XV. letnk.
V Gorici, 8. avgusta 1907.
32. številka.
ftavam do?u tyy,a
lihaj« Ti«k Sotrtok ob I ari p poldni1. Rokopiai io ne vračaj < Nnfrmikovnna piama sn n« (prejemajo
Cera liitu inaSa ta clo Into 4 krone, ca pol let« S krom. Za manj premolilo ta celo leto 8 krone, x« pol leta K 160. Za Nemčijo je cena liitu 6 K, za drugo delele izven Avstrijo 8 K.
Bokipiie sprejema ,K»roHr» Tiikarnn“ i Uoiicl, ulica Veterini it 9.
gg
^-—'Izdajatelj in odgovorni nrednik: Ivan Bajt v Gorici.
Naročnino ih na-mnnila s pr rj c.. ■ upravništvo, Gorica SemoniSka ulica St. IG. Posamezne številke sr prodajajo v tobakarimh v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem tc-kaliSčn nasproti me-■tneni vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskum bregu (Riva Como) št. ti. po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po potit vrstah in sicer: če se liska enkrat I t v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Tiska „Naro<lna Tiskarna" (odjjov. L. LukežiC) v Gorici.
Vabilo.
Podpisani pripravljavni odbor vabi č. gg, katehete in sploh č. gg. duhovnike na sestanek, ki bo dne 22. t. m. ob 10. uri predp. v prostorih »Goriške zveze«, Via Vetturini št. !). Razpravljalo se bo o društvu slov. katehetov, ki se je vstanovilo v Ljubljani in o pristopu k temu društvu.
Neposredno po tem zaupnem sestanku vršil se bo ob 11. uri vstanovnizbor »Slov. krš čan-sko-sociale zveze za goriško-gradiščansko deželo. Glavna zveza v Ljubljani je namreč nasvetovala, naj se osnuje na Goriškem, kakor na Štajerskem, samostojna krščansko-socialna zveza. Podpisani je poslal pravila c. k. namestništvu v Trst v potrdilo meseca junija t. 1. Krščansko-socialna zveza začne zdaj lahko delovati.
Naprošena so vsa krščanska nepolitična društva goriške dežele, naj pošljejo svoje zastopnike na vsta-novni shod, ki bo velike važnosti za enotnost nadaljne krščansko-so-cialne organizacije na Goriškem.
Za pripravljavni odbor:
Dr. Andrej Pavlica.
Kmet in domovina.
Naši odkriti in neodkriti liberalci zahtevajo, naj bi naš kmet v imena do-
LISTEK.
Kdo je bil kriv ?
(Josip Bražek.)
Po gladki cesti iz mesta sta stopala počasnih korakov dva že bolj priletna moža. Solnce jima je sijalo nad glavama z vso močjo, listje na drevju je bilo mirno in niti najmanjši vetrček ga ni zazibal. Ptiči so se poskrili v grmovje, da bi šele proti večeru zažgoleli svojo hvalnico stvarniku, samo cvrček je neumorno prepeval na polju.
„Danes je pa gorko", spregovoril je prvi naših potnikov in slekel suknjič.
„Res je‘\ odvrnil je drugi. „Bog daj, da ne bi bilo proti večeru še kake nevihte, kar se prav rado zgodi po taki vročini".
„Upajmo, da nas bo Bog obvaroval kaj hujšega. Zakaj pa še ti ne slečeš suknjiča, veliko manj ti bo vroče, če boš golorok".
„Bi že, pa nesem v žepu nekaj igračk za fantka, pa se bojim, da bi jih ne polomil, potem bi mi slaba predla."
.Zakaj pa?"
.1 tako imajo naučenega, da mu mora vsak kaj prinesti, če kam gre, če pa ne, pa cvili in joka, da je joj.“
»To imate pa res dobro naučenega."
.Bojim se, kaj bo iz njega ko doraste. Tako sem se veselil vnuka in
movine in iz l^nbezni do nje še vedno bil njim pokoren ter bi raznim liberalnim fkrictm prepuščal politiko, da bi jo ti vodili po svoje. Za to se najbolj čnti sposobnega Gabršček in njegova banda. Kmet s9 je začel združevati po „Kmeč-kih zvezah", pa že kriče, da je to neumnost. S kričavim narodnjaštvom hočejo zsdušiti kmetovo združevanje. Ti ljudje imajo navado svoje domoljubje meriti po tem, čim več veselic se kdo ud°Ieii, pri tem pa pozno v noč popija in vpije, če tndi mora potem dragi dan zdraviti svojega mačka. Tak domoljub dobi šele potem od liberalnih škricov pravico, da sme častiti razne liberalne prvake in veljake. Če je liberalni škric rekel: Glej, ta in ta je prvak v našem kraju, je bilo to za ubozega kmetiča znamenje, da ni smel druzega misliti, kakor le to, kako bi dotičnemu „rodo-ljnbu" izkazal tim večjo čast. Gorje mu, če se je spomnil kmet pri tem, da je dotični „rodoljnb“ pravzaprav duševna reva, pijanec ali oderuh.
Proti takemu sleparskemu narodnjaštva gre naš boj. Naš gospodar bodi naša vest, naše delo je delo za slovensko ljudstvo, pred vsem delo za kmečki Btan, kot jedro slovenskega naroda. Sleparstvo in dobičkarijo bomo pa pobijali do skrajnosti in naj se potem tista sleparija in dobičkarija pokaže tudi pod krinko domoljubja I
Domovino nam je ustvaril kmet! Tudi po naših krajih so se tako kot drugod pred davnim časom raztezali neprodirni gozdovi; reke niso imele uravnanega teka ; vsled tega je bilo vse polno jezer in močvirne zemlje. Takrat je gospodoval po ti h tleh lovt'1. Zi njim je prišlo pastirsko ljudstvo. Lovski in pastirski narodi pa šs nimajo domovine, ker si ne morejo ustanoviti lastne dr-
ga silno težko pričakoval, zdaj je pa vse drugače, kot sem upal in mislil."
„Ali je dečko bolehav?"
„0 ne je čvrst in prav živahen, 1 toda zelo slabo ga vzgajata mlada dva. Snaha mu da in dovoli vse, kakorkoli se mu poljubi. Naučila sta ga že raznih priimkov, s katerimi obklada očeta, mater in tudi mene. Komaj da govori, pa že kriči za menoj: dedec, dedec, ona dva se mu pa smejeta. Bojim se, da se bo taka vzgoja nad njima še bridko maščevala".
Med tem pogovorom sta prišla ; moža do majhne vasi, in oni z igračkami za vnuka, stari Osojnik, se je ustavil takoj pri prvi hiši ob cesti rekoč:
„Jaz sem že doma, pa z Bogom in popoldan nas kaj obišči."
„Z Bogom", odvrnil je drugi in korakal po c<(sti dalje.
