ISSN 0040-7712 770040 771208 SEPTEMBER 2001 LETNIK XXXX CENA 350 SIT MESSEKSENMtff BF- TOM MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA j i/ileni nniuiim Nova zasnova softvera na osnovi mc-24 ai/a mil ni h knnnloj Mmasnlnll:! 'jrznzi sl vrnKUtk za satnika “< 2 ?< -j- i Revija za tehniško ustvarjalnost mladih SEPTEMBER 2001, LETNIK XXXX, CENA 350 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: |alsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/4-79 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 350 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1 750 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Pisan škatlasti zmaj v jesenskem vetru M 1 } |D- Foto: Markelj KAZALO KAZALO 1 8 6 6 7 1 2 4 SVETOVNI REKORD V IMENU ZNANOSTI (l.DEL) NOVO NA TRGU 5 8 MESSERSCHMITT BF-109E MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA. 12 14 16 25 26 TIMOV TEST - TELSTAR 400 ULIVANJE POLIURETANSKE LIVNE MASE V KALUPE IZ SILIKONSKEGA KAVČUKA ŠKATLASTI ZMAJ MEDNARODNA VESOLJSKA POSTAJA KOT REVELLOVA MAKETA STREŽNIK SOODVISNIH ELEKTRIČNIH NAPRAV. 28 RAZISKOVALČEVA NOVA OBLAČILA 30 KLOPOTEC. 32 EIFFLOV STOLP (l.DEL) . 36 SVILENI TULIPANI 40 UGANKARSKI KOTIČEK 1 september 2001 1 REPORTAŽA Svetovni rekord v imenu znanosti (2. del) GUY REVEL V prejšnji številki Tima smo pisali o postavljanju svetovnega višinskega rekor¬ da v kategoriji F5S, ki ga je postavil dr. Wolgang Schaper z modelom kali 1 in ka¬ teremu je sledila himalajska odprava. Po¬ ročali smo o pripravah in prihodu mode¬ larske odprave v Nepal in prvih poletih, tokrat pa si bomo ogledali, kako so pote¬ kala dela vse do vrnitve ekipe v Nemčijo. Potek znanstvenega dela Naslednja dva tedna sta pravzaprav potekala ločeno od zunanjega sveta. Dol¬ ga planinska tura je ekipo popeljala v pre¬ stolnico Lo Manthang, globoko v gornjem Mustangu. Glavno mesto ob meji s Tibe¬ tom se je pravzaprav izkazalo za majhno osamljeno vas brez kakršnih koli zvez s svetom. Pot se je naglo vzpenjala v višine in prvi tabor so v snežnem viharju posta¬ vili na 4100 metrih. Potem ko so se člani ekipe v šotoru pogreli z zajtrkom (kjer se je temperatura povzpela na »toplih« -9 °C), so se lahko spustili v dolino na 3500 metrih. Tu je bila prva postojanka, v kateri so s pomočjo meteoroloških balo¬ nov in seveda jadralnih RV-modelov zbira¬ li podatke o nenavadnih dolinskih vetro¬ vih. Že kmalu po začetku je dolina zahte¬ vala svojo prvo žrtev, ko je pokvarjen aku¬ mulator povzročil popolno uničenje ene¬ ga od modelov. Od štirih dni v Lo Manthangu je bilo dva mogoče izkoristiti za zbiranje podat¬ kov. Preostala dneva je ekipa izkoristila za polnjenje akumulatorjev s pomočjo gene¬ ratorjev na veter. Akumulatorji niso napa¬ jali samo modelov jadralnih letal, temveč prav vso opremo, vključno z znanstveni¬ mi instrumenti in računalniki. V vasi, ka¬ kor tudi v vsej kraljevini, električna ener¬ gija ni nekaj samo po sebi umevnega. Ob dneh letenja so prvi polet opravili že ob sedmih zjutraj, da bi izkoristili zača¬ sno umirjene vetrove ter močne dvigajo¬ če se zračne tokove. Da so bili ti res nekaj izjemnega, kaže podatek, da je Stephan Laemmlein pri enem od poletov dosegel višino dva kilometra nad terenom, torej Znanstvena ekipa v Lo Manthangu ob tneji s Tibetom. Sestavljalo jo je pet meteorologov, trije piloti, ekipa kuharjev, nosači in trije jadralni RV-modeli kali. Na fotografiji manjka kar 21 mul. 5850 metrov nadmorske višine, kar je go¬ tovo najviše, kar je kdaj poletel model na električni pogon. V Lo Manthangu je ekipa tudi prvič uporabila pristajalno mrežo, ki so jo preizkušali že leto prej v Nemčiji. Mreža je omogočala mehak pristanek jadralnim modelom v ne ravno prijazni skalnati po¬ krajini. Ta pripomoček sicer ni kaka no¬ vost, saj so ga prvič uporabili že pred leti, in to zelo učinkovito. Kmalu so piloti ja¬ dralnih modelov že tekmovali med seboj v natančnih pristankih kar najbliže središ¬ ču mreže, kar je bilo lahko ugotoviti s pre¬ števanjem vozlov. Po štirih dneh v Lo Manthangu je bil že čas za pot proti naslednjemu taboru, ki ga je bilo treba še postaviti v Chuk- sangu na dnu doli¬ ne in ga je ekipa dosegla po treh dolgih dneh pohoda. Pot jih je vodila čez prelaze na višini 4000 metrov in več ter skozi va¬ sice, eno bolj slikovito od druge. V tem tretjem taboru so spustili veliko balonov za nabiranje podatkov, manjkajoče poseb¬ nosti lokalnih vetrov pa so v devetih pole¬ tih razjasnili jadralni modeli kali. Naporni pohod se je skoraj približal koncu. Treba je bilo prehoditi le še dolgo pot do baznega tabora v Jomsomu, ki ga je ekipa dosegla 12. marca. Modelarstvo ali pohodništvo? Letenje z radijsko vodenimi jadralni¬ mi letali navadno ne vključuje 200-kilo- »Riba« je v mreži! Stephanu Laemmleinu je uspel še en brezhibni pri¬ stanek. Otrok nič ni moglo zadržati proč od modelov letal, kar je lepo videti ob vzletu kali 2 na letališču v Jomsomu. 2 september 2001 1 REPORTAŽA Kot dokazuje Philip Kolb na visečem mostu, piha čez dolino veter s hitrostno 80 km/h. modeli so pristajali v mreže, da bi se izog¬ nili poškodbam na trdem terenu. Za letalski del znanstvene ekipe se je letenje z jadralnimi modeli in baloni zače¬ lo nekje med deseto in enajsto uro do¬ poldne. Vsako uro so najprej spustili po en balon, nato pa sta vzletela še dva jadral¬ na modela. Eden je poletel z letališča, dru¬ gi pa pet do deset kilometrov navzgor ali navzdol po dolini. Sledenje s teodoliti je omogočilo določanje smeri in moči vetra glede na odklon od navpičnice. Instru¬ menti v jadralnih letalih so med vzpenja¬ njem beležili druge pomembne atmosfer¬ ske podatke, kot sta temperatura in rela¬ tivna vlažnost. Vse te podatki so takoj pre¬ nesli v računalnike, ki so omogočali po¬ drobno analizo zračnih plasti do višine dveh kilometrov nad terenom. Vzpored¬ na uporaba dveh jadralnih letal je razkrila morebitne dvige ali spuste sicer stabilnih zračnih plasti vzdolž doline. Razen nabiranja podatkov v zraku so štiri zemeljske postaje merile moč vetra, relativno vlažnost, ena od njih pa tudi moč sončnega sevanja na površje doline. Na letališču Jornsom Wolfgang Schdper čaka na vzlet zadnjega leta¬ la Shangri La Air. preden se lahko začnejo znanstveni poleti. Ko je bil veter za potniška letala premočan, so električni jadralni modeli kljub temu leteli! Običajni vaški prizor v Jomsomu. Avtomobilov tukaj ni, vse prena¬ šajo mule ali nosači. metrskih visokogorskih tur. Za ekipo v dolini Kali pa je bil to nujni del vsakdanje¬ ga dela. Skupaj je bilo opravljenih 42 po¬ letov, uničen je bil en jadralni model, de¬ set pa jih je bilo še vedno brezhibnih, kar je dober rezultat glede na težavne pogoje. Meteorologi so prav tako opravili 42 pole¬ tov z baloni, ki so jih spremljali s teodoli¬ ti. Računalniki so bili na koncu napolnje¬ ni s stotinami podatkov, ki naj bi jih obde¬ lali po vrnitvi domov. Vsi člani ekipe so bili sicer pod zelo hudim pritiskom, ki so ga lajšali prijateljski odnosi z domačini. Dobra volja in delovna vnema pa kljub temu nista mogla prikriti dejstva, da so člani ekipe na robu duševne in telesne iz¬ črpanosti. Najhujše obremenitve so pov¬ zročali mraz, viharni vetrovi, povsod pri¬ soten prah ter velika nadmorska višina. Malce nepričakovano je bilo, da so po ne¬ kaj dneh prilagajanja še najlaže prenašali učinke nadmorske višine. Glavnega vzroka celotne odprave, predmeta vseh študij, zelo močnega vetra, ki je pihal s hitrostmi do 100 km/h in s se¬ boj nosil ogromne količine prahu, prisot¬ nega zmeraj in povsod, ni bilo mogoče pozabiti. Koža, oblačila, oprema, nahrbt¬ niki in šotori, vse je bilo pokrito z debelo mokasto plastjo. V nasprotju z odpravo je¬ seni leta 1998 je bilo tokrat najteže prena¬ šati hud mraz in nenadne temperaturne spremembe. Ko temperatura v šotoru ne preseže -10 °C, nihče nima volje zlesti iz spalne vreče! V kratkih marčevskih dneh ni bilo mogoče čakati, da bi se temperatu¬ ra dvignila. Olajšanje je nastopilo šele okoli poldneva, ko je bilo mogoče sleči kos ali dva od sicer nujnih številnih delov¬ nih oblačil. Komaj pa je sonce zašlo, je temperatura skoraj v trenutku padla pod ničlo, zato ni bilo čudno, da so bili trije modelarji že ob času večerje globoko za¬ kopani v spalne vreče. Videti je bilo, da šerp, kuharjev in no¬ sačev negostoljubno okolje sploh ne moti. Polni delovne vneme so po ves dan, od zore do mraka in še dlje, stregli in po¬ magali pri delu. Vsako jutro je člane ekipe pričakal vroč čaj, topel zajtrk pa je bil na mizi vedno točno ob dogovorjenem času. Ponoči je bilo vselej pri roki jabolčno žga¬ nje, ki je poskrbelo za ogrevanje, ko je po¬ pustil učinek vroče juhe. Šerpe so prav tako pomagali nameščati in razstavljati ge¬ neratorje ter pristajalno mrežo. Čeprav drobne postave, so med pohodi nosili ne¬ verjetne količine tovora. Očitno jim težke škatle za jadralne modele niso bile dovolj, tako da so si oprtali še nahrbtnike. Popol¬ no oskrbo so zagotovili za skromnih 500 do 700 SIT na dan. Leteti v vetru Naslednja dva tedna sta bila za zbira¬ nje podatkov najpomembnejša. Najmoč¬ nejši vetrovi v dolini namreč pihajo na¬ vadno v okolici Jomsoma. Podatke so mo¬ rali zbirati hkrati na dveh različnih me¬ stih, oddaljenih med seboj 5 do 10 kilo¬ metrov. Zbrani podatki bi morali razrešiti uganko vetrov v dolini Lhomar, ki sicer kljubujejo vsem poskusom meteorologov, da bi jih vpeli v matematične okvire. Čeprav malce večji kot Lo Manthang, je Jornsom še vedno le vas, zato so ekipo zelo hitro poznali vsi njeni prebivalci. Vsako jutro se je okoli modelarjev in nji¬ hovih pisanih mo¬ delov hitro zbrala skoraj vsa vas. Kon¬ trolni stolp bližnje¬ ga letališča je do¬ volil letenje, kakor hitro je odletelo majhno potniško letalo. Na voljo sta bili sicer dve s ka¬ menjem pokriti ki¬ lometrski vzletno- pristajalni stezi, vendar jih ni bilo mogoče uporabiti; 1 september 2001 3 REPORTAŽA Tako zbrani podatki bodo pomagali pri razvoju majhnih električnih central na sončno energijo, ki bodo dobavljale eko¬ loško neoporečno električno energijo v odročnih predelih. Jadralni model na električno energijo - orodje znanosti Počasi so poleti električnih jadralnih letal postali rutina. Nazadnje je bilo skupaj opravljenih 119 poletov, s katerimi so zbi¬ rali podatke, kar je bilo približno dvakrat več, kot so načrtovali. Če bi višine poletov nalagali eno na drugo, bi prišli do spoštlji¬ ve vsote 180.000 metrov. Skoraj vsi poleti so potekali gladko ter se končali z mehki¬ mi pristanki. Razen že omenjenega mode¬ la, ki je bil uničen na začetku odprave, se je ob pristanku poškodoval le še en jadral¬ ni model, pa tudi tega so popravili. Za pot domov je bilo tako pripravljenih devet po¬ vsem uporabnih jadralnih modelov, ki bodo služili v prihodnjih meteoroloških raziskovalnih odpravah. Že pred končno obdelavo podatkov na mimchenski univerzi so si bili sodelu¬ joči znanstveniki enotni, da je bil sistem zbiranja podatkov s pomočjo električnih Pogled na Lo Manthang žen dvodnevni počitek, uživali v toplej- jadralnih modelov iz¬ redno uspešen, kljub neugodnim razmeram v pogorju Himalaje. Za preučevanje nižjih de¬ lov atmosfere je takšen pripomoček, ki nam lahko služi zelo dolgo, daleč cenejši kot me¬ teorološki baloni, ki jih je mogoče uporabiti le enkrat. Uporabnost ja¬ dralnih modelov se bo še povečala, ko jih bodo povezali s siste¬ mom GPS. Prenos mo¬ delov ni težaven, znans¬ tveno opremo pa je tako mogoče uporabiti na sicer nedostopnih krajih. Jadralni modeli omogočajo tudi hkratno zbiranje podatkov na dveh me¬ stih in enakih višinah, kar z drugimi sredstvi ne bi bilo mogoče. Po šestih napornih, a vsekakor zelo neobičajnih tednih dela se je vsa ekipa spet zbrala na letališču v Jomsomu. Ven¬ dar jih je tokrat namesto dela čakalo leta¬ lo za Katmandu, kjer so si privoščili zaslu¬ sem okolju in poslali kakšno e-pošto. Z njeno pomočjo sem prejel večino infor¬ macij o odpravi kakor tudi fotografije. Odprava se je končala s poletom v Miinchen, kamor je ekipa prispela 30. marca. S seboj je prinesla velikansko koli¬ čino znanstvenih podatkov ter še več ne¬ pozabnih spominov. Novo na trgu TIPSY Tipsy, začetniški slow-fly model iz stiro¬ pora, ima že izgotovljene vse sestavne dele. Za pogon je predviden električni komplet pushprop (speed 280 in 6 celic Ni-MH 0,65 Ah). Model stane 9.790 SIT. JETCAT Pl 20 Modelarska reakcijska turbina JetCat P120 s potisno silo 120 N z avtomatskim zagonom. Cena je 729.500 SIT. RV-NAPRAVA X-4l2 X-412 je 6-kanalna računalniška RV-napra- va z možnostjo izbire mode 1 ali mode 2 in vgrajenim V-mešalnikom. Cena je 27.900 SIT. IMPULS XR-7 COMPETITION 4 WD Vrhunski tekmovalni off-road model RV- avtomobila v merilu 1 : 8 je namenjen vr¬ hunskim tekmovalcem. Model, predviden za pogon z motorji 3,5 cm 3 , je opremljen z ležaji, tremi diferenciali, oljnimi blažil¬ niki in dvema ločeno nastavljivima zavor¬ nima ploščicama. Cena je 114.990 SIT. Trgovina MIBO modeli, d. o. o., Stara c. 10, 1370 Logatec, tel.: (01) 750-90-60, e-pošta: mibo.export@siol.net #7Zc*c«r* busch VOLLMER NAROČILNICA ZA KATALOG HO ROCO 2001 Pošljite mi kom katalogov ROCO 2001 po ceni 1990.