šu 73 V Gorici torek dii« 2 7, j unija ; 1.U 11«; / i :!..•;¦. ,. Uhaja trikrat na teden, in sicer rtofufrtotitok in soboto ob 4. uri popoldne ter stane, po pošti prejeniana ali v Gorici na dom pošjHana;..; ¦¦¦ ¦»#¦•¦„ •¦¦'.- i- 5 „ Posamične številke stanejo lO»vin. .,.Y Opn.ei.se,prodaja *Soča" v vseh tobakarnah., c8Q$Att ima naslednje, izredne priloge: OV novem letu »Sažipot ¦o Goriškem in tiradi&tanskem* m dvakrat v letu hToz&i red M-lesntc, paraikoT in poštnih sres". Ha naroČila brez doposl&ne na-rototae so ne oziramo i^aMltiifiS »Vse za uarod, svobodo in napredek U Dr. K.. Lavril. Uredništvo ru \i\ i nahaja y Gosposki ulici št. T Gorici v 1. nadstr. na dilio. Upravništvo ':-'?'' • se nahaja v Gosposki ulici št. 7 1 v I. nadstr. ria levo v tiskarni. 'Naročnino in oglase je plačati 1 loco Gorica. ! Oglasi ia poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano* 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje; črkef po; prostoru: Reklame ,in spisi v uredniškem delu 30 vin: vrsta. — ^obliko in vsebino oglasov odklanjamo i vsako odgovornost^ 'nlil te* Odgovorni urednik in w4*jatelj Iy«n Kavčič v Gorici. Tslcfon »t. 83. „Gor. Tiskarna" A. GaDršček (odgpv. J. Faltfič) tiska, in zal. Te dni so razposlali krščanski socialci na vse nemške radikalne in intransi-gentne" elemente letak, v katerem dokazujejo, da si je baš krščansko-sociama stranka stekla največje zasluge za germaniza-cijo Slovanov in za učvrščenje nemškega jezika v dunajski občini ter v deželnem zboru Dolnje Avstrije. Dunajska občina siplje iz polnih rok podpore bojnim nemškim društvom, v deželnem zboru so bili sprejeti »Schutzgesetze«, po katerih je določen v deželnem zboru in po vseh avtonomnih oblastih službeni jezik za vedno izključno nemški jezik. Letak pravi dalje, da ni bilo mogoče uvesti tudi v parlament izkijučljivo rabo nemškega jezika, ker v njem niso gospodarili sami. ali jednaki sklepi kakor v Dolnji Avstrijski so bili storjeni v deželnih zborih Gornje Avstrije, Soluograškega in Predurclskega, kjer imajo krščanski socialci odločno večino. Glede na režim dr. Bienertha pravi letak: »Za časa današnjega režima je, bilo mogoče krščansko-socialnemu ministru trgovine dr. VVeisskirchnerju, da je energično nastopil proti češkim poštnim uiad-nikom v področju češke poštne direkcije, kjer je, kakor znano, vladala popolna anarhija, da SO tam nastopile zopet normalne razmere tor da Je"pridobljena zopet pravica' nemškemu jeziku — za to se treba zahvaliti edino le ministru Weisskirchner- ju«...... Temu klerikalnemu ministru se je posrečilo, da je »preprečil čehiziranje proge Budjejovlce-Llnc«, in "s tem se mu je posrečilo, da je zrušil most. »ki bi spojil severne Slovane z Jugoslovani.« Ta letak krščanskih sociaicev je dragocen dokument, ki nam kaže v jasni luči, kaki prijatelji Slovanov so in kake namene imajo s Slovani veliki krščanski socialci nemški gori na Dunaju, za katerimi so kar noreli slovenski klerikalci. Z letakom so hoteli dati pod nos nemškim strankam: če5.: glejte, mi »nemški krščanski socialci. mi in samo mi smo prava nemška stranka, iki znamo čuvati nemštvo, germanizirati Slovane ter ustavljati zveze med njimi... vi, Nemci, pa ste pustili na v.ediiu nas, krščanske socialce, ter šli ra;:: skupno s socialnimi demokrati proti nam. Tako so jirii dali pod nos 'krščanski socialci, zajed-no pa prav lepo priznali, kaiki prijatelji Slovanov so v krščanski plašč odeti nemški možje. Kolikokrat je bito Citati po slovenskih krščanskih listih o pravičnem krščanskem Dunaju, o Luegerjii; prijatelju Slovanov,.....tisti čas pa je ta Lu'eger- jeva stranka zatirala korenito dunajske Cehe in kovala načrte proti Slovanom, velike nemške načrte, ki naj bi podvrgli njej Slovane. Klerikalci med Slovani so jej pomagali. Laž je bilo zatrjevanje krščanskih sociaicev, da hočejo inavgurirati politiko pravičnosti nasproti vsem narodom in še posebej nasproti Slovanom; laž je bilo to in sami so potrdili svojo laž z omenjenim »letakom. Krinka jim je padla z obraza. Vsi narodi vidijo, da ta ikrščansko-socialua 'klika ni nič drugega nego nekrščunska in nesocialna falanga divjih Tevtonov, sovražna jednukosti in svobodi posebno gle- !dč Slovanov..... In ti ljudje so govorili o trializmu, o Veliki Avstriji ter se laskali Jugoslovanom. Slovenski klerikalci so bili res tako i bedasti, da so se hoditi na Dunaj bratit s krščanskimi socialci v sramoto in škodo slovenskega naroda. Skupno s temi ljudmi je sanjal Šusteršič o snovanju velike jugoslovanske države pod žezlom habsburškim. To bi bilo lepo! »Krščanski« bi -bili skoz in skoz, ali narodni prav nič; nemška krščanska roka bi nas držala in tlačila, da bi se po taki novi državi prosto razlilo nemštvo. Njim je mar samo razširjenje rremštva. utrjevanje nemštva, nemška je njihova politika, Slovanom sovražna, pa prav nič krščanska. Letak to potrjuje. Slovensko ljudstvo pa naj vidi iz tega, kako nevarne zveze imajo slovenski klerikalci; bratijo se celo s takimi slovano-žrci kot so krščanski socialci. Klerikalci iščejo povsodi stike z našimi sovražniki. Na Dunaju so debeli prijatelji nemškjh 'krščanskih sociaicev, v Ljubljani nemških liberalcev, v Gorici pa laških irredentov-cev; povsodi v sramoto in škodo slovenskega naroda. Gmenjeni let' rSčanskih vvciafcev bije po glavi slovenske klerikalce ter uči slovensko ljudstvo, naj se ne.da.več ma-tnlti po ljudeh, ki se mu kažejo krščanske in pravične pa so v resnici nekrščanski in krivični, veliki škodljivci njegovi, ki hočejo le gospodovati nad njim v znamenju krščanstva, za katerim pa se skriva na-* rodno izdajstvo, sleparija in malha! DOPISI. Iz tolminskega okraja. Nemški Rut. (Odgovor »Gorici* od 17. VI.). — Naš dopisnik »Gorice« je pa res kunštcu mož. Kako lepo popisuje neki pogovor med uaprednjakom in klerikalcem; za poč't! Dosti nas ne briga, naj 'pobira g. župnik maslo na veliki .