Pri Osojnikovih so se res slabo 1 brigali za vzgojo triletnega Jožka. Vsaki njegovi želji se je moralo ustreči, vse je [moral dobiti v roke, karkoli mu je srce poželelo. Mož se je včasih nad takim početjem nekoliko pojezil, pa materina liubezen je vedno zmagala in po navadi so se končali taki in enaki pri- ; zori s tem, da se je Jožku želja izpol- ‘ nila, oče pa je moral čuti očitanje, da , je prestrog in mu ni prav nič za otroka, j
„Ne res, Jožek, ata so dedec?" dejala je zaslepljena mati sinku, „ie po-
žave. Nobenega zgleda nimamo, da bi bil kak lovski ali pastirski narod ustanovil kako trajno državo. To pač vemo, da so bili nekateri v svoji divjosti toliko močni, da bo napadli države in jih aokiti, postavili niso nobene. Postave, mir in red, brez katerega ni domovine, so se rodile trajno šele potem, ko je ljudstvo pričelo kmečko delo. Na kmetu slone države.
Tam, kjer je včasih živela ena sama lovska rodbina, more živeti petdeset pastirskih in tristo poljedelskih. To nam kaže, kje imamo iskati f-tvarnika domovine. Zato pa slovenski smet, dvigni glavo! Zavedi se, da je tndi slovenska in avstrijska domovina delo tvojega stanu. Kdor tebe zaničuje, zaničuje domovino, kdor tebe zanemarja in potiska v kot, zanemarja domovino ! Sano kdor je prepričan, da tisti stan, kateri je ustvaril domovino, mora vedno ostati najtrdnejši in najveljavnejši, ljubi Hvojo domovino.
Zato pa ni domoljubnega in rodoljubnega dela brez dela v korist in izboljšanje kmetovega položaja. Kdor hoče delati za domovino, mora delati za kmeta, ker kdor ljubi domovine, mora ljubiti kmeta, sicer je hinavec.
Orgije brezverske dru-hali v Italiji.
V Italiji slavijo stranke, ki se zbirajo okolu umazanega „Asina“, zopet svoje orgije. Že dolgo se je nekaj kuhalo proti sedanji vladi Giolittovi in Tittomjevi, ki je po mnenju socialnih demokratov in franiasonov proti cerkvi preveč prizanesljiva, sedaj pa se je odprl čarovniški kotel in iz njega je
žugaj mu!" In Jožek je požugal očetu in brbljal: ata dedec.
V začetku so se takim besedam otrokovim vsi smejali, a deček je kmalu dobil tudi druge ne posebno lepe besede, s katerimi je obkladal one, ki so mu kaj ugovarjali. Ako se takoj ni spolnila njegova želja, se je vrgel na tla, cvilil, jokal in brcal, dokler se ni zgodilo, kar je hotel imeti.
Staremu Osojniku to ni bilo všeč in nekoč se je snahi bridko pritožil, da ga je Jožek kar za res že ozmerjal.
„No ne bo vas ubilo to ne če vam kako besedo reče, otrok je otrok", zavrnila ga je snaha osorno.
„Saj jaz lahko prenesem to, toda otrok se bo tega navadil in pozneje, ko doraste, bo ravno tako govoril."
„Če se je navadil, se bo že tudi odvadil."
Neko nedeljo popoldan je odšel stari Osojnik v cerkev h krščanskemu nauku in snaha tudi. Ostal je doma samo mladi Osojnik ,z Jožkom. Ker ni imel ravno posebnega opravila, je vzel iz skrinje listnico in začel preštevati denar, kjer je bil namenjen v sredo na semenj po konja.
Ko Jožek zagleda lepe papirnate bankovce pri očetu, se takoj oglasi in hoče tudi on dobiti v roke.
privrel velik smrad. Že ob priliki Garibaldijeve slovesnosti so se stranke, ki sovražijo sedanji družabni red — ire-dentovci, socialisti pod vodstvom Ferrija, svobodomisleca, na čelu jim veliki mojster lože Ferrari, anarhisti in od njih naščuvana poulična druhal — pokazale v vsi svoji mogočnosti, češ, kaj bo proti nam vlada in kaj stranke, ki so za zakoniti red — partiti delTordine —ko smo vendar mi pravi predstavniki tretje, Garibaldijeve Italije! Mi smo njeni pravi sinovi, njeni očetje pa so izdajavci, ker vzdržujejo sedanjo monarhijo iu se s katoličani združujejo proti svobodomiselstvu. Socialistično-radikalni blok se je nato vrgel na Rim, njegov občinski svet osvojil, nato pa pod imenom ljudske stranke — partito popolare — jel po celi Italiji agitirati za svoje kandidate pri občinskih in provincialnih volitvah.
Treba je bilo zadeti cerkev, da se oslabi vpliv politiško organiziranih katoličanov. In začela se je strahovita gonja, katere umazanost more zapopasti te ta, ki pozna italijanske socialiste. — Kakor hijene so porabili slučaj lažire-dovnice Fumagalli v Milanu. Ta je v Grecco Milauese vzdrževala dekliški vzgojevalni zavod, nosila redovniško obleko, dasi nikoli redovnica ni bila in vprizarjala v svojem zavodu pred očmi policije dolgo let grde orgije. Da se nam ne bo mogla očitati niti trohica pristranosti, objavljamo dobesedno, kar je o slučaju Funtagali poročala veleli-beralua, protikatoliška .Frankfurter Zei-tung" v svoji drugi jutranji izdaji 23. julija t. 1. Ta list piše doslovno:
„Zavod, v katerem so sc te orgije dogajale, si je nadel ime „Sester Kon-solate", ni pa od cerkvene oblasti nikoli bil priznan, ampak nadškofijska kurija
i „Ne smeš, Jožek, to ni zate", pogovarjal ga je oče
„Je, je, ata dajte, začel je kričati deček na ves glas in ker ga oče ni mogel drugače utešiti, mu je dal prazno listnico. A Jožek jo je hitro pregledal in ko je videl, da je prazna, jo je zalučal za vrata in se spustil v še glasnejši jok.
Hočeš, nočeš, „moral“ mu je dati nespametni oče bankovec — stotak.
„Na, Jožek, na, pa pazi, ne smeš raztrgati."
Jožek je utihnil, pregledoval in gladil stotak. Med tem je oče spravil ostale bankovce v listnico iu odšel iz hiše, ker je v hlevu začul neki ropot.
Čez malo časa se je vrnil iu bil skokoma pri Jožku, ki je dražil psa s stotakom, mu ga ponujal in zopet pulil iz gobca. Ravno v tem trenutku sta si Jožek in pes — bodisi nalašč, bodisi po nesreči — stotak bratsko razdelila. Jožek je držal eno polovico v roki in začuden gledal očeta, ki je priskočil, brcnil psa, da je bolestno zacvilil in zbežal pod klop z drugo polovico stotaka. Osojnik je strgal Jožku polovico bankovca iz rok in skočil za psom, da bi dobil še drugo Šele čez nekaj časa jo je našel, a manjkal je precejšen košček. Začei je na mizi iz dobljenih kosov sestavljati stotak.	(Dalje	pride.)
je v svojem uradnem listu opetovano pred njim svarila iu nadškof Ferrari je voditeljici, neki Mariji Fumagalli, prepoved al nosili redovniško obleko, jo je iz stolne cerkve izpodil, ko se je prišla obhajat iu pozval policaje, da so jo iz cerkve iztirali. Krivda je na strani civilne oblasti, katera je od cerkvene o početju Futnagalke bila obveščena, pa niti tega ni storila, da bi bila v zavod poslala svojega nadzornika nadzorovat Slučaj se bo izrabil za protiklerikalno agitacijo".