- SIT + poštnina. Kupnino bom poravnal ob povzetju. IME IN PRIIMEK NASLOV POŠTNA ŠT. IN POŠTA TELEFON PODPIS Trgovina: Hobby & Tel.:(02)2519217 Naročilnico pošljite na naslov: PRIMOTEHNA d.o.o Partizanska 3-5 2000 Maribor 4 september 2001 r 1 PRILOGA Messerschmitt Bf-109E SAŠO ŠANTEU Zgodovina Messerschmitt Bf-109 je najbolj znano nemško lovsko letalo II. svetovne vojne in hkrati tudi najštevilčnejše lovsko letalo vseh časov, saj so jih naredili nad 33.000. Konstruirano je bilo leta 1934, prvič pa je poletelo naslednje leto. Zgradili so števil¬ ne izvedenke z mnogimi izboljšavami, tako da je letalo zunaj Nemčije ostalo v operativni uporabi vse do leta 1960. S tem letalom je nemški as Erič Hartmann dosegel rekordno število zmag - kar 352. Uvod Model je prilagojen pravilniku združe¬ nja za zračne boje ACES. Zasnovan je tako, da lahko dosega velike hitrosti in je hkrati okreten, kar je potrebno za same boje, po¬ leg tega pa je sposoben akrobacij, zato je z njim zanimivo leteti tudi zgolj za zaba¬ vo. Model je upravičil vsa pričakovanja in jih tudi presegel. Z njim sem zadnji dve sezoni sodeloval na tekmah ter dosegel več vidnih uvrstitev. Za letenje je zahte¬ ven in ne odpušča napak. Dobro je, če si prej že naberemo izkušnje s kakšnim majhnim in hitrim modelom, Bf-109 nika¬ kor ni primeren za začetnike. V dobrem letu in pol sem izdelal tri prototipe. Trup prvega sem izdelal iz epoksidnega lamina¬ ta na pozitivu iz stirodura. Ker pa je s tem veliko dela, še posebej z barvanjem, sem se potem odločil za trup iz balze, model pa prekril s folijo. V tem članku je pred¬ stavljena zadnja različica. Ker je model namenjen izkušenim modelarjem in so vsi elementi vrisani na načrtu, veliko pa povedo tudi slike, bo opis izdelave skromnejši. Krilo Krilo je izdelano v klasični tehniki iz stiropora, prekritega z 1-mm balzo. Profil je modificirani MH 32, ki je v osnovi na¬ menjen električnim modelom pylon. Ta profil zahteva, da se mu po obliki čim bolj približamo, sicer nima ustreznih lastnosti. Kljub velikemu V-lomu je krilo nareje¬ no v celoti iz enega kosa. Prednost je v več¬ ji trdnosti in manjši masi. Tako izdelano krilo obvezno vakuumiramo, sicer se balza ne prilagodi dovolj površini. Če vakuumi- ranja ne obvladamo, potem krilo raje izde¬ lamo iz dveh polovic in ju zlepimo. Slika 8. Avtor članka pred prvim poletom na modelarski stezi v Divači Slika 1. Servomehanizem C2081 je v krilo prilepljen z obojestran¬ skim lepilnim trakom, ob straneh pa utrjen s koščki balze, ki prepre¬ čujejo premikanje. Povezava je iz 1,2-mm jeklene žice, ki ima na obeh straneh Z-spoj. Zaradi zmanjšanja zračnosti sta obe ročici pre¬ vlečeni s termoskrčljivo cevko. MESSERSCHMITT Bf 109E TZ1. 1 september 2001 5 PRILOGA Slika 2. Na sliki sta polovici kalupa za po¬ krov motorja, kalup za del okrog izpušne cevi in pozitiv za kabino. Zraven so še izgo¬ tovljeni izdelki. Na sprednjem delu, v korenu in pri servomehanizmih (vse zgoraj in spodaj) je okrepljeno s stekleno tkanino. Spredaj uporabimo enosmerno tkano stekleno tkanino (UD - unidirectional). Še bolje je, če povsod uporabimo tkanino iz ogljiko¬ vih vlaken. Če z modelom ne namerava¬ mo sodelovati na tekmah, potem lahko tkanino na prednjem robu tudi opustimo. Pregib krilc izvedemo z 2-cm najlon¬ skim trakom (nem. Abreisgewebe), ki ga pri lepljenju opiat postavimo na sredico. Ko je krilo narejeno, balzo na spodnji strani izrezkamo, na zgornji pa s koščkom lista žage za kovino napravimo utor. Pred¬ nost te izvedbe je v hitri izdelavi, zrakote¬ snosti in predvsem točnosti pritrditve krilc. Pri sestavljankah, ki imajo tak način pritrditve krilc, jih imenujejo elastic flap. Pri gradnji pazimo na težo, tako da iz¬ beremo lahko balzo (100-130 kg/m 3 ), varčujemo s smolo ter balzo proti koncu kril zbrusimo na 0,5 mm. Na ta način izde¬ lano (neprekrito) krilo naj bi tehtalo 130-140 g. Trup Stranici sta iz 3-mm balze, ki je z no¬ tranje strani na prvi polovici okrepljena s 5-cm steklenim (karbonskim) UD-tra- kom (glej načrt). Zadnji zgornji del ukrivi¬ mo iz 1,5-mm balze, prehod proti strani¬ cama pa obrusimo. Sprednji zgornji del lahko naredimo iz 3-mm balze ali dveh plasti 1,5 mm zaradi lažjega zvijanja. Pokrov motorja iz epoksidnega lami¬ nata sem izdelal v kalupu, kabino pa va- kuumiral iz prozorne plastike ABS (slika 2). Višinsko krmilo pritrdimo z navadnim lepilnim trakom, smerno pa s šarnirji. Slika 3- Montaža motorja MWS 2,5 cm 3 . Na zadnjo stran je privita 2-mm aluminijasta plo¬ čevina, ta pa je z gumicami pritrjena na prvo rebro. fcmšim Slika 6. Najzaneslivejši je gotovo štart s pomočjo katapulta. Če po startu ugasne motor, ima model že dovolj hitrosti za pristanek. Zanesljivo lahko vzletamo tudi s hrbttiim vetrom, kar pride prav zlasti na tekmah. Zgornji del smernega krmila lahko izdela¬ mo pod kotom 90° (črtkana črta) ali pod kotom 45° (kot pri originalu), vendar v tem primeru odklon smeri deluje tudi kot odklon višinskega krmila navzdol, kar mo¬ ramo kompenzirati z (nelinearnim) me¬ šalnikom v oddajniku. Vgradnja motorja in RV-opreme Za pogon je predviden motor MWS 2,5 cm 3 ali podoben. Če bo model tako la¬ hek, kot je bil prototip, moramo motor obvezno pritrditi na štiri gumijaste pod- ložke (□ 8 x 8 mm), sicer bo življenjska doba modela zaradi vibracij zelo kratka (sliki 3). Motor s propelerjem in kapo propelerja namreč zavzema skoraj 40 % skupne mase. Ker je trup ploščat, mora biti tak tudi rezervoar. Za to so primerne posode raz¬ nih kozmetičnih sredstev. RV-opremo vgradimo tako, da bo te¬ žišče modela na predvidenem mestu. Sam sem uporabil Graupnerjeve ser- vomehanizme C2081. Če motor nagnemo na stran, potem to uravnamo s položajem servomehanizmov v krilu. Servomehaniz- ma za višino in smer sem pri zadnjem mo¬ delu pritrdil za rebrom R 7 (slika 4), kjer sem namestil tudi priključek za polnjenje. Tako lahko s spreminjanjem položaja aku¬ mulatorja in sprejemnika lažje spreminja¬ mo težišče. Akumulator ima kapaciteto 250-500 mAh in naj bo čim lažji (veliko¬ sti mikro ali manjši). Slika 4. Odprtina za dostop do zadnjih dveh servomehanizmov, kjer je tudi priključek za polnjenje. Pokrov je pritrjen z elastiko. Slika 7. Notranjost kabine lahko še izpopol¬ nimo, vanjo pa posadimo tudi figuro pilota. september 2001 T_IL 1 6 PRILOGA Slika 5. Start »izpod roke« je enostaven in zanesljiv. Letenje Kot že rečeno, je model zahteven za letenje, a ko ga enkrat obvladamo, je uži¬ tek z njim toliko večji. Sposoben je prak¬ tično vseh akrobacij, vključno z lupingom na nož, zavoji pa so na meji verjetnega. Model dosega velike hitrosti in je bil na vseh tekmah daleč najhitrejši. Še enkrat opozarjam, da pri gradnji pazimo na težo. Sposobnosti in lastnosti modela so na¬ mreč močno odvisne prav od mase, ki ne sme presegati 950 g. Hode krmil nastavimo, kot je označe¬ no v načrtu. Zlasti kritičen je hod višin¬ skega krmila navzgor, ki ga nastavimo na tak odklon, da model ne naredi več dina¬ mičnega vrija. Priporočljivo je tudi meša¬ nje višinskega krmila in zakrile (flapero- nov). Uporaba ekspotenciala je skoraj ob¬ vezna, zlasti za krilca. Vzlet in pristanek nam olajša uporaba zakrile. Seveda model leti tudi brez smernega krmila in zakrile, vendar potem večji del akrobacij odpade! Prvi met naj opravi pomočnik, tako da ima modelar pilot roke pripravljene za posredovanje. Že minimalna odstopanja krmil od nevtralne lege namreč povzroči¬ jo nagle spremembe smeri. Priporočam met modela »izpod roke«. Pri tem model primemo pred kabino, ga usmerimo pod kotom 45° navzgor in ga z občutkom vrže¬ mo. Nekateri menijo, da je tako vzletanje nevarno in gre pri tem zgolj za »postavlja¬ nje« pred navzočimi, vendar je to bolj po¬ sledica nevednosti. Izkazalo se je namreč, da je za tovrstni model tak met veliko enostavnejši, zanesljivejši in predvsem varnejši. Ko se modela navadimo, ga lah¬ ko mečemo tudi sami. Sam ga mečem z levo roko (v dobesednem in prenesenem pomenu). Če motor dovolj dobro vleče (propeler 8x4 nad 16.000 vrt./min ali 7x4 nad 19.000 vrt./min) in je model dovolj lahek (pod 800 g), ga lahko izpusti¬ mo celo navpično navzgor! (slika 5) Slika 9. Počasen let na nož Pri avtorju prispevka, ki je po elektron¬ ski pošti (santelj_saso@yahoo.com) gradi¬ teljem na razpolago za vsa vprašanja in po¬ jasnila, lahko dobite tudi ulitke pokrova motorja, dela za izpušno cev in kabine. flflSIISIKfl ©PIRgm ,.. Trgovsko podjetje GASILSKA OPREMA d. o. o. Trgovina »MLADI TEHNIK« Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 Odprto: od 8.00 do 19-00 ure, ob sobotah do 13-00 ure Prodajamo izdelke proizvajalcev: MULTIPLEX: RV-naprave in pribor, modeli letal in pribor; IKARUS: modeli helikopterjev na električni pogon, modeli slow-fly in pribor; KONTRONIK: elektronski krmilniki in brezkrtačni motorji; JAMARA: modeli letal in pribor; ROBOTRONIK: RV-modeli avtomobilov in pribor; LRP: elektromotorji, krmilniki hitrosti, polnilniki in akumula¬ torji; ACADEMY: RV-modeli avtomobilov in pribor; GRAUPNER: modeli in pribor; WALACHIA: makete lesenih hiš; WEICO: modeli letal, avtomobilov, pohištva in živali iz lesa; REVELL, ITALERI, HELLER, ACADEMY, DRAGON: plastične makete. Jamara - park flyer poppy z elektromotorjem 400 G in propelerjem (20.500 SIT) Aj Ikarus - model helikopterja eco 8 (49.500 SIT) Multiplex - twin jet, model z razpetino 910 mm, dolžino 802 mm in dvema elektromotorjema permax 400 / 6 V (23.500 SIT) Multiplex- servomehanizem cockpit BB (5.600 SIT) Model čolna ECO (9.000 SIT) - RV-model cestnega avtomobila OBČASNO POSEBNI POPUSTI ZA DOLOČENE IZDELKE! POMAGAMO S STROKOVNIMI NASVETI PRI GRADNJI! 