četrtek ali na pust, ali sumljivo je vendar, da je letos pobiral dan pred volitvami. Tudi ni hudo, če je kaj agitiral za dr. Gregorčiča, ker vsak obrača vodo na svoj mlin. Nekaj, drugega pa je dopisnik pozabil, namreč: ¦¦Ali ni hodil nekdo po hišah ter podpisaval glasovnice za dr. Gregorčiča? Zakaj ni ^dopisnik tega povedal? Menda se tudi njemu to ne zdi prav. Ti ubogi dopisnik, rk:»'ko hvali dr. Gregorčiča, da jim je izpo-slo.al podporo za izboljšanje pašnikov. Gospod dopisnik, dajte se malo potruditi in boste zvedeli na mestu, da je podporo izposloval pokojni gozdni svetnik g. Pu-čič. Kaj hvalite dr. Gregorčiča; naj res kaj napravi za našo vas, potem se mu da za-: hvala, ne pa zasluge drugih mož njemu pripisovatil Mogoče mislite: »Premoženje mora udobiti naslednika, ko umrje gospodar, toraj tudi zahvalo in čast naj kdo podeduje.« Ako je don Gregorčiču za resnico, naj sam pojasni našim kmetom, da on ni izposloval podpore, drugače mu damo ime kakoršno zasluži. Pravite, da se na- VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Montcil. Poslovenil: F. K, (; (Dalje.) , ' ? i »Seveda, ali to ne zadostuje vedno...? Sicer pa inia duhovščina sedaj resnejše stvari.« ;, »Mislite?« \ j »Da, njih življenje je sedaj na tehtnici!;« »Res?« *Ce republikanci zmagajo, obesijo takoj vse.« »O, gospod Ghanat, Vi verujete? Ne, saj to ni mogoče!« »Moj ljubi Monestrel, republikanci so vsega zmožni.« »»Da bi bili tega zmožni, to že verujem, ali ne bodo si upali postopati tako, kakor pri prvi revoluciji, ne, lega še ne upajo.« »Le računajte na njih Človeška dejanja, na njih popustljivost! Saj hoče ta ničvredni Crillon' obesiti .mene, mene, župana Rovboitei« »O,« -pravi Monestrel, »gotovo se je samo šalil. Da pa hočejo nabasati ptfške, Če prkle kralj,, to sem slišal sam od njih.« ; ' ' " »Vidite, zato je pa bolje, da postavimo* zopei cesarja rta krmilo vJade.« »'" ; : *Oospod župnik ni tega mnenja.«' »Toda' ja« sem,« vzklikne Ohanat, *in,;če duhovščina 1e gane, jI du Napoleon ! takoj -tako lekcijo, da jo bodo potem ... Sedaj se bojujemo skupno proti republikancem, da se iznebimo enkrat te kuge, potem borno pa obračunali med seboj. Sedaj pa moramo nastopati složno proti republikancem. Tudi za vas bi bilo dobro, da jim ne zaupate preveč.« ." G, saj jim ne, župnik pfavi, da so vsi zreli za zapor ah na morišče.« Gospoda sta se ločila in Monestrel je šel v khib. Med potjo je srečal gospo pl. Slepič. On jo pozdravi in ona ga ogovori: »Obiskujem SVoje ubožce. Pomislite le, ubogi Iliron si Je zlomil nogo. t • »O milostljiva gospa, vi jkte tako dobra, angelj Ste za naše uboge.« »O,« odvrne gospa pl. Slepič ponižno, »jaz semsamo posredovalka med božjo previdnostjo in ljudmi, kajti, mislim, da je moj trud vspešen. Marsikaterega od teh ubogih zaslepljencev sem pripeljala,, na pravo pot. Videli bodete, gospod Monestrel, da bodo glasovali pri .volitvah p."a v.« ¦¦...¦.-...¦ Ko je prišel Monestrel v, klub, je rekel: »Ravnokar sem srečal gospo pl. Slepič^ ona je tako usmiljena proti revnim in iz'hvaležnosti ,bodo; ljudje, glaspvalj, kakor ona hoče.*' - .. -. -./. \r, l '., . ¦ \> ¦ ' :, »Kdo pravi to?« vpraša Galtier. »Ona sama,.ravnotako jjmi Je povedala.«- ., - .n Glej, glej, si misli-Albert,, usmiljenost te lepe dame. ni nič:drugega, kakor sredstvd, da dekr^niim propagando za reakcijo! Pozvedel je takoj za vse potrebrte in bolne okraoal, in Pomnili vse Življenje. Za vraga, župnik... O, jaz senvlje naroČil svojemu slugi Francoisu, naj skrbi, aanerjodol "jegov prijatelj, ali končno, če bodo1 pričeli preveč,(trpeli ti ljudje pomanjkanja. '^L.3 prednjaštvo v Nemškem Rutu 'krči. ' Reveži* Ustanovite svoje, društvo če imate dovolj udov, kaj čakate s potrjenimi pravili' PVeskrbite' svojim ljudem časopise; da jih ne bodo odnašali iz našega; društva. Dovolj za danes, če bo potreba, vam povemo še kaj! Več resnicoljubov. ' h Podmelca. — Vsled zadnjih nalivov so pb§k6dpyane'ijt'razdrapane naše ceste; posebno prizadeta je med Podtnel-¦čem in; Kuežo.} Korto zelo ovira promet, je želeti, da cestni odbor -takoj ukrene vse potrebno za poprave te,ceste kakor tudi, drugih poškodovanih. Naše ceste in poti šo preveč.zanemarjene; potreba veče pa-znosti na nje! Iz goriške okolice. . Iz Ozeljana. — V »Primorskem listu«., z dne 12. junija t.-1. št. 25 močno odmeva izpod »skozna« v Sv. Mihelu o izobrazbi katoliških.možičkov privržencev in o Fp-„ novih zaslugah!!? ,Ti strahopetni moži-celni so si dali iprcd nekoliko, leti koze cepiti od strupenega »Cučkoviča«, kateri nosi klerikalni diplom za kosmatim ušesom. Iz istega okuženega strupenega studenca zajemajo ti 'možicelni. raznih barv. češčenje Sv. 'Mihelskili svetnikov in se jim celo sanja o klerikalnem županu in tudi 0'dični veliki tajnikovi masi iz $em-pasa, kateri bi . imel nalogo precediti omenjeni, klerikalni »diplom« tudi na sosedno vas. V »Primorskem listu se;za-- gaiija dopisunče v Gabrščekov pajčolan, kateri pa ni. nam zavednim Ozeljancem I pokvarirrazuma; da ne vemo fcot hodimo. Vam je zlezla župnikova lasulja na oč;. ko Vam jd! cerkev, .obljubljal pred volilno potrebo,.,ali danes jo morate, ako jo jhor čete.imeti, zidati kakor v starodavnih časih »Šenbriievci«. Gradivo za to cerkev bodete dovaižalj. po ponovi cesti, katero bodeta nadzorovala višja inžinirja Čučk & Lojž. V ti. no vi, cerkvi bode opravljal službo cerkovnika za sv. Fonovo stranko prezasliiižni. »Bazan«, 'da si tam ppplača Kmalu je zapazila gospa pl. Slepič, da ji je potegnjena takorekoč deska izpod nog, bjla je grozno jezna. . Nekega dne, ko je prišla, ravno z brezvspešiiega pota domu, našla jq doma kaplana FQurailkn?xa,'!ki jo je že pričakoval. t , l ......" '." i '/ < '"" ¦ .'; Bila je tai:oJezna,;da je odvrnila njegov prijazni pozdrav, Jako, nlviJuduOf,. .:.