V	svoji 209. številki piše ista ^Frankfurter Zeitung", glasilo nemškega liberalnega bloka o tej stvari v svoji tretji jutranji izdaji zopet sledeče:
»Ko so se dognali sramotilni dogodki iz otroškega zavoda lažiredovnice Fumagalli, so trezno in pravično misleči krogi smatrali to stvar takoj zn ^rd, n lokalni škandal, iz katerega se ne smejo izvajati splošni sklepi iu da se duhovščini ne more ničesar očitati, dasi sla pri orgijah bila udeležena tudi dva duhovnika. Saj ni nadškofijska kurija Fu-jnagallki in njenemu zdravniku samo 'odrekla priznanja, ampak je javnost pred zavodom in voditeljico svarila iu slednjo celo ekskomunicirala.... Demo-kraški listi ta slučaj izrabljajo za močno protiklerikalno propagando... Izvlekli so pa razun tega še drug slučaj, ki je pa že zelo star“.
Kateri pa je ta drugi slučaj, ki ga omenja veleliberalno glasilo iz nemškega cesarstva? Liberalni »Corriere della Sera" — ki je v resnici pošten list, toda proti vatikanski — poroča o tem sledeče: Pred tremi leti je v deškem zavodu salezijancev v Alassiu (genovska pro-vincija) neki salezijanski dou Bertoiii baje zlorabil nekega 13-letnega dečka, Bruna Bertom Zdaj so socialistični listi to stvar pogreli iu oblast je zdaj zaslišala fanta. Ta pa, zanemarjen in propal dečko, zdaj izpoveduje tako zmedeno iu temno, da sta sodnik in zdravnik prepričana, da je svojčas pretiraval ali celo lagal. Salezijanci so pa že pred tremi leti, ko se je ta slučaj zgodil, misleč, da je fant povedal resnico, duhovnika don Bertoua zapodili. Še zdaj se ne ve, kje se don Bertoni nahaja."
Tak je torej ta »slučaj", zaradi katerega so framasoni nahujskali po li-gurskih mestih poulični mob, tako da je te dni v Spezziji tekla kri!
Preidimo k tretjemu „slučaju“, katerega so laške liberalno-socialistične bande izrabljale. Zopet nočemo sami govoriti, ampak navedemo doslovno, kar je pisal o tem rimski dopisnik dunajske veleliberalne „Zeit" v 1741. številki tega lista 31. julija t. I. Tam beremo pod naslovom „Die italienischen Klosterskan-dale" doslovno tudi to-le:
»Neskončna vrsta obtožb proti vsem mogočim samostanom in duliov-skim vzgojevalnim zavodom v Italiji traja dalje, seveda je v tem mnogo hujskanja, ki očito nima dejanske podlage. Tako n. pr. je socialnodemokraški lokalni list v Benetkah, navajajoč imena, trdil, da med člani samostana S. Fran-cesco a Porto in tretjerednicami, ki imajo blizu menihov svoj samostan, obstojijo gotove zveze, pri katerih je bila udeležena aprila meseca umrla opatinja iu ki jih goji tudi sedanja opatinja, ter da sedem nun pričakuje veselih dogodkov! (Klicaj v originalu.) Nato je »Difesa“, bivše glasilo kardinala Sartc dokazala, da menihov in nun takega imena, kakor jih je navajalo socialnodemokraško glasilo, v dotičnih samostanih niti ni, da je aprila meseca umrla opatinja bila stara 81, sedanja pa 75 let in da so menihi in nune socialnodemokraški list tožili. Očito je, da je socialnodemokraško glasilo bilo potegnjeno".
Tako se v Italiji delajo škandali in prirejajo demonstracije, pri katerih pokoljejo nekaj »klerikalcev" in karabinjerjev.
Sedaj imamo četrti »slučaj*. Ta se je zgodil v Turinu. Tu je prefekt dal zapreti duhovniški zavod za dečke »Barbera", na korzu »Massimo d’Azeglio“, ker se je pri nadzorovanju izkazalo, da je uprava v neredu, da so higijeniške razmere v zavodu bile neznosne in so dečki po hišah prosjačili. To zagovarjati nimamo nobenega povoda, toda cerkvi naprtiti nesnago v zavodu, ki se nahaja v deželi, kjer odnekdaj povsod vlada klasična nesnaga, je zlobno in je kaj takega v stanu le blok, katerega glasilo je „Asino“. V Turinu so obenem s tem zavodom zaprli tudi filialko milanskega zavoda Fumagalli, katere pa prej, ko je drezala cerkvena oblast, niso videli.
Pride še peti slučaj, edini, ki se zdi po prvih poročilih liberalnih listov, osnovan in katerega nimamo povoda prikrivati. V Varazzu (zahodno od Gč-nove) je oblast zaprla šest duhovnikov Salezijancev iz oudotuega zavoda za dečke. 14-letni Aleksander Besson je namreč izpovedal, da se v zavodu godijo protinravne orgije in da v nekem bližnjem samostanu občujejo medseboj menihi in mine. Zdravniška preiskava da je na več dečkih dokazala sledove zlorabe.
Ako si predočimo vse ostale „slu-čaje" po vrsti, je prav zelo verojetno, da se bo tudi slednji slučaj razkadil v nič. In če bi bil resničen, ga ni poštenega človeka, ki bi dotičnih duhovnikov ne obsodil, ui ga pa tudi pravičnega iu nepristranskega človeka, ki ne bi ob-' sodil socialistov iti liberalcev, ki iz grehov sedmih duhovnov ljudi kujejo kapital proti cerkvi. Ali je že kdo v Italiji štel čine nenravnosti po držav, dekliških licejih? Prešestnike, v vladnih krogih, med socialisti? Umore in prostitucijo v predmestjih, napoljskih iu rimskih, v predmestjih, kjer je vsak drugi človek socialni demokrat? Če se je — kar še ni dokazano — v Varazzu pokazala slabost sedmerih ljudi, ki nosijo talar, se je v Milanu, Benetkah, v Tuiinu in Alassio pokazala brezmejna zlobnost iu podlost socialističnih iu masonških klik, ki so na podlagi laži in izkrivljanj priredile demonstracije, gnale v Spezziji nahujskano ljudstvo nasproti karabinjerskim samokresom in proti cerkvam, da jih razbijejo in onečastijo. Tako hočejo terorizirati in prevarati javno menje in jutri bodo tožili v ado, ker so karabi-nijeri ustrelili enega demonstranta. Vpili bodo jutri: Njegova kri naj pride na vas iu vaše otroke! ter dolžili vlado, da drži s salezijanci, ker ne pusti, da bi temne postave iz špecijskih predmestij vse duhovne pobile.
Tako se v nesrečni Italiji dela politika in goji svobodna misel. „S1.“
Učiteljstvu v premislek!
Učiteljstvo na Goriškom jo v dreh taboriti. Eni so za križ, dragi proti. Kocka je padla. Terorizem nekaterih prenape-težev je omogočil, prej nego sin j mislili, odločen odpor. Gospodje, ki bo v službi nesrečne svobode, žanjejo. kar so sejali, vihar! Bodi jim povedano tole: Ni moči, ni terorizma, ki bi započeti tok ustavil.
V	kratkem se astanovi društvo krščansko-mislečega učiteljstva in s tem nova doba. Upamo, da se ustanovnega zbora uleleže vsi, ki mislijo s svojo glavo. Napredek je vendar potreben in prinese svoj sad: Omiko, oliko in vernost, katera izgineva vsled počenjanj znanih terorizatorjev. j; f^Bog in ljudstvo I
Bratska društva!