1 september 2001 7 MAKETARSTVO Mednarodna vesoljska postaja SIMON ZAJC Ameriško in rusko vesoljsko plovilo sta se v vesolju prvič združili leta 1975. Šlo je za zgodovinsko »rokovanje v veso¬ lju«, ki so ga opravili člani posadk ameriš¬ ke vesoljske ladje Apollo in ruskega plovi¬ la Sojuz. Za obdobje hladne vojne, sploh pa gledano s tehničnega vidika, je bil to velik dosežek. V orbiti, dobrih 200 kilo¬ metrov nad površjem Zemlje, sta se na¬ mreč uspešno združili vesoljski plovili, ki sta bili izdelani na nasprotnih poloblah našega planeta. Dvajset let pozneje, ko so si Rusi na¬ brali že veliko izkušenj s svojimi vesoljski¬ mi postajami, Američani pa so skorajda rutinsko potovali v vesolje v vesoljskih ra¬ ketoplanih, je napočil čas za ponovno združitev dveh vesoljskih velesil. Po več¬ letnih pripravah se je ameriški raketoplan (space shuttle) Atlantis leta 1995 namreč združil z rusko vesoljsko postajo Mir. Ru- sko-ameriški program Shuttle-Mir, med katerim so ameriški astronavti skupaj z ruskimi kozmonavti bivali na ruski vesolj¬ ski postaji, je bil hkrati tudi prvo obdobje projekta Mednarodna vesoljska postaja. Dobra tri leta po prvi združitvi ameriš¬ kega raketoplana z Mirom pa sta se v ve¬ solju spet združili ameriško in rusko ve¬ soljsko plovilo. Tokrat je šlo za modula Unity, ki so ga izdelali v ZDA, in Zarjo, ki so jo v vesolje izstrelili Rusi. Ameriški ra¬ ketoplan Endeavour je 7. decembra 1998 s pomočjo mehanične roke modul Unity združil z Zarjo, ki so jo v orbito sicer iz¬ strelili 20. novembra istega leta. V vesolju se je tako pričelo drugo obdobje sestavlja¬ nja prve mednarodne vesoljske postaje. Pri tem projektu pa poleg Američanov in Rusov, ki imajo z vesoljskimi postajami največ izkušenj, sodelujejo tudi Kanada, Japonska in države članice evropske ve¬ soljske agencije ESA. Vodilno vlogo pri MVP letos poleti v orbiti nad Zemljo projektu imajo ZDA, sicer pa vesoljsko postajo upravljajo tako v ameriškem nad¬ zornem središču (MCC) v Houstonu kot tudi v ruskem Centru za nadzor poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi. Za dokončno izgradnjo vesoljske po¬ staje bo predvidoma potrebnih nad 40 ve¬ soljskih poletov, ki vključujejo ameriške vesoljske raketoplane ter ruske nosilne ra¬ kete vrste proton in sojuz. Vesoljci pa se bodo odpravili na več kot sto vesoljskih sprehodov, med katerimi bodo na zuna¬ njosti postaje opravljali različna gradbena dela. Dokončana vesoljska postaja naj bi imela bivalno prostornino, enakovredno dvema potniškima kabinama letala boeing 747. Prvotni načrt za sestavljanje MVP pa se nenehno spreminja zaradi različnih, predvsem pa finančnih težav, ki pestijo ne le rusko vesoljsko agencijo Rosaviako- smos ampak tudi ameriško vesoljsko agen¬ cijo NASA. Američani so bili zaradi omeje¬ nega dela državnega proračuna, namenje¬ nega za vesoljske raziskave, namreč prisi¬ ljeni začasno ustaviti izdelavo bivalnega modula in reševalnega plovila za vesoljsko postajo. Strokovnjaki so sicer načrtovali, da bo na dokončani postaji lahko bivalo Zarja in Unity Zračna zapora Quest med izdelavo 8 mv if fr -1 september 2001 - -JL do sedem vesoljcev hkrati, vendar to brez omenjenega modula in plovila ne bo mo¬ goče. Gradnja MVP bo po trenutnih načr¬ tih zaključena leta 2006. Zdaj pa se iz ne preveč svetle prihod¬ nosti vrnimo v sedanjost in si poglejmo, kaj trenutno sestavlja vesoljsko postajo, ki Zemljo vsakih 90 minut obkroži na višini približno 400 kilometrov. Prvi modul, 20- tonska Zarja, je bil utirjen novembra 1998. Gre za nadzorni modul, ki so ga iz¬ delali v ruskem centru Hruničev in je skr¬ bel za usmerjanje in nadzor postaje do prihoda naslednjega ruskega modula. Zar¬ ja je dolga približno 12,5 metrov, njen največji premer pa znaša dobre 4 metre. Na modulu so tudi rezervoarji, v katere lahko iz ruskih tovornih ladij pretočijo ra¬ ketno gorivo. Decembra istega leta so z Zarjo združili 11-tonski ameriški modul Unity, na katerem je šest združevalnih mehanizmov in tako predstavlja vozlišče ameriškega dela MVP. Tako kot vsi modu¬ li je tudi ta valjaste oblike, dolg okoli 4,5 metra, njegov največji premer pa znaša 4,4 metra. Zarja, ki ima raketne motorje in tudi par plošč s sončnimi celicami, je Unityju dovajala potrebno električno energijo. Leta 1999 na vesoljsko postajo niso dodali nobenega modula, vseeno pa jo je enkrat obiskal ameriški raketoplan. Naslednji modul, ki se je združil z na¬ stajajočo vesoljsko postajo, je 19-tonski ruski servisni modul Zvezda. Združitev je bila, tako kot je značilno za vse ruske mo¬ dule, samodejna in se je zgodila julija 2000. Zvezda je najpomembnejši del ve¬ soljske postaje, saj omogoča nadzor orbi¬ te in bivanje stalne posadke na postaji. MVP v bližnji prihodnosti 1. modul Zarja 2. modul Unity 3. modul Zvezda 4. nosilec Z1 5. nosilec P6 6. modul Destiny 7. mehanična roka Canadarm2 8. modul Quest 9. krilo s sončnimi celicami 10 . radiator za odvajanje odvečne toplote 11. združevalni tunel PMA 12. modul Pirš 13. tovorna ladja progres 14. vesoljska ladja sojuz TM m r 1 september 2001 9 MAKETARSTVO Destiny Destiny Modul je ima dve plošči s sončnimi celica¬ mi, sestavljen pa je iz treh odsekov. Na zadnjem koncu je prehodni odsek z enim spajalnim mehanizmom, ki omogoča združitev ruskim vesoljskim ladjam vrste sojuz TM in progres M. Osrednji in naj¬ večji del modula je delovni odsek, ki vse¬ buje različne naprave, pomembne za bi¬ vanje in delo vesoljcev. Tu se nahajajo ra¬ čunalniki za nadzor delovanja postaje, dve majhni kajuti za spanje, zložljiva miza, stranišče, sistemi za vzdrževanje se¬ stave ozračja in drugo. Združevalni odsek na sprednjem koncu modula pa vsebuje še tri spajalne mehanizme, od katerih pa sta prosta samo še dva, na enega je na¬ mreč priključen modul Zarja. Vesoljci imajo na voljo tudi več kot ducat različno velikih okenc. Z raketoplanom Discovery so oktobra 2000 na MVP pripeljali nosilec Zl, ki so ga med vesoljskim sprehodom pritrdili na vrh Unityja. Po priključitvi Zvezde je bila vesoljska postaja pripravljena za prihod prve glavne posadke. Z ruskim Sojuzom TM-31 so 2. novembra 2000 tako na MVP prispeli poveljnik William Shepherd, pi¬ lot Jurij Gidzenko in ladijski inženir Ser¬ gej Krikaljov. Med bivanjem te prve ame- riško-ruske posadke so na vesoljsko po¬ stajo dodali kar nekaj novih ameriških de¬ lov. Nosilec P6 z dvema sončnima krilo¬ ma, ki so ga na postajo dostavili z raketo¬ planom Endeavour, so pritrdili na vrh no¬ silca Zl. Velikanski sončni krili z razpo¬ nom 73 metrov ameriškim in tudi ruskim modulom zagotavljata 60 kilovatov elek¬ trične energije. Po priključitvi nosilca P6 s sončnimi krili je bila vesoljska postaja pripravljena na prihod novega ameriškega modula. Člani posadke raketoplana Atlantis so fe¬ bruarja letos s pomočjo raketoplanove mehanične roke na modul Unity pritrdili 14-tonski ameriški raziskovalni modul De- stiny. Gre za dozdaj najpomembnejši ele¬ ment ameriškega dela Mednarodne ve¬ soljske postaje. V ta 9 metrov dolgi modul je mogoče namestiti različne, kot sobna omara velike premične predalnike, v ka¬ terih se nahajajo komunikacijski sistemi, naprave za znanstvene poskuse, naprave za vzdrževanje sestave ozračja v postaji in drugo. Na spodnjem delu je tudi okno za opazovanje površja Zemlje. V modulu se nahajajo tudi računalniki za nadzor žiro- skopov v nosilcu Zl. Poleg tega pa je tu tudi nadzorna plošča za upravljanje meha¬ nične roke. Prvi kanadski prispevek, 17 metrov dolga mehanična roka Canadarm2 je na vesoljsko postajo prispela aprila letos in sprva so z njo imeli kar nekaj težav. Ven¬ dar pa je članom druge glavne posadke, ki so jo sestavljali poveljnik Jurij Usačov in ladijska inženirja James Voss in Susan Helms, težave uspelo odpraviti. S pomočjo te roke so nato julija letos na desno stran modula Unity pritrdili 6-tonski ameriški modul Quest, ki ga je na vesoljsko postajo dostavil raketoplan Atlantis. Gre za univer¬ zalno zračno zaporo, skozi katero se ve¬ soljci lahko odpravijo na vesoljski sprehod zunaj MVP. Vesoljci pri izstopu skozi ta modul lahko uporabljajo ameriški vesolj¬ ski skafander EMU ali pa ruski orlan. Na zunanjosti 5,6 metrov dolgega modula so nameščeni štirje rezervoarji s kisikom in dušikom, ki ju uporabljajo za obnavljanje sestave ozračja v vesoljski postaji. Tretja glavna posadka na MVP, ki jo se¬ stavljajo poveljnik Frank Culbertson, pilot Vladimir Dežurov in ladijski inženir Mi- hail Tjurin, pa ima nekoliko manj dela s sestavljanjem Mednarodne vesoljske po¬ staje in se bo bolj posvečala različnim ra¬ ziskavam. Predvidoma v drugi polovici septembra bo proti vesoljski postaji na¬ mreč poletel ruski združevalni modul Pirš, ki je valjaste oblike in ima na spred¬ njem koncu poseben spajalni mehani¬ zem, s katerim se bo združil z modulom Zvezda. Na spodnji strani modula pa je navaden spajalni mehanizem, ki bo omo¬ gočal združitev dodatne ruske vesoljske ladje. Poleg tega pa je Pirš tudi zračna za¬ pora in ima na strani dve veliki loputi s premerom 1 meter, skozi kateri bodo iz postaje v vesolje izstopali vesoljci v ru¬ skih skafandrih. Za prevoz vesoljcev in tovora na Med¬ narodno vesoljsko postajo trenutno upo¬ rabljajo ameriške vesoljske raketoplane ter ruske vesoljske ladje vrste sojuz TM in progres M. V prihodnosti pa bo na vesolj¬ sko postajo tovor in gorivo dostavljala tudi evropska tovorna vesoljska ladja ATV (Automated Transfer Vehicle), ki jo bodo izstrelili na vrhu nosilne rakete ariane 5. ATV se bo združila z ruskim servisnim modulom Zvezda. Manjšo tovorno ladjo pa načrtuje tudi Japonska. 10 september 2001 1 5344 MAKETARSTVO Zarja Težave z ameriškim vesoljskim proračunom Ameriška vesoljska agencija NASA se sreču¬ je s precejšnjimi finančnimi težavami, ki bodo najbrž prizadele večji del projektov, ki jih agencija trenutno izvaja ali pa jih načrtuje v prihodnosti. Ameriški predsednik George W. Bush in njegova administracija namreč v pred¬ logu za proračun za leto 2002 ne predvidevata bistvenega povečanja denarnih sredstev za ve¬ soljsko agencijo NASA. Njen proračun bo na¬ mreč znašal 14,5 milijarde ameriških dolarjev, kar bo ob upoštevanju inflacije najbrž celo manj kot proračun za leto 2001, ki znaša 14,3 milijarde dolarjev. Ameriški vesoljski agenciji za izgradnjo ameriškega dela Mednarodne vesoljske postaje (MVP) že tako primanjkuje denarja, saj naj bi proračun MVP presegla za cele 4 milijarde do¬ larjev, končna vsota pa se viša iz leta v leto. Za¬ radi tega bo najbrž prišlo do večjih sprememb ali celo ustavitve izdelave in načrtovanja neka¬ terih kasnejših modulov ameriškega dela MVP. Proračun predvideva preusmeritev finančnih sredstev iz izdelave ameriškega bivalnega mo¬ dula (Habitation module), pogonskega modula z raketnimi motorji za dvig orbite (Propulsion module) in plovila CRV za vrnitev posadke na Zemljo (Crew return vehicle). Gradnja ameriškega dela MVP naj bi bila po novem končana takrat, ko bo na postajo mo¬ goče priključiti module drugih partnerjev, kot sta Evropa in Japonska. Za priključitev njunih modulov pa je potreben ameriški modul Node 2, ki ga bodo na vesoljsko postajo priključili leta 2003 med odpravo 10A. Trenutno stanje torej kaže na to, da bo ameriški del MVP manj obsežen, kot je bilo načrtovano, gradnja na tak¬ šen način pa naj bi bila lahko zaključena še pred letom 2006. Prvotni načrti so predvidevali, da bi ob za¬ ključku gradnje MVP na njej lahko bivalo do 7 vesoljcev hkrati. To pa brez dovolj velikih bi¬ valnih prostorov (ameriški bivalni modul) in reševalnega plovila CRV, ki posadki v primeru težav na vesoljski postaji omogoča vrnitev, ne bo mogoče. Kot vse kaže, bo posadka na MVP še nekaj časa omejena na tri člane, ki bodo za reševalno plovilo še naprej uporabljali rusko vesoljsko ladjo sojuz TM, v kateri je prostora za tri vesoljce. Teoretično bi bilo sicer mogoče posadko na MVP povečati na 6 vesoljcev, vendar bi v tem primeru morali biti z vesoljsko postajo vedno združeni dve vesoljski ladji sojuz za vrni¬ tev posadke. Ker je plovilo sojuz treba zame¬ njati na vsakih šest mesecev, bi to pomenilo, da bi Rusija morala izdelati in izstreliti štiri takšna plovila na leto, kar pa se tudi iz tehničnih razlo¬ gov za zdaj zdi malo verjetno. Če na MVP ne bo dostavljen ameriški po¬ gonski modul, bo to pomenilo, da bodo za nad¬ zor višine orbite vesoljske postaje še naprej skrbeli ruski servisni modul Zvezda in pa ruske tovorne ladje vrste progres. Če bodo v prihodnosti dosegljiva dodatna finančna sredstva, pa bo NASA na Mednarodno vesoljsko postajo morda poskušala dodati manjkajoče module. Trenutno proračun name¬ rava zagotoviti predvsem to, da se ameriški del MVP zgradi do te mere, da bo omogočal pri¬ ključitev tudi evropskih in japonskih modulov, ki bodo povečali zmogljivost Mednarodne ve¬ soljske postaje, ki je trenutno sestavljena iz dveh ruskih in treh ameriških modulov. ”\_!.L 1 september 2001 11 MODELARSTVO Timov test - teistar 400 MILAN JOVIČIČ Pred kratkim smo dobili v oceno se¬ stavljanko elektromotornega jadralne¬ ga modela telstar 400, ki ga izdeluje podjetje PANoptikUM d. o. o. iz Kamni¬ ka. Gre za jadralni model z razpetino krila 1500 mm in pogonom na elektro¬ motor tipa 400. Že pri prvem pogledu na sestavljanko opazimo, da so s CNC rezkalom