„,.: ,,; ; '; :'}•¦"". i »Ah pustite me "v miru,« vzklikne,- »Ah. kako/pbžar lovanja vredno gpezdo!« , j;t;, ;,V .? ,...' , , , \; ,, »C), milostljiva. gospa, zakaj, vam naenkrat ne.u^aja uaš;Ubogi krap^« ,..;..- ,, .,,- ... ',, .; .. -,'"., , »Kakšen ferajj|e7to, kjer me zadržuje ničvredni;.re,r publikanec, chjfbr/rte d^l]tj^0c; i;: .i,;5..i J;i',- j. r .1 ¦ .., »0,.m.iIostljiva .gp&paj« . j ;," .. ; : . ; ;, •,;,•-, . »Ni^vredrio .gnezdo, luknja je Rovbonak, ¦ , ..',. ¦.»O Prosim,prosim, ppmiritp.se vendar.« ,;. ,»6brščem: moje .uboge i moje bolnike m, — kaj moram vjdeti ? Preskrbljeni,\§o. iVdenarjem in žjvili,,zdravnik je bil pri, .nji'h..-4«.-,'-: ,:;-._•_. , ,.,•,;, •-, ,; .... •, . ., ; :. »Ali je mOgOC.e.?!,« ,.;,_, -, ,;?;,... .:() ¦[.¦¦:|/..,y..-: <';. .: »Da; Galiier deli.^denar, Galtier je.poklical;zdravnika iz .Saint Marceljina W\on je. nesraanen človek!.«.., ,. ; ;.;. ., j, »Pa, to lil;Pomirite'še:'rniilbitls'iy^y'.(pr9ip4rlnj(b!J]ie4e]J9 ;hočern; .pridigovati o s;eibiopi .dobrodelnosti^ Videli bodefre, -kakp.Tajmiesa^m^eg^.^čv-r^dueŽaU.^f.,,! s 7,;;; .:j ,f .,,; ,„;,»pa. storite to,,...gospod kaplan,; .aH -tp- ne preprečil da .m-^ Veste; l|aj'rkaipianv.p6jščite v, okolici, uboge in bo!T nike, katerih fie poina..Galtier.«... , ; ,.,.., ,.r. .-- ,...„; ,,;; • ;„»Da'miiostljiva, teh ^a^.hbjSe^-d^itirij^pgpi^i,^;, t ¦.: ^To me: riomiriijiekoiikp. *,A4j<>sedilte,- vendar^ -ljubi' ka-pljem/'tu.poleg mene*,Bovejtei-mikaj/ Kdaj:pa a-i:;!^. -'v^n •.« && 97 &d zamujeni Čas, katerega je zamudil v volilni borbi. Politiko, katero vi drugi šele sedaj uganjate, srno jo mi Ozeljanci re-šetali že takrat, ko ste Vi še po gmajni koze pasli.Port Artur je svetovno znan! Nas primerjate temu, torej mi stalimo velikim kulturnim narodom. Vi pa maliku-jete. Kaj se Ti, 40-letni fantiček tako jezuitsko zadiraš v naše naprednjaike. Kdo ima pravico pri volitvah agitirati samo Ti, mevže? in ne tudi agitatorji drugih strank?! A?! Naročajte, ponudite, - -zahtevajte in pijte samo >oo ki jo edina slovenska ter najboljša zdravilna in namizna kisla voda. Od vsakega zaboju p,ača podjetje v narodne namene 20 vin., kamor naročnik določi. — Naslov: Tol8toTr4ha slatina, pošta Guštanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. { Svoji k svojim! Svoji k svojim! $ Družba sv. Cirila in Metoda. Veselica v Šempasu v korist »Narod-¦ ni šoli« na Blančl v Gorici se bo vršila na ^ praznik sv. Petra in Pavk, dne 29. junija 1 t. 1. pri gostilničarju gosp. J. Humarju v r Šempasu. Vzpored: 1. I. pl. Zaje: »Večer ^na Savi«, poje domači moški zbor. 2. [g Slavnostni govor. 3. I. Aljaž: »Ne zveni S mi«, poje mešan zbor iz Oseka. 4. Dekla-J matija: »Domovini«.. 5. A. Medved: 2 »Lovska pe^em«, poje domači moški zbor. 2*6. i. Stoka: »Mutast muzikant«, burka v en'em dejanju. Po veselici ples. Začetek ob pol 4. uri popoldne. Cene: [J Stojišče 40 vin., I. sedež 60 vin., II. 40 vin., 4 vsak plesni komad 20 vin. Letos obhaja podružnica sv. Cirila in Metoda petindvajsetletnico svojega ob- 2 Stanka in ker je namenjen čisti dobiček »Narodni šoli na Blanči v Gorici«, se radodarnim doneskom ne stavijo meje. K obilni udeležbi uljudno vabita združena odbora. Mesto vstopnine na C. M. veselico v Gorici so poslali g. prof. Povšič 3 K, vodja Sirca in trgovec Kravos po 2 K. Hvala lepa! OO Domače vesti. Promocija. — Promoviral bo dne 1. julija t. L na dunajskem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva naš rojak z Ajdovskega Just Bačar. Naše najiskrenejše čestitke! Promoviral bo v soboto 1. jul. na dunajskem vseučilišču doktorjem vsega zdravilstva član »Save« Ivan Matko. Naše čestitke! Promoviral je danes na češkem vseučilišču v Pragi doktorjem prava pravni praktikant Bogumil HraŠovec. Čestitamo. Umrl je1 danes ponoči ig. Anton Kle-menčič, trgovec v Dol Trebuši, zvest ipri-staš napredne stranke, star okoli 55 let. Naj počiva v miru! Matura na tukajšnjem moškem učiteljišču pridne 6. julija 11. Komisiji bo predsedoval svetnik Križnic. Opozarjamo na javni nastop učencev glasbene, šole »Pevskega iti glasbenega društva« v Gorici, ki se bo vršil v četrtek ob 10. uri predpoldne v Trgovskem domu. Goriške Slovenke in Slovenci f — V četrtek, dne 29. t. m. na dan sv. Petra in Pavla se bo vršila, kakor že naznanjeno, običajna veselica »Slovenskega bralnega 'in podpornega društva v Gorici. Vspored je vdezanimiv. Krasen in senčnat vrt pri Gorjancu na Komu nudi udeležencem prijetno razvedrilo. Ob zvokih godbe in petja m v veseli slovenski družbi prebije vsak udeleženec par kratkočasrsih uric. Začetek veselice ob A1/., pop. Vstopnina k veselroi 50 vin. Vsak plesni komad 20 vin. Venčki po 6 listkov 1 krono. — Čisti preostanek se porabi «a bolniški zalog. — Z ozirom na blag namen, ki ga hna društvo, se prepla-Čila hvaležno sprejemajo. K prav obilni udeležbi uljudno vsM vse odbor. Porotna razprava proti Markoclču iz Drenovka biljanske županije je skončala šele v nedeljo.'Markočič je povedal, da ko je šel v Kozani iz gostilne s prijatelji vred je bil napaden. Napadalci so ga udarili s prekljami, da bi se branil, je .potegnil nož, s katerim je "ranil Debenjaka. Ni pa storil reža iz hudobnega namena, ampak v silo-branu. Nož je vrgel na polje ter tako vse povedal potem orožnikom v BSljani. De-benjakova vdova je izpovedala, da je šel njen mož zvečer v Prinčičevo gostilno, kakih 5 minut pozneje je videla pet ali šest oseb bežati, mož njen pa je ležal ranjen na tleh. Debenjakova ima 2 hčeri 4 in 7 let, zahteva 200 K letno za hčeri do 24. leta in 200 K odškodnine zase In druge troške za pogreb itd. Danijel Budin iz Kozane je rekel, da je težko določiti, kako je nastal pretep; videl je ranjkega, da je mahal s prekljo; da je padel, ga ni videl. Anton Pnnčič je videl, da so leteli kamni proti družbi. Jos. Rusjan je