoje starejše občane občino, še nimamo,« pravi zaposlitve.« V Šmarju pri	s svojimi proračuni, uporab-Lidija Buser, podsekretarka Jelšah država preko aktivne	nike vsaj deloma zaenkrat za premoženjsko pravne in politike zaposlovanja trenu-	rešujejo pred podražitvami. kadrovske zadeve v občinski tno plačuje tri oskrbovalke,	V nedogled to ne bo mogo-upravi, in dodaja, da sta sicer torej polovico vseh. Če jim	če. Posledično se bo okrepil dve možnosti, a pravzaprav pogodb ne bodo podaljšali,	pritisk na centre za socialno svetniki pri odločanju veli- bo to pomenilo bistveno po-	delo ... Področje oskrbe sta-ko manevrskega prostora ne višanje cene za uporabnike	rejših zato kar kliče po no-bodo imeli. »Glede na gmoten - kar 2,93 evra. Če bi ta stro-	vih sistemskih rešitvah. položaj uporabnikov in zelo šek subvencionirala občina, PM, ŠK, IS, BJ
NOVI TEDNIK
PREŽIVELI SMO DAN Z NEGOVALKO
17
Zakonca Gril iz Dobležič se še vedno rada spominjata svojega edinega izleta na morje. Vse življenje sta garala na kmetiji, danes koristita pomoč na domu.
Z roko v roki
V tretjem življenjskem obdobju s storitvijo pomoč na domu - S socialno oskrbovalko na domu Dragico Turk po osrčju Kozjanskega
za kosilo ričet s klobaso, sva ga zmotila med opoldanskim gledanjem televizije. Pomoč na domu ima že nekaj mesecev. »Odločil sem se, ker mi >moja< noče kuhati,« se pošali. Kot vdovec je več kot desetletje kuhal sam, zdaj zaradi bolezni ne več. »Sam je pekel tudi zavitek, poznali so ga kot mojstra za skutin >štrudl<,« ga pohvali oskrbo-valka. »V službi, v cinkarni, smo se o >štrudlu< pogovarjali in sodelavka mi je povedala recept, nato sem doma prvič poskusil. In mi je uspelo,« se spominja gospod Maks, za katerega pravijo, da je soprogi nekoč veliko pomagal v gospodinjstvu.
Žlica za žlico
»Pomoč je dobro organizirana in tudi dekleta so sposobna,« začne pogovor Jože Senica, na kmetiji v Vrenski Gorci pri Bučah, kjer sva z oskrbovalko Dragico vstopila kmalu za poštarjem. Za poštarjem, ki je dolgoletnemu naročniku prinesel novo številko Novega tednika. Gospod Jože je bil to dopoldne že na dolgem sprehodu, njegova soproga, gospa Minka, žal ne
more hoditi ter trenutno leži v postelji. Oskrbovalka Dragica prihaja k hiši že šest let in med najinim obiskom je poskrbela za nego gospe Minke ter jo je pomagala nahraniti, žlico za žlico. »Velikokrat se tudi nasmejimo. Ja, dobrovoljka je, zna se pohecati,« doda gospod Jože, ki je s soprogo kmetoval vse življenje.
Veliko ljudi je že oskrbovala Dragica Turk, povejo na Kozjanskem. Nekateri so se odločili za preselitev v dom, drugi so umrli. Življenja starejših občanov, ki rabijo pomoč, si danes brez oskr-bovalk, ki izvajajo storitev pomoč na domu kot oskrboval-ka Dragica, sploh ne moremo več predstavljati. Nekaterim najbolj pomoči potrebnim pomagajo pri oblačenju in slačenju, osebni higieni, čistijo jim bivalne prostore, pomivajo okna, perejo perilo, spremljajo k zdravniku, plačujejo položnice, prinašajo zdravila, pripravljajo zajtrk, kosilo ali večerjo ... Brez takšne pomoči oskrbovalk bi se nekateri ljudje morali preseliti v dom za starejše občane, česar si vsi seveda ne želijo.
BRANE JERANKO
»Biti moraš dober poslušalec, znati moraš odreagirati, biti iznajdljiv in celo dober šofer,« pripoveduje o svojih vsakodnevnih vtisih socialna oskrbovalka na domu Dragica Turk. Takrat ko se z avtomobilom požene v strm klanec v osrčju Kozjanskega, kjer je pozimi ponavadi polno snega. V okviru storitve pomoč na domu oskrbuje občane v Lesičnem, Doble-žičah, na Bučah, v Podsredi ter Kozjem.
Z izkušeno Dragico Turk, z njenimi predpostavljenimi ter z uporabniki storitve pomoč na domu smo se dogovorili, da bomo preživeli dan s socialno oskrbovalko ter tistimi, ki jim priskoči na pomoč. Dragica Turk opravlja pomoč na domu v osrčju Kozjanskega, odkar ta tam obstaja. »Doma sem bila osem let, z majhnim otrokom in ko je hči odšla v šolo, sem jaz odšla v službo,« se spominja začetka pred petnajstimi leti, ko je začela delati v okviru javnega dela na Centru za socialno delo Šmarje pri Jelšah. Nato je delala pri podizvajalcu, pri podjetju KlP Vizija Lesično, nakar je Občina Kozje lani septembra podelila koncesijo podjetju Senior - center za pomoč starejšim iz sosednje Bistrice ob Sotli. Senior izvaja pomoč na domu tudi v kozjanskih občinah Bistrica ob Sotli ter Podčetrtek.
»Kar delaš s srcem, ni težko,« pove o svojem delu. »Moraš pa znati ljudem prisluhniti ter se jim prilagoditi. In največja nagrada je, ko odideš od hiše ter vidiš, da so ljudje zadovoljni, da si dobrodošel. Pozimi so problem zasnežene ceste, vendar si kljub temu
ne predstavljam, da bi v službi morala sedeti v kakšni pisarni,« pripoveduje Turkova ter doda, da mora biti za takšno delo človek rojen. »Hudo je videti zelo bolne ljudi, ki jim ne moreš veliko pomagati. In na ljudi se nasploh navežeš, postaneš kot član družine.« Pri nekaterih je redno že dolgih sedem let.
Čez drn in strn
Iz Lesičnega se odpeljeva proti Zagorju pri Lesičnem, kjer živita v prijetni hiši zakonca Bratuž. »Kako ste, Marija, ste v redu spali?« vpraša oskrbovalka. »Jaz sem dobro spala, Vlado pa ni mogel ter je bil ob televizorju,« odgovori Marija Bratuž. Oskrbovalka je Bratuževima pripeljala kosilo ter odnesla na pošto njune položnice, ki jih je treba plačati. Več njene pomoči ne potrebujeta. Gospod Vlado je bil včasih zaposlen v občinski upravi v Šmarju pri Jelšah, gospa Marija se je povsem posvetila domu in družini, oskrboval-ka Dragica pa prihaja k njima zadnji dve leti. »Zelo sem zadovoljna,« mi odgovori gospa Bratuževa, ko jo povprašam o socialni storitvi pomoč družini na domu, kot se le ta imenuje uradno.
Po krajšem kramljanju in po srečanju s prikupnim psičkom Bobijem, ki si oskrbovalko zapomni po kakšni slastni kosti, se odpeljeva naprej. Oskrbo-valka Dragica tudi ta dan odpelje naročeno kosilo gospodu Mihaelu Šantku, ki je bil več kot tri desetletja zaposlen v Avstriji, kjer je bil hišnik v neki šoli pri Gradcu. Pokojna soproga je tam zdržala komaj pet let ter se je vrnila v domače
gorice, Mihael je seveda moral vztrajati do pokojnine.
In že sva spet na poti, čez kozjanski drn in strn. V Do-bležičah naju z oskrbovalko na ganku že pričakuje gospa Amalija Gril, skupaj s soprogom Martinom še ena uporabnica storitve pomoč na domu. »Z ženo sva bila pred dolgimi leti z Novim tednikom na izletu na morju. Takrat sem bil tam prvič in zadnjič,« se rad spominja Martin Gril, ki ga je s soprogo prijavila snaha. Vse življenje sta garala na domači kmetiji, tudi v časih, ko še ni bilo strojev, in danes imata težave z zdravjem. Oskrbo-valka Dragica je v istem dnevu pri njiju že drugič; prvič ju je obiskala ob pol sedmih zjutraj, ko jima je pripravila zajtrk ter poskrbela za nego bolne soproge. Ko je Dragica Turk dežurna, se zgodi, da je pri tej hiši celo po trikrat na dan. Poleg prinašanja kosila in nege ima pri zakoncih Gril na skrbi še pomivanje posode, prinašanje iz trgovine ter skrb za zdravila. Pri Grilovih se nasploh zelo rada ustavi, saj se vedno pošalijo in po-razgovorijo.
S socialno oskrbovalko sva nato še na drugem koncu Do-bležič, na robu virštanjskih goric. »Tu je začetek ali konec Dobležič, kakor želite,« se kljub resni bolezni pošali Maks Potecin, ki je živel z družino skoraj štiri desetletja v enem od celjskih blokov. Nekaj let po ženini smrti, ki jo je strla nesrečna smrt njunega sina, se je vrnil v domače osrčje Kozjanskega, kjer so v sosednjih hišah njegovi sorodniki. Z oskrbovalko, ki je prinesla gospodu Maksu
V Vrenski Gorci pomaga socialna oskrbovalka uporabnici pomoči na domu pri kosilu s hranjenjem, žlico za žlico.
Z roko v roki v tretjem življenjskem obdobju. Zakonca Bratuž s socialno oskrbovalko Dragico Turk, ki jima je pripeljala kosilo.
Policijski posluh za ljudi in njihove težave
Seznam vodij policijskih okolišev na območjih vseh policijskih postaj na Celjskem je dosegljiv na spletnih straneh policije.
Vsak dan se zgodi ogromno dogodkov, ki jih zapišemo v črni kroniki in pri katerih pri katerih je za preiskavo ali izsleditev storilca ključna informacija. Večina ljudi danes že dobro ve, kaj se dogaja pri sosedih in ali je kdo morda žrtev nasilja, a tega ne prijavi. Včasih so bili policisti vidnejši med ljudmi, imeli so avtoriteto, zdaj ni več tako. Marsikdo danes sploh ne ve, da ima vsaka policijska postaja tudi vodje policijskih okolišev. To so policisti, ki skrbijo predvsem za stik z občani in jim morajo biti na voljo za nasvete in pomoč.
Takšne policiste ima vsaka policijska postaja na našem območju, nekje jih občani bolj poznajo, nekje manj. Lažje je na podeželju, kjer so ljudje bolj odprti in dovzetni za sodelovanje s policijo. V Celju je na primer Mitja Tavčer vodja policijskih okolišev Lava, Medlog, Ostrožno, Dečkovo naselje in Nova vas. V praksi to pomeni, da »pokriva« več kot deset tisoč ljudi, zato je težko pričakovati, da ga bo vsak poznal, ko se bo zapeljal ali sprehodil po njihovih naseljih: »Ne prepoznajo me vedno kot vodjo njihovega policijskega okoliša, imajo me za policista kot vse ostale policiste, ki jih srečajo.« A zaupanje med vodjo nekega policijskega okoliša in ljudmi, ki živijo na tem območju, je zelo pomembno, saj na tem temelji tudi odločitev, kakšne informacije mu bodo dali in predvsem o čem. »So-
Mitja Tavčer. Vodja policijskih okolišev Lava, Medlog, Ostrožno, Dečkovo naselje in Nova vas.
delujemo tudi s krajevnimi skupnostmi, prostovoljnimi gasilci, z društvi. Ko kje organizirajo prireditev, se lahko obrnejo na nas, ker jim svetujemo, kakšna dovoljenja morajo pridobiti in podobno,« razlaga svoje delo Tavčer. Priznava, da je res težje navezati stik z ljudmi v strnjenih naseljih, kjer se zgodi, da v bloku sosed soseda ne pozna. Ravno v teh strnjenih naseljih je tudi več kriminala, zato je toliko bolj pomembno, da policist s svo-
Včasih so bili t. i. rajonski policisti, ki so skrbeli le za eno ali dve območji ali četrti v mestu. Danes je dela več, zaposlenih je manj, kar se kaže tudi pri policijskem delu. Vodja policij skega okoliša je do zdaj delal še v policij ski patrulj i, ki so jo na nujne dogodke pošiljali tudi drugam, zadnja dva meseca pa so v Celju delo organizirali tako, da vodje delajo izključno na območjih, za katera so zadolženi. To jim daje več časa za osebni stik z ljudmi in s preventivo.
jim delom prodre med te ljudi, ki mu začnejo zaupati. »V naseljih - ki so preveč strnjena in kjer ni veliko objektov za sproščanje, rekreacijo - je ogromno ljudi z več različnimi interesi, mladi zaidejo hitreje na stranpoti, v droge,« pojasnjuje Tavčer.
Zaupajo?
Toda ali so ljudje sploh pripravljeni kaj samoiniciativno povedati policiji? »Povedo, da. Včasih izvemo kakšen podatek predvsem o družinskem nasilju, nato opravimo informativen razgovor z ljudmi, ki so bili prijavljeni. Sodelujemo tudi s centri za socialno delo, zelo dobro s šolami. Včasih nas nekdo opozori na možnost, da ima kdo doma orožje, in to raziščemo. Tako lahko preprečimo nesrečo ali tragedijo. Takšne informacije so zelo
Vodja policijskega okoliša lahko popazi na vašo hišo
danes. Danes se policistov skorajda ne spoštuje več. »Ljudje mislijo, da policisti le kaznujemo, ukrepamo proti njim. Ne vidijo pa ostalega truda, da jim pomagamo, jih usmerjamo, jim svetujemo. Moraš imeti posluh za ljudi, za njihove težave. Tudi socialni čut, če se informacije nanašajo na nasilje v družini. Pri problemu nasilja se vidi, da ljudje takšne stvari jemljejo resno, policija pa jih pri reševanju prednostno obravnava. Vodja policijskega okoliša si lahko za ljudi vzame tudi več časa kot policist v patrulji, ki pride na kraj dogodka - torej ko se ta že zgodi - in presodi o ukrepih,« pojasnjuje Tavčer.
Pomembni so tudi pri preiskavi hujših kaznivih dejanj. V primeru ropov, ko storilce še iščejo, se kriminalisti, ki rop preiskujejo, pogosto obrnejo tudi na vodje policijskih okolišev, saj imajo ti med ljudmi tudi poznane, ki bi morda o kaznivem dejanju kaj vedeli. Ko berete o preiskavah - se temu v policijskem žargonu reče zbiranje podatkov in obvestil. Vodje imajo med ljudmi zagotovo tudi »vohune«. Morda kakšne majhne neškodljive odvisnike, ki s prstom pokažejo na kakšnega večjega »dilerja« ali »večjo živino«, njim pa se morda kdaj pa kdaj zato pogleda tudi skozi prste ... Vsaka informacija je torej dobrodošla. In tu so policisti vsaj enkrat v podobni koži kot novinarji: vedo, da se vira nikoli ne izda.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
dobrodošle,« razlaga Tavčer. Pogosto je sedel tudi na različnih sestankih s stanovalci, ki so se nanj obrnili po pomoč. »Nekdo nas pokliče in pove, da imajo v bloku neznanca, ki spi kar tako na hodniku, in poskušamo zadevo rešiti,« razlaga. Veliko dela, pravi, se navzven ne vidi takoj. »Do zdaj smo >postavili< že kar nekaj ograj, avtobusnih postajališč ali >obnovili< kakšne dele cest, ker smo vzdrževalce in upravljavce opozarjali na nevarnost s pomočjo občanov, ki so nam to povedali,« še dodaja. Veliko je tudi podatkov predvsem o prometnih nevarnostih. Tako lahko iz občanovega klica vodji policijskega okoliša, »da se bo nekje pred nekim blokom kakšen motorist zagotovo poškodoval, ker vozijo kot nori«, čez čas nastane na novo postavlje-
na varnostna ovira. Zgodi se tudi, da dobijo ravno vodje policijskih okolišev od ljudi kakšne podatke, ki so povezani s kaznivim dejanjem, ki se je zgodilo že pred več leti. »Te informacije potem vedno preverimo,« pravi Tavčer.
Po stari slovenski navadi se ljudje policiji prej odprejo, če se sprejo s kom, zato je o njem potem lažje povedati kakšno informacijo, ki so jo v »dobrih časih« obdržali zase. Je pa velika razlika med preteklim obdobjem in
Vodje policijskih okolišev morajo biti dosegljivi na policijski upravi in ne sme se zgoditi, da občani do njih - v kolikor to želijo - ne morejo priti. Sodelujejo tudi v preventivnih akcijah v šolah in v prvih šolskih dneh. Občani jih lahko obvestijo tudi o odhodu na dopust in jih naprosijo, naj med njihovo odsotnostjo z obhodi preverijo, ali je doma vse tako, kot je treba.
INFO 113
Zbil starčka
Na sprehajalni poti Savinjskega nabrežja se je v ponedeljek v nesreči ranil 86-letni pešec.
Med Splavarjem in domom upokojencev je vanj trčil mlajši kolesar. Po opisu naj bi bil star od petnajst do sedemnajst let. Policija naproša vse očividce, naj pokličejo na 113 ali na anonimno številko policije 080 1200.
Odpeljali traktor, kozolec pustili
V Škalah pri Velenju so neznanci v noči na sredo ukradli več metrov bakrenih žlebov. Na Gomilskem pa iščejo vlomilce v poslovne prostore podjetja.
Odnesli so tri monitorje in več metrov odtočnih cevi. V preteklih dneh so se vlomi kar vrstili. V Bukovžlaku so vlomili v leseno barako in odnesli nekaj orodja, v Zavrhu nad Galicijo pa so iz počitniške hišice ukradli kosilnico. Iz skladišča v Arnovskem gozdu je izginilo 200 plastičnih zabojev s steklenicami in 100 europalet. Na Lopati tuhtajo, kdo je odpeljal traktor, pustil pa kozolec, pod katerim je bilo vozilo
parkirano. V Šentjurju pa pogrešajo štiri pnevmatike, ki so jih demontirali z osebnega avtomobila BMW 530.
Mladoletnik za volanom	POMU
V prometni nesreči, ki se je zgodila v torek v Popovičevi ulici v Celju, sta se poškodovali dve osebi.
Avto je vozil 17-letnik brez vozniškega dovoljenja, zaradi neprilagojene hitrosti pa je v križišču s Teharsko cesto bočno zdrsel čez vozišče in silovito trčil v dve parkirani vozili. 17-letnik se je lažje, 32-letni sopotnik pa huje poškodoval.
Umrl padalec
V sredo, okoli 14. ure, se je v Polani na območju Laškega smrtno ponesrečil 46-letni jadralni padalec doma iz Dovškega v okolici Krškega.
Ta je v družbi več padalcev poletel z Lisce. Nad Polano je začel izgubljati višino, poletel tik nad krošnjami dreves in nato strmoglavil ter zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Na terenu so morali posredovati poleg policistov tudi celjski gorski reševalci.
Ob velikonočnih praznikih se poveča število poškodb zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov, zato policija opozarja na previdnost.
Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, ki velja od leta 2008, prepoveduje prodajo, posest in uporabo ognje-metnih izdelkov kategorije II. in III., katerih glavni učinek je pok (najpogosteje so to petarde najrazličnejših oblik in moči). Policisti bodo dosledno ukrepali proti vsem, ki bodo kršili določbe o uporabi pirotehničnih izdelkov. Za velikonočne praznike pa marsikdo rad poseže predvsem po možnarjih. Po Zakonu o orožju morajo imeti možnaristi preizkušene in žigosane možnarje ter certifikat ali potrdilo o usposobljenosti za takšno streljanje. Pri pokanju z možnarji in acetilenom morajo udeleženci oziroma organizatorji poskrbeti za varnostne ukrepe. Zakon o varstvu javnega reda in miru dovoljuje uporabo karbida in drugih plinskih zmesi za pokanje med določenimi prazniki, kjer je takšno pokanje že tradicija.
Kazenski pregon vodstva višjega sodišča?
Sodniška afera se širi
Po naših neuradnih, a zanesljivih podatkih, naj bi bil na Okrožno državno tožilstvo vložen predlog za kazenski pregon zoper eno osebo v vrhu višjega sodišča v Celju. Grozi ji tudi preiskava zaradi obrekovanja! Vse naj bi bilo posledica preiskav primera Milka Škoberneta, z eno razliko: tokrat ni ovaden on. Razlog za možnost kazenskega pregona vrha višjega sodišča naj bi bilo tudi kršenje posebnih določb, ki govorijo o ovadbah uradnih oseb. Kot smo pravilno napovedali že pred časom, se bodo stvari v tej zadevi zapletale vedno bolj.
Po naših domnevanjih gre za primer službenega nadzora nad okrožnim sodnikom, ki so ga izvedli sodniki višjega sodišča v Celju in pri tem pregledali več kot 200 zadev, ki so spadale v njegovo reševanje. Čeprav so na višjem sodišču dejali, da v večini primerov ni bilo odstopanj
Bombek še kar čaka na
sojenje
Tudi v torek se v Celju ni začelo sojenje Gorazdu Bom-beku, ki mu očitajo poskus umora mladoletne osebe.
Gre že za tretji sodni proces, saj je višje sodišče razveljavilo že dve sodbi, v katerih so Bombeka obsodili na šest oziroma dve leti in deset mesecev zapora. Dve sodbi sta bili razveljavljeni večinoma zaradi nezakonitosti v postopku, druga tudi zato, ker okrožno sodišče na obravnavi ni dovolilo prisotnosti javnosti. Bombek
H1
m
firff/
Gorazd Bombek nima sreče na celjskem sodišču ...
Vzdrževalci so tako pospešeno popravljali in pregledovali tire na kraju nesreče.
Vagon iztiril pred postajo
V noči na torek je tik pred železniško postajo v Zidanem Mostu iztiril vagon mednarodnega potniškega vlaka Benetke-Budimpešta.
Vlakovna kompozicija je bila sestavljena iz lokomotive in šestih potniških vagonov, iztiril pa je zadnji vagon. V času nesreče je bilo na vlaku šest po-
tnikov in spremljevalec, nihče od njih ni bil poškodovan, so sporočili s policije.
Takoj po nesreči so delavci Slovenskih železnic zadnja dva vagona odklopili, vlak pa je nadaljeval vožnjo proti Budimpešti. Laški in celjski policisti, ki so opravili ogled kraja, so ugotovili, da je do
Zaradi hitrosti s ceste
Pri Parižljah se je v torek zgodila hujša nesreča. 29-letni voznik avtomobila je v levem preglednem ovinku zaradi neprilagojene hitrosti najprej trčil v obcestno tablo, nato pa je vozilo zdrselo s ceste in se nekajkrat prevrnilo. Voznik in 32-letni sopotnik sta med prevračanjem padla iz vozila, pri čemer sta dobila hude poškodbe.
Trčila na avtocesti
od ustaljene delovne prakse, pa so v isti sapi dodali, da so zoper sodnika na tožilstvo podali kazensko ovadbo. Kot smo že poročali, naj bi šlo za ovadbo zaradi krivega pričanja. Takrat smo ugibali tudi, za kateri primer je bil sodnik ovaden in laično ugotovili, da naj bi šlo za zadevo, v kateri
je bil sodnik, vendar ovadba ni bila vložena proti njemu kot sodniku, saj je takšna ovadba mogoča le proti »priči, izvedencu, cenilcu, prevajalcu ali tolmaču«. Ker so se vsi uradniki nato zavili v molk, ko smo želeli to preveriti, nam je ostalo ugibanje, da so ga ovadili zaradi pričanja v enem iz-
med primerov, kjer je revizijo postopka zahteval obsojenec. Kakorkoli, Škoberne je ves ta čas zaradi interesa preiskave nedosegljiv za izjave ali komentarje vsega, kar se o njem piše v medijih. To še ni vse! Vložen naj bi bil tudi predlog informacijski pooblaščeniki za nadzor nad vodstvom celjskega okrožnega sodišča, smo še uspeli izvedeti. Predlog za kazenski pregon vodstva celjskega višjega sodišča pa mora zdaj preučiti tožilstvo. Če bo ugotovilo, da sumi in dokazi za to obstajajo, se bo preiskava razmahnila v večje razsežnosti ...
SIMONA ŠOLINIČ
naj bi se leta 2000 sprl s takrat še mladoletnim sinom, pri tem naj bi ga tudi davil. Obtoženi ves čas trdi, da ni šlo za poskus umora, temveč za prerivanje. Bombeku so očitali tudi kaznivo dejanje zanemarjanja otroka, za katero obstaja možnost, da je že zastaralo. Sojenje je v torek odpadlo, ker so celjskega tožilca Edvarda Ermenca, ki je vodil to zadevo, prestavili v skupino za pregon organiziranega kriminala, ki deluje na Vrhovnem državnem tožilstvu v Ljubljani.
SŠol
Foto: SHERPA
Bojan Omerza. Druga kazen za pretep nekdanje partnerke.
Za pretep žene 6 let zapora
Sodnik Martin Jančar 53-letnemu Bojanu Omerzi: »Bil je direkten naklep in to je najvišja stopnja odgovornosti!«
Kar šest let enotne kazni je dobil Bojan Omerza, ker je na božični večer pred dvema letoma na eni izmed ulic v Šoštanju pričakal nekdanjo partnerko in jo tako močno pretepel, da bo imela posledice vse življenje. Pravzaprav mu je sodnik Martin Jančar dosodil pet let zapora (kar je maksimalna kazen za tako dejanje), a ker je Omerza na nekaj več kot let dni zapora
bil obsojen, ker je partnerko pretepel že pred leti, je Jančar izrekel enotno kazen, šest let zapora.
Kaznivo dejanje je storil, ko so ga iskali s tiralico, saj se ni vrnil s prostega izhoda v mariborske zapore, od koder je pobegnil. V tem času oško-dovanke ni popolnoma nihče obvestil, da je Omerza na begu. Čeprav je bil v zaporu ravno zaradi fizičnega napada nanjo že pred leti! Ker gre za nevarnega napadalca, bi z opozorilom ženske na večjo previdnost morda napad pred dvema letoma celo preprečili! Omerza naj
bi jo zbil na tla, jo pretepel z brcami in pestjo, morda tudi s topim predmetom. »Udarci so bili kontrolirani, usmerjeni,« je med zaslišanjem dejala sodno-medinska izvedenka Simona Šramek - Zatler. Ženska je po pretepu imela na glavi kar pet centimetrov odprto rano, iz katere je močno krvavela, kot takšna je bila začasno onesposobljena. »Res je, da so dokazi le posredni, a je sklenjen krog, ki nakazuje na direktni naklep, kar je tudi najvišja stopnja vaše odgovornosti. In kazen, ki ste jo dobili že pred tem dogodkom za enako kaznivo dejanje, ni dosegla učinka, kot bi ga morala. Ker še vedno obstaja ponovitvena nevarnost, ni niti možnosti, da bi vam odpravili pripor,« je dejal sodnik v razlagi sodbe. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
iztirjenja prišlo zaradi tehnične napake na vagonu oziroma železniški infrastrukturi. Natančna preiskava pa bo pokazala, za kakšno napako je šlo. Zaradi iztirjenja je nastalo tudi nekaj škode, ki so jo delavci ves torek odpravljali, a višina še ni znana.
Foto: SHERPA
V torek popoldne sta na avtocestnem odseku med Dramljami in Celjem, v bližini Vodul, trčili dve tovorni vozili. V nesreči se je poškodovala ena oseba, ki so jo reševalci odpeljali v celjsko bolnišnico. Pri reševanju so morali - zaradi zverišene pločevine - posredovati tudi celjski poklicni gasilci.
Dostop do OMW bencinskega servisa je bil nekaj časa onemogočen.
Z nožem mahali po bencinski črpalki
Celjski policisti so v sredo, nekaj minut po 15. uri, morali posredovati na enem izmed bencinskih servisov v Celju na Mariborski cesti v Celju.
Po do zdaj znanih podatkih dvema znancema, nato ju tudi naj bi se štirje moški sprli z napadli. Enega izmed dvojice
(Foto: TimE)
so zabodli tudi z nožem v nogo. Po neuradnih podatkih naj bi dva iskala zdravniško pomoč. Četverica je doma iz Celja in Laškega, policisti so jo včeraj tudi pridržali. Policisti okoliščine dogodka še preiskujejo, zoper enega naj bi podali ovadbo zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe. SŠol
»Kajuh me je prvi ogovoril kot tovariša!«
Zvonko Cajnko o gimnazijskih letih in skojevskih akcijah v Celju, partizanstvu po Sloveniji in gradnji zvezne države v Beogradu - Ob 70-letnici OF s soprogo Tatjano končujeta brošuro Spominska obeležja NOB mesta Maribor
»Še vedno sem Celjan, rad imam Celje. Kljub starosti se nekdanji gimnazijci redno srečujemo, a žal nas je vse manj. Bruno Hartman in Bojan Nendl mi prva padeta na pamet iz naše druščine,« se obiska iz Celja razveseli Zvonko Cajnko. Čeprav bo 8. februarja dopolnil 90 let in je za njim težko življenje, svojih let ne kaže. S štiri leta mlajšo soprogo Tatjano nas prijazno sprejmeta v družinski hiši v Betettovi ulici v Mariboru, za katero skrbita povsem sama. »Tudi za vrt. Ravno včeraj sem pokosil travo,« navrže in doda, kako vesel je bil povabila dr. Toneta Kregarja, da sodeluje z Muzejem novejše zgodovine Celje pri pripravi elektronske zbirke gradiv in pričevanj o NOB na Celjskem. »Zame je bilo najtežje leta 1941, takrat so Nemci silovito klestili našo organizacijo. Kasnejša vojna leta na Celjskem poznam le po pripovedovanju, veliko mi je o teh časih razlagal Peter Stante Skala.«