izrezani deli modela iz kako¬ vostne ter skrbno izbrane lahke balze. Sestavljanka je opremljena z načrtom krila v merilu 1 : 1 in trupa v merilu 1 : 2. Priložena so računalniško narisa¬ na navodila za sestavljanje po posamez¬ nih stopnjah ter krajše pisano navodilo. Ob lesenih delih so kompletu priloženi šarnirji in pogoni za krmila. Sestavljanje Deli so natančno izdelani, zato je se¬ stavljanje pravi užitek za vsakega vsaj malo izkušenega modelarja. Sestavljan¬ ka pa je primerna tudi za popolne za¬ četnike, saj ob jasnih navodilih in z ne¬ kaj truda izdelava poteka brez težav, zato model priporočam tudi za delo v modelarskih krožkih. Vse tri dele krila ter trup sestavljamo na ravni šablonski deski. Če želimo graditi hitro in zelo lahko, uporabimo sekundno lepilo. Za¬ četnikom priporočam, da raje uporabi¬ jo počasneje sušeča se lepila (npr. iz UHU-jevega proizvodnega programa). Ker je model klasične gradnje, ki je bila v preteklosti v Timu že nekajkrat opisa¬ na, je ne bom podrobno opisoval. Sestavljen model lahko v celoti pre¬ krijemo z modelarsko folijo, ali prekri¬ jemo samo krilo in rep, trup pa prelaki- ramo z nitrolakom. Sam sem ves model prekril s folijo Oracover v dveh barvah. Za pogon smernega in višinskega kr¬ mila sem uporabil dva servomehanizma velikosti pico (9 g), ki sta nameščena v trup pod zadnji rob krila. Tako nam prostor v prednjem delu trupa ostane za montažo električnega pogona. V sam nos na rebro 1 privijačimo elektromo¬ tor velikosti 400. Izrez v rebru 2 nam motor dodatno utrdi. Če na motorju uporabimo feritni obroč, moramo izrez v R 2 ustrezno povečati. Velikost in teža zveznega regulatorja nista posebej po¬ membni, imeti pa mora vgrajeno zavo¬ ro zaradi zložljivega propelerja. Sam sem uporabil regulator rondo 400, za pogon pa 7 celic 1000 mA mignon San- yo gold, ki so za motor 400 z zložljivim propelerjem 6x3 povsem dovolj. Celi¬ ce spajkamo v komplet 4 + 3 ali 4 + 4, če uporabimo 8 celic. Tak paket nam gre skozi odprtino v R 3. S premikanjem na¬ prej in nazaj prilagodimo položaj težiš¬ ča, ki je označen na načrtu. v I Letenje Štartna masa testnega modela je 560 g s 7 celicami, ter 585 g z 8 celica¬ mi. Krilo ima ploščino 22,8 dm 2 , torej je obremenitev na 1 dm 2 borih 24,5-26 g. Pri profilu selig 3021 to obeta lepo lete¬ nje, kar so potrdili tudi prvi poleti. Model se lepo vzpenja in po 30 se¬ kundah doseže višino 100 m, ko izklju¬ čimo motor ter pričnemo z mirnim ja¬ dranjem, ki traja pač odvisno od narav¬ nih razmer. Omenjene baterije zmorejo najmanj pet dvigov. Model solidno leti tudi v vetru (10 m/s). Z njim sem letel tudi na pobočju, kjer nam omogoča ak¬ tivno letenje in izvajanje preprostejših akrobacij, za kar je priporočljivo teži¬ šče modela pomakniti nekoliko naprej (2-3 mm). Po izkušnjah je model tako za sestav¬ ljanje kot za letenje primeren kot prvi model na električni pogon oziroma za začetnike. Ti se z njim lahko kaj hitro naučijo osnovnih veščin letenja z RV- modeli. 12 „ mri? m 1 september 2001 - MODELARSTVO TELSTAR 400 VRSTA MODELA: VRSTA MOTORJA: POGONSKE CELICE: PODATKI O KRILU RAZPETINA KRILA: PLOŠČINA KRILA LN VIŠ. REPA: SKUPNA SPEC. OBTEŽBA: KONSTRUKCIJA: STOPNJA IZGOTOVITVE: KOMPLET: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: CENA: PROIZVAJALEC: ZAČETNIŠKI JADRALNI MODEL NA ELEKTRIČNI POGON 400, 7,2 V Z REGULATORJEM VRTLJAJEV (NISTA PRILOŽENA KOMPLETU) 7-8 CELLC OD 500 DO 1000 mAh 1500 mm 26,15 dm 2 24 g/m 2 KLASIČNA KONSTR UKCIJSKI KOMPLET KOMPLET VSEBUJE VSE SESTAVNE DELE, RAZEN FOLIJE IN LEPILA. NAM ANJ 3-KANALNA SMER, VIŠINA, VRTLJAJI MOTORJA ZA ZAČETNIKE 6.998 SIT PANOPTIKUM d. o. o. TELSTAR HLG azpeiiha; 1500 rhm Vsi modeli so konstrukcijske gradnje izdelani na CNC strojih. Več o modelih in ostalem modelarskem materialu preberite na: www.panopti ku m.si Modele lahko kupite v bolje založenih modelarskih trgovinah, oziroma naročite na modelar@panoptikum.si PANoptikUM d. o. o. Medvedova 12 SI-1241 Kamnik tel.: 01 831 90 60 taks: 01 831 90 65 u. POKAL * TELSTAR^ ^40(L^E 100.000 SIT vec o tekmovanju v prihodnji številki Tima Tmr 1 september 2001 13 MAKETARSTVO Ulivanje poliuretanske livne mase v kalupe iz silikonskega kavčuka VITAL PRETNAR V prejšnji številki smo opisali izdelavo kalupov iz silikonskega kavčuka za uliva¬ nje maket letal, tokrat pa bomo opisali uli¬ vanje smole. Nekaj o materialih za ulivanje Ko sem se loteval ulivanja, sem kmalu ugotovil, da bo s tem precej težav. Najprej sem poskusil ulivati epoksidno smolo, pa epoksidno smolo z dodatkom mikrobalo- nov in drugih polnil, potem poliestrsko smolo in še nekatere druge smole, vendar sem vedno naletel na kakšne pomanjklji¬ vosti. Pri epoksidni smoli je bilo to nasta¬ janje zračnih mehurčkov med mešanjem smole in trdilca, zaradi česar je bila površi¬ na izdelka luknjičasta. Podobno je bilo pri poliestru, s tem da se je ta pri strjevanju še krčil. Tako sem poskusil še s poliuretan¬ sko livno maso. Najprej sem uporabil smo¬ lo z oznako SG 135/2. Pri tej se je izkazalo, da je odprti čas prekratek za natančno uli¬ vanje, poleg tega pa se je, če ni bila dovolj natančno zmešana, začela peniti. Končno sem preizkusil še poliuretansko livno maso SG 140/4 in trdilec PUR 12, ki ju iz¬ deluje nemška firma Ebalta. Ta se je izka¬ zala za najprimernejšo. Ima ravno pravšnji odprti čas (4 minute), je preprosta za upo¬ rabo in v tekočem stanju nizko viskozna (skoraj kot voda). Pri strjevanju se zelo malo krči in sploh nima vonja. Približno v pol ure se strdi do tolikšne mere, da lahko ulitek že vzamemo iz kalupa. Dopušča tudi dodajanje različnih polinil (mikroba- lon, aerosil...). Ulitki se dobro brusijo in kitajo. Dobi se tudi z 2- in 10-minutnim odprtim časom. Njena slaba stran je, da zlasti trdilec precej draži kožo, zato se mo¬ ramo pred delom ustrezno zaščititi. Teža- Slika 2. Maso nalivamo počasi, da se ne po¬ javijo zračni mehurčki. va je tudi v dobavi, saj je slovenski zastop¬ nik registriran le za prodajo na debelo (20 kg), vendar se za manjše količine lah¬ ko obrnete na avtorja prispevka. Ulivanje Ulivanje ni zapleteno, dobro pa je, če poznamo nekaj trikov. Ulivanje razdelimo na več korakov: 1. Priprava Ker je odprti čas poliuretanske livne mase dokaj kratek, le 4 minute, je po¬ membno, da si prej pripravimo vse, kar potrebujemo za ulivanje. Potrebu¬ jemo kozarček z ravnim dnom, v katerem bomo zmešali smolo in trdilec, nekaj pali¬ čic za priostreno co ali zobotrebec, s katero potisne¬ mo smolo v težje dostopne kotičke, papirnate brisače, rokavice iz lateksa, dve injekcijski bri¬ zgi primerne veli¬ kosti za odmero komponent v pra¬ vem razmerju in seveda kalup, ki je očiščen in pripravljen za ulivanje (slika 1). Delovna podlaga mora biti ravna, da nam tekoča zmes ne steče iz kalupov. Če ulivamo v kalupe iz silikonskega kav¬ čuka, jih prej ni treba mazati z ločilni¬ mi sredstvi. 2. Mešanje smole Z injekcijskimi brizgami odmerimo smolo in trdilec v pravem razmerju in ju temeljito premešamo. Mešamo najmanj eno minuto. Pri tem pazimo, da nam zmes ne brizgne v oči ali usta, ker je, dokler je tekoča, zelo dražljiva. Slika 3■ Ko je kalup napolnjen, s tanko pali¬ čico ali zobotrebcem sprostimo zračne me¬ hurčke, ki so nastali med nalivanjem, in po¬ magamo, da smola doseže tudi težje dostop¬ ne kotičke. Slika 4. V kalupu mora biti smole v prebit¬ ku. Pred spajanjem obeh polovic počaka¬ mo, da se zmes toliko zgosti, da ne pride do iztekanja. 14 september 2001 TIL 1 MAKETARSTVO 3. Ulivanje Pripravljeno zmes previdno in počasi nalijemo v kalup (sliki 2 in 3) tako, da je vsaka polovica napolnjena do roba oziro¬ ma je zmesi še nekoliko več. Z zobotreb¬ cem si pomagamo, da doseže tudi težje dostopne kotičke in reže, ter odstranjuje¬ mo morebitne mehurčke (slika 4). Poča¬ kamo toliko časa, da se masa nekoliko zgosti. To je potrebno zato, da ne izteče iz kalupa, medtem ko spajamo obe polovici. Tedaj primemo polovici kalupa in ju pre¬ vidno spojimo. Ves čas moramo biti zelo previdni in predvsem dovolj hitri, da zmes ne izteče. Potrebujemo tak kalup, ki je zaprt z vseh strani, dobro tesni, da med ulivanjem zmesi ne pride do odtekanja in zaradi lukenj neuporabnega ulitka. Ključ¬ ni problem pri tovrstnem ulivanju je prav odtekanje mase pri zapiranju. Ko smo spojili obe polovici, kalup položimo na mizo in ga nekoliko obtežimo, da ostane dobro zatesnjen. Poskus z ulivanjem smo¬ le v zaprt kalup se je izjalovil, saj masa ni zapolnila prav vseh kotičkov in so v ulitku ostale luknje. Ta način bi bil primeren za ulivanje predmetov zelo preprostih oblik, Slika 5. Po eni uri obe polovici lahko loči¬ mo. Ulitek previdno izvlečemo in ga odloži¬ mo na krpo, kjer ga pustimo mirovati še ne¬ kaj ur. pri zahtevnejših oblikah pa bi morali upo¬ rabiti precej bolj zapleteno vakuumsko tehniko. 4. Ločevanje ulitka iz kalupa Po približno eni uri (pri livni masi SG 140/4) lahko kalup previdno odpremo. Pri tem si pomagamo z izvijačem. Ulitek previdno ločimo od sten kalupa in ga po¬ časi izvlečemo (slika 5). Če se ravnamo po opisanih navodilih, dobimo brezhiben ulitek, ki je pripravljen za nadaljnjo obdelavo (sliki 6 in 7). Zaključek Opisana tehnika ulivanja poliuretan¬ ske umetne smole v kalupe iz silikonske¬ ga kavčuka je zelo uporabna pri vseh zvr¬ steh maketarstva in modelarstva. Za na¬ tančne izdelke se je treba le malce potru¬ diti in si pridobiti nekaj izkušenj. Sčaso¬ ma boste ugotovili, da si sodobnega ma¬ ketarstva ni mogoče več predstavljati brez uporabe te tehnologije. Če boste pri delu naleteli na kakšne težave, se lahko obrnete na avtorja članka, oziroma njegov e-naslov: vital.pretnar@telemach.net Slika 6. Ko je ulitek dokončno strjen, odstranimo film, ki je nastal na meji med obema polovicama kalupa. Slika 7, Ulitek je pripravljen za nadaljnjo obdelavo. Slika 8. Končni rezultat dela .ojlente 9taaft e/ . *\ Združenje graditeljev plastičnih maket Slovenije, Komisija za plastično maketarstvo pri Letalski zvezi Slovenije in Center vojaških šol SV vabijo na 11. državno prvenstvo Republike Slovenije v letalskem maketarstvu, 8. državno prvenstvo Republike Slovenije v plastičnem maketarstvu in 2. Tekmovanje v plastičnem maketarstvu pod pokroviteljstvom CVS. Tekmovalne discipline: L1 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 32, oziroma 1 :10 do 1 : 39 (člani)* L2 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 48, oziroma 1 : 40 do 1 : 60 (člani)* L3 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 72, oziroma 1 : 61 in manjše (člani)* L4 - diorame v vseh merilih (člani)* L1J/L2J - makete zračnih plovil v merilu 1 : 32 in 1 : 48 (mladinci)* L3J - makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 (mladinci) L4J - diorame v vseh merilih (mladinci)* 15 - zbirka od 5 do 10 letal s skupno temo (člani in mladinci) L6 - makete civilnih letal v merilu 1 : 100 ali manjše (člani in mladinci)* KI/KIJ - figure (seniorji in mladinci) K2 - vojaška vozila in sredstva (seniorji)* K3 - diorame (seniorji)* K4 - vinjete (seniorji)* K2J - vojaška vozila in sredstva (mladinci) K3J/K4J - diorame in vinjete (mladinci)* K5 - diorame, vinjete, vojaška vozila in sredstva v merilu 1 : 72, 1 : 76 in 1 : 87 (člani in mladinci)* P1/P2 - ladje in druga plovila (člani)* P1J/P2J - ladje in druga plovila (mladinci)* Al - tovorna vozila (člani)* A2 - druga civilna vozila (člani)* Al J/A2J - civilna vozila (mladinci)* • XI - filmski objekti in znanstvenofantastična vozila (člani in mladinci) 'tekmovalne discipline tekmovanja za nagrado CVS Tekmovanji bosta potekali istočasno v soboto, 6. oktobra 2001, v prostorih Centra vojaških šol SV (Vojašnica Šentvid, poleg Škofijske gimnazije), Koščeva ul. 6, Ljubljana - Šentvid. Prijava tekmovalcev bo potekala v razstavnem prostoru do 10 ure. Štartnina bo. Med tekmovanjem bosta potekala maketarski bolšji sejem ter razstava maket letal, vozil, oklepne tehnike in vojaštva ter ladij. Za vsako tekmovanje bodo morali tekmovalci prijaviti različne makete. V primeru premajhnega števila