videl, da so frčali kamni po zraku ter ranjkega na tleh; ni pa videl, da bi bil imel ikaj v rokah. Anton J-uša je izpovedal, da je bil v Kozarii. Videl je obtoženca, ko je ranil Debenjaka, da je imel v rokah nož. Povedal je, da je ranjki udaril Markočiča, videl je, da je obtoženec prej padel na tla kot pa Debenjak. Tudi pričo je zadel -kamen, ne ve pa, kako je nastal pretep. Anton Reja je rekel, da je videl Debenjaka na tleh ter da so ga trije mladeniči suvali. Priča Emil Gel je videl, kako je Debenjak udaril Markočiča, potem je videl Debenjaka na tleh. Vse se je zgodilo tekom par minut. Al. Šfiligoj je tudi videl, da je pokojni udaril Markočiča. Anton Sfiligoj je izpovedal, da je pokojni udaril Markočiča s palico enkrat, kamni so letali od vseli strani, metali so jih Kozanci, tudi njega je zadel en kamen; slišal je obtoženca reči, da kdor ga je udaril, temu to poplača, - pozneje ga je videl solznega, slišal je tudi klic: Prekleti Sokoli! Državni pravdnik je menil, da so rekli Biljanci, da nabijejo Ko-zance, ali priča o tem ne ve čisto nič. Izmed drugih prič je povedala Katarina Podberšič, da je bila v družbi Debenjaka in žene njegove, ko je šel kupit cigarete, tudi Jos. Podberšič ga je videl, ko je šel po cigarete. Fran Turek, učitelj v Biljani je izpovedal, da je dobil utis, da so napad vzročili Kozanci. Slišal je, kako so nesramno žalili Sokole iz Biljane. Karol Ve-iišček je izpovedal, da so rekK Bjljanei: bolje je, da gremo proč, da ne bo sitnosti. Brat pokojnega Rudolf Debenjak je povedal, da je bil ranjki kaznovan radi pretepa na 4 mesece ječe, drugače pa je bil ranjki dober človek. Župan »Sfiligoj je povfedal, da je bilo šlo v Kozano več mladeničev, I zvečer so doma pravili, da so jih Kozanci napadli. ! V soboto se je razprava nadaljevala. | Sodni dvor je sestavil taka-le vprašanja: I. Ali je kriv Anton Markočič, da je dne 18. decembra 1910. v Kozani ne z namenom usmrtiti ga, ampak z drugim hudobnim namenom zadel Debenjaka z nožem tako. da je to vzročilo smrt Henrika Debenjaka? To je bilo glavno vprašanje. Dodatno vprašanje: Ali se je držal Anton Markočič iko je storil čin v prvem vprašanju obsežen, mej potrebne obrambe, da je odvrnil od sebe krivičen napad na svoje življenje ali je prdkoračil meje silo-brana? In tretje vprašanje:- ali je obtoženec Anton Markočič kriv glede' na čin v vprašanjih 1. in 2., da je storil dejanje, katero je lahko smatral za tako, da vzroči nevarnost za življenje, zdravlje in telesno varnost Henrika Debenjaka ter je iz tega nastala smrt? — V soboto popoldan je govoril državni pravdnik Jeglič, potem bra-nitelj odvetnik dr. Stanič, kateremu pa je prišlo slabo, vsled česar je bila razprava prekinjena ter se je nadaljevala v nedeljo, ¦ko je bil odvetnik zopet na svojem mestu. Porotniki so odgovorili na prvo vprašanje z 10 da, 2 ne; na drugo s 6 da 6 ne; na tretje 9 da 3 ne. Markočič je obsojen po § 335, na 6 mtesecev strogega zapora z lednim postom vsak -mesec; 300 K mora plačati vdovi, 400 K za zdravnika, 200 K za pogreb, 200 K na leto za hčerki do 24. leta. — Predsedoval je nadsvetnik Rutar, prisednika sta bila svetnik Strausgitl in okr. sodnik Ziegler, zapisnikar avsk. Ci-goj. Branitelj dr. Stanič. porotna razprava radi težke telesne pošRodbe, — Včeraj se je vršfla razprava proti Ivanu Bandevu radi težke telesne poškodbe, storjene Andreju Humarju, katerega je udaril blizu oči tako, da mu je pokvaril vid in je ibi! nad 30 dni sploh nesposoben za delo. To se je zgodilo v OkrogliČevi gostilni v Gorici na poti proti Soči k mostu južne železnice. Bandev je trdu. '-\ je bh\tudi on napaden od Hurnar-ja ter ua se je" branil. Vse to je bilo že po polnoči lani 22. maja. Zaslišanih je bilo več prič *irt tudi poškodovani Andrej iiu-mar. Bandev je oproščen obtožbe, Humarju pa je odprta civilna pot, da iztoži troške, ki jih je trpel. Lega nazionale je ono društvo, ki po-tujčuje naše otroke. Na dan sv. Petra in Pavla priredi na Telovadnem trgu veselico. — Vsak Slovenec, iki bi se udeležil one veselice, ni vreden, da se ga še imenuje Slovenca. Slovenci bodo imeli ta dan svojo veselico na Kornu na vrtu za Attemsovo palačo. Kaj je pokazala razprava proti Mar-kočiču? — Nesramna lažnjivka »Gorica < je kričala v soboto, da kazenska razprava proti Marikočiču dožene, da »čukov« ne zadene na uboju nobena krivda, ampak da je bil Debenjak žrtev zgolj liberalne podivjanosti. Podlo lažnjivko je tok in izid razprave postavil na laž. Dognano je. da je bil Markočič. in družba ž njim, ko so stopili zvečer iz gostilne v Kozani, napaden, ranjen in vržen na tla; potem se je branil in zadel v obramol Debenjaka toda ne z namenom, usmrtiti ga. Biljanci so bili napadeni, ko so se odpravil; domov. Kdo jih je napadel? Kdo, vprašamo »Gorico?« Napadli so jih klerikalci; klerikalni podivjanci so vzročili pretep, Debenjak je žrtev zgolj klerikalne podivjanosti. Klerikalna banda ima na vesti nesrečo, v katero je prišel Markočič, in smrt nesrečnega Debenjaka. Taka je resnica, katero je pokazala porotna razprava! Ponarejanja denarja sta obtožena Anton Gabrijelčič in Ignacij Križnic z Anhovega. Danes se vrši porotna razprava proti njima. Ivan Gabrijelčič, oče obtoženca, je dal sinu, današnjemu obtožencu premoženje, katero je ulpravljal sin Anton prav dobro nekaj časa; potem se je zadolžil in ni mogel več iz dolgov; radi kri-de je bil obsojen na 4 tedne zapora. Leta 1909. je začel delati denar: krone, komade po I in 5 K. Baje ga je naučil nekdo z Vipavskega. Lovrenc Mavric je videl Gabrijelčiča, iko je delal denar. Pri njem so našli razno sumljivo orodje. Gabrijelčič je bil obsojen na 6 tednov zapora. Potem sta začela s Križničem delati denar. Ta je priznal, da je naredil 3 komade po 5 K, 4 po 1 K, 1 komad 5 K je skril v neko drevo. Gabrijelčič je imel v svoji hiši tudi dinamik — Gabrijelčič pravi, da zato, da bi se reši! dolgov, je začel delati denar. — Razprava se nadaljuje. Predseduje nadsvetnik Rutar. Branitelja dr. Levpušček in dr. Stanič. Pri volitvah v Dalmaciji letos je bila vera v veliki nevarnosti. Politikujoči menihi so bili posebno goreči za sveto vero. V Sibeniškem okraju so n. pr. molili v cerkvi »za vse one grešnike, ki bodo glasovali za Dubokoviča, ki nam hočejo vzeti sveto vero ter ločiti ženo od moža... V Sibenžku so pometali redarji mlekari-cani mlečne posode po tleh, ker so njih možje glasovali za Dubokoviča. V boju proti Ivčeviču je v MHjevcth irater govoril, da če bo Ivčevič izvoljen, bo kmetom gorje, on naloži kmetom nove davke ter upropasti kmečko ljudstvo radi svoje koristi. Dr. Krstelj, klerikalni kandidat, pa jim zniža davke ter jih popelje v sveta nebesa. O Ivčeviču je rekel frater, da če bo izvoljen, izda z Dunaja ukaz, da bodo v vasi pobiti vsi psi in vse mačke rmene barve. Zakaj ravno mačke rmene barve — to menda vesta le vrag in rrater. — Pijače so dajali fratri kmetom, kar so hoteli in kupovali glasove. Odkar je bruhnil na dan klerikalizem v Dalmaciji, delajo v svoje namene tako. kakor vidimo po Slovenskem. Povsodi jednako sleparijo ljudstvo kleriklaci. Doslej ni bila vera v nevarnosti v Dalmaciji, sedaj pa je. Celo duhovnik Biankini je imel protikandidata, klerikalca, ki naj čuva vero pred duhovnikom, ki je bil vedno duhovnik v pravem pomenu besede! To divjo (gonjo v Dalmaciji ima na vesti največ dr. Šusteršič. Iz deželne norišnice prihajajo dan na dan same pritožbe o divjanju laških nun proti slovenskim postrežnJkom in po-strežmeam. — Tako in tako je tam vse le laško, in vse kaže, da laške babnice spodijo sploh vse slovensko osobje iz zavoda. Slovencu .in Slovenki ni obstanka v zavodu, kjer gospodujejo oblastne laške ženske, katerih nadutost in sitnoba pre- sega vse meje! — Te ženščine ne razumejo poleg svoje toskanščine nobenega drugega jezika, niti furlanščine ne, ki je tu bolj potrebna od laščine. — Zdaj si pa mislimo uboge slovenske umobolne v pesti takih laSkih sitnob, ki so poleg vsega še strupene in nekatere 'histerične zarjavele device. — Uboga de-žela! Ta zavod je že v gospodarskem ozJiru naša nesreča, — a po vsem vrtiu naj mirno prenašamo še sitnobo babnic iz Italije! Pri veselici Slovenskega bralnega in podpornega društva v Gorici sodeluje iz prijaznosti tudi si. ženska podružnica sv. Cirila in Metoda. Naše narodne gospe bodo prodajale razno pecivo in vina v buteljkah. Kotu sreče pa bo osrečevalo navzoče z raznimi lepimi dobitki. Zabava obeta biti rez izvrstna. Na svidenje v četrtek na vrtu Gorjančeve gostime! O dveh vodovodih so lagali klerikalci pred volitvami, to je o vodovodu iz Hu-blja po Vipavski dolini in pa o vodovodu za Kras. Da se le drznejo tako lagati! Vipavci ne verjamejo nič več, kar jim pravijo klerikalci o vodovodu iz Hublja. To so povedali jasno tudi poslancu Fonu v Sv. Križu ter postavili pred njega steklenico vode rekoč: Nate, g. poslanec, tu pijte vodo iz vodovoda iz Hublja! Smejali so se mu. Fon pa se je branil vode ter pil rajše vino. Glede vodovoda za Kras so tudi lagali, če bi šlo po pravici v deželnem odboru, bi bili od tam poskrbeli za vodovod za Kras, ko so izvršili veliko namakalno delo na tržiškem polju — ali tam poznajo le Furlanijo in od tam so izposlovali, da se izvrši sedaj posuševanje močvirja v Furlaniji, Kraševci lahko čakajo na vodovod še več desetletji! Kar pravijo klerikalci o vodovodih, je le nesramna laž ki sleparija! Goriški Lahi priredijo na dan sv. Petra in Pavla tombolo na Travniku. Naši ljudje, posebno pa okoličani hodijo še zmiraj igrat tombolo in nosijo denar našim narodnim nasprotnikom, ki včasih nas imenujejo barbare, včasih pa pravijo, da Slovencev ni v Gorici. Slovenci! .Pokažimo, da ta dan nas res ni na Travniku in pojdimo raje na Koren na vrt gostilne Gorjančeve, kjer bo veselica našega slovenskega društva. Fon na Sveto goro, Gregorčič na Ma-tajur! — Državni poslanec Krek je uprizoril takoj po letošnjih volitvah veliko romanje svojih volilcev na Limbarsko goro. To je popisal v »Slovencu« z zahtevo, da tako storijo tudi drugi krščanski slovenski poslanci. Morala bosta torej na gore, na strme vrhe tudi goriška slovenska krščanska poslanca; in sicer skliče Fon sliod svojih voMlcev na Svetogoro, Gregorčič pa na Matajur. Fon je še Še na dobrem, ampak Gregorčič!! Storiti pa marata to. ker je ukazal Krek. Občini Solkan in Loenik sta si hoteli pieskrbeti plinovo luč \i tukajšnje plinarne. Mestni svet goriški pa je predlog plinarne odbil. češ. da bi tak »aftar« ne bil prav varen. Dopolnilne občinske volitve v Gorici se bodo vršile za tretji razred dne |0., za drugi dne 12. in za prvi volilni razred dne 14. julija t. 1. Mestna ženska bolnišnica v Gorici. — V tajni seji v soboto je mestni svet imenoval zdravnike v mestr! ženski (bolnišnici. Primarij na kimrgičnem oddelku je dr. V. Weintechner, v oddelku za notranje bolezni primarij dr. Oskar Morpurgo; se-kundarija sta dr, M. Adlerstein in dr. A. Barnaba. »Gorica« je tudi ošvrknila krščansko sooialce ter rekla, da niso nič krščanski. To je glas iz srede goriških klerikalcev, ki so včasih na vsa usta peli slavo tem krščanskim sociaicem, ki pa sedaj...... niso nič krščanski. V sili so jih zapustili katoliški možje na Goriškem, ki se tudi kažejo krščanske pa niso čisto nič krščanski, marveč satansko hudobni. Glede krščanstva so si bratci, jednt in drugi sleparijo ljudstvo s krščanstvom. Na Dunaju so se odprle oči ljudstvu, da je spoznalo in zavrglo krščansko-sociakie skparje, na Goriškem pa tudi napoči dan, ko ljudstvo pomete s »krščanstvom« Stranke . Ljudskih Sleparjev! < O koleri in legarju v Prlmorju po kopališčih so poročali nekateri dunajski listi. Vm taka poročila ne odgovarjajo resnici, V vseh