»Zavedna slovenska druži- ganizirani, v Celju sem tudi na smo bili, tako da so bili formalno postal skojevec. Du-
oče in mati ter dva brata ob okupaciji izseljeni v Srbijo. Sem najmlajši, deveti otrok iz družine, v kateri je bilo šest bratov in tri sestre. Oče je bil železničar, mati gospodinja. Velika razlika je bila med nami, najstarejšega brata se niti ne spominjam dobro,« pripoveduje Zvonko in doda, da je po 1. svetovni vojni oče z družino prišel za načelnika železniške postaje Polzela-Braslovče. Leta 1933 se je upokojil in družina Cajnko se je preselila v graščinsko poslopje baronic Šenek, ki jim je oče pomagal pri delu na posestvu. »Izhajal je iz kmečke družine, iz Ba-novcev, in mu je bilo to delo blizu. Sam sem na Polzeli končal osnovno šolo in nadaljeval šolanje na gimnaziji v Celju. Aprila so jo Nemci blokirali, tako da 7. razreda naša generacija ni končala.« Leta 1941 je začetek vojne dočakal na Polzeli, izselitvi v Srbijo pa se je izognil, ker je bil takrat pri sestri v Celju.
Vseh devet otrok je bilo dosledno nacionalno vzgojenih, bili so člani Sokola, in čeprav so starejši znali nemško, saj so obiskovali avstrijske šole, jezika niso govorili. »Družina ni bila ideološko opredeljena, le slovenstvo je bilo pri nas res zapisano z veliko začetnico,« pravi Zvonko, ki je na »komunistična pota« zakorakal po vzoru sošolcev in prijateljev iz Šoštanja. V družini so vedeli in niso nasprotovali, mama se za politiko ni zanimala, očetu je bilo pomembno le to, da ostane zaveden Slovenec. »Z vlakom sem se vozil s Polzele v Celje. Dva kupeja smo zasedali z druščino iz Šoštanja; Kaju-ha, Arzenška, brata in sestre Vrabič se spominjam. Z malimi dejanji smo se navzema-li komunistične ideologije. Kajuh me je naučil pomena besede tovariš. Tovariši, zdaj pa vsi ven, kar imamo, pa si razdelimo in skupaj pojejmo,< je pozival. Bil je kulturnik, pogovarjali smo se o ruskih pesnikih, pisateljih, vabil nas je na nastope, organiziral prireditve. Malo starejši Biba Ro-eck je bil takrat že republiški partijski funkcionar, a se je občasno tudi vozil z nami. V 5. gimnaziji smo bili že or-
šan Finžgar, zadolžen za mladinsko organizacijo v Celju in na Štajerskem, me je sprejel v Skoj poleti 1940.«
Skojevske akcije in vabilo v gestapo
»V Celju sem bil športnik, telovadec pri Sokolu in nogometaš pri Olimpu. Tako sem spoznal Branka Gombača, skupaj sva igrala nogomet, tudi z Maso, Pleterskim, smo se takoj >zavohali<. Gombač je imel neposredno zvezo z Božičem (Jože, z vzdevkom Pino, že leta 1941 ustreljen kot talec, op. p.). Pino je bil že takrat >organiziran< in potem moj partijski vodja,« pripoveduje Zvonko in doda, da so skojevci delovali po skupinah. »Dobivali smo naloge, mesto smo si razdelili med seboj. Nekoč smo lepili plakate in trosili letake - Živel Stalin, Živel Tito in Živela OF se je bralo po ulicah. Je prišla sestra okrog polnoči domov in mi je razlagala, kakšne da so ulice, sam pa sem se čudil. Niti njej nisem zaupal, nisem ji smel povedati, da
sem to počel tudi sam, tako konspirativni smo skušali biti.« Naslednji dan je vse Celje govorilo o tej akciji, že zjutraj pa so Nemci začeli zasliševati in zapirati ljudi.
»Imeli smo sošolca in iz razreda višje v gimnaziji še dva, ki so bili gestapovci, ne samo nemškutarji, res gestapovci. Sodelovali so pri zaslišanjih v Starem piskru. Eden vodilnih gestapovcev je bil navdušen nogometaš in tako se je zgodilo, da je pripeljal neko nemško ekipo, da se pomeri z nami. Na tisti tekmi sem blestel, pa me je pozval k sebi, češ da naj kot imeniten nogometaš vstopim v gestapo. Da imam perspektivo, da me bo poslal v oficirsko šolo, je obljubljal. 4. julija so mi izselili družino, zato sem mu odgovoril, da tega ne morem sprejeti, saj so moje
»Začetek vojne sem doživel na Polzeli. Spomnim se, kako smo poslušali topove od Dravograda, ko so prihajali Švabi, gledali smo sij za Mrzlico, ko so štuke bombardirale Zidani Most. Takrat sem začel dojemati, da je vojna res tu.«
»Prijatelj je imel sestro, ki se je družila z nemškim vojakom, a so kljub temu dali starše na spisek za izselitev, njega pa za mobilizacijo. Postavili so mu pogoj, da če gre v SS-enote, ostane družina doma v Celju. Nič drugega mu ni preostalo, kot da je postal po sili nemški vojak ...«
starše izgnali v Srbijo. Pa je rekel: >Ni problem, jih bom pa dal pripeljati nazaj.< Tako mi je zaprl usta ...«
Preko Srbije in Ljubljane med partizane
»Skupaj s starši sem bil določen za izselitev, a me niso odpeljali, ker sem bil v Celju. V mestu je bilo nemogoče ostati, v gestapo nisem hotel za nobeno ceno, v partizane nisem znal - in sem se odločil, da bo še najbolje, če se odpravim za očetom in materjo v Mladenovac,« se spominja. Tako je po zvezah dobil izkaznico za prehod čez Hrvaško in po dolgi poti prišel v Mladenovac oktobra 1941. Oče je bil zelo bolan, živeli so na vasi več kilometrov izven mesta in konec februarja 1942 je Cajnkovim trem uspela vrnitev v Slovenijo. »S pomočjo sestre, ki je z družino živela v Ljubljani in je dobila dovoljenje italijanskega poveljstva, saj je jamčila, da bo prevzela skrb za celo družino, mene pa je vpisala v bežigrajsko gimnazijo, da končam šolo. Tako sem leta 1942 končal 7. razred in leto kasneje ma-turiral, takoj po prihodu v Ljubljano pa sem se vključil v OF.«
V Ljubljani je bila živahna mladinska dejavnost pod Italijani, že pred njihovo kapitulacijo pa so Nemci obkolili mesto. »Pred Nemci smo se umaknili v partizane, zbežali smo proti Dolenjski. Tam so nam >stari partizani< ponudili, da izberemo, v katero brigado hočemo - meni je bila najbolj všeč Cankarjeva.«
Iz bolnice med inštruktorje
»Potem smo napadali postojanko sv. Urh, tam je bil pravi masaker, padlo je 19 tistih, ki smo skupaj odšli iz Ljubljane. Belogardisti so poklicali na pomoč Nemce, tako da smo bili znotraj obroča, beli pa so nas izzivali s klici na juriš. Naša skupina jim le po zaslugi komandanta ni nasedla, tako smo preživeli. Vse naokrog je brizgala kri, hudo je bilo. Ko smo se potem zbirali, nismo mogli niti govoriti, le gledali smo se .«
Od večjih bitk je sledilo osvajanje Novega mesta, kjer je bil ranjen. »Pristal sem v partizanski bolnici Džumbe-rak na Gorjancih. Po dolgem času sem se umil in oblekel čisto perilo, pa me je naslednjo noč >najedalo< še več uši kot prej,« pravi in doda, da je zdravljenje trajalo zelo
V Črnomlju leta 1944, pred odhodom na Primorsko. Zvonko Cajnko v sredini.
»Slaščičarna Rugo, pri zdajšnjem kinu Metropol, je bila točka, kjer smo se dobivali. Gimnazijci nismo imeli dostopa do Glazije, nismo smeli gledati filmov, razen v spremstvu profesorjev. V gimnaziji so bili obešeni seznami prepovedanih filmov, pa smo jih prav zato hodili gledat, le da smo se malo pred koncem izmuznili, da nas niso zalotili. Bolje rat nego pakt< smo vpili po Celju na patriotskih in protifašističnih demonstracijah 27. marca zvečer. Sledil je napad na Jugoslavijo.«
dolgo, ranjena noga se mu je močno gnojila, dobil je zastrupitev. »V tem času sem >imel čez< predavanja, politično-kulturne prireditve, izdajali smo list Mlada srca. Ko sem si dovolj opomogel, so me poslali v politično šolo pri Kočevju. Po dveh mesecih sta me Luka Leskovšek in Zdenka Kidrič poslala kot inštruktorja v partijsko šolo na Primorsko. Huda pot je bila,« opiše čas velike ofenzive leta 1944, ko je s kurirjema tri tedne iskal Borisa Kraigherja, da mu preda pismo Lidije Šentjurc. Potem je kot inštruktor delal v partijski šoli in se čez čas Šentjurčevi pritožil, da tega vendar ne more početi, saj je komaj maturiral.
Gradnja
domovine, potem le študij
»Prigovarjal sem ji, da želim študirati, a sem se potem komaj izognil, da me niso poslali v Rusijo.« Predavatelj je ostal do konca vojne in še nekaj mesecev po njej, v svojo ekipo v zvezno vlado v Beograd pa ga je decembra 1946 poklical Boris Kidrič. »Ko je prevzel gospodarsko reformo, je zahteval ekipo 15 >svojih< iz Slovenije in v Beogradu sem ostal do leta 1957.« Začetek je bil enoletni »šnel kurz« s 14 predmeti dnevno, od šestih zjutraj do desetih zvečer, potem je delal v gospodarskem resorju, ob delu pa študiral na filozofski fakulteti.
V Beogradu je kmalu spoznal soprogo Tatjano - po rodu iz Petrovč, kjer je živela do 6. leta, ko je bil oče, sicer Maistrov borec, premeščen v Ljubljano - poročila sta se leta 1953 in namesto, da bi Tatjana v Beograd hodila na službene poti kot dotlej, so jo iz Statističnega zavoda Slovenije prezaposlili na zveznega. Prvega otroka, hčer, je prišla rodit v Celje, ko pa je v Beogradu povila še sina, sta Cajnkova sklenila, da je čas za vrnitev v Slovenijo. »Končno sem dosegel, kar sem si želel vse življenje, da doštudiram. V Slovenijo sem se vrnil kot absolvent in potem v Ljubljani diplomiral iz sociologije, kasneje pa magistriral še iz politologije.« Do upokojitve je nato kot profesor delal na Pedagoški akademiji v Mariboru in mesto ob Dravi je zdaj njegov dom. »S soprogo Tatjano prav te dni končujeva predstavitveno brošuro Spominska obeležja NOB mesta Maribor, ki jo bova razdelila vsem osnovnim šolam v mestni občini. Prav je, da pride med mlade, da se tisti časi ne pozabijo.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Mozirje po poti turističnega
^k	pl Župan Občine Mozirje Ivan Suhoveršnik stavi na razvoj turizma, ob prazniku pa
® ^^	^ ^^ občanom želi vse dobro
Občina Mozirje se je letos pred jurjevim odela v praznične barve. Kar nekaj prireditev, s katerimi so obeležili občinski praznik, se je že zvrstilo, nekatere so še napovedane. Med drugim tudi odprtja nekaterih naložb, ki so za njimi, ter tudi začetek takšnih, ki bodo v Mozirje prinesle določene spremembe. Čeprav bo večina naložb, kot zatrjuje župan Ivan Suhoveršnik, usmerjenih v cilj, da bo Mozirje v desetih letih prepoznavna turistična desti-nacija v Sloveniji in širše.
Tudi županu Suhoveršniku se zdi pomembno, da občinski praznik proslavijo z »veliko žlico«, čeprav so letos zaradi velike noči nekoliko obrnili običajen vrstni red praznovanja. »Ker jurjevo pade na veliko noč, smo nekaj dogodkov prilagodili temu velikemu prazniku. Bomo pa na ponedeljek predali namenu projekt Mozirje jug. Gre za popolno obnovo treh ulic, od zemeljskih napeljav do pločnikov in javne razsvetljave,« je napovedal mozirski župan Suhoveršnik.
Kar nekaj projektov napovedujete, tudi takšnih, o katerih smo že slišali. Za prihodnji teden napovedujete začetek projekta Mozir-ske trate.
Res je trajalo kar nekaj časa. Odkup zemljišč, sprejetje lokacijskega načrta, pridobivanje soglasij za območje, kjer je veliko voda, potokov ... Vse to traja. Investitor, podjetje Interdesign, je za gradnjo varstveno-delovnega centra in bivalne enote zdaj tik pred gradbenim dovoljenjem. Tako se bo začel uresničevati socialni program, za katerega je investitor pridobil koncesijo. Proti koncu leta bodo tu zrasli varstveno-delovni center ter bivalne enote, v katerih bodo bivali ti gojenci, kar pomeni tudi nekaj novih dodatnih služb v Mozirju.
Težav s sosedi ni bilo?
Sosedje centru niso nasprotovali, bolj je bilo v ospredju vprašanje glede zemljišč. Na srečo se je vse dobro izšlo.
V zadnjih letih se je zunanja podoba Mozirja bistveno spremenila. Menda sprememb še ni konec?
Mozirje se je v zadnjih letih v resnici spremenilo, ker smo načrtno vlagali denar v razvoj infrastrukture. Za tovrstno podlago je zadolžena občina, ki lahko na tak način zagotovi dostojno življenje v kraju. Če govorim samo o večjih projektih: imamo nov upravni center, krožišči in športno dvorano, obnovljen je trg, veliko smo postorili okrog šole,
Pred dnevi je vrata v 33. sezono odprl Mozirski gaj, kjer so se po sorazmerno toplih dneh razcvetele spomladanske rastline. Kot park slovenskih vrtnarjev ostajajo zvesti tradiciji hortikulturnega ozaveščanja obiskovalcev. Ob obilici cvetja, ki se bo razcvetalo v prazničnih dneh, bodo v gaju ponujali različne zanimivosti za odrasle in otroke, dogajanje pa bodo popestrili različni umetniki.
vrtca in na športnih igriščih. Velik projekt je bila cesta na Golte, ki pomeni nadaljnji razvoj turizma na planini, s tem pa tudi v dolini. Seveda je marsikaj pogojeno z občinskim prostorskim načrtom, ki ima že res dolgo brado, investitorji pa čakajo na njegov sprejem, saj je predpogoj za naložbe za razvoj turizma. Upamo na jesen.
Kar nekaj projektov imate še v predalu. Boste vztrajali?
V bistvu čakamo na boljše razmere v državi, saj pri nekaterih pričakujemo denar iz državnega proračuna. Tako je končan projekt Šmihelske ceste in krožišča pri avtobusni postaji z navezavo proti Mozirskemu gaju. Kot je bilo dogovorjeno, smo zagotovili komunalno opremljeno zemljišče za gradnjo nove policijske postaje, na ministrstvo za kulturo smo prijavili selitev knjižnice iz kulturnega doma v novo odkupljene prostore ... Do 15. januarja smo morali oddati vlogo, do
Ob letošnjem prazniku so denarno nagrado občine prejeli v strelskem društvu, zlate plakete s priznanjem občine pa so šla v roke članom nogometnega društva, Staneta Podsedenška ter Frančiške in Antona Bastla.
Mozirje je lani za urejenost prejelo tri izjemno visoka priznanja. V tekmovanju Entente florale so v evropskem merilu osvojili srebro. Enako priznanje so prejeli tudi v Sloveniji v tekmovanju Moja dežela - lepa, urejena in čista, kjer pa se za ureditev trškega jedra lahko pohvalijo tudi z zlatim priznanjem.
danes pa nimamo oziroma ne vemo nič otipljivega. Nekako se mi zdi, da vedno znova poslušamo veliko stokanja, da ni denarja. Kakorkoli, knjižnico res želimo preseliti, saj je v precejšnji prostorski stiski. Ob tem je treba vedeti, da »pokriva« celotno Zgornjo Savinjsko dolino.
A vendar so svetniki na zadnji seji sklenili, da se lahko v Mozirju nova naložba začne le, če bodo zagotovljena finančna sredstva. Verjetno sklep izhaja iz očitkov o prezadolženosti občine?
Priznavam, da smo kar zadolženi in da ne razpolagamo z ne vem koliko denarja, še vedno pa imamo zadeve pod nadzorom. Pred leti smo za novo športno dvorano najeli zadnji kredit, vendar se bo glavnica zmanjševala vsako leto. Ampak vedeti je treba, da je zadolženost posledica tega, da veliko vlagamo v razvoj. Na nek način je to normalno, saj vemo, da na žalost brez denarja ne gre.
Vemo, da je bilo Mozirje nekdaj središče Zgornje
Savinjske doline. Po razpadu praktično vseh skupnih ustanov se zdi, kot da se, vsaj na nekaterih področjih, življenje vrača v stare tirnice.
Morebiti se zdi, res pa je, da država »forsira« večje regijske projekte. Zagotovo je to ena od poti k sodelovanju, seveda pa do ukinitve manjših občin verjetno ne bo prišlo. Res, z občinama Nazarje in Rečica ob Savinji sodelujemo pri razširitvi čistilne naprave, kar je precej nujno, saj se je širil tudi kanalizacijski sistem. Načrtujemo, da bomo letos pripravili projektno dokumentacijo, potem pa prihodnje leto začeti delati. Še več občin sodeluje pri obnovi vodovnega sistema Letošč. Zavedati se moramo,
da je sistem star več kot 30 let, ogromno je izgub vode. Začeli bomo s projektno dokumentacijo, kot smo se dogovorili z ministrstvom za okolje in prostor. Le na tej podlagi se lahko uvrstimo na čakalno listo, ob tem pa se zavedamo, da bo obnova trajala več let. Občina Mozirje je vodila projekt internet v vsako hišo, tako imenovani »gošo«, pri njem pa je sodelovalo 11 občin. Smo tik pred podpisom pogodbe, rešiti je treba še nekaj pritožb, nato pa naj bi se končal v letu in pol.
Še ena tema, ki povezuje Saša regijo. Bi hitra cesta, sedanja različica, res toliko pomenila za Zgornjo Savinjsko dolino?
Jasno, da zagovarjamo zahodno različico, torej priključek na Šentrupert, saj s tem pridobimo lažji dostop do avtoceste. Ampak za razvoj turizma v Zgornji Savinjski dolini bo treba urediti še kar nekaj drugih državnih in regionalnih cest, gotovo pa bo razvojna os v neposredni bližini toliko bolj dobrodošla. Govorim o turizmu, seveda pa se zavedam velikih potreb, ki jih ima zgornjesavinjsko in šaleško gospodarstvo za boljšo cestno povezavo.
Tudi Golte so neke vrste regijsko središče.
Večinski lastnik se je odločil za gradnjo novega hotela, ki bo omogočil razvoj. Seveda pa je bil ob tem pogoj, da gradi samo v sodelovanju z lokalno skupnostjo oziroma občino, ki mora urediti cesto. Ta cestna povezava je bila za Mozirje kar precejšen finančni zalogaj. Sicer so Golte res primer povezovanja treh občin in še ostalih partnerjev. Naša želja je, da bi pripravili dolgoročni razvojni program ter določili upravljavca z vsemi obveznostmi, odgovornostmi in dolžnostmi, da bi vedeli, kdo odgovarja za to območje. Na-ravovarstveniki menijo, da že sedanji objekti na Golteh onesnažujejo okolje, ampak za določen razvoj gorskega centra bo potreben kakšen kompromis. Lastniki želijo dodatne žičnice, smučišča, ob tem pa želimo ohraniti neokrnjen del krajinskega parka. S tem se najbrž večina strinja.
V Mozirju bodo v kratkem začeli graditi nove stanovanjske bloke, tako da bo več novih stanovanj na področju Podrožnika. »Zanimanje tako za najem kot za odkup stanovanj je veliko. Imamo dva investitorja, oba sta tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.« V enem od blokov naj bi, če bo to potrdil občinski svet, s pomočjo občine zagotovili nove prostore za dva oddelka vrtca, saj pričakujejo, da se bo povečalo število prebivalcev.
Včasih se zdi, da se skozi Mozirje zapelje ogromno obiskovalcev. Tako v Mozirskem gaju kot na Golteh gredo številke obiskovalcev v desettisoče, a vendar imam občutek, da to frekvenco obiskovalcev premalo izkoristite.
Samo Mozirje, če se grobo izrazim, od tega praktično nič ne iztrži, mogoče nekoliko smeti. Res je kraj izletniško izhodišče, ne le za gaj in Golte, temveč tudi za druge turistične točke po Zgornji Savinjski dolini. Naša želja je, da bi se kdo ustavil za kak dan. Vendar bomo prava turistična destinacija šele takrat, ko bomo imeli toliko in toliko nočitev, ko bomo imeli hotel, seveda ne praznega, mogoče še kamp v gozdni šoli ...
Seveda to ni stvar občine.
Občina mora pripraviti pogoje, da lahko povabi investitorje, seveda pa ne bo vlagala v gradnjo hotela, na primer. Vendar sem prepričan, da če bodo domačini videli, da so tudi v turizmu zaslužek in nova delovna mesta, bo verjetno več zanimanja.
Ko govorim o o Mozirju v zadnjih letih, govorimo o projektih in turizmu. Kaj pa gospodarstvo? Ena večjih občin nima industrijske cone.
Na občinskih svetih smo imeli okrog tega vprašanja več žolčnih razprav. Dejstvo je, da je Mozirje utesnjeno in da je praktično nemogoče zagotoviti dobro izhodišče za industrijsko cono. Od treh lokacij je še najbolj sprejemljiva ob Gorenjskem klancu - v smislu, da jo imamo. Dejstvo je, da je v Nazarjah na Priho-vski gmajni kar nekaj prostih parcel, podobno je v Poslov-no-obrtni coni Loke v občini Ljubno. Po moje bi bilo bolje, da vlagamo v turizem. Tudi tu je denar, tudi tu so delovna mesta, poleg tega pa Mozirje ostaja lepo, čisto in neokrnjeno. Ne predstavljam si, kaj bi cela občina imela od velikega parkirišča na Ljubijskem polju, razen mogoče negodovanja tako med domačini kot turisti.
Če se vrneva k občinskemu prazniku: kakšno poslanico namenjate Mo-zirjanom?
Želimo, da se tudi domačini prepoznajo v številnih prireditvah, od pohoda do dogajanja v Mozirskem gaju. Predvsem upam, da nas bodo ti dogodki še bolj združevali in družili ter da bi bili pripravljeni delovati za skupno dobro.
URŠKA SELIŠNIK Foto: US
Lepa je ta, taborniška navada
Celjski taborniki za en dan tabor iz narave prenesli v mesto
Z naravo k boljšemu človeku, stran od računalnikov in televizije je bilo vodilo celjskih tabornikov, ko so se minulo soboto pomešali med meščane na celjskih ulicah. Svoje veščine so prikazovali v parku pri gledališču, v Mestnem parku in gozdu ter vzdolž Savinje pri Splavarju. Zavezan k naravi, prijateljstvu, zabavi in druženju, predvsem pa sebi je pri tabornikih vsak lahko to, kar je.
Taborniški Rod II. grupe odredov Celje je podobno, kot so to storili njegovi prijatelji po Sloveniji, obeležil 22. april, dan tabornikov. Letošnji je bil še posebej slovesen, saj je minilo šest desetletij od ustanovitve Zveze tabornikov Slovenije. V taborniških uniformah
z ruticami različnih barv so celjski taborniki hiteli kazati, v čem vse se urijo. Njihova načelnica Maja Lupše je povedala, da celjski rod obstaja že zavidljivih 43 let, vključuje 150 od osem tisoč slovenskih tabornikov, zato ni čudno, da je taborniška organizacija najštevilčnejša tako doma kot v svetu. »Delo v vodu temelji na samostojnosti otrok, da se naučijo povezanosti z vrstniki in medsebojne pomoči, so pripravljeni pomagati pomoči potrebnim, pa tudi prevzemanja odgovornosti in nalog.« Vsak tabornik se mora znajti v naravi. Poznati mora veščine orientacije, postaviti bivak, šotor in ognjišče ter pripraviti topel obrok, znati mora vezati vozle ... »Biti mora >človek na mestu<,« ga je še najbolje
Skavstvo v Sloveniji se je začelo leta 1922, ko je bila ustanovljena prva skavtska skupina v Ljubljani. Nekaj let pozneje so v Sloveniji začele delovati tudi gozdov-niške skupine. Od leta 1927 se je začelo za oboje uporabljati skupno ime tabornik.
Aktivnosti potekajo v vodih, ki jih sestavljajo mladi podobne starosti in so torej vrstniške skupine. Vode vodijo vodniki, ki so nekaj let starejši od članov voda. Več vodov iste starostne skupine tvori družino, ki jo vodi načelnik.
opisala Lupšetova. Celjski taborniki se radi zadržujejo v Mestnem parku in mestnem gozdu, vsak pa živi za teden dni taborjenja, ko se tresejo hlače in burijo domišljijo nočne straže in kraje zastav, brez katerih ni pravega tabora. Prav vsak tabornik bi lahko povedal svojo prigodo o tem. In o tabornem ognju, njegovi moči, prvi ljubezni, prvem poljubu in drugih pikantno-stih ...
Nočne straže in kraje zastav
Da bomo kaj od tega morebiti le izvedeli, je nakazoval dim v Mestnem parku. Na
Podjetje AJM, d. o. o., je največji proizvajalec stavbnega pohištva v Sloveniji. Ta teden so v Celju, v Celeiaparku, v Aškerčevi ulic 14, odprli nov razstav-no-prodajni salon, v katerem razstavljajo celotno ponudbo kakovostnega in energetsko varčnega AJM stavbnega pohištva.
Temu sledijo tudi pri razvoju izdelkov iz PVC in ALU-profilov, saj so prepričani, da je glede na namembnost stavbe z modro odločitvijo o izbiri oken in
drugega stavbnega pohištva mogoče privarčevati veliko energije.
»V AJM smo veseli, da nam je v knežjem mestu uspelo odpreti še en razstavno-pro-dajni salon. Ta je pravzaprav že drugi v Celju oziroma njegovi okolici, saj se pridružuje obstoječemu v Levcu,« je o odprtju novega salona povedal direktor podjetja AJM Janez Ajlec. Podjetje ima poleg šestih prodajno-razstavnih salonov še dvajset zastopstev po
vsej Sloveniji. Kmalu bodo svojo mrežo še razširili z novim razstavno-prodajnim salonom v Kopru.
Nov razstavno-prodajni salon je odprt vsak dan med 8. in 17. uro ter v soboto med 8. in 13. uro. Za vse obiskovalce so do konca maja v salonu v Celju in Levcu pripravili bogato nagradno igro, prvim 200 bodo podarili tudi praktično darilo.
Promocijsko besedilo
Nadobudni tabornik je tisti dan spoznal kompas in se naučil vezati vozle.
delu sta bila tabornika vodnika, sicer okolju prijazna »piromana« Žiga in Igor. Čizi in Big Food Mama, med taborniki znani »faci«, saj sta to njuni krstni imeni. »Za prijatelje pripravljava poobedek. Po stari taborniški navadi sva iz moke, vode in nekaj malega soli pripravila testo, ki ga bodo otroci ovili okoli palice, nato pa zapekli nad ognjem,« sta vodnika razkrila recept za majhen okrogel kruhek, ki je prijetno hrustljal iz ust enega od nadebudnežev iz roda Medvedkov in čebelic. »Najbolj zanimive so nočne straže in kraje zastav,« ni bilo treba dolgo nagovarjati Čizija. »Prave dogodivščine se zgodijo pri nočnem tihotapljenju, ko nevestnemu stražarju izpred nosu ukradeš zastavo z dro-
Medvedki in čebelice se učijo različnih veščin skozi igro. Vozlajo, skupaj postavijo ogenj in spoznavajo sledi živali, ne uide jim niti to, kako napeti lok in puščico usmeriti naravnost v tarčo.
ga . In nestrpno pričakovanje, ko prvič odideš na stražo, nato pa strah in trepet pred vsakim najmanjšim šumom. Bognedaj, da se te takrat lotijo in začnejo strašiti.« Zvečer in ponoči se izmenjujejo na straži, saj po starem običaju večni ogenj nikoli ne sme ugasniti, zato taborniki skrbijo zanj noč in dan. »Ja, tudi ljubezni se spletajo in poroke prirejamo,« je nekoliko z zadržkom priznal Nejc - Rdeči Zajec, medtem ko je puščico mojstrsko uperil proti tarči, pri čemer gre za veščino, brez katere ni pravega tabora. O
tem, kako dolgo dobo gre pripisati ljubezni, pa ne duha in sluha. »Bi morali kakšno dekle vprašati,« je resno izustil po kratkem premisleku. Pa je tisti hip ni bilo zraven, zato je ostalo zgolj pri domnevi, da je rok trajanja bolj kratek. Med taborniki in skavti ni ri-valstva, nasprotno, veliko se družijo, hodijo drug drugemu v goste in še najbolj uživajo v skupnih igrah in akcijah. Vse to in še marsikaj več so taborniki. Pa kaj bi govorili - Gremo mi po svoje!
MATEJA JAZBEC Foto: SHERPA
Taborniki so držijo taborniških šeg in navad, seznanjeni so s taborniškimi patenti, znajo zavozlati in razvozlati vozle, pojejo ob tabornem ognju, so vešči orientacije v naravi, veslajo s kanuji in delajo bivake. Za en dan so se preselili v mesto.
INFORMACIJE