tekmovalnih maket bodo vse makete v konkurenci za nagrade na obeh tekmovanjih. Dodatne informacije dobite na http://www.myfreehost.com/zgpms/ oziroma ZGPMS, Mitja Maruško, Tržaška 48, 1000 Ljubljana ali na elektronskih naslovih mitja.marusko@mss.edus.si in akogi@yahoo. J RAČUNALNIŠTVO Raziskovalčeva nova oblačila ZOREC Za Okna (Windows) in programe, ki delujejo v tem okolju obstaja cela vrsta dodatkov in programčkov, ki bolj ali manj posrečeno izboljšajo ali pa le popestrijo delovanje. Seveda tudi Microsoftov splet¬ ni brskalnik ni tako popoln, da se ne bi dalo še kaj dodati, izboljšati ali spremeni¬ ti. Še več. Iz dneva v dan nastajajo novi in novi dodatki, za katere njihovi avtorji za¬ trjujejo, da so nujno potrebni, da po na¬ mestitvi brez njih sploh ne bomo mogli več shajati ipd. Ponavadi pa se kaj hitro iz¬ kaže, da gre le za kozmetični dodatek, ki bistveno ne izboljša delovanja. Kakor koli že, nekaj jih je kljub vsemu takih, ki si jih velja ogledati in preizkusiti. Marsikomu se zdijo Okna zelo dolgo¬ časna in pustega videza. Zato neumorno spreminjajo barvne sheme, ozadje namiz¬ ja, zvočne odzive ... Res, da že sama Okna omogočajo precej sprememb, vendar ne vseh. Barvo oken, ozadje menijev in črk lahko spreminjamo skoraj poljubno, da pa bi okna »oblekli« v pisano oblačilo (v poljubno sliko) kakor lahko namizje, pa Okna ne omogočajo. S to »pomanjkljivost¬ jo« so se spopadli na spletišču www.hot- bar.com. Če jih obiščete, lahko svoj br¬ skalnik (od različice 4 naprej, razen Nets¬ cape 6) odenete v eno izmed 50.000 brez¬ plačnih oblačil. In če uporabljate Win- dows 98 ali ME, bodo to oblačilo prevzela tudi okna preostalih programov. Tisti iz- birčneži, ki kljub ogromni ponudbi ne bodo našli nič primernega, pa lahko izde¬ lajo in pošljejo svoj predlog. Ne samo, da ga bodo uvrstili v zbirko, vsak primerno pripravljen izdelek sodeluje tudi v meseč¬ nem izboru najboljšega oblačila. Namestitev Namestitev »omare z oblačili« je hitra in preprosta. Ko prvič obiščemo spletišče www.hotbar.com, se nam prikaže prepro¬ sta stran s kratkim pojasnilom, kaj stran ponuja, in manjšim izborom oblačil za po¬ kušino (slika 1). Če se odločimo za name¬ stitev, lahko pot nadaljujemo s klikom na eno od ponujenih oblačil ali pa s priti¬ skom na gumb Click to Continue. Prikaže se stran z navodili za nadaljevanje name¬ stitve (slika 2) in nekaj sekund za njo še okno, v katerem podjetje Hotbar.com iz¬ javlja, da je vsebina dodatka varna (slika 3). S pritiskom na gumb DA sprožimo na¬ mestitev dodatka, pri čemer se prikaže Slika 1 C v»ek« Po»d Ecmet • J.JJ Jr • J £ : .Or. > r tv v .pr. »j P&VfCGV* * Hgtbar.com. Join the Hotbar communitv Slika 2 Slika 3 !'3 Holbar.com - Your Personal Dynamic Toolbar. - Microsoft Interne... P|| g] javasciiptSubmitForm(); -jJ Internet Slika 5 Slika 6 malo okence (slika 4), ki prikazuje potek namestitve. Ko se vsa potrebna vsebina prenese in dodatek namesti, se prikaže okno za registracijo (slika 5), ki pa je seve¬ da brezplačna. Preden jim z gumbom Sub- mit pošljete obrazec, premislite, ali res želite po e-pošti prejemati njihove novi¬ ce. Če tega ne želite, pobrišite kljukico v polju I would like to reciver Hotbar's nevusletter (želim prejemati Hotbarove novice). Po registraciji se pojavi novo okno (slika 6), kjer nas pozdravi Hotbarova ma¬ skota in nas povabi na predstavitev mož¬ nosti, ki jih ponuja njihovo spletišče. Se¬ veda bo marsikoga v prvem trenutku bolj kot maskota pritegnila nova obleka br¬ skalnika. Hotbar pa brskalnik ne le oble¬ če, temveč mu doda še eno vrstico s pri¬ ročnimi gumbi oziroma meniji. Ti v bis¬ tvu vsebujejo povezave do raznih splet¬ nih mest (slika 7), predvsem pa omogoča¬ jo skok na glavno Hotbarovo spletno stran, preprosto in hitro »preoblačenje« brskalnika in spreminjanje videza dodane vrstice. Če zdaj kliknemo na povezavo do glav¬ ne Hotbarove spletne strani ali pa njen naslov vpišemo v naslovno vrstico brskal¬ nika, dobimo dostop do celotne zbjrke ozadij (slika 8). Preoblačenje brskalnika oziroma nameščanje ozadij je od tu na¬ prej sila preprosto. V seznamu na levem delu strani kliknemo na ustrezno katego¬ rijo, npr. space (vesolje), nekoliko poča¬ kamo, da se na desni prikažejo razpolož¬ ljiva ozadja, nato pa le kliknemo na izbra¬ no ozadje in počakamo nekaj sekund, da se brskalnik »preobleče«. Če nam nova ob¬ leka brskalnika ni všeč, odpremo meni Slika 8 28 september 2001 TTEC 1 Hotbar (slika 9) in kliknemo na možnost Last skin (prejšnja koža oziroma obleka). Brskalnik se bo skoraj v trenutku preoble¬ kel nazaj. Prek menija Hotbar pridemo lahko tudi do nastavitev videza Hotbarove me- nijske vrstice. Na dnu menija Hotbar je možnost Customize your Hotbar (nasta¬ vitev po meri). Če kliknemo na to mož¬ nost, se odpre nova stran (slika 10), kjer lahko izberemo med tremi vrstami nasta¬ vitev: spreminjanje sloga vrstice, izbira gumbov ali pa spreminjanje velikosti vr¬ stice. Slika 11 prikazuje razpoložljive slo¬ ge vrstice. Slika 9 Slika 10 Slika 11 Odstranitev Preoblačenje brskalnika bo prav goto¬ vo marsikomu v prijetno zabavo. Prej ali slej pa se pojavi vprašanje, kako je z od¬ stranitvijo tega dodatka. Tisti z malo več izkušenj vemo, da je do te točke ponavadi vse lepo in prav, ko pa se zadeve naveliča¬ mo, se izkaže, da ustvarjalci programa od¬ stranitve sploh niso predvideli. K sreči v tem primeru ni tako. Hotba- rov dodatek lahko z dvema klikoma miške izključimo ali pa popolnoma odstranimo po običajni poti. Če nad upravljavskim delom (nad menijskimi vrsticami ali vrsti¬ cami z gumbi) brskalnika kliknemo z de¬ sno tipko na miški, se prikaže priročni meni (slika 12), v katerem najdemo tudi Hotbar. Če je ob njem kljukica, ima br¬ skalnik Hotbarovo menijsko vrstico in je odet v pisano oblačilo, če pa s klikom kljukico odstranimo, dobi brskalnik staro podobo. Hotbarov dodatek z računalnika RAČUNALNIŠTVO ' -IC|xj [!««*< fOfcd PlMlfcM &•<«»• Eontoi | . /»V .J. ■> lahko tudi popolnoma odstranimo. Posto¬ pek je enak kot pri odstranjevanju drugih programov v okolju Windows. Pritisnemo na gumb Start, izberemo Nastavitve in v podmeniju kliknemo na Nadzorno ploš¬ čo. V oknu nadzorne plošče poiščemo ikono Dodaj/Odstrani programe in nad njo dvakrat kliknemo. V oknu, ki se pri tem odpre, izberemo listič Namesti/Od¬ strani in v seznamu nameščenih progra¬ mov poiščemo Hotbarovo vrstico. Če na¬ njo dvakrat kliknemo, se sproži odstranje¬ vanje, ki poteka hitro in brez zapletov. Po¬ sebnost je le, da moramo biti povezani z internetom. Preden se dodatek odstrani, nas namreč Hotbarovo spletišče povpraša po razlogu za odstranitev njihovega do¬ datka. Ne glede na to, kaj odgovorimo, se po pritisku na gumb dodatek v celoti od¬ strani. Ali veste? Za urejanje vrstice z gumbi internet¬ nega raziskovalca oziroma Internet Ex- plorerja ne potrebujemo dodatnega pro¬ grama. Če z desno tipko kliknemo nad vr- Slika 14 Slika 15 stico z gumbi, prikličemo priročni meni, ki ima na dnu možnost Po meri (slika 14). Prek nje pridemo do okna Prilagoditev orodne vrstice (slika 15), v katerem po¬ ljubno razporedimo, dodamo ali odstrani¬ mo posamezne gumbe, spremenimo nji¬ hovo velikost in določimo lastnosti spremnega besedila. Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo *** NOVO NA ŠTAJERSKEM *** VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02 420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08:00 do 18:00, sobota: od 08:00 do 13:00. man september 2001 29 TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - BASIC 4 STAR. motorni letalski RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - LIPA I. RV-model jadrnice 550,00 TIMOV NAČRT 3 - HOT 94. jadralni RV-model 650.00 TIMOV NAČRT 4 - CESSNA 180. polmaketa letala 700.00 TIMOV NAČRT 5 - KIM I. RV-model katamarana 550.00 TIMOV NAČRT 6 - TIMOV HLG. jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - HOT-95. jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 8 - TIMOV HLG-2. jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - TOMY-E, elektromotorni jadralni RV-model.... 700,00 TIMOV NAČRT 10 - POLIKARPOV 1-15 BIS. polmaketa lovskega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 11 - GITA. jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 12 - RACOON HLG-3 . 650.00 TIMOV NAČRT 13 - AKROBAT 40. trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - UTVA-66H. maketa vodnega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-MODEL TRAJEKTA. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - SPITFIRE. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - TRENER 40. trenažni motorni RV-model. 650.00 TIMOV NAČRT 18 - LUPO. elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 WARHAWK, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - POTEPUH. RV-model motorne jahte. 650.00 TIMOV NAČRT 21 - BAMBI. šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - SLOVENKA. RV-jadrnica metrskega razreda 650,00 TIMOV NAČRT 23 - E-TRAINER. trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D MUSTANG. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM. Lepi pot 6. 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: J. Čuden. R. Snoj: RAKETNO MODELARSTVO .3.240.00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO.2.400.00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE .2.400.00 Dr. R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV.2.700.00 M. Zorec: Svetovni splet.2.900,00 J. Bohm Elektronika v domači delavnici 3 985.00 F. Kiessllng: Izdelajmo sami: 6.156.00 D. Bajt: VSEVEONIK (3 predelana izdajal 6 990.00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE . 820,00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .2 980.00 Delft. Botermans. Oker: MISELNE IGRE VSEGA SVETA 3 980.00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA. 1.426.00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE . 4.104.00 Naročniki revij TIM in ŽIT imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. TIMOVI OGLASI PRODAM model motornega čolna xtreme, rabljen 1 uro, za 5.000 SIT. Klemen Meglič Tel.: (031) 505-727 po 14. uri. UGODNO PRODAM modelarski letalski motor Magnum 25-pro 4,07 cm 3 z rezer¬ voarjem, akumulatorjem, kabli za vžig in propelerjem (rabljeno 2 uri), vse za 11.000 SIT. Blaž Miklavčič Tel.: (031) 759-319 od 17. do 21. ure. PRODAM dve lokomotivi za malo železni¬ co (merilo HO), štiri vagončke, dva kamio¬ na s prikolico, unirnog s prikolico za konja, terenca, dva fiata, ferrarija ter tovornjak Magirus z napisom Coca cola. Priložim še kmečko hišo in trafiko z živili in podarim ali prodam parno lokomotivo za rudnik. Lokomotiva je brez motorčka. Prodam za 18.000 SIT ali zamenjam za RV-čoln. Tomaž Mulej Hrušica 200 4276 Hrušica Tel.: (04) 587-11-34. UGODNO PRODAM popolnoma nov, ne¬ rabljen mikrosprejemnik Graupner R 600 za 9.000 SIT, elektronski krmilnik hitrosti Rondo 600 za 5.000 SIT ter polnilnik mini lader 1 za 1.500 SIT. Januš Grilje Tel.: (01) 831-50-08. Klopotec BRANKO HORVAT Klopotec je lesena priprava, ki se upo¬ rablja za plašenje škorcev, drozgov, vrab¬ cev in kosov, po ljudskem verovanju pa tudi za izganjanje kač iz vinogradov. V Slovenskih goricah se je ta sorodnik raglje verjetno pojavil sredi 18. stoletja, najprej na žitnih poljih, kmalu pa tudi v vinogradih. Pravi klopotec je prvič omenjen leta 1797 v Volkmerjevi pe¬ smi Tožba nekega viničarja, že leta 1812 pa tudi v ti¬ skanem viru. Raz¬ lična lesena ropo¬ tala so ljudje upo¬ rabljali že v antiki, da so z njimi odga¬ njali ptice s polj. Znano je, da so jih v 17. stoletju s klo¬ potanjem plašili tudi v sadovnjakih v okolici Niirnber- ga, vendar je klo¬ potec, kakršnega poznamo danes v severovzhodni Slo¬ veniji, izvirna slo¬ venska naprava. V svoji največji razli¬ čici lahko tehta do 100 kilogramov. Model, ki ga predstavljamo, je izdela¬ la modelarsko-tehnična skupina učencev OŠ Juršinci v okviru projektnega tedna na temo »Od trsne cepljenke do vina«. Med učence ga je prinesel zunanji sode¬ lavec, g. Kondrad Vršič, domačin