kopališčih je zdravstveno stanje izborno. Škodujejo pa taka poročila po dunajskih listih. SoriSka kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica«, kakor že objavljeno, priredi prihodnjo nedeljo, kolesarsko slavnost združeno z ljudsko veselico, na obširnem prostoru v Hilmtei-ehu, 1. oddelek dirkačev junijorjev: odhod s starta v Ajdovščini ob 1. uri pop. Mak- II. oddelek -društvena' dirka 15 min. pozneje .za 4 svetinje. III. oddelek ob 1.30 min. dirka za prvo goriško prvenstvo, otvor-jena za vse kolesarje Slovenskih goriških narodnjh športnih' društev v Gorici in goriški okolici za 5 svetinj in svilnat trak z napisom. Vse Nagrade pri vseh dirkah spremlja v ta namen izdelani diplom. Po dirkah igra »Dva brata«» burka v dveh dejanjih, pri kateri sodelujejo igralci iz Pod pore. Po igri javen ples, umetni ognji itd. Pri veselici in plesu svira vojaška godba c. tor. pešpofka št. 47. Zabave dosti in postrežba dobra. Podpirajte mlado športno društvo s tem, da greste prihodnjo nedeljo vsi v Rožno dolino v »rtHmteičh«! Tudi s pomočjo deželnega denarja. — V notici »Predavanja 'deželnih kmetijskih uradnikov« v sobotni »Soči« je izpuščena v ]7. vrsti besedica »tudi«, namreč: »zmagali so pri volitvah tudi s pomočjo deželnega denarja« — tako se ima glasiti oni pussus, da tona pravi smisel. Lovsko in strelsko društvo za Goriš-_____________ ko priredi ^eVifek'iQ^2^t.;mj?na ^r*^|rstrrr!riieTnčas 'l-irra-5 -minut 4 svetinje" iišču v Panovcu streljanje z dvema, dobitkoma: 1. darilo 20 K, 2. darilo 10 K. Začetek točno ob 2. uri popoldne. Po razdelitvi daril se udeleži društvo ves'eliee • Slov. bral. in podpornega/ društva« v Gorici na Attemšovem vrtu. Preiskavo gtedč mestne ženske bolnišnice je zahteval v seji goriškega mestnega .sveta v soboto mestni starešina dr. Toman, in sicer v dveh točkah: 1. Treba preiskati, če so« bile usmiljene sestre obveščene ali ne o zadnjem pregledovanju jedi, izvršenem od strani zdravstvene komisije? 2. Treba preiskati, če so takratni zdravniki zadostno nadzorovali razdelitev dobrih jedil med bolnice? Dr. Toman je rekel, da želi preiskavo tudi dr. Pontoni. Dr. Pavia je rekel, da lahko odpade prva točka, dr. Bader pa, da lahko odpade tudi druga, ker bo tako vsaka preiskava zaman. Slednjič so sprejeli drugo točko. — Svoj čas so očitali v mestnem svetu usmi-Ijenkam, da dajejo bolnicam slabo »hrano. Električna luč na tukajšnji realki. — Mestni svet je v sobotni seji dovolil K 751'16 za naprafo električne luči po raznih lokalih tukajšnje realke, kjer je svetloba neobhodno potrebna pa je bila doslej nezadostna. Društvo otroški vrtec v Tolminu priredi koneeletno šolsko veselico v četrtek, dne 29. junija 1911 v gledališki dvorani na novem trgu, Vspored: 1. Desetletnica ........ dekilamacija. 2. Deček in srna - dvogovor. 3. Čista vest — igra. 4. Mlaja modrijana — dogovor. 5. Slovensko delcle —• pesmica. 6. Klepetava Milka -igrica. Začetek z ozirom na sodelovanje malih otročičev točno ob 5. uri pop. Vstopnina: Sedeži I. vrste 2 K, II. vrste I K, III. vrste 50 vin,, stojišča 30 vin. Z ozirom na dobrodelni namen se preplavila hvaležno sprejemajo. K oblini udeležbi utjudno vabi odbor. Zaplembe. — Petek in soboto so šli sodni sluge v hiše nekdanjih administratorjev propale »Banke popolarc« z ukazom, da zaplenijo, kar se da zapleniti. Cujemo. da se je nabralo do milijona K. Ker bo v četrtek praznili, izide pri- hodnja številka t. I. Soče* v soboto 1. julija Sorski «esti)ik. Telovadno društvo »Sokol« v Prva-čini napravi dne 29. VI. 11. pešizlet v Sernpas k ustanovitvi novega bratskega društva in k veselici, kojo priredi tudi isti dati tarnošnje bralno društvo ht podružnica sv. C M. O lOd \7. Prvačine ob 1. uri pop. skozi Dornberg, Zalošče. Selo. Cmiče v Šempas. Upamo, da se bratje omenjenih vasi nam pridružijo. Na zdar! Telovadno društvo »Sokol« v Gorici naznanja, da se bo vršil izvanredni občni zbor v petek dne 30. Junija 1.1, ob 8.30 uri zvečer v društvenih prostorih v ulici Sv. Ivana št. 7. s sledečim redom: 1. Volitev predsedstva Slovenske Sokolske Zveze. 2. Slučajnosti. fraza narodnih društev. Pevsko in bralno društvo v Bukovici priredi v nedeljo 2. julija veliki ples z vojaško godbo v prostorih g. V. Kebra. V slučaju slabega vremena se prenese ples na 16. julija 1911. rrgovsko-obrine in gospodarska mM Električna centrala v Gorici. — V Gorici se ustanovi velfka na zadružni podlagi sloneča električna centrala, ki bo '"ogla že letošnjo' zimo preskrbeti goriško mesto z električnim tokom jako po ceni. Novega krompirja v Goriški okolici ie letos obilo. Krompir je dober. Cena ta leden po 8 K kvintal. Od 15—20 vagonov se odpošlje na dan krompirja iz Gorice. Politični pregled. Baron Bienerth je demisijoniral. — Včeraj je v opoldanski avdijenci pri cesarju podal demisijo. Doživel je poraz pri volitvah, tako pravi v komunikeju vlade, konsolidacija parlamentarnih razmer pa je potrebna neobhodno, ako hoče zbornica rešiti brambno predlogo in finančno reformo. Politični položaj da je tak, da je zbornica zmožna za delovanje ali kabinet se mora umakniti. Baron Gautsch je novi mož, ki postane najbrže ministerski predsednik ter sestavi novo ministersUvo. Pri cesarju je bil v dolgi avdijenci. Češki listi pozdravljajo simpatično prihod Gautsehev. hvalijo ga kot dobrega poznavalca razmer, da je bil nasproti Čehom vedno objektiven, v poljskem klubu je najmočnejša sedaj ljudska stranka, ki ni bila engažirana svoj čas v sporu med njim in poljskim klubom. Baron Gautsch se posvetuje z voditelji parlamentarnih strank. Gautsch išče za parlament večino na široki podlagi, v kateri bi bili tudi Cehi. Nove volitve?! — Krščanski soeialci so kljubu porazu - bojeviti. Malce hočejo počakati potem pa bi radi imeli nove dr-žavnozborskc volitve, da bi še enkrat poskusili svojo srečo. Obilo denarja, vladna pomoč, pritisk na vseh straneh, morda bi le zmagali zopet vsaj približno tako sijaj-r,o, kakor so bili vajeni do letos. Tako sanjajo krščanski soeialci. Glasilo nemškega klerikalnega centruma v Berolinu, »Ger-mania« piše: »Bienerthov kabinet najbrže ne bo več dolgo živel in tudi novi parlament ne, s katerim se bo še matije dalo delati kakor s starim. Treba se je kmalu pripraviti za nove volilne boje; takoj treba začeti z agitacijo, da se na Dunaju in tudi po deželi kmalu popravi veliki poraz.