Radi dobro jemo

... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... POBARVAJMO NARAVNO
Današnji petek je veliki petek, dan, ko za kristjane velja strogi post. Jutri boste v košaro zložili jedila, ki bodo po blagoslovu počakala za nedeljski, velikonočni zajtrk. Simbolika hrane v košari je povezana s križanjem. Korenina hrena predstavlja žeblje, rdeči pirhi so kaplje krvi, meso je Kristusovo telo in potica trnjeva krona. Jajca, kijih boste spremenili v prekrasne »pirhe«, lahko pobarvate na različne načine. Poleg različnih pisanih barv, bleščečih, svetlečih in tistih, ki naredijo marmoriran »pirh«, je vedno bolj priljubljeno barvanje z naravnimi barvili. Da jajca ne bodo popokala, se najbolj obnese, da jih hladne položite v hladno vodo. Voda naj počasi zavre in nato rahlo brbota 10 do 12 minut, da bodo trdo kuhana. Tudi pretirano vretje je krivo, da jajca popokajo, saj se med sabo »zaletavajo« in je lupina hitro počena. V oddaji Kuhajmo skupaj smo z vašo pomočjo dobili kar nekaj idej, kako barvati jajca in kakšni so lahko »pirhi«. Poslušalki Gordana in Klavdija sta nam zaupali svoje izkušnje. Poskusite tako barvati tudi vi. Veliko veselja ob delu!

NARAVNA BARVILA
Pri teh nasvetih gre za barvanje s samo sestavino ob kuhanju jajc. Lahko pa jajca predhodno trdo skuhate in ohladite. Potem si pripravimo poljubno naravno barvilo (kurkumo, žafraniko, rdeče zelje, špinačo, črni čaj...) in to v posodi zavremo v toliko vode, da bodo potem jajca s tem prevretkom dobro prekrita. Prevretku dodamo še kakšno žličko kisa in vanj zložimo jajca. Ta pustimo v posodi toliko časa, da smo zadovoljni z odtenkom barve (lahko tudi čez noč).
KOPRIVE
Naberemo jih dan prej, da ovenijo. V kožico damo koprive, jajca, dolijemo mrzlo vodo in solimo. Kuhamo deset minut in jih nato vzamemo iz kožice. Najbolj enostavno je, da pobarvane preložimo nazaj v škatle, iz katerih smo jih vzeli. Pred tem jih lahko še namažemo z margarino in po želji prilepimo kakšno velikonočno nalepko.
RDEČA PESA
Vzamemo gomolj rdeče pese, ga olupimo in naribamo. Skuhamo kot pri koprivah.
ŠPANSKI BEZEG
Naberemo cvetove španskega bezga (»flidra«) in skuhamo kot pri koprivah. Ker so cvetovi španskega bezga od bele do rožnate in močno vijolične, seveda priporočamo uporabo temnejših cvetov.
REGRAT
Na travniku naberemo samo rumene cvetove regrata. Pripravimo kot pri koprivah in skuhamo.
ZAMRZNJENE BOROVNICE
Zamrznjene borovnice zmečkamo z rokami in s to kašo natremo še vroča jajca. Na enak način lahko uporabimo maline in robide. Če med delom ne uporabljamo rokavic, si roke nato podrgnemo z limono ali za odstranjevanje madežev uporabimo limonin sok.
BARVANJE S KREP PAPIRJEM
Krep papir se ponavadi uporablja za izdelavo rožic, ki so pod spretnimi prsti prav takšne kot prave. Lahko pa ta papir narežemo na krajše, ožje trakove (do 2 centimetra) in jih uporabimo za barvanje jajc. Pripravimo si trakove močnih, živih barv in še vroča jajca zavijemo vanje. Da se bo papir res prijel, lahko uporabimo malo vode, s katero pritrdimo papir na jajca. Lahko pri enem jajcu uporabimo le eno barvo papirja ali kombiniramo trakove različnih barv. Te vrste barvanja se lotimo z rokavicami, saj namočen papir močno pušča barvo. Z ohlajenih jajc odstranimo papir in imamo krasne »pirhe«.
Bohorč 11
DOMAČA KUHINJA, MAUCE, pozi, KOSILA, AU CARD, CETPUNGi Sprejemamo narodta za vgff« zaključene Aužbe Bohoti Mar^an i^., Duíana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++3BÓ (0)41 ÓÓ6 726
RESTAVRACIJA
TAVERNA
"Vedno na Va£i strani"
m
NE ZAMUDITE?	i—«««*
■ m % freServladko, kalSe 19
031577 980
LEDENO VINO PRUDENTIA TEL.: 028034215
Kojič Milan s.p.
17. fn 18. junij 2011
verdi
M I Z z E R Tel»	PR|VT25
03/571^fÏT 3392 Griže V sLtâbL dobr&jfrMautu
" Po dobrem vinu dobro spiš, kdor dobro spi, ne greši, kdor ne greši, pride v nebesa. Torej dobro vino pomaga v nebesa!" (WiUiam Shakespeare)
FRESES 1 &
Kaj je Velika noč?
Velika noč je zelo pomemben krščanski praznik, saj Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Jezusa Kristusa so na veliki petek križali, tretji dan pt) tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih.
Na veliki petek je zapovedan ^m	strogi post, na veliko soboto
se jedi žegnajo in se nato za \ nedeljski zajtrk zaužijejo. ' Na našem jedilniku se najpogosteje najdejo pirhi, šunka, kruh, potica, hren, pletenica, regrad z bučnim oljem in ocvirki, jagnjetina. Aleluja pa je Najstarejša velikonočna jed. Nekatera od teh jedi, pa imajo tudi določeno simboliko. Kristusovo telo simbolizira suho meso, kaplje krvi so rdeči pirhi, žeblj predstavlja hren, krono pa potica. Že ta vikend boste lahko v gostišču Miran poskusili prave domače kuhane šunke in ^vratovino z naribanim jajčnim hrenom, prekajeno juho z ribano kašo in drobnjakom, jagnjetino in veliko	f- t. EHfc,
pirhov in potic.
S Dober tek Vam želi Miran!