iz Jur- šincev. Model je desetkrat manjši od klo¬ potca, ki ga ima g. Vršič v svojem vino¬ gradu. Za izdelavo je najprimernejši topolov les, vendar lahko uporabimo tudi druge vrste lesa. Naš klopotec je sestavljen iz na¬ slednjih sestavnih delov: okvir, vilice, križ, klini (za spenjanje), vetrnice, gre¬ delj, macljeki, deska, držalo deske in drža¬ lo repa. Nekaj navodil za lažjo izdelavo Za vse sestavne dele so izdelane delav- niške risbe, razen za tistega, ki je na se¬ stavni risbi označen s položajem 10. Ta del predstavlja podlago, na katero posta¬ vimo klopotec (v vinogradu je to zemlja). Izdelamo ga tako, da od debelejše veje odrežemo 1 do 2 cm debel kos. Na sestav¬ ni risbi tudi ni vidna lega držala za rep, lepo pa se vidi na sliki. Za rep klopotca se običajno uporablja sirkov snop ali brezo¬ va veja, pri modelu pa je to lahko tudi kur¬ je pero. Zaokrožitve na posameznih delih lah¬ ko nekoliko prilagodimo, saj tudi izdelo¬ valci velikih klopotcev niso uporabljali šablon. Desko na držala pritrdimo z žico. Pri delu vam želim veliko uspeha! Klopotec - gredelj 30 september 2001 - -2 ZA SPRETNE ROKE 4 Klin ] so (D' Macljek Deska 1 3 j O Okvir M = 1 a 1 b / h Kosovnica september 2001 31 In..m PRILOGA Eifflov stolp (1. del) Model v merilu 1 : 320 iz vezane plošče MATEJ PAVLIČ So stvari, ki si popolnoma nepričako¬ vano in v nasprotju z vsemi napovedmi pridobijo nesluteno slavo. Eifflov stolp na levem (tj. južnem) bregu reke Sene prav gotovo spada mednje (slika 1). Ne le, da je prepoznavni znak Francije in nje¬ nega glavnega mesta, ampak celo Ameri¬ čani (ki jim ne pripisujemo najboljšega zemljepisnega znanja o delih sveta zunaj njihovih državnih meja) vedo, da je Evro¬ pa tam, kjer je Eifflov stolp in kjer so Be¬ netke ... Skoraj ni mogoče verjeti, da ni bilo malo takih, ki so hoteli ta nenavadni stolp, ki ga danes nekateri uvrščajo med sedem čudes sodobnega sveta, nekaj let po svetovni razstavi leta 1889, za katero je bil postavljen, podreti, da s svojim gr¬ dim videzom sredi zelenih Marsovih po¬ ljan in z neprimernim štrlenjem iznad okoliških stavb ne bi predolgo delal sra¬ mote sicer tako lepemu mestu. »Železni zmazek«, kot so stolp pred dobrimi 100 leti imenovali njegovi najhujši kritiki, da¬ nes - ne glede na letni čas - privablja v Pariz na milijone turistov iz celega sveta, in k francoskem izkupičku od turizma slena v majhnem gradbenem biroju iz pa¬ riškega predmestja. Sredi junija 1884 sta svojemu šefu Alexandru Gustavu Eiffelu (15. 12. 1832-27. 12. 1923), takrat že do¬ kaj uveljavljenemu gradbeniku (med dru¬ gim je v svojem življenju zgradil jekleno ogrodje za kip Svobode ob vhodu v new- yorško pristanišče, celo vrsto mostov, ko¬ lodvor v Budimpešti, observatorij v Nici itd.), pokazala svoje risbe za 300-metrski pilon (stolpast steber), vendar sta nalete¬ la na gluha ušesa. Minevali so meseci in leta, otvoritev svetovne razstave je bila vse bližje, prepoznavnega znaka pa še vedno niso začeli graditi. Takrat sta prej omenjena inženirja spet prinesla svoje, tokrat lepo izrisane načrte, svojemu šefu, ki je bil sedaj naenkrat čisto drugačnega mnenja. Uspelo mu je pridobiti naročilo, svojima podrejenima pa je - kako »darež¬ ljivo«! - obljubil 1 % od plačil, ki so mu šla za naročilo. (Dobili so okrog 50 tisoč fran¬ kov, ki pa so bili le drobiž ob več milijo¬ nih frankov, ki jih je dobil iznajdljivi Eif¬ fel, ker si je znal izgovoriti odškodnino za uporabo stolpa v prvih 20 letih.) Slika 6. Enega izmed zanimivejših podvi¬ gov, povezanih z Eifflovim stolpom, so za¬ beležili leta 1923, ko se je novinar Pierre Labric spustil po stopnicah s prve ploščadi. 985 čevljev in 11 palcev (300,4 m), kasne¬ je pa so ga s postavitvijo televizijske ante¬ ne zvišali na 320,75 m. Jeklena konstruk¬ cija s skupno maso 8091 t (ob temeljiti prenovi stolpa leta 1990 so jo »olajšali« za skoraj 1000 t) je sestavljena iz približno 15.000 jeklenih elementov, ki jih povezu¬ je 2,5 milijona zakovic (slika 4). Zanimivo je, da je gradnja tako visoke konstrukcije zahtevala le eno samo smrtno žrtev, zato pa je v poznejših letih s stolpa nehote (ali hote) padlo (oziroma skočilo) okrog 400 ljudi. Sedanji varovalni ukrepi (posebna dvigala, zaščitne mreže, alarmne naprave) podobne »podvige« precej uspešno pre¬ prečujejo (slika 5). Vseeno se občasno najde kak posebno iznajdljiv pustolovec, ki poskrbi za svojo slavo in obenem tudi reklamo za Eifflov stolp. Tako se je že leta 1923 po stopnicah (s prve ploščadi) s ko¬ lesom spustil novinar Pierre Labric (slika Slika 2. Takšen je bil pogled na gradbišče Eifflovega stolpa avgusta 1887, tj. po dobri polovici leta gradnje. Slika 4. Utrjevanje ene izmed 2,5 milijona zakovic, ki spajajo okrog 15.000jeklenih elementov prispeva zajeten delež. Prav ta spaček še danes - kljub najsodobnejši tehnologiji, zmogljivim pripomočkom, novim mate¬ rialom, vključno z najbolj dovršenimi po¬ stopki njihove obdelave - s svojo mogoč¬ nostjo in krhkostjo obenem presune vsa¬ kega, ki se vsaj malo spozna na gradbe¬ ništvo, kovinske konstrukcije in statiko. Navdihuje tudi slikarje, grafike, fotografe in druge umetnike. Vrnimo se v 80. leta 19- stoletja, ko so v Parizu zavzeto razpravljali o nečem prav posebnem, kar naj bi postalo prepoznav¬ ni znak svetovne razstave ob 100. obletni¬ ci francoske revolucije. Na razpis sta se nameravala prijaviti tudi mlada inženirja Emile Nougier in Maurice Koechlin, zapo- Kakorkoli že, gradnja temeljev za stolp se je začela 28. januarja 1887, 300 posebej izurjenih delavcev pa je končalo dela 31. marca 1889, torej po dveh letih, dveh mesecih in petih dneh (slika 2). Slo¬ vesna otvoritev je bila 15. maja 1889 in najbrž nima smisla posebej poudarjati, da je bil razpoznavni znak pariške svetovne razstave hkrati najzanimivejši eksponat te prireditve (slika 3). Za stolp so (na roke!) narisali čez 700 konstrukcijskih načrtov in okrog 3600 delavniških risb. Skupne stroške, ki so znašali 7,8 milijona frankov, so z iztržkom od vstopnin pokrili že prvo leto (doslej pa se je na stolp tako ali dru¬ gače povzpelo že okrog 200 milijonov obiskovalcev!). Sprva je bil stolp visok 6), leta 1984 sta z njega s padalom skočila dva Angleža, različnih »alpinističnih« vzponov na stolp v takem ali drugačnem slogu pa je bilo po letu 1954 že kdo ve ko¬ liko. Parižani so kmalu ugotovili, da stolp ni uporaben samo kot turistična znameni¬ tost, ampak bi ga bilo mogoče izkoristiti tudi za anteno. Zato so na njegovem vrhu postavili radijski pretvornik, ki je začel delovati leta 1918. Leta 1957 se mu je pri¬ družil še televizijski. (Več podatkov o Eifflovem stolpu, vključno z virtualnim ogledom in vrsto čudovitih posnetkov z vseh mogočih stra¬ ni in v različnih letnih časih, najdete na uradni spletni strani www.tour-eiffel.fr.) 32 september 2001 - 1 PRILOGA Slika 1. Ponos Pariza in prepoznavni znak Francije je dobil ime po Gustavu Eifflu. Ta pa stolpa v resnici sploh ni skonstruiral sam, ampak sta to storila mlada inženirja Emile Nougier in Maurice Koechlin, zapo¬ slena v njegovem gradbenem biroju. Slika 3. Takšni plakati so vabili obiskovalce na prizorišče svetovne razstave v Parizu leta 1889. Slika 5. Danes se obiskovalci Eifflovega stol¬ pa proti vrhu ne podajajo več po stopnicah, temveč z dvigalom. Še nekaj podatkov o Eifflovem stolpu Današnja višina stolpa: 320,75 m (1. ploščad: 57 m; 2. ploščad: 115 m; 3. ploščad: 276 m); tudi v najhujšem vetru njegov vrh niha le 12-15 cm. Masa: 7300 t. Število stopnic: do 1. ploščadi: 347 stopnic; do 2. ploščadi: 674 stopnic; do 3. ploščadi: 1710 stopnic (različni viri navajajo različne podatke). Barva: rjava; stolp prebarvajo vsa¬ kih 6-7 let, za kar porabijo okrog 50 t barve. Stolp je osvetljen s 352 reflektorji z močjo 1000 W. Na drugi ploščadi je pregrešno dra¬ ga restavracija Jules Verne, iz katere je v zares lepem vremenu čudovit raz¬ gled), na prvi ploščadi pa cenovno pre¬ cej bolj sprejemljiva restavracija Altitu- de 95. Lastnik stolpa je mesto Pariz. Namizni stabilni vrtalnik Minicraft MB 680 motor, ki ga v omrežje priključimo prek pri¬ loženega Minicraftovega usmernika MB 730 z nastavljivo izhodno napetostjo od 9 do 16 V (1,5 A, 24 174). Ta omogoča tudi izbiranje števila vrtljajev od 7.000 do 18.000/min. Okoli vpenjalne glave je zaščitni tele¬ skopski ščitnik iz prozorne plastike, ki ga med menjavo svedra odmaknemo vstran. Ohišje motorja lahko postavimo na želeno višino (maks. 150 mm) z objemko, ki jo sprostimo in potem spet zategnemo. Dobro¬ došel pripomoček je milimetrska kalibrirna skala (od 0 do 20 mm) na obodu ročice, ki omogoča natančno določitev globine vrta¬ nja. Kočico lahko namestimo na levo ali de¬ sno stran vrtalnika. Na osnovni plošči - de¬ lovni mizi so trije utori za montažo prime¬ ža in drugega pribora, obstaja pa tudi mož¬ nost pritrditve celega vrtalnika na delovno površino. Razdalja med stebrom nosilca in osjo vrtanja je 140 mm. Steber (nosilec ohiš¬ ja) ima premer 35 mm, priključna vrvica pa je dolga 1,8 m. Kompletu, ki stane 26.250 SIT (z DDV), sta priložena dva ključka za zategovanje vpenjalne glave, pet različno velikih stroč¬ nic za vpenjanje svedrov s premerom od 0,5 do 3,2 mm in pet jeklenih svedrov. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah E-TRADING CONRAD ELECTRONIC RTC Emporium, klet Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 01/585-25-51 MIRO modeli Stara cesta 10 1370 Logatec Tel.: 01/750-90-60 Faks: 01/756-44-01 e-pošta: mibo.modeli@siol.net MANTUA MODEL Cesta Andreja Bitenca 36 1000 Ljubljana Tel./faks: 01/512-50-46 http://www.mantua-model.si TOP M0DELTEHNIK Bratov Hvalič 145 5000 Nova Gorica Tel.: 05/302-44-78 Faks: 05/302-76-42 http://www.top-modeltehnik.si Novi prodajni programi v letu 2001 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft. Ime in priimek: _ Naslov:_ t BLACK Poštna številka in kraj:_ DECKER MINICRAFT G-M&M proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si Maketarji, modelarji, elektroniki, resta¬ vratorji in vsi, ki morajo natančno vrtati s tankimi svedri, so z vrtalnikom MB 680 dobi¬ li pripomoček, ki so si ga že dolgo želeli. Gre za zelo natančno in stabilno orodje, ki tehta kar 3,2 kg, saj sta tako stojalo kot ohišje vr¬ talnika litoželezna, osnovna plošča pa meri 250 x 125 mm. V orodje je vgrajen 100-vatni TIRI 1 september 2001 33 In m PRILOGA Model Eifflovega stolpa iz vezane plošče Zgraditi model takšnega objekta, kot je Eifflov stolp, je brez dvoma velik izziv za vsakega modelarja. Najhitreje gre seve¬ da iz papirja (nekoliko nenavadno izved¬ bo - »Okno s pogledom na Eifflov stolp« - objavljamo v prilogi na sredini revije). Na¬ slednja možnost je nakup kompleta za iz¬ delavo plastične makete (slika 7), ki ga proizvaja tovarna Heller (št. 81201); na¬ prodaj je tudi pri nas (v ljubljanski trgovi¬ ni Mladi tehnik stane 4.990 SIT). Nekoč sem v neki reviji videl lepo izdelan model iz žice, iz spomina pa mi nikakor ne gre¬ do tudi Eifflovi stolpi iz vžigalic, ki so bili sila priljubljen način ubijanja dolgčasa med služenjem vojaščine v nekdanji JLA. Žal je večina teh izdelkov, z veliko potrp¬ ljenja narejenih iz nekaj tisoč vžigalic, za¬ radi svoje krhkosti na veliko razočaranje svojih ponosnih graditeljev kaj klavrno končala še veliko prej, preden so ti na do¬ mači postaji kje v Srbiji ali Makedoniji sto¬ pili z vlaka ... No, izkaže se, da je Eifflov stolp najlaž¬ je narediti iz smrekovih letvic ali iz veza¬ ne plošče. V prvem primeru je njegova šibka točka krhkost, v drugem primeru pa je izdelek sicer izredno trden, vendar se je treba pač sprijazniti s skoraj 100 urami struiran tako, da vsebuje vse značilne obli¬ ke in dele stolpa ter mnogo detajlov, po drugi strani pa so poenostavljene oziroma izpuščene tiste stvari, ki ne bi bistveno vplivale na videz makete, a bi zelo podalj¬ šale in otežile njeno izdelavo. Vsi sestavni deli so med seboj zlepljeni z belim polivi- nilacetatnim lepilom za les (npr. UHU coli express), za trdnost pa skrbijo utori, ki se morajo tesno