Odbor „Slovenske krščansko socialne zveze je sklenil, da združi letošnje glavno zborovanj« »Zrezinih" društev z otvoritvijo »Delavikega doma“ m Jesenicah in z desetletnico jeseniškega »Katoliškega delavskega društva*1. Slavnost se bo vršila v nedeljo 25. avgusta. Ta dan hočemo pregledati dosedanje svoje delo in še bolj izpopolniti slovensko izobraževalno organizacijsko delo. Na noge vsa naša društva po vseh slovenskih deželah, na noge vsi sodelavci pri izobraževalnem delu! Dne 25. avgusta prihitite na Jesenice vsi, ki ljubite resno delo za domovino in ob velikem zboru slovenskih katoliških izobraževalnih društev dajmo obenem z veliko udeležbo častno priznanje jeseniškemu delavstvu, ki je bilo vedno v prvih vrstah naše organizacije in ki ima mnogo zaslng za krepki razvoj slovenske delavske organizacije !
Društva naj pridejo s svojimi zastavami in pevskimi zbori. Nobeno naše društro naj 25. avgusta ne ostane doma 1
Društvene odbore prosimo, naj takoj tekom prihodnjega tedna podpisanemu odbora naznanijo svojo udeležbo, da pravočasno vse potrebno pripravimo. Naj prihite na zborovanje tuli somišljeniki iz krajev, kjer še ni izobraževalnih društev!
Na svidenje 25. avgusta na Jesenicah, na tabora slovenskega prosvetnega dela!
Odbor ..Slovenske krščansko socialne zveze".
Darovi.
Za „Sloveusko Birotišče" : P. n. EC. M. M 2 K, Ocilija Makuc 48 v, Elusrd Štrekeli, vikar 2 K. Iran Kurinčič, vikar 2 K, Ivan Soban 20 v, Nekdo ! K Blažič M. ir, Knnj. Gom I K.
B j g vsem stotero poplačaj ! .
Novice.
Na znanje gg. naročnikom. — Oi danes naprej bo izhajal »Prim. List" namesto ob 10. uri dopoludne ob 4. uri popoludne.
Uredništvo in upravništvo.
Poroka. — V pondeljek ob .1. uri dopoludne s« je poročil v Ljubljani v c«rkvi Src* Jaiusnvpgt naš nrednik g.
F.mi Kremžar /. dražestna gornico G!z*»lo Rozman, hčerko pokornega nadučitelja Ignacija Rozmana. Na mnoga leta I
Duhovske spremembe. — Preč. gosp. Ivan Jarec, kirat v Ričinju j« imenovan za kurata v Št. Forjanu; veleč, g. I v a n Košir, kurat v Kalu, za kurata v Ročinj; veleč. g. Valentin Knavs, vikar v L^gsh, za karata v K*lu; veleč. g. Josip Grilanc, karat v Levpi za samostojn. vikarja v Ligah; releč. g. Janko Sedej, vikar Kronbergu, za kurata v Levpi; č. g. Vinko Vodopivec, kaplan t Črničah za vikarja v Kronberg in č. g. J o b i p Vodopivec, novomašnik, za kaplana v Črničah.
Nadahe je imenovan veleč. gosp. Alojzij Čnbej, vikar v Trnovem pri Kobaridu, za kurata v Bi tab; veleč, gosp Josip Ferfolja, vikar na Ponikvah, za vikarja v Trnovem pri Kobaribu; vika-rijat Ponikve bode oskrboval veleč. g. Andrej Štrekelj, vikar na Pečinah. Veleč, g Ciril Vuga, kurat v Bitah, pride za stolnega vikarja v Gorico; veleč, g. Franc Šmid, knrat v Loko*cu, za kurata v Branico; veleč. gosn. Franc Klanjšček, kurat v G ir. Tribuši, za kurata v Lokovec; č. g. A 1 b e r t Leban, prvi kaplan v Tolminu, za kurita v Gorenjo Tribušo; č. g. Krištof Tomšič, drugi kaplan v Tolminu, r<\ ni-vegi kaplana ravnotam ter č. g. Štefan plem. Posarelli, semenski prefekt, z« drugega kaplana v Tolmin. — Č. g. Alojzij Novak, kaplan v S)lkanu. poide na Dunaj v »Aagastineum". Č. g. Ciril Za m ar, kaplan v Kobaridu, pride za kaplana v Solkan in č. gospod Anton Gerbec pa pride za kaplana v Kobarid. Č. g. Andrej Klobufar, novomašnik, je imenovan za kaplana v Bovec. Dosedanji kaplan v B)vcu č. g. Iran Reščič pride za učitelja glaho-nemov t Gorico.
Dalje pride veleč. gosp. Josip Abram, kurat v Novakih, za kurata v Bilje; č. g. J o s i p Fon, kaplan v Volčah, za kurata v Novake; č. gosp. Josip Godnič, novomašnik, za kaplana t Volče. Č. g. Anton Sok, drugi kaplan v Cerknem, je imenovan za prvega ka-pelana ravnotam; č. g. Ivan Kenda novomašnik, za dragega kaplana v Cerknem; č. g. Ivan Podobnik, kaplan v Mirnu za župnijskega upravitelja v Ajdovščini.
Veleč. g. Gvido Russian, župnijski upravitelj v Belvedere, pride za vikarja v Zdravščino ter bo ob jedaem oskrboval koračijo Sr. Martina na Kraso; č. g. Valter V en ir, kaplan v Ogleju, bo oskrboval župnijo v Belvedere; č. g. Ernst Galupin, novomašnik, za kaplana v Flumičel; č. gosp. Honorij F a s i o 1 o, novomašnik, za kaplana v Tržič.
Vsem častitim gospodom voščimo obilo blagoslova pri delu v vinogradu Gospodovem I
Nafia nepolitična društva opozarjamo na shod »Slov. kršč. soc. Zreze“ na Jesenicah dne 25. avgusta. Društva, udeležite se tega shoda po svojih odposlancih I
Poprav kar Gabršček — blamiran. — Z ozirom na članke „Pravi krivci naših nevspehov" v »Gorici" je poslal Gtbršček pred časom uredništvu dolg popravek, katerega pa se ni objavilo, ker isti ne odgovarja določbam tiskovnega zakona. V svojem popravkn namreč zahteva Gabršček popravo dejstev, ki se ne nanašajo na njegovo osebo in se tičejo tretjih oseb. Gabršček je tožil odgovornega urednika, ki je bil pri okrajni sodniji od obtožbe oproščen iz zgoraj navedenega razloga in G ibršček obsojen v povračilo stroškov. Okrožna sodnija,
kamor se je pritožil Gabršček, je razsodbo prvega sodnika potrdila. Gabršček nosi stroške ter je za jedno blamažo bogatejši.