včasih pa v naših najljubših lokalih
^erfceráteín
Vila Herberstein
Kopališka cesta 1,3320 Velenje SLOVENIJA T:+386(0)3 8961400 F:+386(0)3 8961414
e-pošta: vila.herberstein@siol.net
I KULINARIKA | PRENOČIŠČA | POROKE
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
Zpri^
AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
TO
24
MNENJA IN RAZPRAVE
NOVI TEDNIK
Mladi nam nastavljajo zrcalo
Z današnjim zrcalom, ki nam ga nastavljajo mladi, uvajamo razpravo o sedanjosti in prihodnosti naše države z vidika srednješolcev Debatnega kluba Gimnazije Celje-Center. Njihov klub uspešno deluje že od leta 1996. Vanj so se vključili, ker želijo pridobiti dodatno kvalitetno znanje z vseh področij družbenega življenja, zanimata jih javno nastopanje in skupinsko delo. Prav tako so željni srečanj z dijaki iz celotne Slovenije in sveta.
Člani kluba so šolo in državo v preteklosti zastopali na številnih svetovnih debatnih tekmovanjih, osvojili več naslovov državnih prvakov ter najvišja mesta na mednarodnih debatnih tekmovanjih. V tem šolskem letu v klubu aktivno sodeluje 15 dijakinj in dijakov, ki pod vodstvom obeh mentorjev, Sergeja Vučerja, prof. in Mihe Gartnerja, prof., tekmujejo na številnih debatnih tekmovanjih ter sodelujejo v okviru različnih projektov in prireditev.
Letos so dijaki osvojili tretje mesto na slovenskem in četrto mesto na angleškem državnem prvenstvu, Martin Paskvale je na Evrazijskem debatnem prvenstvu v Is-tanbulu med 150 govorci osvojil deveto mesto, na »močnem« mednarodnem debatnem turnirju v Ljutomjeru pa sta se ekipi edini od slovenskih prebili v osmino finala. Že tri leta klub pripravlja tudi javne debate z ministri slovenske vlade.
Zakaj smo tu, kjer smo?
Platon pravi, da uspeh države temelji na ljudeh, sposobnih združiti politično moč in filozofijo v eno. Uspešna država je tista, v kateri vladajo pametni ljudje in kjer je ljudstvo dovolj modro in enotno za sprejemanje dobrih odločitev ter aktivno sodelovanje pri reševanju težav.
Tako nas učijo antični filozofi in takšna strnjena definicija mi pri ocenjevanju znanja filozofije prinese odlično pet ... In posledično dober končni rezultat v zaključnem spričevalu, ki je, tako pravijo, moja vstopnica v prihodnost, ko lahko kot zgledna državljanka hitro pozabim antične nesmisle in se vživim v sistemska kolesja novodobnih praktičnih filozofov. Tem pa je »skrb« za državo le machiavelistično orodje za dosego ciljev, ki, vsaj po današnjih večernih poročilih sodeč, nimajo veliko opravka z uvodoma povedanim.
Pri predmetu zgodovina sem se naučila, da je bila Slovenija nekoč del Jugo-
Foto: SHERPA
slavije, vse odtlej, ko je pod sarajevskimi griči ugasnila stara dobra monarhija. Da smo po tem doživljali vzpone in padce, se vključevali v različne režime, vse tja do pred dvajsetimi leti, ko nas je, kako ironično, uspešen referendumski rezultat po-vedel v samostojno Slovenijo. Pravijo, da so bili tedaj sanje in cilji veliki, upanje neizmerno ... A jutri je nov dan, so rekli takrat na Trgu republike. Če vprašate mene, je dvajset let veliko. V zgodovini pa je to le drobec v času, sanje gor ali dol ... Dogodki svetovnih vojn še niso pozabljeni, predalčki levih in desnih, belih in črnih še kar drsijo iz omare. Bratstvo in enotnost ostajata nostalgičen sen, ki smo se mu zelo enotno odpovedali. Ideale, ki bi morali biti skupni vsem, pa vsak dan znova pozabljamo in brišemo prah s predalnikov preteklosti.
Težko razumem nekaj, kar se je zgodilo v času, ko me še ni bilo. O tem niti ne želim razmišljati, a me lastna prihodnost vedno
znova postavlja pred to, da si moram tudi sama izbrati predal, slediti glavnemu cilju večine, ki je zgolj boj za preživetje. Vrednote se spreminjajo z vsako novo naklado dnevnega tiska in sanjati naglas je bilo dovoljeno samo tisti dan, od takrat pa so ostali le še antični filozofski konstrukti. V praksi, vsaj po današnjem izvodu časopisa sodeč, pa mnogi nezakonito, a vendar nekaznovano bogatijo na račun drugih. Podjetja padajo kot domine, gospodarski kriminal postaja športna disciplina, večkrat nagrajena s kakšno gazelo ali z dvema, nacionalni interes je pretveza za odtekanje kapitala in kadrov iz domovine, medijski svet pa se napaja v krvavih studencih afer. Ljudje večinoma apatično opazujemo dogajanje okrog sebe in skušamo kar se da neopaženo počakati na svoj konec. Je mogoče to tudi zaradi tega, ker tisto, kar nas uči zgodovina, pozabimo takoj, ko imamo v rokah dobro vrednotene vstopnice za nepredvidlji-
vo prihodnost? Mogoče pa bi lahko, ob številnih agencijah, ki optimizirajo delo naše vrle vlade, ustanovili še eno takšno, ki bi s Platonovimi spisi strašila po uradih in trgih države ter venomer ponavljala, kakšna mora biti uspešna država. Bi lahko tako ube-žali sedanjosti, v kateri so iskrenost, poštenje in pripadnost del nekega drugega, nepomembnega načrta, zapisanega na porumenelih listih učbenikov? Apatija, danes najbrž edini skupen medgeneracijski predznak naše države, žal izhaja iz občutka nemoči. In želje posledično ostajajo zgolj teorije, skrite v mislih in na papirju, kot je tale pred vami. Da bi bilo še enkrat tako, kot pravi mama . Ko smo pred dvema desetletjema bili enotni. In če na mladih svet stoji, potem vam jaz, bolj mlada kot moja domovina, povem, da rabimo mladi okrog sebe zanesljiv svet, ki nas bo učil modrosti, tega pa, žal, ni.
NINA GROBELŠEK, 3.letnik
Kje smo Slovenci danes?
Kje smo Slovenci danes, kako smo prišli sem, kaj moramo popraviti? Vprašanja za vsakega Slovenca, starega ali mladega, saj so razmere v naši domovini zaskrbljujoče. Družba je razvrednotena, kulturna identiteta se utaplja v valu globalizacije, apatija ter volilna abstinenca pa oddaljujeta državljane od države. Smo sploh sposobni biti samostojni?
Pred letom 1991 smo namreč to bili le enkrat, v Karantaniji, nato pa vedno pod taktirko drugih. Danes je Slovenija članica Nata in EU. Smo še vedno ponižni, delavni, oblasti boječi? Smo lahko zadovoljni tudi, če nismo podrejeni? Učimo se le novih razmerij ... Kar je bil včasih Beograd, je danes Bruselj. Če naše ni dovolj dobro, skopiramo od drugih. Smo razdeljen in sprt narod, kot taki pa ne moremo delovati v dobro celotne države, kar je jasno vidno pri naših politiki, ki je ka-
pitalizem vzela zelo resno, in tako smo posledično le še tekmeci v dirki, kdo bo prej uničil druge.
To je ta slavna slovenska zavist, ki nas počasi vodi v popoln propad. Če ni prisotna nacionalna zavest in tista o pomenu skupnosti, prilagajanja in skupnih interesov, potem ni države. Rešitev iz te navidezne črne luknje je v teoriji lahka, v praksi pa očitno malo težja. Prvi korak k rešitvi je menjava slovenske politične scene, drugi pa uvedba pogojev, ki bi omogočili razvoj našega gospodarstva, ki mu je ob osamosvojitvi kazalo dobro, saj smo v Jugoslaviji imeli kar 2,5-krat večjo produkcijo, kot je bilo tedaj povprečje v državi. Kje so se stvari zapletle?
Politika je omogočila poceni razprodajo umetno propadlih podjetij, obremenila gospodarstvo z eno najvišjih obdavčitev na svetu ter dopustila ropanje slovenskih gospodarskih dra-
guljev. Politika prav nič ne pomaga gospodarstvu, saj selektivno podpira le nekatere, kadrovsko primerne, ostali pa bežijo v tujino ali propadajo. Investitorji našo ekonomijo dojemajo kot kužno območje, v katerem ni mogoče preživeti, namesto gospodarske rasti pa raste število brezposelnih.
Priložnosti, da bi se dokazali, praviloma izpuščamo. Zakaj ne moremo urediti razmer za naše ribiče, zakaj propada Kobilarna Lipica? Zakaj ne izkoriščamo celotnega turističnega potenciala, zakaj tujci služijo na račun prodaje našega lesa? Po potresu na Japonskem bi lahko napolnili eno od ladij Splošne plovbe (tudi te že v tuji lasti) z najboljšimi slovenskimi proizvodi in pomagali ljudem v deželi vzhajajočega sonca, hkrati pa bi se nam tako lahko bolj široko odprl nov trg. A namesto tega smo jim poslali denar, ki nam ga že tako ali tako primanjkuje.
Foto: SHERPA
Za vse pa niso krivi le vlada ali lastniki kapitala, ampak tudi državljani. Če bi bolje sodelovali in se s pametnim dialogom trudili za skupne interese, bili ponosni nase, bi prav gotovo dosegli večjo blaginjo. Da pa bi nam to uspelo, se moramo vrniti h koreninam. Slovenci, stopimo skupaj! Vsaj enkrat smo že dokazali, da lahko s sodelovanjem dosežemo marsikaj, celo nekaj tako velikega, kot je samostojna država. Politična elita se mora skupaj z nami naučiti, da je država pomembna in da ni najboljši tisti, ki zna izkoristiti skupnost, v kateri živi, le v svoj prid. Prenehati moramo s toleriranjem dejanj malih in velikih roparjev države, razbremeniti gospodarstvo, poskrbeti za šolstvo, znanost in kulturo. V tem primeru bodo investicije, delovna mesta in blaginja ponovno našli svoje mesto v naši deželi in to bo tudi ključni korak, da bomo ponosni nase presegli razdvojenost ter se povezali v družbo, o kakršni so sanjali naši očetje in dedi, ko so pred dvajsetimi leti tlakovali pot slovenski samostojnosti.
SAŠO VOZLIČ, 1. letnik
Preveč
izzivamo
usodo?
Ob 22. aprilu - Dnevu zemlje v rubriki Razprave v tej in naslednji petkovi številki objavljamo razmišljanje o planetu na katerem živimo. S svojimi pogledi vselej zbudi razpravo. Zagotovo bo tokratni avtor, fizik, dr. Mitja Peruš, Vuzeničan, rojen leta 1969 v Slovenj Gradcu, tudi med bralci Novega tednika vzbudil različne občutke. Morda je dovolj že to, da se v teh prazničnih dneh zazremo tudi vase in se vprašamo kaj lahko sami postorimo za Zemljo.
Streznitve
Podnebne spremembe so izmerili že v sedemdesetih letih. Četudi so lahko naravni ciklični dogodki dodatni razlogi za pregrevanje Zemlje (pa so?), moramo počistiti svoj zelo verjetno odločilni del - torej našo »piko na i«, ki je porušila ravnovesje. Bolj ko ga rušimo, večja nihanja (npr. temperature, vlažnosti, vremena) nastajajo. Skeptik naj se vpraša: zakaj današnji podnebni kaos časovno tako natančno sovpada z eksplozijo civilizacije? Drugi naravni cikli, pogojeni s spremembami Sonca, vrtenja Zemlje ..., namreč trajajo (sto-/deset-)tisočletja, ne pa desetletja. Ali pa: zakaj bi postali pomembni prav zdaj?
Kakšnega fantaziranja in neodgovornosti so sposobni tisti, ki tega nočejo priznati (potrošniki, naftarji, kapitalisti, ekspanzionisti, ekstravagantneži, zasluž-karji, avanturisti ...)?! Danes je znano, da so lobiji in politiki silili znanstvenike, tudi z nasilnimi grožnjami, v molk ali potvarjanje rezultatov. Še danes zavajajo uporabljajoč maloznanstve-ne kolaborante.
Znanost se ne ukvarja (več) z naravo, temveč z možnostmi manipulacije z njo. Vse za ljube potrošnike. Biologija namesto preučevanja živih bitij vse bolj le prešteva njihove izumrle vrste. Približno tretjina vseh vrst je že genocidno uničenih za vedno, druga tretjina je ogrožena! Ali res mislite, da lahko preživimo brez živali?
V šestdesetih in sedemdesetih letih so mnogi govorili,
da bomo živeli leta 2000 že v vesolju. Pa je šlo le za vojaško motivirano propagando. Za pobeg v vesolje bi Zemljo skurili, toliko energije terja. Tehnološki čudeži pa tudi ne gredo kar tako.
Govorili so še nedavno, da bo tehnologija kmalu omogočila preobilico prostega časa, da bo vsak lahko delal tisto, kar res hoče. Jim danes verjamete? Kaj je šlo narobe? Znanost in tehnologija sama ne, pač pa njuna zloraba pri podrejevanju normalnih ljudi s strani »jastrebov«. Kdor pa potrebuje toliko moči in oblasti, je zagotovo globoko prestrašen.
Napovedovali so umetno inteligenco. Ko pa je vse bolj kazalo, da je ne bo (razen nekaterih sicer koristnih računalniških programov, ki
Foto: GrupA
pa jih najprej zagrabi vojska, potem pa zlorabi javnost, preden jih uporabi), so začeli »napihovati« o umetni zavesti. Cesar je nag, a on definira narodu, da je oblečen. Torej nekoč zavest ne bo več zavest, ampak nek nov zapleten stroj.
Vrnitev Jezusa Kristusa pričakujejo že dve tisočletji. No, ampak tega ne moremo razporediti pod »zavajanja«, ker spada pod »ne vemo«. Dober trik? Kakorkoli, »pomagaj si sam in Bog (lastni in skupni duh) ti bo pomagal.« In »kaznoval (eko)grešnike«.
Kakšen hit so bila umetna vlakna! Nekaj desetletij smo se potili v nelagodni viskozi, dokler nismo spet pogrešali bombaža. Podobno je z bomboni in hamburgerji. Klimatske naprave morda povečajo
trenutno udobje, a lahko dolgoročno povzročijo zdravstvene težave in ekoenergetsko škodo zaradi potratnosti.
Ali ni sumljivo, če nam govorijo, da je dokazano, da so mobilni telefoni varni? In brezžično medmrežje? In bazne postaje? In gensko spremenjena hrana? In »kemija«? Za zelo zapletene sisteme, kot je telo, na katerega marsikaj vpliva, ni mogoče dokazati nič takega. Za poskusne zajčke nas imajo. Naj se vsaj odškodujejo (v neki obliki). In naj vsaj še veliko bolj preverjajo ter raziskujejo!
V vseh teh primerih velja previdnost. Zdravstveno ravnovesje sebe in okolja ogrožamo z vseh strani, lažejo pa nam o varnosti. Poči lahko na neštetih mestih, spreminjajoče podnebje je
Mnenja gostujočih piscev izražajo stališče vabljenih avtorjev in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Novega tednika.
le najbolj aktualen udarec. Slednje širi in vrača motnje in bolezni (od klopnih do malarije), mnoge povzroča modernizem ... Prismuknjena civilizacija »ljudi«, ki ne znamo več živeti!
Zaradi inercije sistemov (to pomeni, da se ne ustavijo sami) odločamo o svoji bodoči usodi danes. Nastajajoča kriza bo veliko hujša kot vse prejšnje, ker je ne bo mogoče dolgo reševati z ekspanzioni-stičnimi (investicijskimi) in s konkurenčnostnimi metodami kot nekoč. Zakaj?
Vse življenje na Zemlji v nevarnosti
Le človeško onesnaževanje je najverjetnejši razlog za podnebno katastrofo - tista kapljica čez rob, ko narava naenkrat ne more več vpijati toplogrednih plinov kot nekoč. Je edini razlog pod našim nadzorom! Ki se sešteva z vulkani ... Dvignili smo koncentracije CO2 na raven, ki je ni bilo pol milijona let.
T. i. odziv sistema (2. reda) na motnjo, to so v našem primeru povišane koncentracije toplogre-dnih plinov, vodi do dvigovanja povprečne temperature, okoli te dvigajoče krivulje pa se pojavljajo vse večja nihanja (temperature, vlažnosti ...). To razloži, zakaj otopljevanje lahko prinaša tudi občasno skrajnost mraza. To teorijo potrjuje, ne pa ovrže, kot mislijo laiki.
Dve desetletji sem raziskoval kompleksne sisteme. Videvam, da brez takšne izkušnje ljudje zelo zanemarijo oziroma spregledajo vpliv vztrajnosti (inercije) kompleksnega (podnebnega) sistema in da so zakasnjene posledice naposled neizogibne. Po domače: tudi če takoj prenehamo motiti podnebni sistem, se bo uravnovesil šele čez mnogo časa (stoletja), ker bo preveč CO2 ostalo še dolgo v ozračju.
4000 znanstvenikov IPCC, medvladne konference za podnebne spremembe že vsaj deset let jasno sporoča, da bo temperatura predvidoma rasla še sto let in več, morska gladina pa bo rasla še tisoč let in več, potem ko bomo CO2 (skoraj) nehali izpuščati. Pa niti ne zmanjšujemo izpustov kaj dosti in žal jih še dolgo ne bomo. Torej se bodo posledice hitro in
strašansko večale ter bodo lahko (celostno) do neštetokrat hujše kot danes! Že kmalu je namreč mogoče pričakovati vojne s tem obeležjem, precej večje kot so že (npr. v Darfurju zaradi širitve Sahare zaradi podnebnih sprememb). Milijarde se bodo selile . Ne bo dolgo, ko denar niti največjim bogatašem ne bo mogel koristiti (razen čisto naključno).
Torej si privoščimo še zadnji potrošniški karusel direktno v smrt brez trpljenja? Ne bo šlo, ker ljudi zagrabi gon po preživetju. Med odmiranjem na obroke se začno dogajati neverjetne reči. Strašne na eni in veličastne na drugi strani! Edino v tem pa je še nekaj upanja ob takojšnji spremembi, ki je možna, če se vsak spremeni zdaj. Pa še kako se bomo spreminjali, ko bo sila! Prej ko bomo začeli, lažje bo.
Zato so nujni najstrožji preventivni ukrepi zmanjševanja CO2 .... — a nič ali čim manj z nuklearkami, biogorivi (ki dražijo hrano), bognedaj s »kemijo«, z gensko spremenjenimi organizmi (ki zaenkrat so zdravstveno tveganje in nevarnost monopola) ... Tehnologije so le del rešitve; pogosto so same problem, sploh ob človeških interesih. Ob vsej zmešnjavi in nevednostih je najzane-sljiveje zmanjševati porabo.
Večji potrošnik - večji grešnik! Če pravite, da nič ne morete spremeniti: ni res! Zmanjšajmo potrošnjo! Nehajmo kupovati toliko. Nismo osamljeni in zgledi vlečejo. Potem bo divjega kapitalizma hitro konec! Saj živimo v konzumerokraciji. Ne pustimo
se pokvariti! Kar in pri komer kupimo, temu dajemo energijo in moč. Če kupimo neumnosti, podpiramo neumnosti, ki nas prej ali slej udarijo nazaj. Mladina, zakaj koplješ jamo sama sebi?!
Moramo se prilagoditi naravi in bomo se prilagodili. Mogoče bo zato pomrlo 99 odstotkov ljudi in skoraj vse višje živali in rastline ali pa se bomo prilagodili šele z izumrtjem, a se bomo. Bombardiranje bo vse hujše - do predaje. Če se je toliko ledu utekočinilo oziroma ukapljevinilo, ne bo drugače. Ali pa bo udarilo kaj drugega. Dokler ne bomo znali reciklirati, kot zna narava (še stoletja ne), bo materialna potrošnja enakovredna onesnaženju. Torej zmanjšati splošno potrošnjo—ne le izpustov CO2—saj poka po vseh šivih. Spomnite se ozonske luknje (nastale zaradi ničesar večjega kot razpršilcev in hladilnikov), ki nas bi/bo spražila. Ocenjujejo, da povprečen zahodnjak potroši nekajkrat več (5- do 7-krat) kot lahko prenese planet. Tako se življenje ohranja le, ker v tretjem svetu zaenkrat trošijo veliko manj od nas. A trendi so v vsakem smislu katastrofalno rastoči.
Kdor dobi denar, ga bo (če ni moder) potrošil. Začaran krog gospodarske rasti in porabe je primer vzpodbujajoče povratne zanke in vodi v nestabilnost oziroma »eksplozijo« sistema. To je osnova kibernetike. Torej so današnja civilizacijska prizadevanja res otročja napaka! Edina trajnostna rast je odslej duhovna. Zakaj ne uvedemo vzdrževanja ničelne gospodarske rasti, ničelne inflacije, ničelne obresti (saj
kaj drugega v današnjih okoliščinah destabilizira) ali pa vsaj popolne vključitve ekostroškov? Ali ne bi bilo najbolje (enakomerno po populaciji) uničiti denarja za bilijone evrov? Kajti v družbi je preveč dinamike, ki dolgoročno škodi. Gospodarstvo, odvisno od pretirane potrošnje, je postalo samomorilsko — račun brez kr-čmarja (narave).
Gospodarstvo, ki je tako zelo odvisno od rasti, mora biti notranje nestabilno in gnilo - polno nepravilno ocenjenih vrednosti - blefiranja enih na račun drugih. In ko ti lažni »balončki« pokajo, jih rešujejo (pretežno) z davko-plačevalskim denarjem. Finančna mreža je ušla s človeškega nadzora. Ne sanjarite, da bo materialni življenjski standard boljši. Ne more biti. Vsaj naslednjih nekaj kriznih desetletij (brez »čudežev«) ne. Na domala vseh področjih je človeštvo doseglo meje - zaenkrat.
Nove tehnologije nas ne morejo rešiti praktično, četudi bi nas teoretično morda lahko. Z njimi namreč upravljamo ljudje. Spremeniti ali ljudi ali razvoj! Žal so tudi mnogi »strokovnjaki« že izgubili stik z realnostjo. Razvoj je bil vznemirljiv, a vse se žal najprej zlorabi, šele nato koristno uporabi. Človeštvo večinoma še ni zrelo za današnje razvite tehnologije. Avtocesta, na primer, bi lahko bila bolj naravovarstvena kot vijugasta cesta, a ljudje jo zlorabijo za povečan nepotreben prevoz. Nafta naj se draži, saj je že dolgo morilska in zlorabljena (tudi brez podnebnih sprememb), a ni več nujna. Inten-
zivno kmetijstvo in predelava sta zelo in vse bolj sporna. Rak je v hitrem porastu in 80 odstotkov ga je okoljskega izvora. Naravno je vedno boljše kot umetno, ker smo del narave. In človek velikokrat dela napake, jih ne priznava, je častihlepen in pretirava (npr. DDT). Smrtno nevarnih okoljskih težav kar mrgoli. Kaj pa nam še vse tajijo?
Vse kdaj propade, res. Drage/i sestre in bratje, verjetno nočete umreti, čeprav je naravno? Smrt je lažja, če je dostojanstvena. Univerzum je sicer nesmrten in v njem boste ostali »zapisani« večno; več kot to je najverjetneje za pozabiti. Težje kot smrt pa je banalno življenje. Ali ga nismo zavozili v sramoto? Po nepotrebnem. Naši predniki so garali in si odtegovali, mi pa zavozimo nastali »zemeljski raj« (raj glede na preteklost) v dveh generacijah le iz objestnosti. Če ne priznate, ste lenuh, nesposobnež in strahopetec, ki se boji nujnih sprememb!
»Če ne moreš narediti nič pametnega, ne naredi nič.« (Lao Zi) Vsaj to. Namreč: 95 odstotkov delovnih mest proizvaja večje (npr. alkohol, tobačne izdelke, orožje) ali številne »manjše« neumnosti (npr. prevelike hiše in vozila, kozmetiko, pobarvane osladne pijače, »napihovanje balončkov« in nenazadnje gospodarsko ekspanzijo) — s tem pa (dolgoročno) škodo. Treba jih bo transformira-ti ali pa je bolje dati odpoved in hoditi na sprehod. Človek ne rabi dosti za duhovno bogato preživetje. Do civilizacijskega kolapsa, ki bo sicer prišel za vse, se bo že dalo preživeti.
DR. MITJA PERUŠ
26
OTROŠKI ČA50PI5
NOVI TEDNIK
Eko - to smo mi
OŠ Šmarje pri Jelšah že vrsto let uspešno deluje po načelih ekošole. V centralni šoli in na podružnicah uspešno izvajamo projekte in ostale dejavnosti v povezavi s smernicami ekošole.
Med aktivnosti ekošole spadata tudi zdrav način življenja in skrb za ustrezno ravnanje z odpadki. Ker se v naši šoli zavedamo pomena zdravega načina življenja, smo se tudi letos udeležili sejma Altermed v Celju.
Letos smo se predstavili pod naslovom Eko - to smo mi. Na demo odru so se predstavili učenci 4. in 5. razreda POŠ Zibika z ekomo-dno revijo. Svoja oblačila so pod vodstvom razredničarke in ob pomoči staršev in nekaterih starih staršev izdelali učenci iz odpadnih materialov. Njihova oblačila so bila skreirana iz plastičnih vrečk z dodanimi zgoščenkami, lončki ali drugo odpadno embalažo. Ker pa sama oblačila za modno revijo niso dovolj, so se jim z glasbeno spremljavo pridružili mladi glasbeniki iz centralne šole pod vodstvom mentorice Marte Žgajner. Za lepe pričeske so poskrbele prijazne frizerke iz frizerskega salona Pri Minki iz Šmarja pri Jelšah. Nastop naših učencev je bil zelo lep, zanimiv in bogat.
V demonstracijski kuhinji smo pripravili napitke in jedi za bistre glave: dopoldanski krepčilni napitek, jogurtov napitek z banano in mandlji, jogurtov napitek z malinami,
ovsene piškote, ploščice iz fig in medu ter orehove kroglice s sončničnimi semeni. Recepte smo zbrali v zloženki. Navedli smo še nekaj koristnih nasvetov, kako pripraviti možgane, da bodo v izvrstni kondiciji. Za prehrano bistrih glav so pod vodstvom Marije Kuraj in Bože Gojtan poskrbele učenke 9.b-razreda: Anja Gobec, Nina Lojen in Tjaša Volavšek.
Ekokoordinatorice centralne šole in petih podružnic smo se predstavile z različnimi dejavnostmi. Na razstavnem prostoru smo predstavili raziskovanja o vodi, hrani za bistre glave in tem, koliko sadja pojemo in kaj lahko iz njega naredimo. Svoj pano smo polepšali z ekometulji iz plastičnih vrečk. Voda je za naše življenje zelo pomembna, zato smo mizo uredile v obliki potoka ter ob potoku postavile mlinčke, akvarij in eko-vazice z zvončki. Po potoku so pluli splavi. Tolmun potoka smo omejile z gredicami z znanilci pomladi. Tudi gredice so bile narejene iz odpadnih materialov.
Želele smo, da se obiskovalci sejma preizkusijo v izdelavi ekoizdelkov. Pripravile smo delavnice, kjer so lahko obiskovalci izdelali ekovoščilne in ekorožice ter si okrasili slamice za vitaminske napitke.
IRENA ČOKL MARIJA KURAJ
Oda prijateljstvu
Nekdo je zapisal, da je prijateljstvo roka, ki objema ves svet. V to smo prepričani tudi vsi na OŠ Šempeter, saj smo letošnji šolski projekt namenili ravno tej vrednoti, poimenovali pa smo ga Oda prijateljstvu.
Tako so v dneh od 5. do 7. aprila na naši šoli potekali dnevi dejavnosti, ki bodo svoj epilog dobili 27. maja na zaključni prireditvi pod enakim naslovom. Le-ta bo potekala v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu, na njej pa bodo sodelovali učenci in mnogi znani gostje. Letos smo za vse učence od 4. do 9. razreda organizirali dva dneva dejavnosti, medtem ko za 1. triletje tri.
Učenci od 1. do 7. razreda ter 9. b razred so imeli socialne igre, katerih rdeča nit je bilo prijateljstvo. Temu so namenili dve šolski uri, nato pa so se ukvarjali z izdelovanj em verige prijateljstva ter pisanjem misli na to temo. 6. a je na obisk povabil gostjo z dvema psičkoma iz društva Kosmate tačke, ki jim je predstavila njihovo dejavnost, in sicer obiskovanje ter druženje z bolnimi in ostarelimi. 8. a je gostil članice Univerze za 3. življenjsko obdobje iz Žalca, s katerimi so se učenci družili, klepetali in ustvarjali v treh delavnicah (likovni, angleški in ročnih delih). Vsi so bili navdušeni, nastali pa so tudi čudoviti likovni izdelki dveh generacij. Za tem so se učenci posvetili še izdelovanju pisanih zapestnic prijateljstva. Učenci 8. b so ure namenili predstavitvi svojih hišnih ljubljenčkov, se pogovarjali o skrbi zanje in na
splošno o tovrstnem prijateljstvu. V 9. a pa so svoje delavnice posvetili prijateljstvu z naravo.
Naslednji dan so učenci 9. b gostili goste iz Društva za av-tizem ter skupaj z njimi odšli na pohod na Hom, kjer so se odvijale zanimive delavnice. Druženje je bilo zelo prijetno in zabavno. V 7. razredu so gostili predavatelja iz Safe. si, ki jim je prikazal, kakšne pasti na internetu prežijo na nas. Pogovarjali so se tudi o socialnih omrežjih, kot sta Fa-cebook in Netlog, nato pa so vzpostavili še videokonferenco z bivšim sošolcem, ki živi na Kitajskem. Ponovno srečanje z njim, pa čeprav virtualno, je bilo izredno lepo in zanimivo. Sredino dopoldne so v 6. a namenili prijateljstvu s tujci. Pogovarjali so se o tem, kaj pomeni biti tujec, raziskovali narodne noše dežel, iz katerih prihajajo naši učenci, iskali te dežele na zemljevidu, poiskali izraze za pozdrave v več jezikih, nato pa so se lotili še izde-
lave albansko-moldavsko-vie-tnamsko-slovenskega slovarja ter si ogledali film Gremo mi po svoje. 6. b se je povezal z zvezo prijateljev mladine in učenci so obiskali otroke v vrtcu ter skupaj z njimi izdelovali verigo prijateljstva. 5. a se je odpravil na obisk varovancev v Dom Nine Pokorn Grmovje in prav tako so tam družno izdelovali to našo verigo. V 5. b so vrele iz ust besede prijateljstva, v 1., 2. in 3. razredu pa so dan posvetili hišnim ljubljenčkom. Vsi ostali razredi so se šli različne socialne igre, debatirali o prijateljstvu ter izdelovali že omenjeno verigo prijateljstva.
Četrtek, 7. april, je bil zadnji v nizu; našo šolo so obiskali učenci in učenke nižjih in višjih razredov iz II. OŠ Žalec. Najmlajši so se z njim družili in igrali, pripravili so jim tudi kratek kulturni program, učenci 8. a pa so s svojimi vrstniki odigrali še prijateljsko tekmo v košarki.
KATARINA ČOKL
Na vrhu, pri koči na Čreti, so šli v slast štruklji. Bil je tudi trenutek za skupni posnetek.
Iz malega raste veliko
Na prvi spomladanski pohod iz Kokarij, skozi gozdno pot do koče na Farbanci (702 m), po počitku in malici iz nahrbtnikov pa do razgledne točke Križ in naprej do koče na Čreti (880 m), nato pa navzdol vse do Vranskega so se skupaj z odraslimi člani PD Ojstrica Celje podali mali planinci iz planinskega krožka OŠ Frana Roša v Celju.
Na štiriurnem pohodu so mali planinci, ki jih vodi učiteljica Vlasta Gričar, dokazali, kaj zmoreta dobra volja in navdušenje nad skrivnostmi prebujajoče se narave, ki je postala za ta dan učilnica.
Nad srčnostjo mladih planincev, med njimi sta bila najmlajša Barbara in pogumni in zabavni Erik, stara komaj štiri leta, so bili pla-
ninci tako navdušeni, da so jih povabili medse še na pohod na Vremščico, ki bo 9. aprila. Vabilo so mladi pohodniki sprejeli z velikim navdušenjem.
Sicer pa, kot pravi Vlasta Gričar, ima planinski krožek na njihovi šoli 25 članov, starih od štiri do dvanajst let. Vsi so včlanjeni v Planinsko društvo Celje Matica, povezujejo pa se tudi s planinskim krožkom I. osnovne šole Celje, od koder se bo nekaj članov prav tako udeležilo pohoda na Vremščico, na pogorje, ki se razteza med Senožečami, Pivko in Divačo. Znano je po bogatem rastlinstvu in čudovitim razgledom, ki ob lepem vremenu sega do Dolomitov, Julijskih Alp in še dlje.
MP
Podelili 446 bralnih značk
Kot je že vrsto let v navadi, so tudi tokrat na I. OŠ Žalec pripravili zaključno prireditev bralne značke za vse učence, ki so zvesti knjigi.
Prireditev je bila v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu v dveh delih. Koor-dinatorica bralne značke na šoli je Mojca Zelen, podelili pa so kar 446 bralnih značk. Najprej je vse prisotne nagovorila ravnateljica Tatjana Žgank Meža, pohvalila mlade bralce in se zahvalila tudi mentorjem za njihov trud z nadebudnimi ljubitelji knjige. Tokratna gosta zaključne prireditve sta bila priznana umetnika Sten Vilar in nekdanja Savinjčanka Damjana Golavšek, ki sta vse prisotne navdušila s svojim nastopom.
TT
www.noyitednik.com

Sten Viler in Damjana Golavšek ter predstavniki razredne stopnje, ki so prejeli bralne značke. - Št. 32 - 22. april 2011 -
Dve prvi mesti na festivalu ruske glasbe
Na mednarodnem festivalu Pesem našega otroštva - Krilate gugalnice v Festivalni dvorani na Bledu so v soboto, 16. aprila, prepevali ruske pesmi posamezniki, manjši pevski sestavi in zbori. Tega množičnega dogodka, ki ga je pripravil Ruski kulturni center iz Ljubljane, sta se udeležila tudi FaVoZa - fantovska vokalna zasedba Gimnazije Celje - Center pod vodstvom Gregorja Deleje ter pevski duet Anamarija Klavžar in Anže Korenjak. Fantje in duet so navdušili publiko in strokovno žirijo, ki jim je prisodila prvi mesti v kategoriji ruske pesmi. Posebno pohvalo so izrekli tudi njihovemu profesorju Gregorju Deleji za širjenje ruske kulture v Celju in zunaj njega.
AB
Glasbeniki iz Celja na blejskem festivalu
Uspešni tekmovalci Glasbene šole Laško-Radeče
Učenci Glasbene šole La-ško-Radeče se že vrsto let udeležujejo različnih tekmovanj in uspešno predstavljajo šolo doma in v tujini.
Februarja je strokovni aktiv učiteljev saksofona in klarineta v Laškem organiziral celodnevno delavnico za vse učence z gostujočima učiteljema Levom Pupisom in Jožetom Kotarjem. Takšna oblika dela je prav gotovo zelo pozitivna za nadaljnji glasbeni razvoj vseh učencev kot tudi tekmovalcev.
Na 14. tekmovanju celjske in koroške regije ter Ljubljane
z okolico in Zasavjem sta srebrni priznanji v svojih kategorijah prejela trobentač Anže Podlesnik (učitelj Boštjan Župevc, korepetitorka Nina Mole) in tolkalist Ernest Kramar (učitelj Sebastjan Snoj, korepetitorka Nina Mole). Zlati priznanji pa sta dobila trobentač Jernej Maček (učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) in tolkalist Martin Medvešek (učitelj Dejan Tabor, korepe-titorka Mojca Lukmar).
Učenci so bili uspešni tudi na 8. mednarodnem tekmovanju Davorina Jenka v Beogradu. Klavirski duo Eva Nograšek in Anja Ker-koč (učiteljica Nina Mole)
je prejel drugo nagrado, sa-ksofonistki Nika Deželak in Tina Kramar (učiteljica Neva Marn, korepetitorka Marjan-ca Ocvirk), klarinetista Jurij Martinčič in Luka Vindišar (učitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) ter trobentač Jernej Maček (učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) pa prve nagrade v svojih kategorijah. Slednji se je udeležil tudi 40. državnega tekmovanja mladih glasbenikov RS, na katerem je dobil zlato plaketo in 3. nagrado, tolkalist Martin Medvešek (učitelj Dejan Tabor, korepe-titorka Mojca Lukmar), pa priznanje za udeležbo.
RJ
Dejan Jakšič, Jernej Maček in Marko Razboršek
Med ocenjevanjem vin letnika 2010
Srebrn letnik 2010
»Pij malo, pij dobro,« je geslo vojniških vinogradnikov in vinarjev, s katerim so vabili tudi na letošnje ocenjevanje vin letnika 2010. Odziv je bil precejšen, saj je komisija v ocenjevanje prejela 129 vzorcev, podelila pa 37 zlatih, 59 srebrnih in štiri bronasta priznanja.
Od prejetih 129 vzorcev so jih izločili 29, povprečna ocena vin lanskega letnika pa je bila 17,85. Po posameznih sortah so najboljše ocene prejeli: za belo zvrst (ocena 18,20) Oto Potočnik, modro frankinjo (18,33) Milena Koprivnik, laški rizling (18,20) Andrej Horvat, zeleni silvanec (18,37) Marjan Bukovec, chardonnay (18,30) Miran Kovač in Milena Koprivnik, kerner (18,20) Miran
Kovač, renski rizling (18,23) Milan Kra-šovc, sauvignon (18,37) Milena Koprivnik, traminec (18,20) Alojz Pohajač, rumeni muškat (18,30) Oto Potočnik in Milena
Koprivnik ter cahardonnay pozna trgatev letnik 2009 (18,37) Mirko Krašovec, ki je za vino kerner pozna trgatev letnik 2009 prejel tudi najvišjo oceno letošnjega ocenjevanja sploh - 18,57.
Posebna komisija je vzorce vin ocenjevala v začetku aprila v Novi Cerkvi, priznanja vinarjem z diplomami, kozarci in »brentačami« pa bodo podelili na zaključni prireditvi, 5. prazniku vina, v soboto, 7. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu Vojnik.
MK
Dobrodelna akcija Oljčna vejica
Člani Leo klubov Koper - Capodistria in Celjski vitezi Celje smo združili moči in organizirali skupno dobrodelno akcijo Oljčna vejica.
V okviru prihajajoče cvetne nedelje smo v soboto, 16. aprila, mimoidočim na celjski tržnici brezplačno delili oljčne vejice - simbol miru. Obiskovalci pa so lahko v zahvalo darovali prostovoljne prispevke, ki jih bo Leo
klub Koper podaril slabovidnemu učencu 9. razreda osnovne šole za nakup prenosne elektronske lupe, ki mu bo pomagala pri učenju. Celjani so se zelo lepo odzvali, saj je bilo ob koncu akcije zbranih 220 evrov. Člani obeh leo klubov smo sklenili, da bomo akcijo Oljčna vejica ponovili tudi v prihodnjih letih.
MO
Čistili na Planini
V soboto, 9. aprila, je bila čistilna akcija na območju KS Planina. Udeležilo se je je 40 občanov (članov raznih društev). Akcija je bila usmerjena predvsem v čiščenje Planine in kapelic na Sv. Križu ter potoka Gračnica. Najbolje so se, kot ponavadi, izkazali člani Prostovoljnega gasilskega društva Planina. Nabrali so 10 kubičnih metrov mešanih odpadkov. Z odzivom na akcijo, ki je tradicionalna, niso najbolj zadovoljni, predvsem so pogrešali tiste, ki so redni sprehajalci po poteh in bi prijetno združili s koristnim.
AB
Z VAMI IN ZA VAS
Vsak torek v Novem tedniku
SPODBUDNE ZGODBE
V rubriki predstavljamo spodbudne zgodbe gospodarstvenikov, podjetnikov, obrtnikov ter podjetij s širšega območja Celjskega. Zakaj? Ne želimo brezplačno reklamirati posameznikov in podjetij; prav pa je, da opozorimo na tiste, ki se trudijo in tudi v težkih gospodarskih razmerah premikajo meje. Zagotovo jih je mnogo med nami. Nekateri so večji zaposlovalci, drugi so s svojim znanjem, spretnostmi, izkušnjami uspeli poskrbeti za preživetje družine. Takšnim spodbudnim zgodbam bomo odmerjali prostor v tej novi torkovi rubriki. Želimo si tudi vaših predlogov. Pišite nam na e-naslov: tednik@nt-rc.si
: bns2cîbâvite')i nemškega podjetja Med gospodarsko
Pisala so njihovo okno v svet
la :
peresa in iolj WDmaa Herlitz. Kd, za cimk. V,mje sklopl se ločitvijo, ali na postane
fcpjqaNitonopaom ¿ali Se USrLijo vj
ioi ntbo^p jelli zvodnjo. »»Želeli smo razv
svoje znanje ta tehnologije
nekatira druga sloven&apod-
šnega prodna na rnenšh	Sprjj^	- «tah jaZnj	-
m SstSski trg;, kot najve,,	drStasklg po'«a porazo-	Lidl2^!^^	»hm«!. po sveu. To j.» je
„pe^aš^eMjnivKod	^o sotavane prcazvo-	dotldS«fdOl^g^,-SklMeSnlP;t	o»Vo^očffl. ol) stJrr'Vf^
Družinsko podjetje Vivapen ohranja Veoeliri1i]:lk^dprS^j.ririSne	dllV^čN!cl;h|eV^^S;2r^ tT"	do-.>khtr*«,,„-me	-rvnrne »bolišo pr,ptrvlje-
kulturo pisanja - Še nepravi čas za slo- kot kupci, saj nimčmo name-	ne in kemične sviniike
venske trgovce	™1!U?0Vrt1,?.0Ce? mate-fov	Si^, 'n.llnfk.e!?rf^, :
pita"" e no vse " Ohorn
Roko' ' kol ' tka	d da dt 'de P 'eg*" v TÜ^t nj^i. dobiodoil^za ve,ki vpadda z našo ust
ta je naše edino vodijo,« o obervmpasluUjol