prilegati drug drugemu. Kot je bilo že napisano, izdelava make¬ te zahteva veliko ur natančnega in dokaj zahtevnega rezljanja, zato vam svetujemo, da se je po možnosti lotite skupinsko (npr. v klubu ali pri modelarskem krož¬ ku). Vsak naj naredi en del; tako bo vse skupaj opravljeno hitreje in tudi zadošče¬ nje ob pogledu na izdelano maketo bo prišlo prej. Orodje Potrebujete modelarsko rezljačo (roč¬ no ali električno), podložno mizico za rezljanje, nekaj ducatov čim bolj kako¬ vostnih žagic št. 3, 4 in 5, električni minia¬ turni vrtalnik ali namizni stabilni vrtalnik (glej str. 33), sveder za les 0,8 ali 1,0 mm, komplet iglastih pilic, brusilni papir raz- prah in gradivo je pripravljeno za »nanos« načrta. Čeprav je vezana plošča v primer¬ javi s tankimi deščicami masivnega lesa manj občutljiva za zvijanje, vseeno skušaj¬ te upoštevati smer letnic, ki naj po mož¬ nosti pri vseh sestavnih delih stolpa pote¬ kajo vzdolžno (oziroma navpično). Priprava predloge za rezljanje Obrisov sestavnih delov, ki so v meri¬ lu 1 : 1 objavljeni v prilogi na sredini revi¬ je, ne prerisujte s pomočjo kopirnega pa¬ pirja, ker boste dobili zmazek! Edina in obenem daleč najboljša rešitev je fotoko¬ piranje. V fotokopirnici naj vam naredijo ustrezno število fotokopij (večje sestavne dele naj vam prekopirajo na format papir¬ ja A 3), ki jih boste nalepili na vezano ploščo ter se tako izognili nenatančnemu, zamudnemu in mučnemu prerisovanju (slika 8). Za lepljenje pa ni uporabno čisto vsa¬ ko lepilo. Najbrž vsi poznate raznobarvne lističe, ki so na spodnji strani ob enem robu premazani s posebnim lepilom. To nam omogoča, da listič lahko prilepimo na poljubno podlago, ga nato brez težav odstranimo in nepoškodovanega prilepi¬ mo kam drugam. Takšno »odstranljivo« le¬ pilo je naprodaj tudi v obliki lepljivega svinčnika ali stika (enake oblike kot šmin¬ ka) in v razpršilcu (slika 9). Lepljivi svinč¬ nik Scotch Post it - 7,5 ali 14 g ter lepili ReMount in SprayMount v razpršilcu - Slika 7. Hellerjev komplet za izdelavo plastične makete Eifflovega stolpa v merilu 1 : 650 vsebuje 65 sestavnih elementov iz stirena. V Timu objavljen model iz vezane plošče je dvakrat večji in ima tudi približno tolikokrat več delov. Slika 8. Prefotokopirane sestavne dele najprej obstrizite. natančnega rezljanja, ki ga nekateri hudomušno primerjajo s klekljanjem ... Vsako leto se pojavi precej bralcev Tima, ki bi radi zgradili maketo Eifflovega stolpa in se zanimajo za ustrezen načrt. Glede na to, da bodo od objave doslej edi¬ nega takšnega načrta v reviji Tim kmalu minila tri desetletja (Tim 1973/74, št. 3, str. 111-113), smo čez letošnje poletne počitnice pripravili podrobna navodila za izdelavo dokaj zahtevne makete Eifflovega stolpa, visoke natančno 1 m (gre torej za 320-krat pomanjšano izvedbo). Zaradi precejšnjega obsega bo načrt objavljen v dveh delih. V tej številki je opisana izdela¬ va spodnjega dela in prve ploščadi z opor¬ niki in ograjo, v prihodnji pa bosta sledila še srednji in zgornji del. Model je kon- ličnih zrnatosti, električni vibracijski bru¬ silnik, nož olfa, primež, nekaj manjših mi¬ zarskih spon in več modelarskih ščipalk. Gradivo Z izjemo podstavka, ki je narejen iz šti¬ rih kladic bukovega lesa, in nekaj manjših elementov, ki so iz 3 mm debele vezane plošče, so vsi preostali sestavni deli izža- gani iz čim bolj kakovostne 5 mm debele vezane plošče. Ta naj bo popolnoma rav¬ na, suha in brez napak ali poškodb. Ploš¬ čo (oziroma manjše kose) najprej po obeh straneh zbrusite s finim brusilnim papirjem (najbolje z električnim vibracij¬ skim brusilnikom), da bo površina res po¬ polnoma gladka. S suho krpo obrišite fin 200 ali 400 ml dobite v večini papirnic Mladinske knjige in pri pooblaščenih za¬ stopnikih, domače lepilo v razpršilcu (Mi- tostik) imajo pri Chemu in pri ljubljanski Papirografiki, kjer pa prodajajo tudi po¬ dobno lepilo nemškega proizvajalca (Te- tanal). Če z odstranljivim lepilom namažemo ali popršimo hrbtno stran fotokopije na¬ črta ter ga prilepimo na ravno podlago (kos lesa, vezano ploščo, pločevino, kar¬ ton, akrilno steklo itd.), smo se s tem izog¬ nili prej omenjenemu prerisovanju načr¬ ta. Ko smo z žaganjem ali rezanjem goto¬ vi, samo še odstranimo ostanke prileplje¬ ne fotokopije. Izdelava Najprej je na vrsti izdelava spodnjih štirih stranic (1) in prve ploščadi (2) z 34 september 2001 'TTE.1 1 PRILOGA Slika 9. Odstranljivo lepilo v pršilki in stiku; med njima ni nobene razlike, vendar je na¬ našanje lepila iz pršilke na večje površine hitrejše in enakomernejše. Ko se lepilo v 15-30 sekundah osuši, papir s prefotokopi- ranim načrtom lahko pritisnete na vezano ploščo. ograjo (3, 4) in oporniki (5). Delo si po možnosti razdelite na več dni, saj se po ne¬ kaj urah rezljanja zbranost zmanjša. Da bi lahko izrezljali vse notranje zaključene po¬ vršine (večinoma gre za majhne trikotni¬ ke), morate v vsako z modelarskim vrtalni¬ kom in s svedrom za les 0 0,8-1 mm naj¬ prej izvrtati luknjico (slika 10). Skoznjo s spodnje strani potisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 3 ali 4, saj bo le tako rez čist in gladek. Pri rezlja¬ nju bodite čim bolj natančni, saj so že manjša odstopanja od črte precej opazna, pa tudi vsaka nenatančnost pri izžagova- nju utorov vam bo kasneje delala precej težav.) Ko ste z rezljanjem, ki ga je za kar precej ur - z električno rezljačo seveda precej manj -, gotovi, najprej previdno odstranite vse preostale koščke prileplje- Slika 10. Vrtanje luknjic z namiznim stabil¬ nim vrtalnikom Minicraft MB 680 In fh nega papirja, nato pa s finim brusilnim papirjem obrusite ostre robove in obe strani posameznega sestavnega dela (sli¬ ka 11). Glede na to, da se stranice (1) in prva ploščad (2) stikajo pod kotom 75°, je tre¬ ba utore izžagati nekoliko ožje ter jih nato s ploščato iglasto pilico obdelovati toliko časa, da bosta daljši stranici pod ustrez¬ nim kotom (glej prereze A-D na načrtu!). Med tem opravilom obdelovanec vpnite v primež. Sedaj poskusno sestavite posa¬ mezne izžagane dele (slika 12). Morebitna odstopanja popravite z žagico ali iglastimi pilicami. Ko se natančno prilegajo drug drugemu, jih na notranji strani stikov oz¬ načite s črkami ali številkami, ki vam bodo v pomoč pri dokončnem sestavljanju in lepljenju. Tudi opornike ploščadi (5), ki jih je kar 52, poskusno postavite na njiho¬ vo mesto, da kasneje ne boste imeli dela s povečevanjem utorov (slika 13). Lepljenje (slika 14) bo sicer opisano šele v prihodnjem nadaljevanju. Če pa je kdo le preveč nestrpen in meni, da ne bo mogel potrpeti toliko časa, mu svetuje¬ mo, naj na ploščad (2) najprej prilepi ograjo (3) in njen zgornji del (4). Ko se le¬ pilo posuši, naj s fino rašpo in brusilnim papirjem zgladi vse robove in stike uto¬ rov. Šele nato naj prilepi spodnje štiri stranice (1) in opornike ploščadi (5). (Nadaljevanje prihodnjič) Slika 11. Na sliki so dobro vidni nekoliko pod kotom obdelani zgor¬ nji in spodnji robovi stranic. ligo?', Slika 12. Poskusno sestavljanje posameznih kosov Slika 13. Za prilagajanje velikosti utorov opornikom ploščadi uporabite majhno ploščato pilico. Slika 14. Zadnje poskusno sestavljanje spodnjega dela 1 m visoke makete pred lepljenjem; če ste bili pri žaganju natančni, mora biti prvo nadstropje modela Eifflovega stolpa videti takole. TTE.1! 1 september 2001 35 1 ^ Svileni tulipani ALENKA PAVKO - ČUDEN Med počitnicami, ko vas niso obreme¬ njevale šolske skrbi, ste si morda vzeli čas in se ozrli po svojem okolju. Vse gostej¬ šim »betonskim otokom« navkljub je naša dežela zelena in cvetoča. Najlepše je seve¬ da rastoče poljsko, vrtno in balkonsko cvetje, rezano pa poživi prenekatero no¬ tranjost hiše. Naravno cvetje terja skrbno nego, zato ga v današnji dirki s časom po¬ gosto zamenjuje umetno; to je lahko bolj¬ ši ali slabši posnetek naravnega, kar je odvisno od kakovosti vgrajenega materia¬ la, oblikovanja ter vrste in kakovosti iz¬ delave. Pobrskajte po spominu in si izberite cvet, ki je med počitnicami na vas naredil največji vtis. Poskusite ga izdelati iz svile. Pred tem pa se za vajo lotite izdelave svilenega tulipana. ZA SPRETNE ROKE Delo poteka v dveh stopnjah. Najprej je treba oplemenititi svileno tkanino, da je primerna za izdelavo umetnega cvetja, potem pa pripraviti kroje cvetnih in zele¬ nih listov in po njih iz pripravljenega ma¬ teriala izdelati izbrani cvet. Za pripravo svilene tkanine potrebuje¬ te svileno tkanino ponže ali ruto, barvilo za svilo v tekoči ali prašnati obliki zelene in poljubne barve cvetov, okvir za nape¬ njanje svile, prosojni akrilni lak na vodni osnovi (npr. Ambient proizvajalca Belin¬ ka iz Ljubljane) ter debelejši čopič ali pr¬ šilo. Za izdelavo svilenih cvetov potrebuje¬ te oplemeniteno svileno tkanino, kroje cvetnih in zelenih listov, žico debeline 0,3-0,5 mm za liste in prašnike, žico de¬ beline 0,8-1 mm za stebla (v hobijskih tr- Slika 20. Svilena tulipana Slika 1. Za izdelavo svilenih cvetov potrebujete oplemeniteno svileno tkanino, kroje cvetnih in zelenih listov, žico za prašnike, liste in steb¬ la, kosem vate, zelen krep trak, škarje, prosojni akrilni lak ter čopič. Slika 2. Barvilo za svilo pripravite po proizvajalčevih navodilih. Slika 3- Barvilo precedite skozi papirni fil¬ ter ali srednje gosto tkanino. govinah lahko kupite že pripravljena zele¬ na stebla), kosem vate za prašnike (v ho¬ bijskih trgovinah lahko kupite že priprav¬ ljene prašnike), zelen krep trak za ovija¬ nje stebel, škarje, prosojni akrilni lak na vodni osnovi ter čopič (slika 1). Barvilo za svilo pripravite po proizva¬ jalčevih navodilih (slika 2). Če gre za di¬ rektna barvila, jih je v večini primerov treba raztopiti v vreli vodi, dodati kuhinj¬ sko sol in kis. Barvilo je priporočljivo pre¬ cediti (slika 3), da se tkanina enakomer¬ neje obarva. Barvilo je nato treba ohladiti na temperaturo, primerno za barvanje svile, t. j. približno 30 °C. Če nameravate izdelati več svilenih cvetov, lahko vsak kos svilene tkanine ali vsako ruto pobar¬ vate v želen barvni ton. Če pa se boste za¬ dovoljili le z enim ali dvema tulipanoma, barvajte isto ruto hkrati v dveh barvnih kopelih (slika 4). S tem ubijete dve muhi na en mah: hitreje pobarvate svilo v dveh barvnih tonih in hkrati dobite prelivajoče se temnejše-svetlejše barvne odtenke. Slika 4. En kos svilene tkanine lahko barva¬ te v dveh barvnih kopelih hkrati. 36 september 2001 TTKl 1 ZA SPRETNE ROKE Slika 6. Kroj cvetnega lista tulipana (pomanjšan) Slika 9. Cvetne in zelene liste izrezujte po dva hkrati. Svileno tkanino napnite na okvir za barvanje rut. Če ga nimate, je dovolj do¬ ber tudi lonec velikega premera; svileno tkanino pritrdite z elastiko, ki jo čez tka¬ nino napnete po obodu lonca. Napeto tkanino tanko prelakirajte s prosojnim akrilnim lakom na vodni osnovi (slika 5). Lak lahko po površini tkanine tudi razpr¬ šite, da bo nanos čim tanjši. Predebel na¬ nos laka tkanino preveč utrdi in jo je poz¬ neje težje obdelovati v liste, pa tudi videz tkanine je preveč prosojen. Med sušenjem tkanine prekopirajte kroja cvetnih in zelenih listov (sliki 6 in 7) na papir in ju izrežite. Ko se lak posuši, snemite tkanino z okvirja. Na tkanino po kroju narišite obliko cvetnih in zelenih li¬ stov (slika 8). Vsak list umetnega cveta je sestavljen iz dveh simetričnih delov, zato za en tulipanov cvet potrebujete 2 zelena in 12 cvetnih listov. Najenostavneje je, če kroj prenesete na eno stran prepognjene svilene tkanine in nato hkrati režete oba simetrična sestavna dela enega lista (slika 9). Cvet bo videti bolj naraven, če za en cvetni list uporabite svileno tkanino v dveh odtenkih: notranji del lista naj bo temnejši, zunanji pa svetlejši (slika 10). Če ste svileno tkanino barvali hkrati v dveh barvnih kopelih (slika 4), ste avto¬ matično dohili prelivajoče se barvne od¬ tenke iste barve. Po dva simetrična sestavna dela prela¬ kirajte s prosojnim akrilnim lakom (slika 10). Lak tkanino hkrati lepi in dodatno utrjuje. Za lakiranje uporabite podlogo iz polivinila (vrečka ali mapa). Tanko jekle¬ no žico debeline 0,3-0,5 mm naščipajte na dolžino pribl. 