— Smrtna ko?a. — Dne 1. avgusta ob 53/< popoldne je umrl v tukajšnji bolnišnici g. Jakob Kosec, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Pokojnik je bil oče kamenjskega gospoda župnika. Slar je bil 76 let. Kamenjski gospod žnpntk Josip Kosec se nahaja sedaj na abstinenčnem kongresu v Stok-holmu. Poroča se nam, da je g. župnik na svojem potovanju brzojavno prašal za stanje bolnega očeta. Pokojnik je bil mnogo let v Gorici usIuSben pri tvrdki Pavletič, zato je tudi splošno zn»n. Pozneje je živel pri svojem sinu v Cerknem, v Novakih in slednjič v Kamnjah. Pogreb je danes iz bolnišniške kapelice. G. župniku so očetovo smrt naznanili b-zojivn-v v Stokholm. Naj v miru počiva pokojnik, g. župniku pa naše sožalje I
— Umrla je v Rtdečah pri Zidanem moslu tamkajšnja učiteljica Mara Pšeničnik rojena Praprotnik vsled zastrupljenja krvi.
— Cesar za pogorelce na Ponikvah. — Cssar je podaril nesrečnim pogorelcem na Ponikvah 5000 K podpore.
— Kuhinjska šola v Goric:, t ulici Vettnrini št. 9. se zapre dne 12. t. ter se zopet odpre due 10. septembra. To daje uaznanje g.čna Grebenc ter se priporoča v nadaljno naklonjenost.
— Ilazpis natečaja. — Pri c. kr. okrajni sodniji v Tolminu je izpraznjeno mesto sodnega sluge.
— Deželni odbor goriški se je zelo zavzel za po uimah oškodovane kraje v Furlaniji. Zi pomoč je poslal na vlado celo posebno peticijo. Ker je tudi slovenski del Goriške, posebno Kras zelo občutno trpel po toči in suši, prašamo slavni deželni odbor, ali namerava podobno akcijo začeti tuli za slovenski del dežele posebno za Kras. Tudi slovensko prebivalstvo trpi in potrebuje nujne pomoči.
— Nh naslov c. kr. pošte! — Opetovane pritožbe smo dobili že od poštnega urada št. 3 v Gosposki ulici 21. Ondi je v novejšem času nastavljena neka gospica, ki jako malo razume slovensko in še kar zna, noče porabiti. Te dni je prišel v Gorico neki trgovec s Kranjske gore. Na poštnem uradu št. 3 je hotel oddati slovensko brzojavko; a gospodična mu pravi, da slovenske brzojavke ne sprejme, naj jo prestavi na nemško. To je prav nečuveno postopanje od strani uradniškega osobja. In če do-tična uradnica res ne razume slovensko, zakaj pa jo potem poštna oblast ondi nastavlja? Nato zahtevamo odgovora s tem, da se take razmere korenito odpravijo. Zapostavljanja slovenskega jezika ne bomo prenašali, najmauje pa v c. kr. poštnih uradih I
— Strašna železnifika nesreča v Spielfeldu na Štajerskem. — V torek zjutraj ko je pripeljal brzovlak št. 9 na spielfeldsko postajo, ja zadel v rezervni stroj. Strašen pok je naznanjal, da se je zgodila velika nesreča. Vlak je bil podoben razvalini. Čuli bo se kriki ponesrečencev. Več voz je razbitih. Nesrečaje zahtevala več žrtev. Mrtva sta knrjač in čuvaj, smrtnonevarno je ranjen strojevodja, ki so ga odvedli v bolnišnico. Nadalje je znano, da so ranjeni trije poštni uslužbenci in pa dva potnika. Poštni voz je bil vržen na neki drng voz. Proga je je še zaprta ob oddaji poročila Kaj je vzrok nesreči, še ni dognano. Najbrže urad, ker se je pustila proga prosta.
.— Družba sv. Cirila in Dletuda je imela Bvojo dva in dvajseto skupščino dne 6. t. m. v Bohinjski Bistrici. Tu se je pokazalo, kakšno je liberalno domoljubno delo. Liberalci so zanesli razdor v drnžbo, ki naj bi spajala vse Slovence Bkupaj; liberalci so naredili iz te družbe liberalno torišče. Posebno se je odlikoval v tem župan Bribar v drnžbi liberalnih študentov. Ti ljudje so potisnili v odbor večinoma kranjske liberalce. Naši kranjski somišljeniki in obmejni Slovenci so proti temu protestirali. Poslanec Grafenauer je v imenu Korošcev, Štajercev, Primorcev in kranjskih naših somišljenikov podal izjavo, v kateri obžaluje ta liberalni nastop. Bribar in liberalni študente so se pa na to norčevali iz Grafinauerja, ki je že osivet v delu za narod. Žapnik Treiber s Koroškega je dejal, če hočejo liberalci odtujiti in poliberaliti družbo, jo ne potrebujemo več; bomo ljudstvo
izobraževali v izobraževalnih društvih. Stoii toraj, da so liberalci ■ razbili slogo v Ciril Metodovi dražbi! Posledice naj norijo sami! Prvomnstnik dražbe je ravnatelj Se n e ko v ir, ki ima za dražbo to zsslugo, da so ga morali za tiste 2 K prispevkov vedno tirjati.
—	Ponarejene petače. — Povedali smo že svojim citateljem, da krožijo tndi pri nas še precej dobro ponarejene pe-tače t. j. petkronski srebrni denar. Te dni je hotel na tuk. državni železniški postaji kopiti neki Josip Kodrič v ta-mošnji tobakarni tobaka. Ko je plačeval tobak je prodajalka ko| opazila, da je petača, s katero hode Kodrič plačati tobak, ponarejena. Prišel je poleg redar, kateremu je Kodrič povedal, da je dobil petačo od g. Alojzija Drcfovke, kar se je pozneje tadi v resnici dokazalo. Seve da je tndi g. Drufovka dobil v svoji pro-ddjhlfiici poiiHrejt-no [e:«čo i.& predano blago, ne da bi bil opazil, da je petača ponarejena. Petačo je policija obdržala.
—	Z gugalnice je padel v nedeljo popoladne nad voriščn salezijanskega zavoda 11 -letni deček Anton Topli kar in sicer tako nesrečno, da je včeraj popoladne umrl. Pogreb je bil včeraj pop.
Iz goriške okolice.
g Iz Solkana. — Nad vse slovesno se je izvršilo ponovljenje prve sv. maše veleč, gospoda dr. Josipa Srebrniča v njegovi rojsti vasi — naši občini. Da proslavi slavljenca došlo je petnajst duhovnov rojakov in znancev. Solkan je bil v zastavah, vdeležba pri službi božji ogromna. Krasen cerkveni govor je imel veleč. g. župnik solkanski. Velečastitemu gospoda doktorja želimo, da ga Bog ohrani mnoga, mnoga leta čvrstega delavca v svojem vinogradu.
g Zahvala. — Podpisani odbor izreka Dajprisrčnejše zahvalo blag. gospoda Iran Makuca, c. kr. prof. v pokoja, da je blagovolil prepustiti društvu brezplačno v to potrebne prostore se zahvaljuje najsrčnejše še velerodnemu gospoda Iranu Krstnika Adalbertu vitezu Grim-merju, c. k. polkovniku v pokoju, za velikodušni dar 1 mize in 6 stolov, ne-menovanemu hotečemu ostati dobrotnika za prekrasno sliko sv. Oiela Pija X. z okvirjem, »sem častitim gostom omizja o priliki nedeljske slavnosti za podporno zbirko 16 K, kakor tudi vsem drugim blagim srcem, ki so na kakoršenkoli način podpirala ustanovitev tega prepotrebnega društva. Plačnik Vam bodi Bog I
Za odbor kat. slov. izobraževalnega društva v Solkanu:
Novak,	Bitežnik,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
g Znani Biinbo — Brankovič iz Šempasa je dal slovo domovini in od-kuril_ v Ainerito. Niso so ma posrečili nameni pri agrarcih. Zdij jih je zapustil silni agitator. Ali in kedaj pojdejo tudi ponesrečeni voditelji za agitatorjem, še ni znano. Stranki naše Božalje I Bimbotu srečno pot. Bimbo le srečen bodi, pa nazaj nikar ne hodi.
