Listek. Matej Slekovec, župnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. Bvetovalec. (Da««,) G. Bezjak so ga tako čislali, da so mu dali v pregled in popravek rokopisa obeh svojih molitvenikov »Žalostaa Mati Božja« ia »Sv. Alojzijc. G. Slekovec je rad pripovedoval do smrti o pok. gosp. Bezjaku, čigar nedosegla krotkost in globoko premisljevanje je bila fiesto g. Slekovcu v spominu. Ta se je aavzel tudi g. Slekovec izredaega češžeaja žalostae Matere Božje, katere podobo je imel vedno pri svoji postelji. To čeSčenje mu je ostalo do kocca posebao milo in drago in ne menda le slučaj, da je zadaje delo g. Slekovca knjiiica: »Kapela žalostae M. B. v Sredisču ia njen častai veaec« Spisal jo je v spomin aa zlato mašo dveh srediSkih rojakov č. g. stol. prošta monsignora Lavreacija Herg-a ia umirov. župaika in bivSega prcfesorja 6. g. Matija Šiaka. Kajižica je pa ravno tako zaak prijateljstva kakor Se bolj ljubezai in vdaaosti do žal. Matere Božje, pred koje oltarjem je vedao maSeval, kadarkoli ie bil v iutro v SrediSču. Z veliko vnemo si je pripravljal katehet Slekovec uprav svoje učeace za skuSajo. Pravil 8e je pozaejSa leta: »Otroci so mi vedeli krščaaski aauk, da sem stel daeve do skušaje.« A gospcdu Slekovcu so roieaice v zibel položile britko planinsko cvetko, ki raste v gorskem bistrem zraku, kjer kipe vrhovi do neba. Položile so mu cvetko, ki je greakega okusa, a ima v sebi zdravilao moč ter nas spomiaja s svojo krasao modrino m zvezdnato obliko, da je naSa pot navzgor. PozaaS li eacijan, drsgi čitatelj, to je oaa žlahtaa planinska cvetlica. Kakor tudi pozaejša leta, tako tudi zdaj ni gledal gosp. Slekovec sadu svojega truda. Začetkom avgusta 1882 je mahoma^zbolel. Jel je bruhati kri. Tekom treh dai bil je na robu groba. Nepopisna je bila žalost vdaaih mu ovčic. Noč ia dan so se menjavale pridae strežnice ter imele krvave žulje na rokah, ker so žmikale mrzle ledeae obkladke, s kojimi se je zadržavalo nadaljnje bruhaDje krvi. Dae 12. avgusta so bili gospod sprevideai s svetimi zakrameati za umirajoče. Smrtno svečo so imeli vedao tik sebe aa odeji ia mirao vdaao pričakovali smrti. Sami Se naprosijo prijatelja, ki jih obiSče, naj jim govori aagrobnico. Bil je res č. g. Mihael LendovSek tedajai ptujski vikar, že pripravljen za pridigo, a Bog je skleail drugače. Ravao tiste dai se vrnete dve romarici iz Marijiaega Celja. Kako se prestrašite, ko najdeta svcjega spovedaika na smrt bolnega, četudi ste se poslavljali od zdravega. Gospod pa vpraSajo: »Imata kaj vode 8 seboj od Marijiaega studenca v Marija Celju?« »Ne« glasi se odgovor, »pač pa si jo je priaesla aaSa tovarSica iz sosedae župnije.« Brez besede odhiti romarica iz hiše in Se pred mrakom prinese vodico, da izpolai ptospodovo »zadnjo željo« — tako se ji zdi. Še pozaeje je pravila s solzami, kako je bolnik t levici držal podobico Marija-Celjsko z desaico pa polagoma pridvigal čaSo ia pil vodico iz Marijiaega studeaca. Česar nihče ai več pričakoval, to se je zgodilo. G. Slekovec zopet vstane in okreva toliko, da se poda aa jug v solnčao Gorico. Tam }e bival od 1. oktobra 1882 do 1. maja 1883 v Rudolfiau v začasnem pokoju. Milo podaebje mu je ljubilo ia čudovito je okreval. Za časa bivaaja v Gorici se je sezaaail gosp. Slekovec z imenitno rodovino kaeza Wiadischgtatza. Poučeval je siaka, mladega Otoaa ter se zelo srečaega čutil v občevaaju te veleblage, pobožae družiae. Shraajeval je kot Ijub spomin fotografije mladega Otona ter rad pripovedoval, kako lepo odgojea je bil plemeniti pricc. Pa tudi mladi učenec je moral v dragem spominu hraniti g. Slekovca. Ko je aekaj let za tem potoval g. Slekovec v Lourd, izstopi na celovSkem peronu za par trenutkov. Hipoma priskoči vitki mladenič, poljubi g Slekovcu roko rekoč: »Gospod, ali me ne pozaate več, jaz sem vas pa spozaal prvi hip.« — Bil je priac Oton. Ko se je aekdaaji gojeaec zaročil tako slavno z vnukiBjo naSega presvitlega vladarja, nadvojvodiajo Elizabeto, poslje mu tudi gospod Slekovec Cestitko. Že z obratao pošto odgovori presrečni ženin aa vizilki z Bajljubezaivejšimi besedami, spomiDja^e se z vehkim spoStovaajem in Ijubfzaijo aekdajnega svojega UČitelja. (DaJje sledi.) . M.