«. —• Ce se upošteva to, da je na visokih mestih vzbudi! poraz krščanskih so-cialcev pravo konsternacijo, je vse mogoče, da dobijo krščanski soeialci dosti pomoči za razbitje nove poslanske zbornice, da bi pri novih volitvah napeli vse sile, da se stranka popne do svoje prejšnje veljave. Sami ne vedo, kai bi počeli — krščanski soeialci namreč. 'Poraz pri volitvah jih je umevno čisto zmedel. Po NVeisskirofrnerjevi demisiji so razglasili politiko proste roke za bodoči parlament. Bienerth pa jih je vabil v vladno večino:, na proglas proste roke v politiki jim je Bienerthu služeče časopisje zapretilo s po sledicami; ustrašili so se in podali so razlago proste roke v politiki, to je: vsako predlogo hočejo natančno preštudirati ter po tem uravnati svoje postopanje. Krščanski soeialci hočejo delati nemško narodno politiko pa če bi kazalo, bi morda malce pritajili tako politiko, ali zmedeni so tako, da govorijo sedaj eno sedaj drugo. Nekateri so za opozicijo, drugi proti opoziciji, češ če bi se postavili na opozicionelno stališče, potem bo še slabše za stranko. Radikalnejši elementi pa zahtevajo, da se stori vse kar mogoče v ta namen: da bi izsilili nove volitve v državni zbor! Prej edina in močna stranka krščanskih social-cev je sedaj stranka nesporazumljenja in nezaupljivosti. Kako volijo na Nemškem. — Avstrijski način volitev daje prav mnogo prilike za volilne goljufije; klerikalci z najod- stnjdnejšim terorizmom potvarjajp in popravljajo volilni izid. Na Nemškem je stvar drugačna. Glasovnice niso uradne. Voli-., lec prejme, vstopivši na volišče, uradno kuverto, v katero vtakne v posebnem zaprtem prostoru svojo glasovnico. Glasovnic, navadno v obliki vizitk s kandidatovim imenom, dobi volilec od vsake stranke, -kolikor »lotžerV zaprtem prostoru t. zv. volilnem klosetu, vtakne v kuverto tisto glasovnico, iki jo hoče in nihče ga ne more kontrolirati. Na ta način je zagotovljena resnična svobodna volitev, dočim obstoja pri nas tajna volitev zgolj na papirju. Razne vesti. Dreadnought »Viribus unitls«. — Na veličasten način je bila spuščena v soboto v morje prva velikanska ladja, dreadnought »Viribus unitis«. 'Navzoč je bil prestolonaslednik z drugimi nadvojvodi in nadvojvodinjami. — 4500 delavcev je delalo 3Q mesecev, da so izdelali veliko la-dijo po načrtih katere je napravilo v 2 letih 40 inženirjev in 50 risarjev. Nič manj kot 50.000 kg olja so porabili samo za to, da so pobarvali velikana, a v to velikansko množino ni všteto olje, ki se je porabilo za mazanje strojev in topov. Ladjo gonijo turbinski stroji, ki s svojimi 25.000 konjskimi silami igraje vozijo velikana z 20 do 22 morskimi miljami, ali 10 in pol metra v sekundi. V eni uri prevozi ladja 40 km, toliko kot navadni osebni vlak. Medtem, ko more vlak kvečjemu peljati 750 ton, pa nosi dreadnought 10.000 ton, in sicer topove, municijo, torpedovke, vodo, premog, živila. Samo premoga ima naloženega 2400 ton 240 (vagonov). Na dread-noughtu je 12 mogočnih stolpnih topov v štirih triplestolpih, 16 do 20 srednjih in 24 do 30 malokalibrskih topov, ki so tako skriti, da se zelo težavno razločijo. Na en pritisk izbruhne 52 topov iz svojih žrel kroglic, ki tehtajo 7000 kilogramov. Ladja je zgrajena iz Siemens Martinovega jekla. Dolga je 15 Oni, široka 27 ni, globoka 8'2 m. Prejšnje naše najmočnejše ladje tip Ra-decki (14.500 ton) so dolge 1377, široke 24*5 in globoke H'07 m. Da zamorc ladja plavati, četudi je poškodovana, je razdeljena v več samostojnih oddelkov. Vsi nmljivi ladjini deli so zavarovani z ok-lopi* ki tehtajo 4500 ton. V obrambo proti nimam in torpedo vikam je ladja zavarovana s posebno vrsto jekla. Stroški enega dreadnoughta znašajo približno 61,000.000 kroii;' Posadka enega dreadnoughta šteje približno 1000 mož, večina topničarji in strojno osobje. 'Poveljnik poveljuje šef zdravniku, računskemu uradniku, 24 mor-?iariškim častnikom, 20 strojnim uradnikom, 16 mornariškim kadetom, 120 višjim in nižjim podčastnikom, ki poveljuje ostalemu moštvu. Posadka potrebuje vsak dan 400 kg mesa, 500 litrov vina in 250 litrov kave. Oskrbni stroški znašajo za moštvo dnevno 900, za štab pa 700 kron. Izven evropskih voda se ta vsota podvoji. Na Angleškem stane dreadnought v službi mesečno približno 150.000 kron. Kmečki nemiri na Ruskem. — V sibirski vasi Pavlovsk so izbruhnili veliki nemiri, ker so kmetje dobili nakazane premalo zemlje. Kmetje so podrli državno poslopje in stanovanje okrajnega glavarja, razbili blagajno in sežgali vse dokumente. . Ko je dospela policija, so razjarjeni kmetje bili plat zvona. Kmetje so se oborožili in napadli policijo in vojaštvo. Mnogo kmetov je ustreljenih. Zdrava pa je bila trideset let v noriš-niči. — Pred sodnijo v Barceloni se je vršila zanimiva razprava. Odvetnik France-no Audegro je tožil dvojico svojih rojakov, da so njegovo sorodnico Matildo brez uzroka spravili v norišnico. V Gra-nadi je živela do 14. leta, njen oče, španski general, je umrl na Filipinskih otokih. General je pustil veliko premoženje ter pooblastil ono dvojico za izvršen je oporoke. Potem so poslali deklico v samostan na to pa na podlagi krivega zdravniškega spričevala v norišnico, kjer je preživela 30 let. Sedaj šele se je posrečilo onemu odvetniku spraviti jo iz norišnice. 