Iz kanalskega okraja.
ki Kmečka [zveza od vlade potrjena ! — C. kr. namestništvo je potrdilo pravila »Kmečke zveze“ za kanalski okraj I V kratkem bo ustanovni občni zbor I
Iz kobariškega okraja.
kb Občinske volitve na .Idrskem.
— Občinske volitve so sa vršile na Idrskem (pri Kobarida) pretečeni teden. Nepričakovano se je oglasila peščica liberalcev, — na čelu jim Kurinčič, po domače „Kmet“ —, ki so hoteli vreči dosedanje starešinstvo in v prvi vrsti dosedanjega župana. Vkljub vsej skrivni
— zahrbtni agitaciji, vkljub iemu, da so po noči spravljali ljudi iz senožet na volišče, se jim vendar ni posrečil njih bojni načrt. Propadli so na celi črti! Čast zavednim Idrcem I Upamo, da OBtane tudi še zanaprej dosedanji zaslužni župan g. Anton Manfreda, ki si je nakopal nekaj sovražnikov ie vsled svojega odločnega nastopa proti žganjepitju, za kar mu pa zavedni Idrci le čestitamo 1
kb V Matajurju — nasproti Staremu selu se je že pred več leti našel premog. Pastirji so na paši koriii z njim. Zila mora biti močna, ker so ravno nasproti na Beneškem pri Ronacu našli
tudi premog. Že pred leti se je oblju-bovalo, da pride izvedenec, da preišče žilo — pa do sedaj ga še ni bilo; — prav bi bilo, da bi vendar enkrat prišel, potem bi ne bilo treba našim ljudem hoditi v svet.
kd Volitve v cestni odbor se vrše danes. Liberalni magnatje delajo na vse kriplje. da bi zmagali.
Kavno ob sklepa lista smo dobili brzojavko, da so liberalci po nečuvenem terorizma klavrno zmagali s 4 glasovi.
Iz cerkljanskega okraja.
c »Kmečka zveza11 za cerkljanski okraj je sklenila na občnem zboru dne 21. julija 1907 sledeče resolucije:
1. Visoko c. kr. poljed. ministerstvo blagovoli poskrbeti, da bo nastavljen najmanj v vsakem sodnijskem okraju po en živinozdravnik, ki naj ga vzdržuje država.
Ta živinozdravnik naj poučuje po vaseh okraja, kako ravnati z obolelo živino t prvi sili.
Da se v to potrebno število živi-nozdravnikov izšola, naj se razpiše vsako leto primerno število veterinarskih uBtanov.
2. Ker je v cerkljanskem okraju samem in tudi dragod asodepolno pomsn-khnje okrajnega zdravnika, se pozivlje visoka vlada, naj ukrene, da bo gotovo v vsakem sodnijskem okraju zdravnik, katerega obstoj naj podpira tudi vlada sama.
3. Visoka vlada in deželni zbor naj poskrbita, da se čim prej zgradi nova železnica iz Idrije do Sr. Lucije.
4. C. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstn se naprosi, da uvede dvakratno poštno zvezo na dan med Cerknom in Sr. Lucijo.
Vse te resolucije so se potrebno utemeljene že odposlale na kompetentna mesta.
c Vilkovo. — Zanimanje za kmečko zvezo raste tudi pri nas. Upisujejo se od obeh domačih strank. Stanovstvo in razsodnost zmagujeta. Prav tako I
c Orehek. — Naši ljudje kar ne morejo pozabiti veselice, kojo je bilo priredilo tukaj .cerklj. kat. izobraževalno društvo. C« bo isto društvo priredilo veselico na Bukovem, bodo šli tja tudi tisti, ki bo zadnjič zbok trudnosti in neznosne vročine bili doma ostali. Na svidenje!
c Otalež. — Ustanovni zbor kat. slov. izobraževalnega društva za Otalež je bil dne 4. t. m. Udeležba in zanimanje je bilo (nepričakovano. Cilo ženstvo je bilo častno zastopano. Govoril je jako lepo akademik Oblak iz Bukovega o pomenu izobrazbe na krščenakem temelju. Z* njim je dekan, ki je imel tudi v cerkvi primeren nagovor, dokazal, da so kršč. izobraževalna društva zahteva časa; osebna potreba modernega zavednega kriitjBiia; narodna potreba — in «e posebej potreba kmetijskega stanu. Upisalo so nad 70 udov. Mlado društvo je dobilo podpore od sl. Hr. in pos. v Cerknem v zneska 100 K. Bog blagoslovi započeto delo I
c Želiu-Straža. — V petek t. j. jutri bo na straži komisijska obravnava glede astanovljenja samostalne potovalne šole Žel in-Reka. Upamo, da bo kdo spregovoril ob tej priliki dobro besedo za aboge Poličane, ki so brez šole, brez duhovnika, od vseh strani osamljeni. Tudi njim bi se morala nakloniti vsaj tolika dobrota, da bi se mladi naraščaj naučil brati in pisati.
c V znamenju krčmnrstva. — Naša napredna mladina v Cerknem je dne 4. t. m. zopet plesala pri Firbarju v gasi! Ta mož meni s plesnimi prireditvami, „gaso“ spremeniti v glavni trg svojo krčmo pa v prvi cerkljanski hotel. Dromimo da bo šlo. To Be vtegne le tedaj zgodili, če se Firbarju posreči zlesti na županski stolec.
Oj, to bo lepo pri nas v Cerknem, če bodo očka Peter županovali ! OJ nedelje do nedelje se bo rajalo in plesalo in streljalo z revolverji, kakor se je dne 4. t. m. okoli 2 are popolnoči sredi vasi ko so očka Peter šteli „ofar“ naprednih mladeničev plesalcev. Pa počakajmo malo ! Ljudstvo odpira oči 1
c Naše slov. kat. izobraževalno društvo, priredi letos še več veselic po cerkljanski okolici. Prva veselica bode, kakor že naznanjeno, v Novakih dne 18 t. m. Naš namen je prirejati poštene zabave s primernimi igrokazi in zanašati pesem med Ijadstvo. Glavno je pa, da se da s tem tndi oddaljenim vasicam priložnost udeležiti Be veselic. Z veselicami bodemo spojevali predavanja in govore.
c Vsa čast slov. kat, akudem č-nemil dijaštvu, ki se zaveda nalogo 1 odskega izobraževanja. Na veselici v Orehku sla bila dva zastopnika „Danice“ gg. Kemperle ;n O:>lak. Gospod Kemperlo je imel pri tej veselici oficijelen govor. Govoril je jako poljudno o potrebi izobrazbe v kmečkem in delavskem stanu. Njegov jedrnati govor je ugajal vsem. Gospod Ob luk pa je govoril v nedeljo dne 4. t. m. v Otaležu pri astanovn’111 občnem zboru ondotnega kat. slov. izobraževalnega društva. Pa liberalni študentje??
c Kmečka zvo/.a bode sedaj na Cerkljanskem mogočen organizatoričen laktor gospodarskega in političnega stremljenja. Člani se oglašajo vedno in ni dvoma, da število članov naraste v kratkem čez tisoč. Kmetje, erganizujmo se trdno, ker v slogi je moč!
c Novaki.— „Sočau z dne 27. julija piše, da pride naš karat Abram zato v Bilje, češ ker je škofijski ordinarijat tega mnenja, da je še vedno premalo posvečenih hujskačev v goriški okolici. Mi svetujemo dopisnika in „Soči“, da zastavita vse sile in porabita vsa sredstva — in v sredstvih liberalci niso ravno izbirčni —, da zabranita temu našemu časti vrednemu „hujskaču“ odhod od nas, da bo moral ostati pri nas. Ker pa ni upanja, da bi se uresničila ta naša želja, častitamo oni župniji, ki ga dobi, v nadi, da nas vseeno ne pozubi.