m vodja t^od°je v podjetju zvode. l'Usai!.0 iiakakovost pri svenem delu veliko pišejo, *•.,,„„ j..,,, „, ,,„,„, ._.,■„, sati: da esta11e m pusti p».«f
•>"n>*■ >"»** -r™t4"";0»'0:;,0 ob„mp.siuijoi,otuper,b. smesesi iostoü: nïre'v;''p;",elra,^oj
i..,.	delu s »jvSUÄ n0 invšeCn0 ""	dodeli v tueih paitamih. Olj v ".f je
STírs-doism ^bokjjšm o[ d¡foe-i:-jrip»rv,spr,e!ei:al;'sFKva-;:m,isaii"í11b j^ut i
presega 50 vrstic, daljše prisj	bralcev po svoji presoji v mnjofflvjn	j^'p;ii0KOgV'kiaS:Uiatini'1rialšCd SSôj^l'l^l'jebiî^ii'id^		m	zÊÊÊjÊ
		St" '.i^ffisiasoviscp'si::; r jo je odnesel domov. Po ekSpišZijš. P , '			biülN
prejeli smo	¡jI	vzel v ršde in ga hotel pîkaza- Vi^pSihsšid:^	p—»™*	Lj'baanpakooe„p,otrdili ida,*?	oÍ^PEH
nMksploditanih					OTAMOLAVLIPOV'šErik
•teEsS	ostriš vs^rÄb-edasi		gsp		
aSjtjhv Sv Rmanu P» » 9a_		^.mVdi'oES3lpina	ijrsaasem!?1"' Škofijska karta. Celje	Brez TV Calja	
	sssnasimlivoei		pkSjÎgaa	tjurski občPni sparav^uejne, lemach. V pnhšdnšl'i ima kdaj bodju mpoeomamnOe1preogormsgoTav io(ii>ničiSekaze,daliig,a meri odjiino od finančne kdaj imeli), program pa so '^J^;1!? za polamezoi menÄ^Ä	
^(MDaVMje^P^ Äsins	Sij	Ü	çSyesÇsv di ^ttjkpregl ^îiiZa popor^eil maiimaiii		
POj^mpo tatl^z^prlstcijnih	ljudi, ki lahko prodqo s temi				Če imate težave in ne
Nagradna križanka gS§l
nsssíssn ísjvrm.az.ss-.s,;,—', j
„,„.M,;****- '¿¡¿št"••>•<•-'
âjj
i v dno žali z interni ¡•dente.
Ts
NASVETI
Jod kot zaščita pred radioaktivnostjo
Iii
iiS W
mUfljnO, me lanm«, ka¡ \ ■ —
doleznizairadi pomanjkanja	hil^tortionij e pripeprčamo še
joda že med nosečnostjo in	manjše količine S takšno
sdiadSdiVjd j	molToigSormaio
pnala jod^tal, pri čemer	delovanje^ ščitnice. Dnevni
d, da bomo Piše: prim. JANEZ TASlC, sprememb. Jod i nlualrepo- dr. med., spec. kardiolog izpira1 in reke so ga ,
-mao vsstnrnmba-oče buEFso

ter, slanica), zlasti pa ga je .	. _ .
-»-^ts!«	sm^j™,.;.
ibe ...), a tudi v dobi dovolj joda z vsako-	enkrat na tede^ Pili bomo dovu., ie.o«„
dnevno prehrano, a lahko	iz divje češnje z dodatkom zelenega ča
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpušča m o pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni:
na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www. ess. g ov. si; ■ pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
UEC
VOZNIH - SERVISER - M/Ž; PREVAŽA K
LASERSKEM REZALNIKU. DELO NACNC
OTROŠKI ČASOPIS - otroci pišejo o dogodkih v njihovem okolju (vrtcu, šoli...)
Bili smo policisti za
en dan ssasss sex;.™
čiščenje gozda ob ribniku Ložnica
Vsak petek v Novem tedniku
PISMA BRALCEV
V tej najstarejši rubriki časopisa objavljamo vaše odmeve na naše pisanje. S svojimi pismi nam velikokrat ponudite tudi temo za novinarsko raziskovanje ozadja zgodb, ki so se vas tako ali drugače dotaknile.
NOVI TEDNIK ... časopis, ki vas obvešča o tem, kaj se dogaja v vašem kraju ... razkriva ozadje zgodb, ki jih piše življenje ... nove naročnike prepriča, da smo prava izbira ... in vas premami k razmisleku o tem, kaj si želimo na Celjskem in v Sloveniji danes in kako lahkozrazkrivanjem resnice poskrbimo tudiza boljši jutri ...
NOVI TEDNIK - Vaš časopis!
Novi tednik vas v stalni rubriki VODNIK tako ob torkih kot petkih povabi na številne prireditve na Celjskem.




[ mmm
jjßSi,
V petkovi številki si lahko urite sive celice ob reševanju križanke ali skupaj z nami v horoskopu ugibate, kaj vam bo prinesel jutrišnji dan.

MN EN JA INRAZPRAVE
V rubriki Nove ga tednika z naslovom Mnenja in razprave vsak petek gostimo mnenja predstavnikov civilne družbe, politike, gospodarstva, kulture, športa. Vsak mesec odpiramo kakšno zanimivo družbeno aktualno temo, ki s e dotika tako Celjskega kot tudi širše domovine, Slovenije in Evropske unije. Vabimo vas, da ¡5 svojimi pogledi na predstavljena mnenja sodelujete tudi vi. Naš elektronski naslov: tednik@nt-rc.s i
Ar hite kturn o zrcalo Celja




BRALCI POROČEVALCI - poročate o taboru v Šentruper-tu, prazniku vina in domačih dobrot, urejanju okolice v Šentjurju ...
Dnevi zdrave prehrane

V torkovi številki lahko preberete tudi Borzo dela - morda odkrijetesvojo novo poslovno priložnostpravs pomočjo Novega tednika.
ZANIMIVOS TI
Naši fotografi izberejo Foto tedna, novinarji poskrbimo za kakšno zanimivost o ljudeh s Celjskega, bralci pa zvesto sodelujete v rubrikah: Imamo dojenčka, Naši maturanti, Najina poroka ...
V rubriki Bukvama Novega tednika vas novinarji vabimo k prebiranju knjig, ki so se nam vtisnile v spomin; iz tega ali onega razloga. Mi priporočamo, vi izbirate. Prav je, da povemo, da rubrika ni komercialna, torej je nihče ne oglašuje in sponzorira. Odraža zgolj mnenje novinarjev - knjigoljubcev. Ob letu osorej se morda se-stanemo ljubitelji knjig. Zato vas tudi vabim, da se nam, spoštovani bralci, pridružite in kakšno »bukvo«, ki vas je navdušila, predstavite tudi vi. Razmislek nam pošljite na naslov: tednik@nt-rc.si. Z veseljem ga bomo objavili.
V rubriki NAŠA TEMA odkrivamo težave in izzive v slovenski družbi, ki se nas dotikajo tudi na našem koncu in jih zagotovo poznate tudi v vašem kraju. Torej nismo le v vlogi lovcev na dogodke, na pojave v družbi tudi opozarjamo, jih odkrivamo, se nanje odzivamo. DAN SMO PREŽIVELI Z ... pa je tista rubrika, ko vam novinarji predstavimo svoje občutke in poglede na zanimive situacije, v katerih smo se znašli, da bi vam približali: delo na obdukciji, razpoloženje ob poletu z balonom, rokovnjaško poroko in še marsikaj drugega.
NASE AKCIJE
Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje
Manj kilogramov za več samozavesti
jSIsjij^
ää-Ss: ^esaiäsc"'"

ïteïSïiiïS;

Dopolnegavozičkabrezmošnjička
do polnega vozička brez mosn jicka
»Nimam časa! Čakam, da pokličejo z radia ...«
kna jetakcl'vedela.dajo kličemo zaradi akcije Do pp
NovejledrSta	darni imela •
pri kakäü	igri. ^¿^fla 5e bolj vesda,_k
dobila 5^ctatoo^utoV¿kupov^¿ tappet)e akcija. V dodatni minuti j e Ana nakupila še olivno.
vTuSMFoti: Bojan Pi»k)
MM
St. 32 - 22. april 2011










Z VAMI IN ZA VAS
Ekipa Novega tednika
Brane Stamejčič
kultura
e-mail: stamejcic.tednik@nt-rc.si gsm: 041-762-200
V tej novinarski hiši »mučim« tipke najprej pisalnega stroja zdaj pa računalnika in gumbe najprej 12-kilo-gramskega zdaj 12-gramskih snemalnih naprav že dolgih 38 let. V zadnjih letih sem zadolžen za spremljanje kulturnih dogajanj na Celjskem. Časi niso najbolj naklonjeni kulturi, toda, kdaj so sploh bili. Vedno je imamo polna usta, ko pride do denarnih spodbud zanjo, pa zavlada molk. Prav zato najbolj spoštujem prizadevanja tistih ljubiteljskih kulturnikov, ki se ne udejstvujejo zgolj zato, da izpolnjujejo prosti čas, marveč težijo k vrhunskemu, se z oblikami kulturnega udejstvovanja samoizpolnjujejo in »polnijo« tudi druge.
Brane Jeranko
občine Obsotelja, dela Kozjanskega ter Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče
branko.tednik@nt-rc.si gsm: 031-326-697
Ko sem začel pred več kot dvema desetletjema poklicno »novinariti« v tej medijski hiši, sem najprej poročal iz Zgornje Savinjske doline. Kot novinar razmeroma hitro začutiš neko območje ter njegove prebivalce, vendar sem kmalu (skupaj s svojimi predpostavljenimi) ugotovil, da mi najbolj »leži« pokrajina ob Sotli. Kri pač ni voda, tam so moje korenine. V zadnjem obdobju se je Obsotelju ter delu Kozjanskega kot moj »teren« pridružilo še območje Slovenskih Konjic, Vitanja in Zreč.

Minja Bajagič
oblikovalec
Kot samostojni ustvarjalec - grafični oblikovalec ustvarjam na različnih segmentih grafičnega oblikovanja, od celostnih podob, plakatov, brošur, embalaže ... Pri Novem tedniku pa kot pogodbeni sodelavec pomagam predvsem pri računalniškem prelomu nekaterih strani, večje kreativne možnosti pa nudijo posebne izdaje Pe-tice, ki jih pripravlja Marketing NT&RC. Tehnologija je nesluteno povečala možnosti pri oblikovanju tiskanih medijev, zato je tam, kjer so to tudi naročniki ugotovili, kreativnost pri oblikovanju že skoraj neomejena.
minja.tednik@nt-rc.si; www.minjadesign.com
Edi Einspieler (SHERPA)
Tako dolgo se že ukvarjam s fotografijo v vseh njenih oblikah in razsežnostih, da še v spanju delam »kompozicije«. Na Novem tedniku sem se izučil, nato šel v širni svet in se vrnil, obogaten z izkušnjami, ki mi dajejo vsak dan nov pogled na domačega človeka. Mislim, da me lahko le to poznavanje okolja in ljudi v njem pripelje do »nezlaganega« posnetka, ki preseže čas, v katerem je narejen. Klik.
Tatjana Cvirn
ekologija, turizem
e-mail: tatjana.tednik@nt-rc.si gsm: 031-387-009
»Zapiraj vodo, ko si umivaš zobe! Ugašaj luči in računalnik!« Doma so me že siti zaradi tovrstnih zapovedi, zato je verjetno edino logično, da v uredništvu pokrivam ekologijo ... Prepričana sem namreč, da so za globalne spremembe pomembni premiki v naših glavah. Da bodo lahko tisti, ki prihajajo za nami, prav tako uživali v lepotah okoli nas - to pa je v bistvu že moje drugo področje - področje turizma ...
Dean Šuster
šport
e-mail: sport@nt-rc.si gsm: 041-661-501
Odkar pomnim, sem »nekaj« treniral, kaj kmalu pa spoznal, da nikoli ne bom zaigral za prvo celjsko košarkarsko, nogometno ali rokometno moštvo. Kot večina športnih novinarjev sem bil v mladosti ujet v določene iluzije; prej ko se jih otreseš, bolje je ... Zato pa s toliko večjo vnemo pospremim uspehe športnikov s celjskega območja. Tiste klube, ki sta se jim cedila med in mleko in so doživeli polom, pa je treba pribiti na križ. Čeprav so neznansko užaljeni, ko jim predočiš vzroke za neuspeh.
Simona Šolinič
kronika
e-mail:
simona.solinic@radiocelje.com gsm: 031-692-870
Pri delu vidim, da je med nami ogromno žrtev kaznivih dejanj. Ljudje živijo v iluziji. Realne so tiste zgodbe, ki jih ljudje nosijo v sebi in so neizrečene. A svet bi bil lepši in ljudje v sebi zdravi, če bi jih ubesedili, zapisali. Rada imam ljudi, ki si upajo povedati in s prstom pokazati na tiste, zaradi katerih trpijo. K njim se odpravim po odgovore, da povedo, zakaj niso opravili svojega dela, zaradi česar bi morali tudi odgovarjati. Nihče nima pravice hoditi po drugih. Ko zatajijo tisti, na katere se po pomoč obrne navaden človek, ki nima zvez in poznanstev, mu ne ostane veliko. Takrat lahko pomaga novinar. Sem le en klic od vas.
Špela Kuralt
Mestna občina Velenje, Šoštanj in Laško ter zdravstvo
spela.kuralt@radiocelje.com gsm: 031-691-866
Bralci Novega tednika so v zadnjih osmih letih lahko brali moje članke iz Spodnje Savinjske doline, s Kozjanskega in iz Obsotelja, nazadnje iz knežjega mesta. Če je res, kar pravijo, da Velenje prehiteva Celje, je povsem logično nadaljevanje moje novinarske poti, da pokukam še v mesto ob Paki. Kljub temu še vedno ostajam ob Savinji, saj se bomo srečevali tudi
v Laškem. In tega si najbolj želim - da bi se srečevali in si skupaj pripovedovali zgodbe. Prav to je novinarstvo. Pripovedovanje resničnih zgodb.
Saška T. Ocvirk
Občini Šentjur, Dobje, reportaže
saska.tocvir k@nt-rc.si gsm: 041-380-671
Stara modrost pravi, da je od dobrih besed do dobrih dejanj še dolga pot. Tudi v občinah Dobje in Šentjur je tako prvih kot drugih obilo, tistega vmes pa prav tako. Če ste med izpostavljenimi vrhovi, naj vam bo v tolažbo - edino, kar je slabše od tega, da se o vas govori, je, da se ne govori! Ni zraslo na mojem zelniku. Tisto, kar zares šteje, pa so zgodbe. Tudi čisto običajnih ljudi. Vsak ima svojo in vsako je vredno povedati.
Ivana Stamejčič
šolstvo, regionalna in notranja politika, občine Dobrna, Vojnik in Štore
ivana.tednik@nt-rc.si gsm: 031-692-868
Eden od ciljev Slovenije je postati učeča se družba, že polnoletna država je zdaj v obdobju terciarnega izobraževanja. Prav razvoj tega je za Savinjsko regijo s centroma v Celju in Velenju lahko priložnost. Če smo že pri regiji - zakaj v Sloveniji (še) ni pokrajin? Morda zato, da ostaja država centralizirana in močna, saj ji nasproti stojijo šibke občine? Jih bomo v tem mandatu dobili? Z ljudmi na Dobrni, v Vojniku in Štorah sem se srečevala že pred leti, ko smo živeli še v skupni celjski občini, zato se ponovnih snidenj zdaj lahko le veselim.
Urška Selišnik
gospodarstvo, občine Zgornje Savinjske doline
urska.tednik@nt-rc.si gsm: 031-692-848
Imam dobro ali pa slabo lastnost, da področja, ki so se v dveh desetletjih novinarstva zvrstila v mojem delokrogu, sčasoma postanejo »moja« - tako kot so bile »moje« občine Šaleške in Spodnje Savinjske doline, se vsa leta počutim povsem domače v moji »zgornji«. In podobno se dogaja, da tudi gospodarstvo vse bolj postaja »moje«. Zal smo v stanju, da večkrat kot o novih izzivih in uspehih poročamo o težavah, ki pestijo podjetja. Še najbolj pa bolijo usode posameznih opeharjenih delavcev, ki jih srečujem v tem času. To so zgodbe, ki jih pišem tudi za vas, cenjeni bralci Novega tednika. Pridružite se v odkrivanju teh zgodb.
Bojana Avguštinčič
občine Spodnje Savinjske doline
bojana.avgustincic@radiocelje.com gsm: 031 333 491
V osemletni novinarski karieri sem »prečesala« že dobršen del celjske regije. Začela sem v radeški in laški občini, se nato »preselila« v Vojnik in na Dobrno, vmes pokukala še v Šentjur ter se nato za dobro leto »pome-ščanila« v Celju. Kar nekaj časa sem se pri svojem delu spogledovala tudi s kulturo. Mnoge zgodbe, ki sem jih odkrivala kot novinarka, mi bodo za vedno ostale v spominu. Upam, da bo takšnih čim več tudi v Spodnji Savinjski dolini.
Polona Mastnak
Mestna občina Celje
e-mail: polona.mastnak@nt-rc.si gsm: 051-670-653
Spet doma. Po letih »ekskurzij« v več občin naše regije se v novinarski vlogi vračam v rodno, domače mesto Celje. To zame pomeni novo dilemo; kako kraj, ki na pomemben način oblikuje mojo identiteto, videti na drugačen, objektiven in tudi kritičen način? Pričakujem vaše sodelovanje. Kajti mesto ste njegovi ljudje in njegova zgodba je preplet vaših. Zame zato ne bo bolj ali manj pomembnih zgodb in enako velja za Novi tednik. Vse naj dobijo mesto na njegovih straneh.
Tanja Drolec
lektorica
Jezikovno vrtnarjenje zahteva zbranost in potrpežljivost. Kljub temu se včasih zgodi, da na kakšni gredici cvetje lepše uspeva, medtem ko se kje drugje rad pojavi plevel. Pri svojem delu se trudim, da je slednjega čim manj in da se bralci ob branju čim manj »spotikate«. Marsikaj je pri tem odvisno od vrtnarja, a tudi od prsti, sadik in vremena.
Igor Šarlah
računalniški prelom
V tehničnem uredništvu »naše« hiše sem že 17 let. V tem času sem »dal skozi« veliko oblik priprave za tisk. Od enostavnih vnosov besedil v prve PC-je, besedila so v tiskarni natisnili na neskončen papir, ga razrezali v stolpce, nalepili na strani, odtisnili na plošče, le-te pa vpeli v tiskarski stroj. Sedaj že več let celoten časopis pripravljamo sami, ga s pomočjo interneta pošljemo v tiskarno, kjer ga le še natisnejo. Bralcem obljubljam, da se bom tudi v prihodnje trudil strani »postaviti« tako, da jih bo enostavno brati in da bodo čim bolj očem privlačne.
Andraž Purg (GrupA)
Čeprav je fotoreportaža predvsem delo na terenu, kjer je včasih potrebna posebna oprema - zaščitna čelada, plezalna vrv, palerina, čoln ..- je to samo polovica dela. Druga polovica je za računalnikom, kjer gledam, na kateri fotografiji ste simpatični in primerni za objavo. Zato naslednjič, ko me boste videli s fotoaparatom v roki, nastavite pravo stran obraza, in sicer fotogenično - škljoc! grupa@t-1.si
Andreja Balja
računalniški prelom
Na mesto Celje me veže posebna ljubezen, zato sem vesela, da soustvarjam časopis s takšno tradicijo, kot jo ima Novi tednik. V tehnični pisarni s sodelavcem skrbim za prelom, in če lahko končno širši javnosti razložim pomen te besede, je to postavitev prispevkov in fotografij na posamezno stran časopisa, kar mi je že z akademije za likovno umetnost priljubljen del oblikovanja. Tudi oblikovanje grafičnih vsebin mi je še vedno poseben izziv, ki se ga lotim z vso ustvarjalno vnemo. Z vami si želim še dolgo in lepo vizualno komunicirati.
Tim Einspieler (TimE)
Ze celo življenje me spremlja fotografija, zato sem se tudi sam podal v te vode. Najbolj me veselita modna in športna fotografija, seveda pa tudi fotoreportersko delo. Kot večina fotografov sem tudi jaz raje za fotoaparatom kot pred njim.
Biserka Povše Tašic
odgovorna urednica
e-mail: biserka.povse@nt.rc.sii gsm: 041-640-458
Zapisati tisto, kar ne želijo povedati, pobrskati po zgodbah, ki jih piše življenje, ostati zvest sebi. Težim k iskanju resnice, tiste neulovljive, izmikajoče dame, ki se ji približajo prodorni, ustvarjalni, profesionalni novinarji. Takšna je ekipa Novega tednika. Verjamem vanjo in zato sem seji tudi pridružila. Za seboj sem pustila kar nekaj kilometrine v radijskem in časopisnem novinarstvu ter podjetništvu.
www.novitednik.com
INFORMACIJE
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
Knjigovodski servis
MDC MANUEL JEKL K.D.
Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00;
GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE	
	IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, 1<HW NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, ^^SP^ GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE DSGD www.termosgd.com
	
TELRMC	
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643	
tidi-^l
"TÏOTXiDEJAN'P-
mulej .dejan@siol.net
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRDA IHjTEKOMGORivSM
CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DVOPLAŠČNE) I BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE HIDROFORJI	Ifc
AKUMULATORJI - ZALOGOVNIKI VODE jf ' REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AL m : :■■::: -RAZTEZNE POSODE
KOB TERMOINSTALACIJEI Ki.: 03/749 25 90, gia: 041/(30 764,los 03 74925 91 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur | migih ilrfo8koHninlj.ri » WWW-kob-koZ«l|.sl
KL J UCI&KL J UCAVN ICE
Izdelava, servis 041639292 035441377
KABA
www.avto-kljuci.con! www.alum-drame.si
377
KESO TITAN
ALUlilS
DRAMETRGOVINA

G»»
prodaja, montaža, prevozi
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041787935
c-mail: frenk.nuncic@gmail.com
-	ideja -svetovanje
-	izdelava ponudb
-	prodaja
-	montaža
-peci
-toplotne črpalke
-	kolektorji
-	bojlerji
-kopalniška oprema
- sanacije obstoječih sistemov - dimniki
«Slaščičarstvo ffelka
zdefitjeme torte za:
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15,3232 PONIKVA DELOVNI ČAS: TOREK - SOBOTA (8h-1Sh) TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01
splet: www.tortejelka.com e-pošta: slascicarstvo@siol.net
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
•	STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED \
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
lo3STA#;
poskrbimo » UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; zasaditev in vzdrževanje; * veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetjal
S kartico zvestobe do 7% popusta ^
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobltel: 041/639-837 e-poita: bror)islav.canzek@t-l .si
Florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK Gorica 41,3000 f GSM: 041 757 879
1*f
ZtJIWVlUiteUSKÏ)
M
THERMANÀ
IjliJuf
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-pošta: eitex@t-2.net

IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH \nD nDl NAPELJAV M SANACIJA KOPALNIC
HSTILOE VERHOVŠEK d.o.o. Pioilnska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907
Šiviljstvo KRPIC^f
■a__¡1____I-----'--n. I
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I sobota I nedelja in prazniki
06:00 -19:00	07:00 -13:00 ZAPRTO
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
VITA-TERM
OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
GSM:040 462 808 Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE
OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI	zanesljiva danska kvaliteta i
Izolacija iz naravnih materialov
Celulozna vlakna
/i''1
Pri gradnji je pomembna izbira in izdelava toplotne in zvočne izolacije, da ustvarimo pravo klimo in počutje v bivalnem prostoru. Prihodnost je vsekakor v naravnih materialih, s čim manjšo porabo energije za ogrevanje in hlajenje, da bomo s tem pripomogli k poceni, zdravemu in prijetnemu bivanju ter k okolju prijaznemu, energetsko varnemu stanovanju ali hiši.
Prednost celulozne izolacije je v tem, da se vodna para porazdeli po celotni debelini izolacije, pri čemer ostaja oblika stabilna in obdrži polno izolacijsko sposobnost. Z vgradnjo paropropustnih folij na obeh straneh izolacije pa nam mikroklima uravnava tudi vlago v prostoru. Celulozna vlakna dihajo, prevzemajo in oddajajo vlago in ne izgubljajo lastnosti
izoliranja niti poleti niti pozimi.
CELULOZNA IZOLACIJA je naravna izolacija, s katero lahko stavbo toplotno in tudi zvočno izoliramo. Celulozni kosmiči so izdelani iz starega odpadnega papirja in jih uporabljamo kot učinkovito toplotno izolacijo streh, sten in podov. Vgrajujemo jih z ročnim vnašanjem ali s strojnim vpihovanjem v stene, pode ali namenske praznine v strehi.
Celulozna vlakna sprejemajo in oddajajo vlago ter tako delno urav-
stroja, ki pakete izolacije zdrobi in kosmiče izolacije vpiha po cevi v hišo in nato v mansardni strop ali v steno. Vpihuje se z veliko količino zraka s pritiskom. Ko pride v votel prostor, se z zrakom vrtinci in išče prosto pot. Kamor lahko uide zrak, tja nese s
navajo klimo v prostoru. Izolacija je narejena iz starega časopisnega papirja in se šteje med reciklirane materiale. S proizvodnjo celulozne izolacije in celuloznih peletov ne izčrpavamo narave. Proti požaru je ta izolacija zaščitena z borovo soljo. Borove soli oddajajo kristalino in s tem onemogočajo dotok kisika. Tako so zaščitene pred požarom tudi nosilne lesene konstrukcije. Sodi v razred požarne varnosti B2. Vgradimo jo s pomočjo vpihovalnega
seboj tudi celulozno izolacijo. Seveda izolacije ne vpiha v vsako špranjo, a zapolni večino votlega prostora in to v vsakem primeru več kot izolacija v ploščah. Prilagodi se vsaki obliki, tudi ukrivljenim »špirovcem«, žebljem, vijakom in ozkim nepravilnim oblikam. Pri vpi-hovanju izolacija zapolni vse praznine in po končanem postopku vpi-hovanja dobimo kompaktno izolacijsko ploščo v enem kosu brez stikov in praznih prostorov.
Za kakšen material se odločiti? Glede na ponudbo na trgu je odločitev težka. Vedeti morate, da noben izolacijski material ne zadrži toplote, pač pa samo v bistvu otežuje njen prehod. Manjša kot je prehod-
nost materiala, bolj se material upira prehodu toplote. Zato je podatek o toplotni prehodnosti eden glavnih pokazateljev kakovosti in dejavnik pri izbiri. Vendar je treba gledati tudi na druge dejavnike, na primer na ekološko sprejemljivost materiala, gorljivost, morebitno škodljivost za zdravje in uporabnost za namen, za katerega material kupujete.
V glavnem so materiali že tako pripravljeni, da izvedba izolacije ne predstavlja večjih težav. Dobimo, na primer, pohodne izolacijske plošče, ki so primerne za izolacijo tal, cele sisteme za izolacijo fasad ... Zato je vgradnja izolacije delo, ki ga lahko opravi tudi investitor sam s pomočniki, toda pri tem je treba biti zelo previden in se natančno ravnati po navodilih proizvajalca. Nova dognanja o izolacijah namreč govorijo o tem, da se vsaka malomarnost pri postavitvi potencira s povečanjem toplotne prehodnosti, s čimer izgubimo smisel vgradnje. Pred vlago slabo zaščitena izolacija tudi propada.
gsm:041314531,gsm:051603 579 Tel.: 03/5771495,faks: 03/5771499
brigita bučars.p. l/se za streho!
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in strešne kritine; Prožinska vas 57,3220 ŠTORE "
www.streha-metalko.si
ZA IZMER0 IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
SPLOŠNO STEKLARSTVO
FRANC MAJORANC, i .
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad, stopniičnih ograj, stenskih oblog
C. L. Dobroti nška 21,3230 Šentjur Tel.: 031746 12 90 Faks: 03/74612 95 franc.majoranc@siol.net www.majoranc.si
-	PVC in ALU stavbno pohištvo -vhodna in garažna vrata -zimski vrtovi
-	rolete, žaluzije in komarniki -termoizolacijsko steklo -obdelava ravnega stekla -vitražna stekla
m ' ¡««i.........i» i§i!!M^
EEäSfOGRÄ.
ITaNa/e
Sebastjan Zalar s.p.
Ul. Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje
031/842-845 www.tanase.si
d o
o f
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si
Za Vas in Vaš dom vršimo:
l a | -tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,.
l^MOSKK d.o.o.
Nova Cerkev 117, 3Z03 NOVA CERKEV/Celje
Tel.: O3/78O 40 30; Fk» 03/780 40 SI GSM: 041/786 S03,04I/64Z 948 e-mail: moskluosIalt®doLnet
www.moskk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikk
/it
MARJAN TERŽAN, s.p. Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
■	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
■	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
• STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
■	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
■	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
■	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
OKNA&VRATA ALU-PVC
lzdelava,montaža,servis 1041 639 292 ESSiSSra ALUn drame d.o.o.
'> ■¿■i'-'C. na Ostrožno 2 Celje
I
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CEUE www.primozic.si
11 11 11 i i i 111 11 11 I 11 111 11 11 I 11 111 i I 11 I II II I 11 11 i 11 111 i■■■
RADIO, KI GA BERETE
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 23. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
NEDELJA, 24. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jože Planinšek, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 25. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jože Planinšek, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 26. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
SREDA, 27.april
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Reportaža - spomini Zvonka Cajnka, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 28. april
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 29. april
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
S snemanja oddaje Znanci pred mikrofonom, ki bo predvajana na velikonočno nedeljo ter velikonočni ponedeljek. Duhovnik Jože Planinšek, ki je župnik v celjski župniji sv. Jožefa, direktor Doma sv. Jožefa in predsednik Mohorjeve družbe, je zanimiv sogovornik.
Ob kuhanju se spočije
»Na veliko nedeljo grem rad popoldne domov, čeprav s tem malo kršim tisto staro zapoved, da smo na veliko noč doma in ne hodimo okrog. Ampak jaz sem doma na dveh koncih in to se da opravičiti,« pravi na pol v šali duhovnik Jože Planinšek, župnik v celjski župniji sv. Jožefa, ki je doma iz Zibike na Kozjanskem.
Jože Planinšek bo gost oddaje Znanci pred mikrofonom na velikonočno nedeljo dopoldne, ponovitev bo v ponedeljek po 13. uri. Poslušalci
Radia Celje bodo lahko izvedeli marsikaj o njegovem delu v celjskem Domu sv. Jožefa, kjer imajo med drugim duhovnoprosvetni center, dom starejših ter orglarsko šolo. Jože Planin-šek dela prav tako kot predsednik celjske Mohorjeve družbe ter kot predsednik Slomškove romarske poti. »Od nekdaj tudi rad kuham, pri tem se spočijem,« je povedal med pogovorom z novinarjem Branetom Jerankom o svojem prostem času, ki ga ima zelo malo.
BJ
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	BORN THIS WAY - LADY GAGA (5)
2.	DON'T HOLD YOUR BREATH NICOLE SCHERZINGER (3)
3.	HEART AND I ROBBIE WILLIAMS FEAT. GARY BARLOW (3)
4.	JILTED LOVERS AND BROKEN HEARTS - BRANDON FLOWERS(2)
5.	IF YOU EVER COME BACK - THE SCRIPT	(1)
6.	THE FLOOD - CHERYL COLE (2)
7.	EYES WIDE SHUT - JLS FEAT. TINIE TEMPAH	(4)
8.	MR. TOKYO - EVA & THE HEARTMAKER	(6)
9.	SUNDAY HURTS	(4)
10.	STILL IN LOVE WITH YOU SADE(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MOJE LUČI TABU	(6)
2.	V AORTO ELEVATORS (3)
3.	LJUBIMEC BREZ IMENA PANDA	(2)
4.	BISTVO SKRITO JE OČEM OMAR	(6)
5.	MAGIČNO - DAN D	(1)
6.	VSE BO LEPO ALYA	(3)
7.	ADIJO - MATEJA STARIČ (4)
8.	KAJ PA TI BILBI	(1)
9.	TIME 4 REVOLUTION - ROCK PARTYZANI	(4)
10.	ILUZIJA LIQUF	(2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO COMING HOME GWYNET PALTROW
PUT A SMILE ON YOUR FACE - FLUMY
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
KJE SI LUBI - MANOUCHE LUNANAJ - B R O feat. TRKAJ Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
Spomini Zvonka Cajnka ob 27. aprilu
Ob 70-letnici ustanovitve OF bomo z mag. Zvonkom Cajnkom na praznični dan obujali spomine na njegova gimnazijska leta in skojevske akcije v Celju.
Mladeniču iz zavedne slovenske družine s Polzele je komunizem približala druščina šoštanjskih prijateljev s pesnikom Kajuhom na čelu, prvim odmevnim akcijam aktivistov v mestu pa so hitro sledile aretacije in že leta 1941 tudi prvo streljanje talcev v Celju. Da tisti časi ne bi bili nikoli pozabljeni, je na povabilo dr. Toneta Kre-garja sodeloval z Muzejem novejše zgodovine Celje pri pripravi elektronske zbirke gradiv in pričevanj o NOB na Celjskem. Da bi se mladi v Mariboru, kjer s soprogo Tatjano živi zdaj, spominjali dogodkov in osebnosti, ki so dajale pečat mestu ob Dravi v vojnih letih, sta zakonca Cajnko ob jubileju OF pripravila brošuro Spominska obeležja NOB mesta Maribor.
Foto: SHERPA
Brezplačno na dopust!
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje smo s turistično agencijo Relax pripravili nagradno igro Brezplačno na dopust. V torek, 26. aprila, bomo ob 14.15 »v živo« izžrebali srečneža, ki bo dopust z nami in Relaxom preživel brezplačno. Do takrat pa še vedno lahko sodelujete v nagradni igri.
Izpolnite kupon, ki ga najdete v Novem tedniku, sodelujte preko spletne strani www. radiocelje.com ali www.novitednik.com, k sodelovanju vas vabimo preko Facebooka Novi tednik in Radio Celje, lahko nam pošljete tudi SMS s pravilnim odgovorom v naš SMS-nabiralnik na številko 031-760-461. Nagradno vprašanje se glasi: Kam gremo na dopust z Relaxom: v Bolgarijo, v Egipt ali na Jadran?
Več o pravilih nagradne igre najdete na www.radiocelje.com Gremo skupaj na dopust! Na lokaciji, ki jo bomo razkrili, bo tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje, turistična agencija Relax pa bo pripravila izjemno ugoden aranžma za naše poslušalce in bralce. Sledite nam, več vam bomo razkrili ob žrebanju v torek!
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	KOPRIVA ZA PLOTOM NAVIHANKE	(2)
2.	PRVI PLES - ANS. BRANETA KLAVŽARJA	(6)
3.	MOJI DRAGI ANS. PETKA (1)
4.	LJUBIL SEM TE RES
ISKRENO GOLTE	(4)
5.	NI POŠTENJA ANS. BRATOV AVBREHT	(3) PREDLOG ZA LESTVICO CVETJE V POLETJU - KVINTET DORI IN OTO PESTNER SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	DRAGI PRIJATELJI ANS. LOJZETA SLAKA	(5)
2.	TI PRESNETO OGLEDALO -
ANS. BRATOV GAŠPERIČ (2)
3.	ZAVRTI ME ANS. ŠTRK (4)
4.	PARIŠKE SANJE - SLOVENSKI MUZIKANTJE	(1)
5.	NOČ PRED POROKO - ANS. NARCIS	(3)
PREDLOG ZA LESTVICO
LUČ ZA MOJIM OKNOM - ERAZEM
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.

www.radiocelje.com
NOVI TEDNIK
PISMA BRALCEV - INFORMACIJE
33
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEV
Do zadrževalnikov še dolga pot
Pod tem naslovom nas Bojana Avguštinčič v Novem tedniku 5. aprila, št. 27, obvešča, da bo pot do zadrževalnikov v porečju Savinje še dolga. Pohvalno, da se je lotila že oguljene teme, ki je naši oblastniki v Ljubljani nočejo uslišati in nekaj storiti za prizadete poplavah. Mnogi novinarji so se že naveličali pisati o tegobah prizadetih državljanov!
Državni prostorski načrt za porečje Savinje (DPN) so začeli izdelovati marca 2004. Po načrtih vlade bi moral biti končan v drugi polovici leta 2006. Julija 2006 pa je bila sprejeta šele najugodnejša varianta. Že takrat je bilo ugotovljeno, da so potrebne ustrezne raziskave (geološke, arheološke, meritve ipd.)
Po štirih letih zamude v članku ponovno ugotavljamo, da so potrebne omenjene raziskave. Kaj so na ministrstvu za okolje in prostor počeli ves ta čas? V kateri fazi
prvotno načrtovano. In še to le desni breg. Levi breg ni bil očiščen že več let! Še več, na levem bregu od mosta na Savinji do železniškega mosta je za več kamionov nanošenih smeti in podrtih
dreves, ki jih nihče že več let ni očistil.
O poplavah je bilo resnično veliko napisanega, a v Ljubljani se na naše prošnje ne odzivajo. Ko bodo naslednje poplave, jih bomo
je sploh DPN, ker ni nobenih informacij, ki bi jih prizadeti občani lahko pridobili?
Poznavajoč problematiko načrtovanja, pridobivanja zemljišč in pridobivanja gradbenega dovoljenja, sem trdno prepričan, da bomo zamudili idealno priložnost pridobiti v ta namen evropska sredstva, ki so na voljo le do leta 2013. Ali se tega zavedajo v Ljubljani? Nisem prepričan.
V vodnem skladu se letno zbere kakih 40 milijonov EUR. Za naložbe na porečju Savinje je namenjeno le 3.789.000 EUR od 18 milijonov (Delo, 14. 4. 2011), kolikor jih je namenjenih letos za naložbe v vode Slovenije. Večina sredstev se porabi za gradnjo hidrocentral na Savi.
Za vzdrževanje porečja Savinje je namenjeno le 1.600.000 EUR, Mestne občine Celje le 177.786 EUR, kot beremo v Novem tedniku štev. 27. Po mojem je to odraz aktivnosti in učinkovitosti območne enote ARSO! V Celju je bilo opravljeno čiščenje Savinje od Polul do Košnice in ne do Tremerij, kot je bilo
Domska oskrba
Bralka že enajst let skrbi za hudo bolnega invalida, ki prejema pokojnino ter dodatek za pomoč in postrežbo. Njegova mama, ki ima štiri otroke, se je morala preseliti v dom za starejše občane, zato bralko zanima, ali bo moral invalid plačevati zanjo, skupaj z brati, njeno domsko oskrbo.
Iz službe za odnose z javnostmi v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovarjajo: »So-cialnovarstvene storitve, med katere sodi tudi institucionalno varstvo, so v Republiki Sloveniji plačljive. Če upravičenec storitve ne zmore plačati, lahko zaprosi za oprostitev plačila pri pristojnem centru za socialno delo (kjer ima prijavljeno stalno prebivališče), ki odloči na podlagi materialnega položaja njegove družine.
videli na prizadetih območjih, polne obljub in pomilovanja.
Zanimivo bi bilo vedeti, kaj so storili poslanci, ki se bodo prihodnje leto spet potegovali na volitvah. Verjamem,
da bodo imeli o tej tematiki veliko povedati.
Naj se na koncu zahvalim avtorici g. Avguštinčič, da se je lotila te teme!
JOŽE BUČER, mestni svetnik MOC
Po prvem odstavku 100. člena Zakona o socialnem varstvu so upravičenci in drugi zavezanci storitev institucionalno varstvo dolžni plačati, na zahtevo upravičenca do storitve pa center za socialno delo, ki je pristojen za upravičenca, odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve v skladu z merili, ki so določena v Uredbi o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev (Ur.l. RS št. 110/04 in 124/04, v nadaljevanju: uredba). Po uredbi lahko pravico do oprostitve uveljavljajo upravičenci in zavezanci, če po merilih te uredbe ne morejo plačati celotne vrednosti storitve, po naslednjem vrstnem redu: storitev plača upravičenec, upravičenec ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost, znesek, za katerega je upravičenec oproščen plačila, plača zaveza-
nec, razen v primerih, ko ni zavezancev, zavezanec, ki je fizična oseba, ima pravico do oprostitve plačila, če plačilo presega njegovo plačilno sposobnost, in v drugih primerih, ki jih določa ta uredba. V primeru oprostitve upravičenca oziroma zavezanca plača razliko do vrednosti storitve občina.
Na podlagi 18. člena uredbe je zavezanec, ki je plačilno sposoben, dolžan prispevati k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, vendar ne več kot znaša zavezančeva plačilna sposobnost oziroma njegova preživninska obveznost. Če je k znesku, za katerega je bil upravičenec oproščen plačila storitve, dolžnih prispevati več zavezancev, ki imajo dohodke in so plačilno sposobni, se o višini prispevka posameznega zavezanca lahko dogovorijo. Če na ta način določen prispevek zavezanca ne dosega zneska, za katerega je bil oproščen upravičenec, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost.
Skladno z zgornjimi navedbami status zavezanca za preživljanje (na primer,
da je invalid) v ničemer ne vpliva na dolžnost preživljanja staršev. Preživninska obveznost izhaja iz 124. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Ob tem pa je treba poudariti, da se tudi višina preživninske obveznosti oziroma prispevek k plačilu storitve institucionalnega varstva za zavezanca izračuna na podlagi meril uredbe, kar pomeni, da se upošteva materialni položaj zavezanca in se ga zaveže k prispevanju le v primeru, da je plačilno sposoben.«
BRANE JERANKO
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
V projekt Tuševa kuharska zvezda se je vključilo devet srednjih šol za gostinstvo in turizem, v pred-tekmovanjih pa so izbrali najboljših šest slovenskih mladih kuharjev srednješolcev. Najbolje so kuhal-nico vrteli in se prepustili domišljiji Simona Maček iz Radovljice, Tomaž Pri-
vošnik iz Celja, Matic Ber-gant iz Ljubljane, Nejc Roter iz Zagorja, Magdalena Pec iz Maribora in Mojmir Šiftar
iz Ljubljane. Ti dijaki so se pred obiskovalci Planeta Tuš Celje pomerili v pripravi glavne jedi s prilogo za dve osebi, finalista pa sta tekmovala še v »kreiranju« sladice. Vsi tekmovalci so prejeli ena-
ljoni s špinačno omako, z maslenimi krompirjevimi cekini z zelišči in s sortirano zelenjavo. Najboljša je bila tudi v pripravi sladice: limetino-skutina strjenka z jagodnim cullyjem in marini-ranimi malinami. Drugo mesto je osvojil Matic Bergant iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Ljubljana, ki je navdušil s pečeno svinjino z gobovo omako, s kuskusom z vrtnicami in s sortirano zelenjavo ter z ameriškimi palačinkami z malinovim nadevom, karamelno-lime-tino omako in jagodo.
Več znanja kot lani
»V letošnjem letu so dijaki pokazali bistveno več znanja
Nove kuharske zvezde
Tuševa kuharska zvezda je velik kulinarični projekt, ki so ga minulo soboto lahko spremljali obiskovalci Planeta Tuš Celje. V Tušu so tako na odličen način izpostavili poklic kuharja, ki je mnogokrat premalo cenjen, čeprav je zelo kreativen in perspektiven poklic, po katerem je tudi veliko povpraševanje, kot pojasnjuje tudi vodja projekta Leonida Pevec iz Tuša: »S projektom želimo še naprej dvigovati ugled kuharskega poklica in spodbujati mlade k odločitvi zanj. Na trgu dela je namreč izrazito pomanjkanje kakovostnega gostinskega kadra in predvsem odličnih kuharjev, ki postajajo izjemno iskani.«
ke sestavine, nato so morali dokazati svojo kreativnost, znanje in inovativnost tako za oči kot tudi brbončice.
Nova Tuševa kuharska zvezda je postala Magdalena Pec iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Maribor, ki je sotekmovalce premagala v pripravi glavne jedi. Navdušila je z govejimi meda-
L
'it E
Tomaž Privošnik, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje, pri kuhanju
in sposobnosti kot lani, kar se je videlo tako na krožnikih kot pri izvedbi, a ne samo v današnjem finalu, ampak tudi v predfinalnih izborih,« pravi predsednik strokovne komisije in predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije Tomaž Vozelj, ki je s svojo ekipo pozorno spremljal in nadzoroval tekmovanje.
Vsi finalisti so poleg posebnih nagrad prejeli še nagrado Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, povabilo k udeležbi na predtekmovanju za svetovno prvenstvo mladih kuharjev do 23 let, ki bo med 19. in 22. januarjem 2012 v Ljubljani. Takrat bo vseh šest finalistov dobilo izjemno priložnost za sodelovanje na tem mednarodnem tekmovanju - sodelovali bodo kot pomočniki.
Glavni organizator projekta je Tuš Cash&Carry,
kot strokovni partner pa je projekt podprlo Društvo kuharjev in slaščičarjev Slovenije. Projekt so podprli še Tuševi poslovni partnerji: Mlinotest, Linteum, Rauch, Kotanyi, Henkel, Po-dravka, Tovarna olja Gea, Opoj sokovi, Ljubljanske mlekarne in Kmetijska zadruga Krško.
Promocijsko besedilo
Goveji medaljoni s špinačno omako, z maslenimi krompirjevimi cekini z zelišči in s sortirano zelenjavo Tuševe kuharske zvezde 2011 Magdalene Pec
TURIZEM
Naravni rezervat Škocjanski zatok
Sprehod skozi sredozemsko mokrišče, kjer vidiš številne redke rastline in živali
vanje ptic Slovenije. Zaradi izjemne vztrajnosti in odločnosti so njihove pozitivne ideje pretegnile številne ljudi, pomen zatoka pa je prepoznal tudi politični vrh države in leta 1998 je bil Škocjanski zatok dokončno zavarovan.
Med ptice, konje in govedo
Za ljubitelje narave, ki želijo doživeti biotske raznovrstnosti sredozemskega mokrišča v malem, je obisk Škocjanskega zatoka prava izbira. Na sprehodu po urejeni učni poti, dolgi 2,2 km, obiskovalci lahko spoznavajo bogat rastlinski in živalski svet rezervata z mnogimi redkimi in ogroženimi vrstami. Zatok sestavljata območje Bertoške bonifike ali sladkovodni del rezervata ter območje lagune s plitvinami in poloji ali brakični del naravnega rezervata. Pot poteka od vhoda v rezervat med močvirskimi travniki in razbremenilnikom Ara, ki je na južnem delu, in se nato na zahodnem delu ob nasipu med bonifiko in laguno približa brakičnemu delu rezervata. V nadaljevanju se učna pot vije med trstičjem in odprtimi vodnimi površinami, nakar zavije nazaj
proti vhodu. Na pomembnih mestih so urejena opa-zovališča z izobraževalnimi vsebinami o rastlinskem in živalskem svetu Škocjanskega zatoka. Živalsko podobo rezervata, kjer prevladujejo ptice, dopolnjujejo še kamarški konji in istrsko govedo, ki s pašo skrbi za vegetacijsko ravnovesje.
Dostop: Če se pripeljemo na Obalo iz prestolnice, je treba hitro cesto Ljublja-na-Koper zapustiti na odcepu Bertoki. Z odcepa se peljemo po bertoški vpadnici proti AMZS in na prvem odcepu zavijemo levo, od koder nas pot pripelje do Škocjanskega zatoka.
Obnova Škocjanskega za-toka je poučna lekcija, ki nas uči premišljenega ravnanja s prostorom, z naravo in s krajino, za kar nam bodo hvaležni naši zanamci.
FRANCI HORVAT