1I00O vrst je prejahala na konju ruska dama Aleksandra Kudaševa. Njen oče je bil kozaški hetman. O i ima.sedaj 35 let, simpatična žena, vdova kozaškega oficirja. Dne 15. maja lani je odjahala na svojem mongolskem stepnem konju iz Harbi-na ter prejahala Mandžurijo, Krasnojarsk, Tonsk, Petropavlovsk, Kazan, Nižnji Nov- gorod ter prispela v Moskvo, odkoder je odjahala v Petrograd. Na dan je prejahala do 20 vrst pa -tudFdo 80; P nah. — »Goriška tiskarna« A. Gabršček v Gorici je izdala novo knjigo ped zgorajš- • nim naslovom. Knjiga vsebuje 50 raznih pripovedi iz našega ljudstva v Soških planinah. Pristno narodno iblago. Knjiga obsega 384 str. male 8°. Cena broširani knjigi K 3, s poštnino 20 vin. več. Dama katera s!:rl)i za zdravo koEo in hoče \z ebitl se , peg.tor. ohrauiM ažno in mehko kožo ter oelo pi-lt, • bp sumiva le z • liljimm mlečnim tm milOm (znamka konjiCek * tvrdke Bergmatin * drajf* Teschen U3 Elbi. Komad po SOviii.se dobi v vseh lekarnah, mirodilnic&h in prodajalnah parfumov. 7?84 43 Mali oglasi. Rajmanjla pristojbin« stane 60 vin. iko J« oglas obseintsJ5i.se radona za vsako besedo 3 vin. NaJpripravneJSe inseriianje za trgovce in obrtnike. Koliko le manjSih trgovcev in obrtnikov t Gorlel, katerih n» deleli (In celo v mestu) nihče n« potna, ker nikjer ne inaerirajo. Skoda ni majhna. trgovski pomočnik f^t »SIV?,- ztka v govoru in korespondenci iSCe službe. — Sprejme eventuelno tudi službo kontoansta Ponudbe poštnoležeče pod šifro ,D. P.". Gorica* aruarmca bivšega G. Clede GORICA-RivaCorno-GORICA sprejema v barvanje kakoršnokoli blago. Pere in lika zavese ter cisti obleke po najnovejšem načinu. Ivan MaroDi - Gorica ulica Ariosto Mattioli goriška tovarna mosaičnih plošč, izdelanih po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri stavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznih širjavah. Sprejme se hahorSnohoII delo. Za one, ki trpijo na želodcu! I l^ožufa** j^ftžič. Vsem onim, ki so si nakopali kako želodčno bolezen s prchlajenjem ali s preoblože-njem želodca, z zaužitjem slabih, za prebavo teSkih. premrzlih ali prevročih• jedi ali z nc-zmeroim življenje • kakor: želodčni katar, krče v i želodcu, bolečine v želodcu, težko. prebavo. ¦II zasliženje, se priporoča tem potom dobro domaČe sredstvo, čegar blagodejni vpliv se je preiskusil že več let. In to je < '' gMT" Hubert Ullrich-nv<» zeliščno vino. ^>ffi To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zeliSJ in iž vina ter ojafi in oživi prebavne organe človeka. ZeliSfno vino odstrani nerednosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. S pravočasno porabo se adušijo želodčne' bolezni Že v kalit. Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanjc. žganje, napihnjenost. bljuvanje. ki se pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par poZirkih tega vinu. Zaprtje in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, srca. slabo, spanje,, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečine se odstranijo z zeliSčnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprehavljivost in VBe nepotrebne stvari iz želodca in čreves s tem. da pospešuje stol. Suho slabost in bledo obličje, pomanjkanje krui, so po navadi posledice slabe prebave, pomanjkljive Jcrvotvoritve in bolnega stanja jeter. Osebe, ki nimajo teka, so nervozno osTabljr.se in ozlovoljene. trpijo na glavobolu, so brez sna. hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu Življenju novo moč. ZeliSčno vino povzdigne tek. pospeSi prebavo in hrano, oživlja premembo snovi, pospeši tvoritev krvi, pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zahvale spričujejo to. Zeliščno vino se dobi v steklenicah ]>o 'A in 4 K v lekarnah sledečih krajev: Gorica, K orni in, Gradigfip, Uomnns, Ajef, Campolongo. Iionke, Tržič, Ajdo\ščinn, Gor. Idrija, Tolmin, KhikiI, Čedad, Videm, Palma, Červinjan, Ogej, Fiumitel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milj'* itd.; kakor tndi v vseh diugih manjSih in večjih krajih Gorico GradiSčanske. v lekarnah. Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno' Viuo "po originalnih cenah v vse kraje Avstro Ogrske. Svari se pred ponarejanjem! ===== . Zahtevajte izrecno flaberr 0Hpicb=o.«o -ws Zeliščno vino. Mojo. zcliSČino vino ni nobeno tajno sredstvo; njegove sestavim- so: vino malaga -MKO. vinski štrkljaj 100.0, glicerina 100.0, črno vino 240.0. sok jerebike jTion. frcSnjev sole :s2rM/. aniž, razne rastlinsko korenine itd. Te sestavine se zmešajo. | .Jako zanimiv, zabaven in poučen lisi s slikami je StQJte| Kdo ne pozna tvrdke StOjtej Kerševani S6čl - sprejema naročila na vsakovrstna pe-• iva. kakor : kolače,, za birmance, torte in fiue sladčice, za poroke in nove maše. — Prodaja različna fina. vina in likerje na drobno in v originalnih steklenicah. Priporoča se si. občinstvu za n)>i'la naročila ter-::zagolavIja točno,t postrežbo ii) jako nizke .cene,. '. Sladoled. Sladoled. Globus t čistilni fzvleček A o PJU.N74 BREZ bahanja se lahko reče, d» so pristni PALMA gumijeul PODPETNIKI najvažri«jS!?^lV moderne hfgjjene. Oni omogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice' in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zahtevam. Ako nosimo palmaj nimamo s tem niti uinarja več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetoiki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje toka z moderno higijeno. O LL^ ¦ Trgovino „pri železnem možu" in zk-lojfO starin se je preselilo v magistralno ulico. Veiik&r zaloj^^k^iDVik kafer:; ^siHovr&tnih sliki bronastih izdejkov, pohištva, kipov, orožja od • vseh stoletij,' mirijatiir, ^bakrorezov, porcelana itd. itd...... j Zaloga iiovejfa, orožja, vseh vrst toliko za fov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, ¦šibdritd itd. ;.;! ' \ f;-¦•¦-.'"''- '¦-¦'¦ ^ l Gene konkurenčne. in zapriseženi Izuedenec. lIpjnnaigNnaa^BkM« ?077