Novaški fantje, c Zalivala. — Podpisani odbor se prisrčno zahvaljuje preč. g. Francu Ceket, velezaslužnemu kuratu v p. za velikodušni dar v knjigah, ki ga je naklonil našemu društvu. Bjg stotero povrni. Slov. kat. izobraževalno društvo v Cerknem.
Dr. Knavs	P.	Bevk
tč. predsednik.	tajnik.
kvene občine. Njegpa resvetlost je nam obljubil, da nas zapuščene in od žele-zničnega sveta ločene Ložane še obišče, in da nas v naših težnjah hoče podpirati. Povdarjal je tudi, da mn je dobro znano, da smo tukaj pod Mangartom dobri domoljubi in vedno vesti avstrij-ci, kar častno v»|ja o vseh Slovenc h. Ob gromovitem: Živijo! Slava Njiga veličanstvu presvetlemu cesarju Francu Jožefu ! Živijo! Slava njega presvetlosti c. kr. namestniku princu Hohenlohe se je odpeljal visoki c. kr. dostojanstvenik z g. kr. glavarjem proti Predelu in tako si je ogledal naše strmine in najrevnejši kraj z ubogim delavskim prebivalstvom.
Iz komenskega okraja.
km Dlarhiuje. — Vest, da je naša iriavhinjska godba nastopila kot konkurent v Sesljanu ob priliki prireditve tombola s plesom v Devinu dne 14. p. m. ne odgovarja resnici. Pač pa je bila naša godba še le leden dni pozneje v Ses-Ijanu. Toliko v pojasnilo občinstva, ker nočemo nikomur delati krivice.
km V Sesljanu bodo morali najbrže pretrgati delo v kamaolomih radi neznosne vročine. Proti polovici t. m. bodo zažgali 22 m dolgo mino, v katero postavijo do 15.000 kg smodnika.
Vsakemu človeka se zdi čudno, zlasti tujcem, katerih je ob nurju sedaj vse polno, da se dela v kamnolomih sesljanskih tudi ob nedeljah in praznikih. Da, celo na praznik sv. R. Telesa ni bilo miru, ampak delalo se je kot druge delavnike. To je ljudstva v veliko pohujšanje, ker vidi ljudstvo v tem teptanje in zaničevanje cerkve od Btraui države.
Vprašamo javno c. kr. državno oblast: Ali hoče enkrat narediti konec temu pohujševanju ?
(Iz bovškega okraja.
b C. kr. namestnik v Bovcu. — Dne 30. jul. ob 10. ari dospel je v naš prijazni trg gosp. c. kr. namestnik knez Hohenlohe v spremstvu g. glavarja Prin-zig-a. Pri kraBno napravljenem slavoloku nagovoril ga je g. župan Jonko z lepimi pozdravnimi besedami izražajoč ma ada-nost in zvestobo Občinarjev in priporo-čujoč mu jih v nadaljno naklonjenoat.
G.	namestnik, videzno zadovoljen, odgovoril je s par slov. besedami. Nato so ma bili predstavljeni zastopniki raznih stanov, duhovščina, uradniki, c. kr. poštar, zdravnik i. dr.; do vsacega je imel prijazno besedo.
Po končanem predstavljenju šel je v spremstvu č. duhovščine in g. župana v župnijsko cerkev, kojo si je po kratki molitvi natančneje ogledal. Obiskal jena to šolo, župnišče, občinski dom in sod-nijsko poslopje. Prav rad je sprejemal razne mu izročene pismene prošnje, in upanje je, da bodo tudi vslišane. Posebno želeti je, da bi naše vrlo gasilno društvo si z naprošeno podporo zagotovilo zidanje novega gasilnega doma. Ot> HVs uri je obedoval na „Pošti“ ter povabil k obedu g. dekana, sodnika in župana. Med obedom napil je g. župan g. namestniku s kratko, pa jedrnato napitnico. Prijazni gospod odšel je iz Borca proti Logu ob 128/«. Upajmo, da naše nade za boljšo bodočnost zapuščenega Borca se bodo pod krepko-milo vlado g. namestnika, če ne popolnoma, pa vsaj deloma izpolnile.
b C. kr. namestnik v Logu pod Mangartom. — Njega presvetlost c. kr. namestnik iz Trsta princ Hohenlohe se je pripeljal v Log v spremstvu blagorodnega g. Prinzig-a c. kr. okrajnega glavarja v Tolminu v torek popoldne ob ll/2. Daši je bilo označeno popotovanje visokega dostojanstvenika bolj zasebno, vendar je bil sprejem veličasten. Pri slavoloku, na katerem so viseli mnogoštevilni venci iz planinskih cvetlic in sadov iz naših logov, se mu najprej pokloni in ga s prisrčnimi besedami pozdravi Martin Črnota župan, in nato njega pres»et-lost udanostno pozdravi naš g. kurat v imenu cele farne občine. Presvetli gospod se je pa odzval najprej slovensko in potem se je v nemškem jezika prijazno pogovarjal z imenovanima našima občinskima in cerkvenima predstojnikoma kakor tudi z možmi izmed občinskega starešinstva ter neiaterimi rudarji iz ložkega rova. Iz topičev se je streljalo, cesarske in slovenske zastave so vihrale na vseh hišah zavednih gospodarjev osobito v Sred. Loga, ki je srodišče krajne in cer-
Iz sežanskega okraja.
s Vabilo na V. redni občni zbor „Hranilnice in posojilnice v Štjaku11, reg. zad. z neomejeno zavezo, ki se vrši dne
11.	avgusta 1907 ob 2 uri pop. v poso-jilničnem uradu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva za 1. 1906; 2. Prečitanje in potrjenje računskega zaključka za V. upravno leto 1906; 3 Revizijsko poročilo; 4. Volitev načelstva in nadzorstva ; 5. Slučajnosti.
Odbor.
Iz fržiškega okraja.
tž Devin. — „Piccolo“ pretaka Judovske solze, češ, da se dels devinskim letoviščarjem — Italijanom, — velika krivica, ker ne puste pametni Slovenci in Italijani z izzivalnimi pesnimi kaliti ponočnega mira. Tako hoče vstvariti svojim čitateljem mnenje, da pesmi kot: Viva Dante gran Maeslro, Marameo, Garibaldi e;c. „non hanno carattere poli-tico ne ostileu, ampak imajo le en izvirni greh — da so italijanske. Vso stvar ima sedaj sodnija v rokah, in preiskava bo dokazala, da ni vse dovoljeno italijanskim študentom in 14 — 16 letnim frajlaui, če tadi so pod vodstvom „di dottore“ Knapič.