www.radiocelje.com
Zemlja, naš planet bivanja, nas vedno pogosteje spominja, da smo ljudje samo gostje na njeni površini. Toda še tako velike naravne nesreče, ki so lahko povezane s podnebnimi spremembami, nas ne prepričajo, da bi pohlep po dobičku malce omilili. Kot zanimivost velja omeniti zanimivo misel s svetovnega spleta, ki pravi: »Dan Zemlje se začne v naši glavi, v našem srcu. Dan Zemlje je vsak dan. Vsak dan gradimo spoštovanje in ljubezen, udejani-mo človeške vrednote in živimo v harmoniji z naravo. To bo največje darilo Zemlji.«
Kljub številnim škodljivim posegom v naravo (v Sloveniji) se tu in tam pojavijo kakšni pozitivni premiki, ki
vračajo naravi in Zemlji, kar je bilo že nekoč njuno.
V letu 2007 so dokončali obnovo Škocjanskega zato-
1 ..
IRELAX T
bbezpiacen
nOPUST
Pravilno izpolnjen kupon pošljite na Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19,3000 Celje, s pripisom Brezplačen dopust, do 26. aprila do 9. ure.
Pravila za sodelovanje v nagradni igri so objavljena na www.radiocelje.com. Sodelujte tudi preko spletne strani in Facebooka Novi tednik in Radio Celje.
ka pri Kopru, sredozemskega mokrišča, ki je zaščiteno že od leta 1998 kot naravni rezervat. Njegova površina znaša 1,22 km in je v celoti ekološko pomembno območje.
Že v kvartarju so nastali obrisi Tržaškega zaliva, kjer je nastala morska kotanja. Iz plitvega zaliva je molel osamljen Koprski otok (Insuela Caprituna). V Koprskem zalivu sta bila dva manjša zaliva: Škocjanski (Stanjolski) in zaliv Polje. V prvi zaliv se je izlivala reka Badaševica, v drugega Rižana. Zaradi velikih količin proda, peska in ilovice se je izoblikovala obsežna ravnica. Že Rimljani so na naravnem zavarovanem otoku ustanovili mesto Aegida (kjer je današnji Koper), kjer naj bi domnevno v bližnjih plitvinah uredili preproste soline. V času Beneške republike se je solinarstvo ob zalivu močno razmahnilo. Ob opustitvi solin v začetku 20. stoletja (1911) so del površin ob zatoku namenili kmetijstvu, v letih od 1932 do 1939 pa jih je tedanja italijanska oblast izsušila. Leta 1957 so ob mestu Koper v smeri proti Ankaranu začeli graditi ogromen nasip, na katerem je svoje mesto našlo novo koprsko pristanišče. Otoško mesto je tako vse bolj izgubljalo svojo prvobitnost, Škocjanski zaliv pa je postajal vse bolj zaprt - postal je zatok. Zaradi opisanih uničevalskih posegov je začetek tretjega tisočletja pričakal v zelo slabem stanju. Preživel je po zaslugi ozaveščenih predstavnikov civilne družbe, v kateri so prevladovali člani Društva za opazovanje in prouče-
- Št. 32-22.
GRATIS veselje za vse čute
Vračamo se v čase naših babic in prababic; ki po sestavine za peko niso enostavno skočile v trgovino, temveč so uporabljale, kar se je pridelalo doma in je bilo tudi mnogo bolj naravno. Tako so namesto margarine uporabljale maslo, namesto rastlinske smetane pa so uporabljale živalsko.
Želite okusiti znanje in sladkost zgodovine? Vabljeni
danes, 22. aprila 2011 v kavarno hotela Vita
ko boste med prvimi poskusili novo ponudbo sladic na naravni osnovi, brez barvil in konzervansov.
Ob spremljavi žive klavirske glasbe, boste lahko od 17. do 18. ure brezplačno okušali nove sladice, hkrati pa bo potekala tudi degustacija hišnega vina Term Dobrna. Od 18. ure dalje bo možen nakup novih sladic s kar 50% popustom. Tako boste lahko z njimi razveselili tudi svoje bližnje. Potekala bo tudi nagradna igra zavarovalnice Vzajemna
Poslušali boste prijetno klavirsko glasbo. uživali v dobri volji in veselju, vonjali in okušali pa samo izbrano vino ter nepozabne sladice.
Si res lahko privoščite, da vas ne bi bilo zraven?
Več informacij na www.terme-dobirasi ali 03 78 08110.
o O
° Terme Dobrna
Navdihujemo življenje
april 2011
MALI OGLASI - INFORMACIJE
u
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o.
Koroška cesta 37/b 3320 Velenje Tel.: 03/8961-100
P£ ENERGETIKA
PE VODOVOD IN KANALIZACIJA
ZA I/SE MOREBITNE REKLAMACIJE P0KUÜTE NA BREZPIAÜNO TEL. ŠTEVILKO: 080 80 34
l/ISOKA Kfl KO I/OST STORITEI/
ZNANJE, USTVARJALNOST, INOI/flTiyNOST
ZANESLJII/OST, UČINKOVITOST
prodam
HONDA civic limuzina, rdeče barve, lepo ohranjena, prvi lastnik, s servisno knjižico, garažirana, registrirana do konca leta, vse nove gume, ugodno prodam. Priporočam ogled. Telefon 031 442423, 5481-147.	1468 MARUTI, letnik 1993, z mnogimi rezervnimi deli koles in luči in še kaj drugega, prodam. Minimalna cena po dogovoru. Telefon 031 415-589. 1562 AUDI 80 turbo diesel, letnik 1991, prevoženih 311.000 km, prodam. Telefon 5795-021, 041 763-893. 1569 MOTORNO kolo Hyusung komet 650 R, rdeče barve, letnik 2007, odlično, kot novo, vse v originalnem stanju, prodam. Telefon 031 579-860. 1492
HITRI KREDITI
|do,4.500 €ilU
[¡d upotojemt ■ a apcvmi 1040
FORD focus, letnik 12/2003, klima, 96.000 km, redno servisiran, neka-ramboliran, ohranjen, prodam. Telefon 041 836-995.	1585
ŠTIRIKOLESNIK Bemi 200 ugodno prodam ali menjam za Apn 4. Telefon 031 621283.	1604 SKUTER 125 ccm, letnik 2007, kot nov in R clio rt, 1998, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 629-503. 1617
kupim
OSEBNO vozilo, od letnika 1995 naprej, kupim. Gotovina, prepis, odvoz takoj. Telefon 031 783-047. 1412 RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1998 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. Š 171
U-mmiim-NJHil
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z vtmu/ od mladosti do starostu
STROJI
V1
^ZASTAVLJALNICA TIAL
W CELJE_
GOTOVINSKA POSOJILA
na podlagi zastavitve	J
IZPLAČILO TAKOJ!
Tel.: 031 503-140.051 633-832 II Fax: 059 233-752	Jf
E-mail: tial.sp@gmail.com	jüi
prodam
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 03/4257000
_08/2341000_
BOMAFIM PLUS d.o.o.
Slovanska 27,1000 Ljubljana
OBRAČALNIK pajek Dars, na dve vreteni, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.	1494
TRAKTORSKO kosilnico Gaspardo 175, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 041 794-196.	1513
PRIKLJUČKE in prikolice za traktor TV 418-422 prodam. Telefon 051 239107.	Š 160
HITRO NAROČITE
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1,10, petkova pa € 1,30. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,70 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; | ! 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 5 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.

TÄ I
■L
, tudi letnik 2011 s prilogo TV-OKNO!
<2223

Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj: Ulica:
Datum rojstva:
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
podpis:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
STARINSKO prešo, na sleme, prodam za 200 EUR. Telefon 031 616-154. 1541 BCS, širina 127, dobro ohranjen in oko-palnik mtd t/245 ohv, 5,5 ks, nov, prodam. Telefon 040 390-693. 1564 PUHALNIK na kardan in dvobrazdni plug prodam po ugodni ceni. Telefon (03) 5724-052.	1556
VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 164 PAJEK Sip, na štiri vretena in trosilca Tajfun, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 297-961. 1593 SAMONAKLADALKO Sip, 16 m3, pajek Sip, na dve vreteni in zadnji nakladač za gnoj Riko, prodam. Telefon 031 426245.	p CIRKULAR za obžagovanje špirovcev, trosilnik umetnih gnojil, brano za TV in črpalko za gnojnico, ugodno prodam. Telefon 041 431-026. 1601 TRAKTORSKO prikolico z dvigalom, za prevoz lesa, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 239-149. l 132
E
OI4
Mediafin d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
kupim
BMffl
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo, z zemljiščem, skupna površina 22.595 m2, od tega 17.962 m2 gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti, 2 km iz Rimskih Toplic, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom, vredna ogleda. Telefon 031 519-146.
1452
ZAZIDLJIVO parcelo, na mirni, zeleni lokaciji v Zadobrovi, velikost 571 m2, prodam za 48.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	1603
GOZDARSKI vitel Tajfun, 4 tone, lahko v okvari, kupim. Telefon 031 826-782.
1532
TRAKTOR Zetor, Ursus ali Imt Ferguson kupim. Telefon 070 521-564. p
POSEST
prodam
V	VIRŠTANJU pri Podčetrtku prodam hišo z vinogradom ali samo zgornjo etažo, s svojim vhodom in ohišnico. V račun vzamem tudi delovni stroj. Telefon 040 211-346.	p
NA Miklavškem hribu v Celju prodamo kmetijsko zemljišče, približno 707 m2, delni vinograd, delno sadovnjak z zidanico. Telefon 041 938-570, po 17. uri.	1450
GRADBENO parcelo z leseno brunarico, vodo, elektriko, velikost 1.526 m2, prodam za 45.000 EUR. Telefon 041 472-375.	1519
V	HRUŠEVJU, občina Šentjur, prodam 57.800 m2 veliko kmetijo. Hiša in gospodarsko poslopje potrebna obnove. Več zazidljivega zemljišča. Kmetija je v enem kosu. Cena 1,5 EUR/m2. Telefon 041 696-814.	p
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
TABOR - Pondor
ob regionalni cesti Celje-Vransko se prodaja hiša, potrebna popolne obnove, vel. 165 m2 in gospodarsko poslopje vel. 96 m2. Nepremičnini pripada tudi 855 m2 stavbnega zemljišča in 2.340 m2 kmetijskega zemljišča. Cena: 98.200 EUR Info: 041 329 179, violeta.stojs@sz-atnj.si
HIŠO s samostojnim poslovnim poslopjem, na sončni legi na Dobrni, skupne uporabne površine približno 430 m2, na parceli veliki 1.966 m2, prodamo. Zemljiško knjižno urejeno, prosto bremen, vredno ogleda. Telefon (03) 5778-013.	1444
OSTROŽNO, vrstna hiša, 130 m2, prodam za 120.000 EUR. Telefon 041 389-238.
1501
VIKEND, na relaciji Celje-Laško, prodam. Telefon (03) 5488-081, 041 514-722.
1494
V	CELJU na Ložnici prodam dvostanovanj-sko hišo, podkleteno, delno obnovljeno, polno opremljeno, z garažo za osebni in tovorni avto, na 1.300 m2 zemljišča, vselitev po dogovoru. Telefon 5472-190, Celje. 1566
HIŠO, gospodarsko poslopje in 4,50 ha zemlje, v enem kosu, prodam. Telefon 041 283-778.	1578
HIŠO v Vezovju, 7 km iz Šentjurja, 150 m2, zemlje 1.500 m2, prodam. Telefon 041 866-765, 781-7004.	1574
VEČJO hišo, 2,6 ha zemlje, prodam. Telefon 0590-30409, med 18. in 20. uro.
1606
ZAZIDLJIVO parcelo, na zelo zanimivi lokaciji v Zadobrovi, velikost 505 m2, prodam za 43.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	1603
V	TRNOVLJAH, en del dvojčka, zgrajen do 3. pdf (zunanjost izgotovljena), 140 m2, parcela 362 m2, prodam za 138.000 EUR. Telefon 041 796-366, Janko.	1603
BIVALNI vikend z vinogradom prodam. Telefon 041 484-373. 1613
SAMOSTOJNO hišo, 120 m2, v Šentjurju, podkleteno, z garažo za 3 avtomobile kot poseben objekt, na parceli 1.000 m2, ugodno prodam. Telefon 041 733286.	1609
DVOSTANOVANJSKO hišo, Celje, vsi priključki, parcela 700 m2, garaža, sončno, mirno, prodam za 199.000 EUR. Telefon 051 800-370. 1607
odkup
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41 691 857 ali 00385 (0)91 400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
kupim
V CELJU in okolici kupim hišo. Pogoj: dober dostop in sončna lega, lahko tudi v slabšem stanju. Plačam takoj. Telefon 041 601-555.
1580
oddam
CELJE z okolico. Stanovanjsko hišo oddamo v najem mladi družini. Telefon 041 876-316.	1293
PROSTOR za priročno obrt ali skladišče, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 1496 STANOVANJSKO hišo oddamo v središču Vojnika. Telefon 051 873-087. 1505
STANOVANJE
kupim
oddam
prodam
CELJE, Otok. Prodam enoinpolsobno stanovanje, vseljivo takoj. Telefon 031 283-331.	1528
CELJE, Otok, Ljubljanska cesta. Prodam enosobno stanovanje z balkonom, 34 m2, 3/8 nadstropje, letnik 1967. Telefon (03) 5471-564. 1502 DVOSOBNO stanovanje, v Celju, blizu parka in centra mesta, velikosti 54 m2, obnovljeno, zemljiškoknjižno urejeno, takoj vseljivo, prodam. Telefon 031 736-405 ali (03) 5471-719. 1591
ZAMRZOVALNO omaro, sušilni stroj in kotno sedežno, raztegljivo v ležišče, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 362-145. 1572 MASIVNO vrtno garnituro iz kostanjevega lesa, miza in klopi, velikost 250 * 60 cm, prodam. Telefon 031 840-078.
Š 169
HLADILNIK s skrinjo, visoko, v dobrem stanju, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 730-279. 1619
AKUSTIKA
ŠENTJUR, mesto. Prodam dvoinpolsobno stanovanje, 67 m2, 3. nadstropje, lega V/Z (balkon, klet, parkirišča, CATV, telefon, internet), lahko opremljeno, urejena in mirna lokacija, vsa infrastruktura (vrtec, šola, ZD), dokumentacija urejena (vpis v ZK). Cena po dogovoru. Telefon 051 360-270. 1504 ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, v bloku, 80 m2, prodam. Telefon 041 847-093.	1581
prodam
HARMONIKO Melodija Mengeš, trivrstno, B, E, A, malo igrano, dobro ohranjeno, prodam. Telefon (03) 573-8086.
1560
DIATONIČNE harmonike, vse C, F, B uglasitve, otroška velikost 26 * 15 cm in 30 * 18 cm ter standardno s tremi dodatnimi gumbi, prodam. Telefon 041 372-378.	l 127
V CELJU kupim dvoinpol- ali trisobno stanovanje. Nudim pošteno plačilo, gotovina. Telefon 041 601-555. 1580
SOBE za najem nudimo: kuhinja, kopalnica, TV, pralni stroj že od 80 EUR/me-sečno naprej, z vsemi stroški. Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471244, 041 763-800.	p OPREMLJENO enosobno stanovanje, v centru Rimskih Toplic, dam v najem. Telefon (03) 5736-005. 1577 DVOINPOLSOBNO stanovanje, v Kajuho-vi v Celju, 60 m2, obnovljeno 2010, oddam v najem zaposlenemu paru. Najemnina 330 EUR + stroški. Telefon 041 935-131. 1573 ENOSOBNO opremljeno stanovanje, približno 50 m2, v bližini Celja (Proseniško), oddamo v najem. Telefon (03) 5799120, 051 235-272. 1611
zamenjam
DRUŽBENO dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2, zamenjam za dvosobno. Telefon 031 865-097.	1445
prodam
ZAMRZOVALNO skrinjo, štedilnik, omaro, pralni stroj, kombiniran hladilnik, sedežno, mizo, stole in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.	n
prodam
PRAŠIČE, težke od 30 kg naprej, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 1388 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p
JAGNJETA ugodno prodam. Telefon 041 628-156.	Š 139
PRAŠIČE, od 30 do 160 kg, možne polovice, očiščeni odojki, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	Š 141
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej ter breje in nebreje mladice, linije 12, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061, Andrejeva kmetija iz Jazbin.	n
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	p
KOZO mlekarico in bursko kozo, obe sta z mladiči, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 935-595. 1437 PRAŠIČE, od 70 do 100 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
PRAŠIČE, težke od 80 do 120 kg, mesni tip, ugodno prodam. Možnost tudi dostave. Telefon 041 455-732. Š 157
DVE telici simentalki, težki 350 kg, prodam. Telefon 041 480-486. 1526 TELIČKO simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon (03) 734-7673. 1551 TELIČKO simentalko, 150 kg, prodam za 450 EUR. Telefon 031 616-154. 1541 TELIČKO simentalko, težko 150 kg, brez številke, prodam. Telefon (03) 5739391.	1557 ČISTOKRVNEGA burskega kozla, starega 3 leta, prodam. Telefon 5740-172.
Š 165
PRAŠIČE, od 25 do 40 kg, možna dostava, prodam. Telefon 041 797-052.Š 163 MLADO kravo simentalko, za zakol, prodam za 500 EUR. Telefon 040 252067.	1576 JAGNJETA za zakol ali nadaljnjo rejo in teličko, težko 180 kg, prodam. Telefon 041 759-681. Š 166 KOZE srnaste pasme, s tremi kozlički, prodamo. Informacije po telefonu 041 228-420. 1582 ŽREBICO, hladnokrvno, staro dve leti in pol, ugodno prodam. Telefon 041 654729. Š 168 TELIČKO sivko, staro en mesec, prodam.
Telefon (03) 5739-289. 1587 KRAVO simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 031 559-351. 1586 PAR poni konjev prodam. Telefon 040 349-018, (03) 542-1128. 1589 ZAJCE prodam. Telefon 041 232-594.
1594
DVA bikca simentalca, stara 2 meseca, prodam. Telefon 051 223-446. 1614 ČISTOKRVNO nemško ovčarko, staro 3 mesece, z rodovnikom, ugodno prodam. Telefon 031 201-780. Š 172 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 031 668-123. 1616 MLADO pašno kravo simentalko, brejo 4 mesece, primerno za dojiljo in teličko simentalko, staro 10 dni, prodam. Telefon 031 419-793.	p
kupim
prodam
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p
Sobota, nedelja in ponedeljek, 30. april, 1. in 2. maj, od 15. do 17. ure PONIRKOVE OTROŠKE
:e
Vrbje.
Torek, 3. maj, ob 20. uri, v Domu II. slov. tabora Žalec KONČNO SREČNA!,
monokomedija, Desa Muck,
vstopnice 12 EUR.
Petek, 6. maj, ob 19. uri. v Domu II. slov. tabora Žalec GLASBENO POTOVANJE OKOLI SVETA, koncert NEŽE POGAČAR z gosti,
za glasbeni abonma in izven, vstopnice 5 EUR.
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, WWW.zkst-zaleC.si Informacije: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
VINO kraški teran, odličen, ugodno prodam, tudi dostavim. Telefon 041 614862. p CIPRESE za žive meje, navadne in smaragd, ugodno prodam. Telefon 041 573-863.	1454
BELO vino, rizling in šipon, rdeče žametna črnina, prodam za 1 EUR. Telefon (03) 5741-361, 051 351-635. 1544 BELO mešano vino, cena 0,60 EUR, ugodno prodam. Telefon 5452-932.
1561
SENO in otavo v rinfuzi, krmo v okroglih in oglatih balah, ugodno prodam. Telefon (03 ) 5724-052.	1555
VINO jurka, neškropljeno, odlične arome, prodam. Telefon 070 818-005. š 161 SENO v okolici Celja prodam. Telefon 031 810-220.	1575
MEŠANO belo ali sortno vino in modro frankinjo prodam. Telefon 031 501669, popoldan.	Š 170 KAKOVOSTNO belo in rdeče vino, vinsko žganje in slivovko ugodno prodam. Telefon 031 237-193. 1610
OSTALO
prodam
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
Drva, »cepana«, bukova, brezova in ostala, ugodno prodam. Razrežem po želji. Telefon 041 375-282.
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Telefon 040 647-223. Š 832 KRAVE in telice, suhe in debele, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
S 132
t |
V ZLATARNI KRAGOLNIK y r V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
W&sMIgmisigß öqo	j*
Gil,mm jjjj
VEDEŽEVANJE ODSLEJ ŠE CENEJE
Vas zanima Ijutežen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.
i'%
Zakupite minute, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih stroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali t moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
V SPOMIN
Mineva peto leto, kar je za vedno odšel od nas dragi mož, oče in stari ata
EDVARD DEBELAK
iz Žepine
Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi najbližji
DESKE in plohe parjenega in neparnega oreha, hruške, bukve, lipe, javorja, hrasta, jelše ter gradbeni les za ostrešje z deskami, prodam. Telefon 040 211-346.	p
GUME za škodo fabio, letne, z alu platišči in strešne nosilce, ugodno prodam. Telefon 031 783-954. 1552 OPEL corso 1,4, lepo ohranjeno in varilni aparat CO2, kot nov, namizno stružnico, to lahko zamenjam za živino ali les ali kmetijski stroj, prodam. Telefon 031 646-031.	1549
KIPER prikolico za traktor, domače izdelave, seno v kockah in digitalno tehtnico, do 30 kg, cena 50 EUR, prodam. Telefon 031 799-476.	1563 BUKOVA metrska drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316. Š 162 BREZOVA drva, 4 m3, možna dostava, prodam. Telefon 041 953-941. Š 167 PREKLE, kostanjeve kole in suha drva, »cepana«, mešana, prodam. Telefon 070 744-487. p PONI konjička, starega eno leto, priljubljenega v družbi otrok in traktorsko kosilnico Bcs, rotacijsko 170, prodam. Telefon 041 794-444. 1592 ŽENSKO mestno kolo Rog, 6 prestav, s košaro, prodam. Telefon 031 353-616.
Š 172
CLIO 1,2, letnik 2000, prodam. Cena po dogovoru. Traktor prodam ali menjam za manjši mb trak, 75 ks, letnik 1983. Telefon 041 987-176. 1608
AGM NEMEC, d.0.0. Laško
Zaposlimo
* reševalca iz vode
Možno tudi kot opravljanje počitniškega dela.
Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 In na tel.: 06 56 48 841
AGM Nemec, d.o.o, Sedraž 3,3270 Laško
AGM NEMEC, d.o.o., Laško
Zaposlimo
• sodelavca ali sodelavko za delo na bazenski recepciji in kopališču.
Možno tudi kot počitniško delo.
Za informacije pokličite na GSM: 041 322 889 in na tel.: 06 56 48 841
AGM Nemec, d.o.o., Sedraž 3,3270 Laško
tMEN
ZAPOSLITEV
TAKOJ zaposlimo delavca v krovstvu, sposobnega za fizična in višinska dela. Telefon 041 968-185. Plohl, d. o. o., Ločica ob Savinji 56 i, Polzela. 1538 ŠTUDENTKO ali absolventko, za delo pri prodaji slaščic v slaščičarni na Ostro-žnem, iščemo. Telefon 041 202-100. Slaščičarna Romana Oset, s. p., Cesta na Ostrožno 136, Celje. 1618
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
IZDELUJEMO strojne omete, tlake kvarc, vse vrste fasad. Telefon 031 598-355. Omes gradbenišvo, d. o. o., Ledina 40, Sevnica.	1184
IZVAJAMO posek in odkup lesa. Telefon
040	211-346. Sim-les, s. p. Zagorje 31, Lesično.	p
VINSKA klet Furlan, Šempeter. Vrhunska kraška vina, ugodne cene! 1358 NUDIMO fasaderstvo, slikopleskarstvo in suhomontažne sisteme Knauf. Telefon
041	710-857, 041 721-057. Andrej Ma-rot, s. p., Mar zaključna dela v gradbeništvu, Reka 27 a, Laško. l 118
IŠČEM moškega za občasno pomoč na kmetiji. Telefon 041 480-486. 1526 PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
Ženitna posredovalnica
zaupanje
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
SEM Gorazd, star sem 38 let. Po horoskopu sem rak. Sem urejen in pošten moški iz Celja in bi rad spoznal samsko gospodično, staro od 37 do 39 let, ker sem tudi sam samski. Imam redno zaposlitev. Telefon 031 596-653. 1495 42-letni moški iz okolice Šentjurja, urejen, pošten, redno zaposlen, iščem žensko za resno zvezo, staro od 30 do 45 let, ki bi se preselila k meni. Imam lastno hišo in nekaj zemlje. Telefon 040 558358, v večernih urah. 1602
Bolečino se da skriti,
tudi solze zatajiti, a ti, dragi sin, ne veš, kako boli, ker tebe v našem domu zdaj več ni.
V SPOMIN
23. aprila mineva četrto leto, kar nas je zapustil dragi sin, brat in stric
SLAVCI MLINAR
Iskrena hvala vsem, ki ga še vedno nosite v srcu in postojite ob njegovem prezgodnjem grobu.
Vsi njegovi
Bolečino se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le ljubega, skrbnega očeta nihče nam ne more več vrniti.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta in strica
MILANA SKALETA
iz Zagrada 131 a (18. 5. 1933 - 8. 4. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom iz Zagrada in Dolenje vasi, znancem in sodelavcem Avtokontrola in transportov Dragano-vič za podporo v težkih trenutkih, za izraze sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala gospodu župniku za opravljen obred ter pogrebni službi Ropotar za opravljene storitve in poslovilni govor. Hvaležni smo osebju gastro oddelka bolnišnice Celje za nego v času
bolezni, prav posebej dr. Andreju Strahovniku. Hvala vsem in vsakemu, ki ste ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti. Pogrešamo ga.
Žalujoči: žena Elizabeta in hčerka Cvetka z družino
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531-976.	1571
BOKSE za konje, z oskrbo, na voljo seno, krmila, nastilj žagovina, čiščenje boksa, dnevni izpust in paša, oddam za 180 EUR. Telefon 031 384-331.1590 IZPOSOJA obhajilnih oblek za dekleta in fante. Ugodno. Telefon 031 627-924. Barbara Trebovc, s. p., Goričica 12 a, Šentjur.	1588
SENO v rinfuzi in »šnops« - slive prodam. Kupim teličko brez številke. Telefon 040 161-446.	1579
www.radiocelje.com
Celje
Poročili so se: Marijana GRAJ iz Vitanja in Omer MURATOVIC iz Bosne in Hercegovine, Mojca KRAJNC in Alen SINANOVIC, oba iz Celja.
Laško
Poročili so se: Marjeta KOLBL in Stanislav HORŽEN, oba iz Zidanega Mosta.
Zlato poroko sta praznovala zakonca Ljudmila in Stanislav REZEC iz Laškega.
Velenje
Poročila sta se: Mersiha DELIC iz Velenja in Edvin ČAMDŽIC iz BIH.
Celje
Umrli so: Ciril PREZELJ iz Žalca, 83 let, Pavla KAJTA iz Celja, 80 let, Milena VESE-LAK iz Levca, 77 let, Stanislav ARNŠEK iz Galicije, 70 let, Marija FLIS iz Celja, 73 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Stanislav MESEC iz Kozja, 62 let, Ana KRIVEC iz Šmarja pri Jelšah, 80 let, Slavko JEZOVŠEK iz Mesti-nja, 47 let, Ida REBERŠAK iz Celja, 56 let, Marija VAJDIČ iz Podčetrtka, 89 let, Alojz NOVAK iz Kozja, 69 let.
Velenje
Umrli so: Rozalija PERTI-NAČ iz Šentjurja, 85 let, Jožefa GOLTNIK iz Velenja, 79 let, Ana PETRIN iz Mozirja, 89 let, Franc GRADIŠEK iz Žalca, 74 let, Marija POGO-RELČNIK iz Velenja, 91 let, Mirko ANŽEL iz Velenja, 60 let, Marija PAHOVNIK iz Ljubnega ob Savinji, 75 let, Fridolin KOLAR iz Braslovč, 80 let.
Skupaj bilo nam je prelepo,
vendar srečo našo skalilo tvoje prezgodnje je slovo.
Slovo za nas bilo je najhujše zlo,
kajti spoznali smo, da tebe, predragi naš, več nazaj ne bo.
V SPOMIN
20. aprila so minila tri leta, kar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, dedi, sin, brat, tast in prijatelj
IVAN HROVAT -VANČ
iz Lipe 3 a pri Frankolovem
Hvala vsem, ki ob njegovem prezgodnjem grobu po-stojite in z nami lepe misli nanj delite.
Žalujoči: žena Jožica, hčerka Natalija z Matejem, hčerka Lidija z možem Valterjem, vnukinji Maruša in Larisa ter vsi njegovi bližnji
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice
AGATE ZALOKAR
iz Podpeči nad Marofom, Planina pri Sevnici (27. 1. 1938 - 9. 4. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Iskrena hvala vsem, ki ste ji v času njene hude bolezni pomagali premagovati bolečine, jo negovali in tolažili.
Žalujoča hčerka Stanka z družino
Srce tvoje je zastalo, zvon ti je v slovo zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, botre in tete
TEREZIJE KOZOVINC
roj. Videc iz Zvodnega 27
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja. Posebna zahvala osebnemu zdravniku dr. Dordeviču za vso skrb in nego. Hvala pevskemu zboru, trobentaču za odigrano Tišino, pogrebni službi Veking in g. župniku za opravljen obred. Iskrena hvala ge. Zinki Jazbec za poslovilni govor in g. Janiju Sivki za večerne molitve. Hvala za
darovane sveče in sv. maše. Iskrena hvala vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
www.novitednik.com
lfEBC
1615
S 159
RA
n
n
623
VODNIK
KINO
][
PRIREDITVE
PLANET TUS
Spored od 22. 4. do 27. 4. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Odklenjen - triler vsak dan: 20.45
torek, petek, sobota, nedelja: 23.05 Gola zabava - romantična komedija vsak dan: 16.15, 18.45, 21.15 ponedeljek, torek, sreda, sobota: 11.15, 13.45
torek, petek, sobota, nedelja: 23.55 Rio - animirana družinska komedija, sinh. 3D
vsak dan: 16.10, 17.15, 18.20 ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota: 15.05 ponedeljek, torek, sreda, sobota: 10.55, 11.50, 14.00 Teden brez pravil- komedija vsak dan: 19.25, 21.55 Hop - družinska komedija, sinh. ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja: 17.20, 19.30 ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota: 15.10 ponedeljek, torek, sreda, sobota: 10.50, 13.00
Jaz sem četrti - znanstvenofantastična akcija
ponedeljek, sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja: 21.40 torek, petek, sobota, nedelja: 23.59 Rio - animirana družinska komedija, sinh.
vsak dan: 17.10, 19.20 ponedeljek, torek, sreda, sobota: 10.30, 12.40, 14.50 Cimra - triler vsak dan: 21.30
torek, petek, sobota, nedelja: 23.30 Hitri in drzni 5 - akcija, predpremiera torek: 19.00
Vitez in sitnež - avanturistična družinska komedija vsak dan: 16.40, 18.50, 21.00 ponedeljek, torek, sreda, sobota: 12.20, 14.30
torek, petek, sobota, nedelja: 23.10 Rio - animirana družinska komedija, podnaslovljen vsak dan: 16.05
ponedeljek, torek, sreda, sobota: 12.00 Svetovna invazija: Bitka LA - znanstvenofantastična akcija vsak dan: 18.15, 20.50 ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota: 15.45 ponedeljek, torek, sreda, sobota: 13.15 torek, petek, sobota, nedelja: 23.20
SOBOTA
16.00 Škrat Niko predstavlja: Kdo ima danes rojstni dan? - sinh. animacija 18.00 in 20.30 Ču do vi to - drama NEDELJA
18.00 in 20.30 Ču do vi to - drama
SREDA
19.00 Pesem upora - dokumentarni PETEK
18.00 Mr. Joint: ameriška biografska komedija - drama
PETEK
18.00 Zlatolaska - animirana družinska pustolovščina
20.00 Kako veš - romantična komična drama
20.30 Usodni - ZF romantični triler SOBOTA
18.00 Zlatolaska - animirana družinska pustolovščina 18.30 Usodni - ZF romantični triler 20.00 Kako veš - romantična komična drama NEDELJA
16.00 Zlatolaska - animirana družinska pustolovščina
18.00 Kako veš - romantična komična drama
20.15 Usodni - ZF romantični triler SREDA
10.00, 18.30 in 20.00 Pesem upora
- slovenski dokumentarni film
PETEK, 22. 4.
9.00 do 17.00 II. osnovna šola Celje Zeleni ex-tempore - Pajki
ob svetovnem dnevu Zemlje
10.30 (in 16.30) Muzej novejše zgodovine Celje živeti v Celju
demonstracija obrtnika urarja Boža Godnika
16.00 Knjižnica Velenje Igralne urice
18.00 Galerija Mercator centra Celje Zvonimira Male
odprtje razstave likovnih del
18.00 Kozjanski park Podsreda
Tekoče vode in gozdovi
predavanje dr. Ignaca Sivca ob mednarodnem letu gozdov
19.00 Hiša Acman Griže Oceanija
glasbeno-plesna predstava Inge Ulokine, Tjaše Cepuš in Ane Kovač
20.00 Mestni kino Metropol
Drevo in zvezda
predstavitev knjige Tomaža Pengova in koncert
20.00 Kulturni dom Slovenske Konjice
Zlata paleta
zaključna prireditev
20.00 Plesni forum Celje_
Korpus
platforma plesnih ustvarjalcev v počastitev svetovnega dneva plesa
21.00 eMCe plac Velenje_
Skupina Mamoo-ti
improvizacijsko gledališko tekmovanje
22.00 eMCe plac Velenje_
Reggae night
klubski večer s Freedom fighters in Roots daughters
SOBOTA, 23. 4.
8.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo
sejem rabljenih knjig ob svetovnem dnevu knjige
8.00 do 18.00 Citycenter Celje_
Dobrodelna velikonočna stojnica
zbiranje osnovnih potrebščin za socialno ogrožene družine iz okolice Celja
10.00 do 12.00 Pred knjižnico Žalec
Knjige menjajo lastnike
ob svetovnem dnevu knjig
10.45 Gasilski dom Drešinja vas
Odprtje razstave in blagoslov velikonočnih jedi
19.00 Galerija eMCe plac Velenje Det c it
odprtje razstave Jana Apata
21.00 eMCe plac Velenje_
Dem Sešn
klubski večer
22.00 MC Patriot Slovenske Konjice
Predizbor za Rock Otočec 2011
NEDELJA, 24. 4.
17.00 Cerkev Jezusove spremenitve na gori, Rogla
Glasba z Rogle
velikonočni koncert s Komornim moškim zborom Celje in organistom Andražem Slakanom
PONEDELJEK, 25. 4.
16.00 Pilštanj_
Dela s 14. slikarske kolonije likovnih pedagogov
odprtje razstave
TOREK, 26. 4.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Porcelanasta pomladna idila
počitniške ustvarjalnice
10.00 Knjižnica Velenje
Bralni krožek in komunikacija za seniorje
19.00 Kulturni dom Vojnik
Dan upora proti okupatorju
proslava
20.00 Kulturni dom Šentjur
Akademija Mestne skupnosti Šentjur
STALNE RAZSTAVE
SREDA, 27. 4.
8.00 do 16.00 Železniška postaja Šentjur IV. razstava starodobnih avtomobilov in motorjev
ČETRTEK, 28. 4.
9.00 do 11.00 Ekomuzej Žalec_
Svet glasbe - naredimo si svoja glasbila
počitniške ustvarjalne delavnice 16.00 Mestna knjižnica Šoštanj Zajček Pablo išče jajčka
pravljico pripoveduje Marjetka Blatnik
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12.
Likovni salon Celje: razstava Jureta Cvitana: Osvajalec nekoristnega, do 8. 5.
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Katarina Zdjelar - Stepping in-out, do
29. 5.
Friderikov stolp na Starem gradu:
Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.
Fotosalon Celje: Barbara Jeršič in Stane Jakše: Plečnik - Razkriti pogled, do 19. 5.
Osrednja knjižnica Celje: razstava literarnih glasil slovenskih osnovnošolcev, do 30. 4.
Galerija Niko Ignjatič Celje: Notranji vrtovi, dela celjskih brezdomcev v sodelovanju s slikarjem Matejem Čepinom, do 7. 5.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do
preklica
Fakulteta za management Celje:
Ustvarjanje v svinčniku, razstava risb Dolores Ponoš, do 31. 5.
Zavod za zdravstveno varstvo Celje:
razstava slikarskih del Zore Poznič Polh, do 30. 6.
železarski muzej Teharje: likovna dela Andreje Jelen Mernik, do 30. 4.
Kulturni center Laško: razstava likovne skupine Pro-Tempore, do 10. 5.
Galerija Mozirje: razstava Mozirski likovni ustvarjalci, do 5. 5.
Savinov likovni salon Žalec: razstava fotografij Železarske podobe Tihomirja Pinterja, do 30. 4.
Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Surovi grafični intimizem avtorja Staneta Klančnika, do 6. 5.
Anina galerija Rogaška Slatina: Eva - razstava akademske slikarke Irene Po-lanec, do 8. 5.
Grad Podsreda: razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja Okna, ki jih odpremo, da vidimo vrtove, do 19. 6.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Mestna galerija Šoštanj: razstava Romane Lah: Rdeča nit, do 30. 4.
innnniir.novitednilusoivi
p
PLANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Celje Matica vabi na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, na Kumlehovo glavo (1788 m). S postajališča na Glaziji ob Ljubljanski cesti v Celju se odpeljete z naročenim avtobusom ob 5. uri zjutraj. Prijavite se v društveni pisarni. Za prevoz in muzejsko vstopnico prispevate 21 EUR.
Planinsko društvo žusem pripravlja 4. tradicionalni pohod na Žusem. Pohod bo v sredo, 27. aprila, ob 14. uri. Zbor po-hodnikov bo pri Turistični kmetiji Žurej-Ječovo.