10 cm. Potrebujete 6 ko¬ sov, za vsak cvetni list enega. Uporabite lahko golo žico, lahko pa kupite žico, ovi¬ to z belim krep papirjem in jo obarvate z barvo cvetnih oz. zelenih listov, da je v končnem izdelku manj vidna. Kos žice položite na sredino enega sestavnega dela cvetnega lista skoraj do vrha (slika 11). Pri tem pazite: zaokroženi del je vrh cvet¬ nega lista, koničasti pa je spodnji del, pri¬ trjen na steblo! Oba simetrična sestavna dela cvetne¬ ga lista položite enega vrh drugega in sti¬ snite, da je žica na sredi. Polovici se bosta zaradi nanosa laka zlepili. Delajte dovolj hitro, da se lak ne posuši. Iztisnite zračne mehurje in s prsti dodajte lak na robovih lista, če se obe polovici nista popolnoma zlepili. Liste vzdolžno zvijte, kot bi jih ožemali in jih posvaljkajte (slika 12). Po¬ čakajte kako minuto in jih razvijte, še pre¬ den se lak posuši. Če se je žica premakni¬ la, jo naravnajte. Liste na spodnjem delu Tim september 2001 37 ZA SPRETNE ROKE Slika 10. Po dva simetrična sestavna dela enega cvetnega lista prela- kirajte s prosojnim akrilnim lakom. Slika 11. Na sredino enega sestavnega dela cvetnega lista položite kos žice. Slika 12. Cvetni list vzdolžno zvijte in pos- valjkajte. prečno raztegnite (slika 13), da boste laž¬ je oblikovali cvet. Cvetni list dokončno oblikujte z upogibanjem žice. Slika 13- Cvetni list na spodnjem delu preč¬ no raztegnite. Po izdelavi vsakega cvetnega lista si prste dobro umijte z vodo, da odstranite lak. Po opisanem postopku izdelajte 6 cvetnih listov in zeleni list; le-tega na spodnjem delu ni treba raztegniti. Nato se lotite izdelave prašnikov. Žico naščipajte na 5 kosov dolžine približno 7 cm. Na vrh vsakega kosa prisvaljkajte ko¬ sem vate (slika 14). Utrdite ga z nekaj kapljicami laka. Prašnike sestavite tako, da zvijete skupaj spodnje dele žic (slika 15). Že izdelane prašnike vseh barv lahko kupite v hobijskih trgovinah. Lotite se sestavljanja cveta. S skupino sestavljenih prašnikov ovijte že priprav¬ ljeno steblo iz debelejše žice ter ga naj¬ prej obdajte s tremi cvetnimi listi (slika 16), ki jih utrdite z zvijanjem žice. Cvetne liste poravnajte. Obdajte jih z zunanjo plastjo treh cvetnih listov. Če ste cvetne liste izdelali iz sestavnih delov različnih barv, pazite, da bo svetlejši del na zunanji strani cveta. Steblo ovijte z zelenim keper trakom (slika 17). Na začetnem delu, pod cvetom, ga utrdite z obojestranskim lepilnim tra¬ kom. Keper trak ovijajte poševno, tako da bo debelina stebla čim enakomernejša. Približno na polovici stebla vgradite list. Tudi na koncu stebla pritrdite zeleni ke¬ per trak z obojestranskim lepilnim tra¬ kom. Na koncu z upogibanjem žice in ob¬ likovanjem s prsti dajte cvetu končno po¬ dobo ter pustite, da se lak posuši. Ko je suh, cveta ni mogoče več preoblikovati, mogoče je le vzdolžno upogniti žico v cvetnih in zelenem listu (slika 18). Tulipan ima značilno enakomerno in zmerno debelo cevasto steblo. Če vas moti videz poševno ovitega stebla, ga lah¬ ko izdelate tako, da jekleno žico - kovin¬ sko jedro vzdolžno ovijete najprej s tra- Slika 14. Prašnike izdelajte iz žice in vate. Slika 15. Prašnike sestavite z zvijanjem žic. september 2001 TOL 1 38 ZA SPRETNE ROKE Slika 16. Prašnike obdajte najprej s tremi, nato pa še s preostalimi Slika 17. Steblo ovijte z zelenim keper trakom, tremi cvetnimi listi. Slika 18. Cvet dokončno oblikujte. kom iz trislojnega pa¬ pirnatega prtiča ali robčka (približna veli¬ kost je dolžina stebla x 2 cm), nato pa še z zelenim trakom iz op¬ lemenitene svilene tkanine enake veliko¬ sti kot papirno polni¬ lo. Steblo najprej za¬ lepite z lepilom, nato pa prelakirajte. Tako izdelano steblo je bolj¬ ši posnetek resnične¬ ga tulipanovega stebla (slika 19). Izdelava svilenega cvetja je natančno in zamudno opravi¬ lo, vendar je izdelek nagrada za vloženi trud. Slika 19. Steblo ima lahko tudi bolj resni¬ čen, cevast videz. Že pripravljene trakove za izdelavo svilene¬ ga cvetja iz bakrenih vlaken v številnih bar¬ vah izdeluje japonska firma K. K. AOYAMA & Co. (10-34, 3-Chome, Sakae, Naka-Ku, Na- goya 460, Japonska, tel.: 052 242-1141, faks: 052 242-1148). Svoje izdelke je predstavila letos v Niirnbergu na sejmu igrač. varno zavetje lesa V Belinki hočemo narediti nekaj več kot zgolj proizvajati in prodajati sredstva za zaščito lesa. Pri ljudeh bi radi spodbujali odnos do lesa, da bi ga zaščitili, oplemenitili in takega vnesli v svoje domove in okolje. Če pokličete brezplačno telefonsko številko 080 1088 , lahko vedno dobite popolno informacijo o tem, kako in s katerimi sredstvi boste najbolje zaščitili svoj les. 1» belinka .'rtrj. r l september 2001 39 o UGANKARSKI KOTIČEK Tematska osmerosmerka Pri tej uganki so vse besede že vpi¬ sane v polja. Da reševanje ne bi bilo preveč preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vodoravno, nav¬ pično ter po obeh diagonalah - in to naprej oziroma nazaj. Vsaka be¬ seda je povezana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osmerosmerka te¬ matska, se vse besede nanašajo na eno temo; ta je v našem primeru - kaj drugega kot tehnika. Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 36 pojmov, ki so podani po abeced¬ nem redu, ter jih sproti prečrtuje- te v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo 13 neprečrtanih črk, ki dajo, brane po vrsti, rešitev. Tudi ta je povezana s tehniko. BAGER, BALON, BAROMETER, ČASNIK, DVOKOLO, IZVIJAČ, KLARINET, KLAVIR, KLINA, KO¬ ČIJA, KROŽNA ŽAGA, LINOTAJP, LOK, LONEC, MIKROSKOP, MLIN, MUŠKETA, PARNA ČRPALKA, PO- LIMETER, PODMORNICA, PREDILNIK, PUŠKA, REVOLVER, SEJALNIK, STRU¬ ŽNICI, TAPETE, TERMOMETER, TISK, TOP, UDI, URA, URA NA PERO, VALJAR¬ NA, VRČ, VRTALNIK. dolgih ovojev, 8. oseba, ki agitira, 9. me¬ sto in zdravilišče na severnoitalijanski ri¬ vieri (po njem se imenuje »Rapalska po¬ godba« iz leta 1922), 10. ime Chaplinove vdove. Rešitve ugank iz 9-—10. številke revije TIM: Nagradna kombinacijska mreža: Re- vell Serpentine ) ) S pomočjo opisov in po abecednem redu podanih črkovnih skupin poiskane bese¬ de vpisujete v lik tako, kot tečejo serpen¬ tine (v prvi vrsti z leve proti desni, v dru¬ gi vrsti z desne proti levi, v tretji vrsti spet z leve proti desni itd ), in sicer od enega polja s številko do vključno naslednjega polja s številko. Zadnja črka prejšnje bese¬ de je torej hkrati prva črka naslednje. Ob pravilni rešitvi boste v označenih stolp¬ cih prebrali tri besede, ki so povezane z devetim mesecem v letu. 1. ljudsko predstavništvo v Nemčiji, naj¬ višji zakonodajni organ; volitve vanj so vsaka štiri leta, 2. kuščar iz toplih dežel, 3. krajše sporočilo o aktualnih dogodkih in pojavih, 4. zapis slušnega praga za različ¬ ne frekvence zvoka, 5. izloček mlečnih žlez, 6. okolica, 7. preja, zvita v več enako AGI - AV - BUN - CA - DES - DIO - GE - GRAM - KO - KON - LIŠ - LO - MI.E - NA - NO - O - OKO - ONA - PAL - RA¬ STRE - TA - TAG - TOR - VI Rešitev vsaj ene uganke prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in naj¬ kasneje do 21. septembra pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripi¬ som »Timove uganke«). Trije izžreba¬ ni reševalci bodo prejeli lepo knjigo Tehniške založbe Slovenije. Dva črkovna rebusa: na (črki) J (črka) S T ni (prečrtan enačaj) K = najstnik k osem v (črki) a (znak) te (narobe obr¬ njen znak & — et) = kosem vate Nagrade prejmejo: 1. Samo Bračič, Koresova 10, 2000 Maribor 2. Gregor Kovačec, Videm pri Ptuju 31, 2284 Videm pri Ptuju 3- Dejan Kokalj, Zg. Jezersko 102 B, 4206 Zg. Jezersko UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefotokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 21. septembra 2001 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Tomaž Valenčič, Gubčeva 40, 6250 Ilirska Bistrica, Monika Čemažar, Zg. Sorica 52, 4229 Sorica in Vlasto Jeraj, Nizka 3, 3332 Rečica ob Savinji. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. september 2001 TT5£ 1 40 A 7 tfejSKTTVU 1. Modelarja Aerokluba Kranj Janko Rant z modelom diablotin ter Igor Florjančič z modelom mini cosmo. Diablotin z motorjem 10 cm 3 ima razpetino 1550 mm in tehta 2,9 kg, mini cosmo, ki ga poganja motor 3,5 cm 3 ,pa meri čez krilo 1350 mm in tehta 1,7 kg. 2. Model cessna kardinal proizvajalca Aviomodelli je privlačna maketa z razpetino 2120 mm. Mirko Ogulin iz Modelarskega društva Bela krajina je model opremil s štiritaktnim motorjem OS max FS 120, kar je modelu dalo tudi avtentični zvok. Cessna je zaradi zloma navoja vilic višinskega krmila strmoglavila že med prvim poletom. Mirko je ob pomoči članov društva v enem mesecu sestavil nov še izbolj¬ šan model, ki zdaj služi tudi za aerovlek jadralnih modelov do razpetine 3 m. 3. Maketo vesoljskega raketoplana Discovery v merilu 1 : 100 je po lastni zamisli izdelal Janez Malik iz Slapa pri Vipavi. Maketa, ki je visoka 560 mm, je izdelana ve¬ činoma iz balze, vezane plošče in papirja. Postavljena je na podstavek, v katerem so vgrajene lučke za osvetlitev v temi. Janez je na državnem srečanju mladih tehni¬ kov v Murski Soboti zanjo dobil prvo nagrado. 4. Leta 1892 so za Štajerske deželne železnice izdelali štiri lokomotive. Eno od njih (Gonobitz 3) so preimenovali v Konjic 3 in je do leta 1930 vozila na progi Polj- čane-Konjice. Kot premikalko so jo nato v jeseniški železarni uporabljali vse do leta 1968. Železnica jo je odkupila, obnovila in leta 1974 postavila pred ljubljansko železniško postajo kot spomenik. Danes je ta lokomotiva v železniškem muzeju v Ljubljani. Model te prve slovenske ozkotirne lokomotive v merilu 1 : 22,5 s tirno širino 32 mm je izdelal Zvone Ivančič iz Logatca. Model je v celoti z vsemi gibljivimi deli iz¬ delan iz češnjevega in jesenovega lesa. V dolžino meri 250 mm, širok je 70 mm in visok 165 mm. V enakem merilu je tudi maketa lokomotive 06 - Borsig na desni sliki, ki pa še ni povsem dokončana. Foto: Z. Ivančič, J. I. Lokovšek, J. Malik, in J. Rant tj o 18* TIH 1 • september 2001 TIKI 1 • september 2001 • 23 Okno s pogledom na Eifflov stolp Zgolj kot zanimivost objavljamo načrt izdel¬ ka, ki vsakogar preseneti s svojo prepro¬ stostjo in nenavadnostjo. Na prvi pogled je kar težko verjeti, da je vse skupaj narejeno iz le dveh listov 160- ali 200-gramskega foto- kartona formata A 4. Sprednji, ki je svetlejše (najbolje rumene) barve, nam daje vtis sobe z odprtim oknom, drugi, ki je temne (najbolje modre) barve, pa pričara nočne obrise Eif¬ flovega stolpa in nekaj okoliških stavb. Obe risbi (objavljeni sta v merilu 1 : 2) s foto¬ kopirnim strojem povečajte tako, da bosta veliki 20 x 27 cm (večja) oziroma 19,6 x 26,6 cm (manjša). Fotokopiji z nekaj koščki lepilnega traku pritrdite na fotokarton. Z os¬ trim nožem olfa ob ravnilu (in seveda ob ob¬ vezni uporabi podlage za rezanje) zarežite po vseh neprekinjenih črtah, z izpraznjenim vložkom kemičnega svinčnika pa prevlecite vse črtkane in pikčaste linije, da si olajšate kasnejše pregibanje. Fotokopijo odstranite. Črtkane linije pomeni¬ jo pregib navzgor, pikčaste pa pregib nav¬ zdol. Delajte previdno in postopoma - od zgornjega dela motiva proti spodnjemu, kot kaže slika. Na koncu vam ostane le še, da del, ki predstavlja okno, točno v pregibu in na vseh robovih na tanko namažete z lepilom za papir ter ga prilepite na del s pariško panoramo. Izdelek lahko služi kot okras, zloženega pa je mogoče upo¬ rabiti tudi kot »razglednico« ozi¬ roma voščilnico. PREREZ D-D PREREZ C-C PREREZ B-B ObiTdela je treba na koncu previdno zlepiti z lepilom za papir. Ta'motiv fiočnega Pariz je narejen le iz dveh kosov fotokartona. u Za rezanje uporabite oster koničast nož olfa in podlago. Črtkane linije pomenijo pregib navzgor, pikčaste pa pregib navzdol. Kosovnica (l.del) PREREZ A-A I* - A 4~ J Eifflov stolp (1. del) Model v merilu 1: 320 iz vezane plošče Konstruiral in risal: Matej Pavlič Merilo: 1 : 1 ► 3 ► * rt / rt rt 3 T rt n InJ O o o