V	občinskem starešinstva se je nekaj izkuhalo. Sedež županije sc je prenesel iz Devina v Št. Ivan.;
Spoštovani gosp. Buda, krčmar, je prodal svojo krčmo za 24000 K — tujca. Kako lakbo bi bila prišla ta hiša tadi domačinom v roke, ali manjka jim gospodarske organizacije. Kazalec na ari kaže li>/s- Zbudite se, dokler je čas!
tš Doberdob. — Od tod ne dobite nikdar nobene novice. Pač pa jih je „Sočau vedna polna. Danes le na kratko.
Saša vlada pri nas. Vse poljske pridelke nam je vzela, pa tadi sena ne bomo imeli skoraj nič. Prodati bomo morali živino, ako nam država ne priskoči na pomoč.
Tukajšnji nadučitelj Brezigar je bil pri sodnijski obravnavi v Tržiču obsojen v poravnavo stroškov in ob enem je moral prositi odpuščanja č. g. Periučiča iz Jamelj, ker je o njem trosil neresnične stvari.
Upamo, da dobimo kmala duhovnika. Tukajšnji liberalci so nam ga spravili preč — no ne bo vedno tako! Sedaj bomo spravili pa mi liberalce.
ti Utonil je v torek v Tržiču neki Jožef Furlan iz Sretega na Krasa. Prišel je s svojim bratom iskat dela k ondotnim javnim delom. Dobil ga je res; a v torek se je šel kopat v morje, ki ga je pa požrlo.
Jfci tna mifm.vM mo.
L'j.KY dckfili Itc. Jn ta dom Icznfcdof\it. Jki/simJnllmim?™ ffpro pil.
	J: Y \
/ f / Pristna samo	
I 1 / v izvirnih zavojih	i S
l V ( * imenom	
\ \\ Knt!*rol»ior.		.J
i-
)
Nihče naj bi ne pil močno razburjajoče zrnate kave nemešane!
Kalhreinerjeva
K nelppova nlndnn Urva
sama se je obnesla za najokusnejšo primes, ki lahko prebavna, redilna in krvotvorna tpeSi zdravje.
m
Otroke bi bilo samo Se navajati Kathrelnerjeve
kave.
aru.
Loterijske številke.
3. avgusta.
Trst............ 1	29	48	25	13
Line ....... 63 9 18 71 90
And. Fajt,
pek. izvedenec Gorica tekallšče t-r. Josipa št.2(lastna
hiša,
I
Ievršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k- hOr ea nove maše in godove, kolatt. aa birmance in poroke itd. Vsa naročila ievršuje točno in natančno po uelji naročnikov. Ima in prodaja raslične moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Lekarna
Cnsiofoletti v Gorici
Prave Id edine žel. kapljice j,
i znamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če 9e jih dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tvcna mamka) popjje._ Okrepi
Selodec, storč, da agine v kratkem času omotica in Si-votna linost (mrtvost). Te kap-II Ijice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin. ^
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Glroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno pohištvo, kakor : toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.
Anton Potatzky
v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Kiijreiirjr kni>ovstiSči‘ niliilierškcKii in bnpn ter tkanin, preje in nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarjo. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne čase.
Posebnost: semena za zelenjave, trave in detelje.
Majbolje oskrbljena zaloga za kra-I marje, krošnjarje, prodajalce po sejmih j in trgih ter na deželi.
Rojaki!
Spomin,jnjtc s<> o vsaki ■priliki ..Šolskepa doma".
Saunig in Dekleva
ulica 3Iu»l<ilp*o st. 1. Gorica.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za šivilje, krojače, črevljarje in tudi za umetno vezanje (reka-niranje). V zalopi se tudi nahajajo angleška dvokolesa »Ilelical Premier« in slamorczni stroji, samokresi in razne puške, lastna niehamška po-p ra v I j a 111 i ca.
J. ZORNIK. GOBI
Gosposka ulica št. 10,
priporoča svojo največjo zalogo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastihrut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd.
Vse potrebščine g. šivilje in krojače.
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/» kil*1 >n od onega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja in iz Joch-matnn-oveg v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
Delavnica cerhenih posod in cerkvenega orodja
Fr. Leban
Gorca,
Iflagstratna ulca št. .
Priporoča preč. duhov-ščm svojo deiavneo cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov td., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franko.
iEzsEZ3sszast£saE3sa
Hotel
pri zlatem jelenu
v Gorici.
Ugodna lega sredi trgovskega dela mesta. J\fad 40 na novo opremljenih sob. — Velik jedilni salon, stekleni salon, obširen vrt, veranda, klubove sobe, keglišče. — Izborna kuhinja.
— pisemsko in J^untigamsko pivo. — Raznovrstna namizna vina in v butelkah. — Za prečastito duhovščino soba seperatna zmiraj na razpolago.
Za ninogobrojen obisk se toplo priporoča
udani
A. Dekleva.
=~1 najboljše stiskalnice za Bino
in 0L]HE so naše stiskalnice JERKU L"
iiajnovejfiotfa in najboljšega sestava z dvojnim innepretrganim pritisknlom; zajamčeno najliolše delovanje, ki prekaša vse dr::go stiskalnico ; hidravlična stiskalnica, najboljše nulo-uiatitno patentu- D tl H II fl N I	delujejo satne
»ime Škropilnic«* y|U I I II II 111 H nd sebe, ne da bi jih bilo trolia goniti. 1’lugi. mlini za grozdje, sadje in oljke. Kobkalnico za grozdje. Vinogradski plugi. Sušilnico ra sadje in druge vegetalne, iiv-ijenske in mineralne pridulke.
Stiskalnice za sono, slamo itd. na r«ko. Mlatilnice za žito čistilnice, rešjtalnice. Slamo reznice, roini mlini /.a žito \ razni \eliko*ti in vsi drugi stroji za poljedelstvo. I*duluje in prodaja z jamstvom kot po* duhnust najnovejet izborno izkušeno, kot najboljše pripo-znane in odlikovane sestavi
Ph. MnyM 8 B u
ms
Stiskalnica za vino.
|\V Odlikovani v vseh <lr?avah »votA z nad zlatimi Cenik h podobami in mnouofttctilna poliviilnn p | j j	in	zastopniki	no	Iščejo	porsodl,	kjer	fce	i
tovarna za poljedelske in »inske Htroji* DV na IHNA.K'
II. Tabor;,trushe fit.il.	autoinat. »kropilnica.
in Brttbrnimi kolajnami. ^ ajalel
nismo zastopau!.
pisma. Iluz prodajalci |—^
se bodo oddali
v Gorici v ulici Corso Verdi štev. 22 v najlepšem kraju mesta razni prostori za trgovino s skladišči vred. Jeden teh prostorov bi bil pripraven zlasti tudi za lepo kavarno. Reflektanti na te prostore se vabijo, da se s svojimi ponudbami obrnejo na načelstvo podpisane »Centralne posojilnice", ki je lastnica dotičnega poslopja.
V Gorici, dne 2. avgusta 1907.
Načelstvo ..Centralne posojilnice" v Gorici.
ss;