nOID
www.radiocelje.com
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - žRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
G
cc
celjski mladinski cantó)
pflHIhtf ll-VXO KW) in 1K-J hrntt
Petek, 22. april, ob 19. uri: Anja Rebic - Asociacije; otvoritev razstave
Sobota, 23. april, ob 21.30, MCC dvorana: Diyala Upgraded, Bilk (HR); koncert kraljice hrvaškega trip hop podzemlja in elektronskega live acta, vstopnina 5 evrov.
Klub študentov občine Celje
Petek, 22. aprila, ob 21. uri, Music cafe Celje: Mladi smo za žur; četrti žur portala Mladismo.si
Sobota, 23. april, ob 9. uri, iz Zagra-da: KŠOC pohod na Celjsko kočo
Košarka: telovadnica Srednje zdravstvene šole Celje, petek med 17. in 18.30 uro, brezplačna rekreacija za člane KŠOC
Fly-box aerobika: dvorana Plesnega vala, Trg celjskih knezov 8, ponedeljek med 20.30 in 21.30 uro in sreda med 19.30 in 20.30 uro; članice KŠOC imajo 40 % popust na vse cene, do 19. januarja lahko kupijo mesečno karto za 15 evrov Uradne ure:
ponedeljek in torek: med 11. in 14. uro
sreda: med 9. in 16. uro četrtek in petek: med 17. in 19. uro sobota: med 10. in 12. uro INFO TOČKA SUBVENCIONIRANE ŠTUDENTSKE PREHRANE
Vsako sredo med 11. in 15. uro.
Petek, 22. april, ob 18. uri, Športni park Šentjur: 5. redna seja UO ŠKMŠ
BB smoci i
Sobota, 23. april, in nedelja, 24. april, med 13. in 20. uro: Ytong - kiparska delavnica iz siporeksa; izdelovanje kipov in skulptur
DRUžINSKI INŠTITUT BLIžINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUžINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Špela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ZA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
AVTOR: GREGA RIHTAR

OBJAVA V ČASNIKU, INSERAT
ZMRZNJENA
PRIAMOV
SIN V GRŠKI MITOLOGIJI
PRIMORSKI
KRAJ S PLEZALNO STENO
VPIS PODATKOV, VNAŠANJE
■ VRSTA HAZARDNE IGRE
EGIPČANSKI BOG I SONCA
OROŽJE S TETIVO

SAFIANU PODOBNO KOZJE USNJE IZ SEVERNE AFRIKE, MAROKA
NERESNIČNA VEST, ČENČA
MARKO TRATAR
KRAJŠI ZEMELJSKI MELODIČNI TEČAJ ODLOMEK, HRVAŠKI SORODEN SLIKAR ARIJI (IVAN)
INDIJANEC V PERUJU
DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE, ERA
PISEC ESEJEV
PEVSKI ZBOR
15
25
11
NIKOLA TESLA
ORJAŠKA KRASTAČA
RIBA KRAPOVEC
ANJA RUPEL
DANSKI OTOK NEMA ŽENSKA V FILMU
23
NAJVEČJI ZOBATI KIT
PRITOK RENA V SWCI LEŠNJKOVA SLASCICA
17
PODZEMNI PREHOD
FRANCOSKI ARHITEKT (TONY)
PRISTA. NIŠČE NA JV. OBAU CIPRA
26
21
16
AMATERSKO PETJE
OVRATNA RUTA
24
22
JAP. DRSALKA ASADA
SnKAU-ŠČEDVEH PLOSKEV
GRŠKA ČRKA
HIMALAJSKA KOZA
ANTIČNO IME REKE ANIENE
MADŽAR. OPERNA PEVKA (SYLVIA)
NEKDANJA NIZOZEMSKA JADRNICA ZA PREVAŽANJE VINA
ZVEZNA DRŽAVNA ENOTA V ŠVICI
NAŠ PEVEC (MARUAN)
AMERIŠKI IGRALEC
f

HKV. PISATELJ MA-RINKOVIČ
PRIMORSKI SVALJKI
NAŠ PISATELJ (JANKO)
ŠPORTNA PADALKA AVBEU GAMSJI BIVOL
MITOLOŠKO BIVALIŠČE UMRLIH
MOČ, JAKOST
OJOKU PASM
AFRIŠKI VELETOK
10
DANSKI ARHITEKT JACOBSEN NORIMA RADOVAN
PRILETNA ŽENICA
12
13
SUROVINA ZA PLATNO
ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO)
ANGLEŠKI PISATELJ (JOHN)
18
BAKTERIJA OKROGLE OBLIKE
ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN
19
GRENKO
ODVAJALO OPERNA IZ PEVKA ALOJINIH GERLOVIČ LISTOV
20
DOMAČA	ANGLEŠKI
OBLIKA	GLAS-
IMENA	BEN«
IGNAC	(BRIAN)
14
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisača NT&RC
2.	nagrada: darilni kozmetični paket
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 28. aprila.
Rešitev nagradne križanke iz št. 30
Vodoravno: NAVARRO, OLIVIER, ŠARENKA, ANG, LN, IDIOT, KOTONIN, AL, OSEMENITEV, UBOJ, STVAR, JASA, IRKA, KAI, EKA, LASKER, ARNIKA, KREMS, ND, RIDA, STRANICA, NUNATAK, TROCKI, AAR, MARONI, LEAR, DRAGO, ONAN, ATOM, ANNIS, LOB, ISA, MATS, ARO, ŠAL, LINAS, REVA, KLEIZA, NON, KAD, JEKLO, ELA, DLAKA
Geslo: Najboljši košarkarji na svetu
Izid žrebanja
1.	nagrado, darilni bon Kozmetike Alenke Marguč iz Celja v vrednosti 20 evrov in brisačo NT&RC, prejme: Karolina Klepej, Mala Breza 28, Šentrupert.
2.	nagrado, darilni kozmetični paket, prejme: Vinko Gal, Šmartno v Rožni dolini 3, Šmartno v R. d.
3.-5.	nagrado, vstopnico za kopanje na Rogaški rivieri, prejmejo: Hilda Jerič, Celjska cesta 36, Rogaška Slatin,
	1		2		3		4		5		
	6		7		8		9		10		
	11		12		13		14		15		
	16		17		18		19		20		
21		22		23		24		25		26	
Ime in priimek: Naslov: _
Ona: S prijateljem se boste domenili za neobvezen pogovor, ki pa ne bo kar tako. Pripravite se na manjše presenečenje, ki vam lahko pusti precej neprijetne posledice. Toda nikar se prehitro ne predajte...
On: Nekomu boste dobesedno padli v objem, kar pa vam bo na nek način celo všeč. Situacija bo resda skrajno komična, vendar pa se obeta tudi kaj resnejšega. Vse bo odvisno le od tega, koliko boste za stvar vi sami.
Ona: Včasih bi bilo res dobro in tudi pametno kaj pozabiti. V vašem primeru pa se lahko zgodi, da boste zadevo le še bolj zakomplicirali. Pazite, da se vam to ne bo nekoč še pošteno maščevalo.
On: Preobrat v ljubezni vam bo docela spremenil dosedanje življenje in navade. Sicer pa ste si to srečo tudi zaslužili. Še vedno pa ostajajo nerešeni problemi, ki se tičejo vaših poslovnih ambicij in spletk.
TEHTNICA fl
Ona: Nikar ne bodite preveč ljubosumni, saj nimate prav nobenega razloga za takšno obnašanje. Partner vam je popolnoma zvest in v bistvu celo načrtuje izboljšanje v vajinem odnosu, ki je zadnje čase šepal.
On: Vaše poslovne sanje lahko postanejo resničnost, potrebno bo le hitro in pametno ukrepati in uspeh vam enostavno ne more pobegniti. Partnerka bo prišla na dan z zanimivo idejo, ki jo boste z veseljem realizirali.
mnze
Ona: Zdravstvenim težavam se bodo pridružile še finančne. Zaradi nepredvidenega dogodka boste morali kar precej seči v žep in to se vam bo še dolgo poznalo. Pa še partner lahko kaj posumi in že bodo tu težave.
On: Na delovnem mestu vas ponovno čaka nehvaležna naloga. Ponovno boste lahko veliko delali, ne da bi se kaj dosti poznalo. Ali ni že počasi dosti takšnih nespretnih kombinacij, ki vam povzročajo samo težave?
DVOJČKA ftft I STRELEC ^
Ona: Vaša skrhana zveza se bo ponovno okrepila, po drugi strani pa se vam bo nenadoma odprla povsem nova alternativa. Sklenili boste zanimivo poznanstvo, ki vam bo v prihodnosti prineslo še obilico dobrih reči.
On: Lotili se boste težke naloge, vendar se bo na srečo izkazalo, da je precej lažja, kot pa je bilo videti na prvi pogled. In prav zato jo boste z lahkoto razrešili, kar vam bo še dodatno zvečalo vaš že tako velik ugled.
iT"
Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihujte, ampak se sprijaznite z dejstvom, da je tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina.
On: Dolgi sprehodi v naravi so zelo zdravi. Krepijo tako telo kot tudi duha. Ne bodite preveč prepričani v svoje trdno zdravje, zato se raje odpravite na takšen sprehod. Kdo ve, mogoče pa boste še nekoga srečali.
POMOČ: GARNIER-francoski arhitekt (Tony), LARNAKA-pristanišče na Cipru, MAROKEN-safianu podobno kozje usnje, STARKA-priietna ženica
Silva Horjak, Sotensko 4a, Šentjur in Angela Pevec, Slatina 32, Ponikva.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Z avtomobilom je kot s partnerjem: če niste kar naprej zraven, se vam lahko kaj hitro izneveri in vas pusti na cedilu. Na nek način bi lahko rekli, da je sedaj čas za generalno popravilo odnosov med vami in vašim partnerjem.
On: Srčna izvoljenka vam bo skušala pomagati iz nastalih težav in bo pri tem kar precej uspešna, saj ji bo uspelo tisto, kar ste do sedaj zaman poskušali. Oddolžite se ji na način, ki vama je najbolj všeč.
DEVICA
Ona: Izkušnje iz preteklosti vam bodo v veliko pomoč pri reševanju iz zagate, v katero ste se zapletli po neumnosti. Prijateljica se vam bo od začetka sicer smejala, vendar pa bo kasneje priznala, da ste imeli prav.
On: Odkrito se boste pogovorili s sodelavci in razčistili nesoglasja iz nedavne preteklosti, ki so v vaš odnos vnašala vse preveč nemira. To bo dober znak za uresničevanje ciljev, ki so pred vami in ki so vse prej kot skromni.
Ona: Opravljanje službenih dolžnosti vam preveč uničuje živce. Vsako nadaljnjo besedo, ki jo boste izrekli prizadeti osebi, dobro premislite, saj jo boste le še bolj prizadeli. To pa vam v nobenem primeru ne more koristiti.
On: Kaj hitro boste pozabili na prepir s svojo partnerko, saj se vam bo neprestano prilizovala, kar vam bo vsekakor všeč. Naredite tudi vi korak nasproti, kajti skupaj bosta lažje pozabila na neljube dogodke.
KOZOROG
Ona: V roki imate kar precejšnje število adutov. Nikar jih ne podcenjujte, temveč jih izkoristite na najboljši možen način. In še nekaj: potrebno se bo odločiti, ali boste dali prednost ljubezni ali poslovnosti .
On: Še vedno se ne morete pomiriti z nastalo situacijo, toda dejstvo je, da ste zanjo krivi popolnoma sami. Kar ste želeli, ste tudi dobili. Sedaj pa se nikar ne zapirajte vase, ampak dokažite, da ste sposobni preživeti tudi takšne situacije.
IU,M,'M:»',I
Ona: Iz tega tedna poskusite izvleči kar največ, saj so vam zvezde naklonjene kot že dolgo ne. Torej izkoristite čudovito obdobje, kolikor le morete, sprostite se in si dobro odpočijte. Čaka vas prijetno presenečenje!
On: Uspeh v poklicu naj vam ne stopi v glavo, saj je kar nekaj časa trajalo, da ste se povzpeli tako visoko in bi bil padec nazaj zelo boleč. In nikar ne razlagajte svojih težav naokoli, saj lahko pridejo na povsem napačna ušesa.
Ona: Šele odkar ste začeli živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, ste spoznal, kaj vse ste do sedaj zamujali. Z neko prijateljico boste naredili račun brez krčmarja, a se boste na koncu vendarle uspeli izvleči iz neprijetne situacije.
On: V kratkem boste stopili za več korakov po poti, ki vas vodi k lepemu poslovnemu uspehu. Vaša večja uveljavitev bo predvsem posledica trdega dela, seveda pa ne smete zanemariti tudi pomoči svojih prijateljev!

RUMENA STRAN
Gabrijela Zagožen - Ludvig z možem Gorazdom, sicer članom Lions kluba Celje, v družbi predsednika kluba Gorazda Pulka (desno).
XXL-pomoč celjskih lionsov
S komedijo XXL Bejbe v SLG Celje so člani Lions kluba Celje zbirali sredstva za pomoč slepim in slabovidnim. Če je smeh tisti, ki zagotavlja pomoč, je to nekaj najboljšega, so ugotovili in zato že razmišljajo, da bi tovrstne akcije še večkrat ponovili. Sicer pa je na njihovo pobudo izšla knjiga za slepe in slabovidne Zakaj so zebre progaste? Slikanica je namenjena slepim in slabovidnim bralcem, a tudi videčim, da spoznajo težave otrok, ki ne vidijo. Slikanica je nastala je na pobudo Lions kluba Celje, sicer članice Bore Tilinger, je pa avtorsko delo Lile Prap.
SB, foto: GrupA
Kocman in Oršanič praznujeta
15. aprila je, seveda z občani, praznoval župan Kozjega Andrej Kocman (levo) občinski praznik. Letos se mu je pridružil tudi direktor zavoda Kozjanski park mag. Teo Hrvoje Oršanič, saj ima zavod svoj sedež v tej občini. Takole sta se srečala na odprtju nove razstave na gradu Podsreda o nekdanji lončenini za praznično peko. Verjetno sta se pogovarjala tudi o tem, kaj se ponavadi znajde na njuni praznični mizi. Razlogov za praznovanje pa imata oba dovolj, eden kot priljubljen župan in drugi kot uspešen kandidat, ki se mu je kljub metanju polen pod noge uspelo zavihteti na direktorski stolček.
Direktorica centra za socialno delo Olga Bezenšek Lalic (levo) in mestna svetnica ter članica Lions kluba Mozaik Celje Janja Romih sta uživali v predstavi.
V sedlu je vedno krasno
Da je šentjurski župan Marko Diaci rad v sedlu, mu človek res ne more zameriti. Ampak glede na to, da se tako silno otepa vsakega podžupana, je bil tako na tesnem vseeno presenetljivo židane volje. Konj je pa le konj.
Foto: SHERPA
Tri generacije
Po koncertu Balkanski portreti v Narodnem domu so dobro razpoloženi poklepetali tudi (z leve) skladatelj in glasbenik Goran Bojčevski s še vedno aktivnim violinistom v Celjskem godalnem orkestru Štefanom Jugom in nekdaj nepogrešljivim članom orkestra, zdaj pa zgolj še najbolj zvestim obiskovalcem koncertov, zdravnikom Radom Pilihom, ki je tudi častni predsednik orkestra.
Foto: GrupA
Prijateljici
Po koncertu so čestitke kar deževale. Takole prisrčno je naši novinarki Špeli Kuralt (levo), ki je težkim notam Gorana Bojčevskega odlično parirala s svojim violončelom, čestitala Nada Kumer, sicer dopisnica Televizije Slovenija, a tudi članica Celjskega godalnega orkestra, v katerem igra violino. Tokratni koncert je izpustila, a si je vzela le pavzo. Že na naslednjem koncertu bo, pravi, spet zraven.
Foto: GrupA